nfccj« TOK «xo, J«i tn pcaatfMh, sjutnj. — tfre&tf&vo: uižca «v. AsUker* »sv 20, 1. p a'kropit — DcpM naj w poSđfto urcd- at»vo. — Mirtfct pfcnta m a? sprejemno, rokantel se ne »Kifijjs. — izcfejcfejj In odgotomi ::rftf»JV Štefan Godina. — UtMK lwad) Usta Ettteuittf —- T*k »cfc«roe BAomL — N«roć»foi znaite oa mene L 3'—, peri let« L !8*— in cet" lete L V —. — T^sef^n tt?edff<9tvi to iyi»t fttv. 11-67. EDINOST Nepovoljni položaj in njega azrski. U staro pravdo. < 1is) Avjjmt Senoa,; Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. »Ne.« Stepko je zaškripal, stisnivši pest. "Poletel vem / deseUmi možmi do prevoza. Na stotine kmetov se je stiskalo ob Savi — vsi ped orožjem. VS4 kakor da so pripravljeni na dolgv. pot. Po petdeset in petdeset so šli preko Save. zaklical sem -jim. nai se ustavijo, in kam k vragu da gredo? Ali oni — nič. Izpodbodel sem konja, dolete! do broda, da prestri/.em kmetom pot. Kam se odpravljate rralo-pršdoeii?- sem zaklical. »K svojim bratom,« uii je odgovoril star Jeseničan, po svoje pr?-vo.i — -'Proti komu?« 'Proti gospodi! Ali ne veste, zločinci. da se-m jaz vaš gospodar? »Bili st#!« je odgovoril stari besnež. sedaj je itinKafiMi rad. P«Arte s oota. kaiti sicer bi moglo prilv zlo! je reke! starec, pokazavši ; s prstom na stotine kopij, ki so se bila nape- j rila proti meni. Za hip sem se obotavljal, ali , med gručo se je oglašalo mrmranje in pehanje j me je odtisrvk) od brega. Uršula je komaj dihala. Ali se Sorač ni povrnil?« je vprašala pre-padena. Se je." »A kaj je odgovoril llija . Preka~.no. Da se ne vrne. Da smo prevarili ljudstvo, hoteč sc pomiriti s Tahom. Sedaj da vstajajo proti \>ej gospodi. A kateri vrag nas je izdal? . je zadrhtela ; Uršula. Oh. ko bi vedeli! je vzdignil Stepko pest; >pcsl?i sem Sorača v drugič. Da o pomirjanju s Tahom ni govora, ker se je Sofija zaročila z Miličem. Naj se povrnejo, ker jih drugače na-; laknem na raženj. A kaj je sporočil Sorać? •Mi se povrnil več. je odvrnil Stepko s povešeno glavo. • i »Nož se je obrnil proti nam, je vzdiiinila Heningova, ^pomagaj nam Bog!« Gašpar Posinger, upravitelj gradu v Brežii-cali, plamti od srda. Z bobnom je dal pozvati vse meščane v trdni grad, da ga branijo pred hrvatskimi kmeti, katerih gruče se vaie od Dobove. Desetorica meščanov ie prišla, drugi so rekli: nočemo! Tretjega februarja leta 1573.. okoli poldne, je v skoku prijahal na f .brežiški trg konjenik, kmet Sa*balič. Odet je bil v zaobrnjen ovčji "kožuh, za klobukom se mu je treslo pero. v desnici sablja, a v levici bela zastava. Oj, ljudje Brežičani! Pošteni meščani! , je zaklical kmet ljudstvu, ki je vzklikajoč priletelo na hišna vrata. .Čujte, pošilja me kapetan Ilija k vam. Naša' vojska gre semkaj, ali vi se ne bojte! Nočemo hudega. Bratje smo iin prijatelji! Na gospodo gremo. Nočemo davkov, nočemo biča! Nočem« biča!* je vzagrmelo ljudstvo. J (Dalje.) i poljski strategijski pobožaj. Poljsko vrhovno pveljoišfevo se je moralo zavarovati. Vse to pojasnjuje, zakaj so izpLadli zadrt ji dogodki, o katerih so listi že pisaK, v prid Poljski. Iz Madžarske. Nov ministrski predsednik na Madžarskem. DUNAJ. 11. (S.) Il Budimpešte poroča a: U-Oflavifcetj HorUiy je intt-enovail pc^'prescJnika dr-/•aivn-e ^kiMJŠčme Sinson-ia Sem-adama za nHflis.tr-sJcei&a prsždisedruka. Simo«-\ Semadam se bo t>i-če^ ritf-ri r>oq:afat4 v svriio sestavitve nove v Vade. Iz Nemčije. Demonstracije proti medza vez uiški vojaški konmiji v Bremenu. CURIH, 12. (S.) Iz Berolina poročajo: Demonstracije proti med-zavezniški vojaški komisiji so se ponovile ob prilik: njenega odhoda. Množica je razbila šipe na avtomobilu komisije. Zavezniški častniki so odšli v spremstvu močne straže, ne da bi bili mogli izvršiti svoje misije. Mestno poveljništvo je prosilo za-vezn'ške častnike, da ne izhajajo več v uniformi in da javijo čas svojega prihoda. PARIZ, 12. (S.) Jutri se sestane pod pred-sedništvom Descha-nela konferenca poslanikov da razpravlja o položaju, ki je nastal vsled izgredov proti zavezniška misiji v Nemčiji. Iz Avstrile. Priprave za ljudsko glasovanje na Koroškem. DUNAJ, 11. (S.) Iz Šentvida ob Glini poročajo: Krajevna koroška sku-pščina je odobrila resolucijo, s katero opozarja ententni vrhovni svet na položaj na koroškem ozemlju, kjer se bo vršilo ljudsko glasovanje. Resolucija pravi, da onemogoča ju-goslovcnska zasedba prosto ljudsko glasovanje, predvideno po saintgermainski pogodbi, in prosi kancelirja Rennerja, da posreduje pri vrhovnem svetu m ententnih vlastih, da bi sestavile že pred ratifikacijo mirovne pogodbe komisijo za pripravo ljudskega glasovanja. Opozarjamo na vesti s Koroškega, priobčene v zadnji Edinosti . iz katerih j« razvidno, da se vodi celo v delu spornega ozemlja, ki ni zaseden po jugus'mven-kih četah, silna agitacija s strani pristnih Nemcev v prid zasedbi po jugoslovenskih četah. Pr. ured. Hirovita konferenca. Črna&ora hoče bili združena v Jugoslavijo. LONDON, 11. V gornji zbornici je izjavil lord Curzon, da je črnogorsko vprašanje v ozki zvezi z jadranskim vprašanjem. Po 'zadnjih vesteh iz Crnegore da želi leta priklopitev k Jugoslaviji. Končno njeno usodo reši skupščina, izvoljena od naroda. Madžarska mirovna pogodba ostane nespremenjena. LONDON, 12. (S.) Smatra sc, da je vrhovni svet sklenil, da ne Upremeni mirovne pogodbe z Madžarsko. Madžarji so predlagati vzpostavitev monarhije in stare madžarske države. , Sklep vrhovnega sveta se sporoči madžarski delegaciii, ki bo morala podpisati mirovno pogodbo v teku 10 dni. Turško vprašanje. PARIZ, 12. (S.) Konfercnca poslanikov je nadaljevala razpravo o turš-kem vprašanju in o ukrepih za zaščito manjšiai. Matin piše, da ie lordi Churchill predloži, naj se pošlje v Turčijo velika ekspedicija, čemur pa so se uprli francoski in italijanski delegati. Venize-tos je nato predložil brezpogojno sodelovanje pri operacijah s/kupno z italijanskimi četami 100.000 grških vojakov, ki «e nahajajo blizu Smirne. ____ Lord Curzon o turškem vprašanj«. LONDON, 11. (S.) Gornja zbornica. Lord Brvce je predfaxal. na* se pošljejo ćete in *ad'e v Cicijo in nai se turška dežava 'porisn-e vzhod od Taiirusa. Lord Curzon ircu ic odgovoril, d ' se je sklenilo pustit* Turke v Garseradu. ker le tako že-leta večina-. Iz«;vi! ie tudi, da ni btfo mogoče raz-croifti turških čet v CiKci*. Vrbovu! svet ic zafcte-va i. po kcter!i ix b:Ja v Itali*' nevanio« revohacic. izuvene s s.atmn namenom. Notranii razvoj deželd .ve dos»av:< -j-e nor-r vien ter ne dare povi>da z* nobeno borzen. Nuve določbe o izvozni trgovini. . K1:M. 12. (S.) Z;5k:-ac!m> m e pred ne- davnim Jol-učijo neve vreak:. katere lzlvujajo U izvoza. Ta oci'ok sto-p: \ ./._ 18. r. ;n. Novu p m vi" u ve'.j'j za y'ec!eče V7«:tc blaga: z a .talijanska vlada saTr.u. Zvišanje pristojbin za brzojavke v inozemstvo. RIM. 11. (S.) Zakladno ministrstvo je dclo-j čilo, da se zviša na 70% 50 % zvišanj« pristoi | bin, ki se sedaj plačuje v brzojavnih uradih i kot menjalni znesek za pristojbine brzojavk , za inozemstvo, katere se plačujejo . državnem papirnatem denarju. i kandtddtic za mesto traneoskega poslanika v Rimu. PARIZ, JI (:?.) Med Kandidati- za postioitriško mesto v Ršnu: sc ntenu'j v pr\ v-r.vfi Jnies Cu.tn-b*Ki> bw-§[ pcs!;un'ik v BsTo!ira». Sp-Mnu a ve tu-dU Char'es Benoit. --e^tn i po- ;an-j\ v Hagu. Od drage K tretji irilemncllonaH? Izvajanja \ socij'tlncdemokratekem glasiiu vsebujejo znamenita pr /nania prednjem pripoznanje velike rcsnice, ki; je tako stara in i nepremična kot je človeški rod, a preko ka-i tere bi hotele drveli slepo razgrete glave tudj j pri nas: resnice, da narava lie pozna, ne do-i pušča skokov. In državno življenje, goapodar-j ski, sc-ci^alni in politični razvoj človeštva ra-I stejo in se razvijajo iz narave! Drugo intynacijonalo zapuščajo vse sucijal-j ne demokracije, izv/emši vt niske socrjaljate j v Nemčiji in delavsko stranko na Angleškem; ne zdi se jim več primerna oblika in vez za I mednarodno solidarne s t pro!. tarijata. Vendar j pa odklanjajo - izvzemši ruske boljševike in italijanske -pravovevne socijaliste — prJklju čitev k tretji internacijom ti! Zakaj? Ker sir jim skok zdi predrzen, nenar.t . en. ker bi bil h skok v neizvestnest — temo. Zato iščejo nove podlage, ki naj bi tvoril ■ takorekoč mo iz dosedanjosti v bodočnost Nočejo drveti skokoma, ampak napredovati korakoma. D vori jim i/,poznanje resnice, a:i tudi raz . oj či. veške cTružbe ne pozna .skekev, d;t se vel k: cilji ne dosegajo :n ideali ne uresničujej j čr^* noč, da se stvari, po dclgih dobah ukoren;n?e-nc uredbe, ne dajo zlomiti na kolenu. Ali, z dru?;o besedo: da sc svet preobruruje oolo:*; cvolucije in nc revolucije! Revolucije io pač visoki mejniki na potu ru7.vo;^. iti napredka, so glasniki hrepenenja in volje za preavedbo lei uri -mičenje velikih idej — in so ato mogočni dogcđki — ali t'^tega hipnega prevrata, ki j* zasnovateljeui pred c-čmi — ne douašajo, pač pa krčijo poli nadaljnji hoji napram cilju, na prani ;»re:-ničenju idej. Tako učila vel'ka francoski« in tudi se ianja ruska revolucija. Tako je lu poslednja glasnik idej; vojno in nasilno n:uk i;e\c n;e revolucije duhov, ki so *■> propagirali prosvctljeni ru^ki možje minulega stoletja in ki je zahtevala neštete žrtve iz ra zumništva, posebno tudi dijaškega -veta: ti soči in tisoči so trpeli in un-irali /anjo ptj ruskih ječah in v pregnanstvu \ Sibiriji. Seve.!-i je hotel ruski boljševizem, kakor se je uveljavljal v svojih prvotnih oblik ;li in zahtevah, napraviti drzen skok. Ali — ne i*1^- ' J So kmalu začeli uvidevati njegovi vodilni možje Boljševizem se je vzpel do moči - tem, ti j je — porabivši trenutek ra/^i:la Rusije p rušil disciplino v vojski; dane. j)a i vajt;:> zopet disciplino in baje celo strožjo, ne "'j j,-bila poprej. Danes jim je in;litarizem »{lavi-j opora. Pozvali so zopet na čelo vc ske s!: caristične generale, ki bi jili i i: pr»- i r ; ' meseci pobesili, če bi jih bili debil \ Neki ruski list je odkrilo nt p:saL / 1 •:< ; ,t.» besedo, da vojak nima svet« v. Li, -mpak ubogati! Priznavajo, da se delav-!:; s'.et: <> obnesli. Napovedovali so rdora-. o /asJ-u-posesti. A kako je prišlo? Pai celita li so pa. ogromna posestva, in jih porazdelili tneJ n • žike. Izvedli so veliko človekoljubna iocij«? no reformo, ki jim jo bo zgodovina čh veštv • — kajti ruski zi;led mera prej ali slej najti po; tudi v druge dežele — štela v dobro, aH: j1 i mesto velikih posestev šo stopila mala. To je načelo zasebne posesti je osUio. Tc^a naj bi ne prezirali tudi naši -- komunisti!! Lenjin sam je priznal, da je Ruiiji — ako hoče gospo darski ozdraveti in se zopet povzpeli, izkori ščajoč svoja neizmerna naravna bogastva -treba stikov z inozemskimi veljaki na polju tehnike in z inozemskim — kapitalom! Govori se celo, da se boljševiška vlada bavi z mislijo, da prizna obveze, ki jih je sprejel i stara Rusija, napram inozemskemu svetu! In dejstvo je. ki ne nc da več potajevati, da se pletejo sedaj n: t i za vzpostavo gospodarskega prometa z inozemstvom, čemur bo posledica nedosledne važnosti ta, da ho imela Rusija — pa naj bo njena prihodnja državna uredba taka ali taka — veliko besedo v evropsker1 zboru narodov, na resničnem in končnem urejevanju razmer Evrepe, da zavzame svoje mesto v kolu drža* S tem nočemo trditi, da se boljševizem odreka ciljev, ki jih je proglasil s svojo revolucija; pač pa hoče doseči potoni evolucije, česar ni mogla doseč: revolucija. Ni mogla, ker naru a ne pozna skokov. Razvoj ni še tc!;ko nap»eJo val. Ura tretje internacij on;, le ni 5e prišla. V tem je tudi razteza za dejstvo, ch se evropske socijalne demokracije — i/vzeitalijanske socijaliste in njihov privesek iz naie ga jugoslovenskei»a ozemlji (ker jugo loven -ske Hh nc smemo imenovati) — ne morejo odločiti za priključitev k tretji internacijonati. marveč iščejo zasedaj novih podlag — evolucije! _ Vi (branje poinih listov. Vs!cd vedno vcitetib števi!a potnikov, ki prih.!;ajo \ delejrac-fo pni m-/,urn za Ju2nsAav:?o. naznanja delezrciia kraljevstva« Srbov. Hrvatov in Slovencev v Trs,tu, iu!. Mazzini 9. II. nadstr., da bo odslej vi^r^a po«m: liste vsak dan razen nade'le iu prazniikov izkUnOno le cd 8 do II dopoldne. Od 1-1 do H » » l***«> rai«loljevaii že potr'eni ootin HsU. l>a se zatrnan ne Čas, noj v satk potnik ra-sJočno napisi- na svodam petn^n Kstu. kam itii potovati, tn , obenem pripravi ztvesek IS Kf. V srvarob, ki- ms* V Trsta, v soboto 13. marca 1920 LatvtlK JUM Pmanmi »mUk* v Tntn tn c«ci«ci po 10 stotiak. — 5« r-čua^fj » ■MkaM en« kefc>ne (T2 mm). — Osrta-.i trgovcev in >brt«dkav rnm po 30 stol.; na—Ukt tahvate, rx*W.zt In vabH« po 40 sloi., oglasi denarnih mrodor fm m mL Maii oglasi po 10 si«, bedeči; nsjntanj pi L 1—. Ogiase apc^tn^ ISMralri oddelek Edinost. NarcČnlna in reklama:!}« s« iskijufno •onvl BUmmtL Uprava bt tns«atai sc aanajala v fr^j, nI. sv. Piau, .u As. 21 /.nuni italijanski časnikar Carlo Russo riše v infla5*>k»}n S&eohr od minule sobote, b. L ra.( *>eda*»ri položaj na zasedenem ozemlju. Ozna-ča j^a kot zelo nepo\ ornega. To da je posledica zavlačevanja Hkvidadje vojnih Škod . j Nezadovoljstvo d« je veWco. Vzrok temu re —- tvaglaša Kusbo — v načunu uprave. Mnojje občme so se izro-čile l^udeni. nesposobnim za upravo, brez takta in politič-nega ztnisla. izvedbasmn le v šoli — vojae Mrknrfokateri med naftni meni. da je megoeva naiojja edino ta. da vzcLržuie red. So primeri, ko je bil imenovan s« ki, vladi in državi zmo- ] t« in krivde , neverjetno nesposobnost in; nespretnost . »razdražljivo počasnost-na i /adoščanj^i potrebam prebivaLstva v Benečsijd . Prscu je Lreba priznati lejXi Lu koristno svojstvo: da se ne plaši odkrite in ostre besede, da : se 7. ostrino svoje krrli'ke srčno dotika raue! ! Ikbe. -ki jih očite, so splošno znane V niih je -.ur številnim pritožbam, ki nam prlha^o z dežele in ki se glasneje :n glasneje oglašajo ■ tunli med tržaškim meščarstvom. Mogli bi do-' Jati iimo^u osirejfeega, atr ne smemo, ker nas ; ori vsakem tskeiu poizkusu gospod ccnzor j poučuje, da nel Zadovoljimo se torej s tem,; -:ar. fcioiv-ori na naslov uprave, vlade, bi- rokracije in države? Ali, pisec vidi še di Ui>o ki ivdii nepovoljne-i mu nirio^-piu v zasedenemu o-enrlju. Ta krivda dn je na strani prebivalstva: v lokalri-h ele- i n Kantih , k; bi bili poklicani. c!-a sodelujejo na upravi. Nočejo si naia^at; do'/nost' in odgovornosti, spojene z upravljanjem javn;h stvari v j tem nesrečnem, težkem č.^ ;u, ki i>a preživljajo sedaj le pokrajine. Ten; vodilnim razredom ! očrta Russo sebičnost, očita jim. da se ne za- i ve-daio svojih suci;a!n-n dolžnosti. Ti> svojo obtožbo ibrazložujc: So župani, prisedniLi, celo o4.*cjn>ki tajniki, ki zepustiii svoja me-* sta brez upravičenega razloga! So »osp^dje, ki s«» bežal? od strnu?; pred zasedbo — a n«i-! kaieri celo. ko je bila ta nevarnost še zelo od-j duljena — in ki se niso povrnili već, ostavivši san k* svoje someščane, ali sovaščane. Tu _pa ! moramo že :ickr,liko obračiinati s piscem. Kar očita tu Russo vodilnim razredom , ! itte^ne biti upravičeno \ mnogih slučajih. Ni j pa vsa rcsnica. Ali, še b'>ljc rečeno: za jnnogo j primerov zamenjuje vzroke z t;činki. To, kar t n označa /a vzrok, d-a -so ol-činski funkcijo- i nar-i zapustili svoja mesta in bežali. • le po- . bledica zelo tehtnega vzroka. Niso bc/.ali zato, j ker bi jim bilo nedostajalo zmisla /a svoje J dol/nesti in ker bi se bili hotel- odiegovati delu in inlgovornosti, marveč so zapuši li svoja mesta v bojazni — in neštevilna izkustva go- 1 v ore. da je bila ta bojazen upravičena —. da bi morali iti in da bi jih m rda zadela celo zelo : neprijetna usod*, če bi b:!i hoteli vestno vršili svojo nalofjo in dolžnost: varuloč in zastopa-, jjč resnične gospodarske in etične koristi svojih soobčanov!! Ker b il to hoteli. ? ker so se na drugi strani bal.. d:t ne bi smeli, ker so torej stali pred alternativo: i»li ne vrši vestno svoje dolžnosti naspram soobč&noni. ali pa po?-di. so rajši - odšli! Ni re- torej, da hi se bili j občinski funkcijonarji v vseh primerih oritc/ali ; sodelovanju le zalo. ker bi ji:n bito nedostajalo-volje za delo in za sprejemanja odgovornosti, m&rveč je bil vzrok v leirs. da so vedeli, Ja • bedo pod očesom in ukrepi činite'jev, k: ni-i majo zmisla za potre! e prebivalstva, kakor jih ; ustvarjajo resnične razmere v pokrajini! Za le i činitelje je podal ravno Russo sam najprimer-j nejšo. izvrstno označbo: imeli so edino le kr:- ! terije. ki so si jih pridobili v šu-li -- vojne! V tej — kako bi rekli — enostranosti je razlaga iji dejstvo, da so nastavljal: tvbčinah — kakor očita Russo — Hudi, ki jim je nedostajalo takta in političnega zmisle!« A ravno z ozi- j rimu na dejstvo, da je bila pri izbiri roka tako i •resrećna, ki mogel Russo očitati pomankanje političnega zmisla tudi tistim, ki so ukrepali in odrejal'! Pomankanje političnega zmisla na visokih upravnih mestih pa je v krnjih s takimi narodno-političniiri razmerami, kakor j i.bstoje pri nas, veliko zlo. ker ustvarja nevar- . uost — neprimerne uprave! Pomankanje takta pri podrejenih organU«. pomankanje politične-' ^a zmisla. znvsla za morebitne pcsledice ukrepov in-odredeb. na visokih mestih, povzroča ' neprimerno upravo, in vslcd te«i poslanci brez stranke in nekoliko demokratov. Odločen protest proti francoskemu re-varjenju. ZAGREB. 11. Franko v sko rovarjenje v inozemstvu proti lastni*drža v i je vzbudilo s vseh slojih naroda grozno ogorčenje. Zagrebška vlada je izdala časopisju naslednje poročilo: *Po neuspehu podžiganja k vstaji potem letakov, ki so jih spuštali v Zagreb italijanski Selalci. so se začeli razširjevati bedast ;n smešni lističi potom pošte, zavodov in oseb. s katerimi se hujska naša dežeht na upor in se smeš? s karikaturami oseba princa regenta. To jc delo nekaterih Hrvatov, ki so se zbrali okoli Franka. Med temi se nahajala despot Klcobučari-č. znan po svojih zločinih, -n zločinec Gagli-a-rdi, ki je tekom svojega paševanja odei v črno veliko srbskih družin in si nakra-del velikanske svotc dinarjev. Zve-li zaupniki habsburške dinastije, pod katere zaščito so tlačili skozi desetletja ubogi hrvatski nanod, delajo sed'a'j vse mogoče, da bi oživeli dvoglavo mrho, iker vedo prav dobro. da nc bodo mogli pod upravo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev več izmišljevati ne izdajstev ne zarot, ki bi jih potem sodili razni Tarabokije in Akurti. Delo teh ljudi nas ne preseneča; nikdar niso služili svojemu narodu, temveč samo tistim, ki so ta narod tlačili, in od katerih so bili plačani. Toda mi smo prepričani, da bo tudi sedanje delo brezuspešno, kakor so bili prejšnji in bodo tudi bodoči poizkusi, ker poznamo prav dobro dušo našega naroda; čudimo sc pa res vedenju madžarske in avstrijske vlade, ki nudite svoje gos t olj ubije tem temnim elementom,! ki iz njunih držav, če že ne pod njuno zaščito, poizkušajo zasejati razdor v državo. katera sc trudi, da bi prijateljski uredila vprašanja zločinov, ki so jih počeli njuni državljani v Srbiji in Hrvatski1. Zakaj do\oljujele madžarska in avstrijska vlada, da se rovari iz njunih držav proti državi ki se trudi, da bi ublažila tudi njuno bedo, ki ste jo podedovali po avstroogrski vladavini?' Če ne izženete teh sumljivih habsburških pla-čenikov, naj se nikakor nc čudite, če jim sc nekega lepa dne ustavi pošiljanje živil. 1 edaj j naj se obrnejo za prehrano k raznim Frankom, Klobučaričem, Gagliardijem, Stipetičem in podobnim prijateljem. Upravičemo zahtevamo od naše vlade, da ukrene v tem zmislu resnejše korake, a madžarski in avstrijski vladi svetujemo, naj ne podtikate ognja pod tuji senik, ko so tudi njuni seniki v veliki nevarnosti! Bivši kralj Nikita za madžarske komuniste? Milanski »Avanti objavlja proglas jugoslo-, vcnsk'h izgnancev proti strahovladi na Ma- : dža !>i-. e m. Divjanje sedanje Hortyjeve in Huszarjeve vlade na Madžarskem, ki je, kakor sc splošno zatrjuje, še bolj krvavo, nego je bilo divjanje madžarskih komunistov, mora izzvati odpor vsega civiliziranega sveta. Zato bi bil tudi pioglas spodaj podpisanih Jugoslovcnov proti sirahovladi na Madžarskem popolnoma: na mestu, če bi se nc skrivalo za tem pregla- ; som kaj drugega. Ko prečitamo podpis pod ; tem proglasom, se ne moremo ubraniti misli. ! da je bil napisan s popolnoma drugačnimi nameni, nego jih je imel »Avanti-r, ko ga je objavil: ped proglasom je podpisan B. Tokin,' glavni urednik lista »Federatiou«, glasila .... j bivšega črnogorskega kralja Nikite! Ostajate le dve alternativi: ali je tudi Nikita vstopil v komunistične vrste, kar bi ne bilo za te ravno . . . najčastneje. ali pa je proglas napisal mož,; ki bi hotel vsled pomankanja izdatnejših sred- | ste v nadaljevati svoje zavratno izdajniško ro- ' varjenje proti lastnemu narodu pod komuni- j stičnim plaščem. Čitajoč ta proglas, nam se j zdi verjetnejša druga domneva. Proglas se ! glasi: Mednarodna oligarhija in kapitalizem, po-osobljena v Budimpešti v admiralu Hortvju. je i zakrivila nov zločin, obsodivši na smrt enega j najboljših evropskih pisateljev, Andreja Latz- j ka, avklcrja krasnega dela »Človek v vojni'. .lu^lovoveni, združite se v odločnem prote- j sliranju pri,ti tako nesramnemu nasilju na svo-bodno n sel! S tem činom boste drkazali, da sle ne samo proti budiinpeštanskeuiu samo- [ :lniku. temveč tudi proti svojim lastnim sa-; uit , kom. ki so pomagali in pomagajo v j vse;n madžarskim krvnikom. Dv grite se proti barbarjem z imeni Horthy-j ja, iluszarja, Friedricha, »kakor se dvignite proti svojim barbarjem! Bodite prvi! ' i maid&acski bratje vas ča4ap> kot m*- j bližji sosedi. Vi lohfco naredite veSko za »je! Proletarijat in pravi razumdic? itnMjamdri 90 priredili »madžainki? teden*. V skladb in bratstvu ž nfšnvi, naprej .tugosioveni. naprej z vso zavedno Evropo! Mi, Jugosioveai v izgnanstvu zaradi »asih idej, vam :pošiljamo ta proglas skupno z na-1 šimi italijanskimi brati. Mi smo z vami z vsem j i srcem. Za Jugoslovene v izgnanstvu: B. Toki-f ne, pisatelj; Elfear Vella, tavmk S, S. v Ko-i toru.« Jugoslov enski izgnanci v Italiji in Franciji ! j so — kakor znano — člani in pristaši bivše) i črnogorske vlade z Niki to na čelu. ki je črnogorski narod ne priznava, ker ga je izdala in ga še izdaja s pomočjo vseh bivših i.n sedanjih | sovražnikov Jugoslavije, kakor je svoječasno ' ugotovil tudi sam Avanti , priobčivši inter-; | peSacijo nekega italijanskega socijalistitnega ! I poslanca na it al., vojnega ministra zaradi sodelovanja italijanskih vojaških oblasti s črnogorskimi izdajicami,-pristaiami bivšega kralja Niki'.e, interpelacijo, » smo jo tudi mi pred kratkim objavili v na--yi listu. Po vsem tem je , ; torej srdba o pravih amenih tega proglasa: 1 prav lahka! iz prsi je. Cičerin o poljskih napadik. DUNAJ, 10. Radiobrzojavka iz Moskve ip'Mvi: Ljudski poverjenik za v nanje stvari, či-i čerin ie obrača na aogleško, amerikansko, francosko, italijansko in japonsko vlado s prošnjo. da zastavijo svoj vpliv pri- poliski vladi, da ustavi svoje napade na sovjetsko republiko. Ruska in ukrajinska .sovjetska republika ste , skoraj dokončali delo tASvcbodatve svoje zem- , j lic in se želiLe samo posvetiti delu obnovitve. Čeravno niso velevlasti še odgovorile na po-I novnc ruske mirovne ponudbe, se mora vendar z zadovoljstvom ugotoviti, da obstojajo 'prvi znaki bližnjega sodelovanja, ki so se p°" ! k:,zali v pogajanjih sa izvažanje iz Rusije i« j uvažanje v Rusijo. Neoporečno dejstvo ie, da i vsak potre« Rusije, ki bi zadržal obnovitev držrave, vleče t-udi druge države v pogubo. . Z?.lo so poljski napadalni nameni velikanska i nevarnost za evropski inir, ki bi se lahko razširila tudi na druge tzvenevropske države. Poljska odlaša še vedno z začetkom rairov-i nih pogajanj v kljub ponovnim očitnim ponudba m s strani Rusije in Ukrajine, ki se vprašu-. jeie, zakaj je Poljska nekoliko dni po ententni j iziavi z.ačela nove velike ofenzive pri Mosirju ■ in Obruču, ogrožajoč posebno ukrajinska re-; pubKko. Ruska in ukrajinska republika želite res živeti v miru s Poljsko, toda vsled vedno večjih vojaških operacij smatrate, da je nemogoče nadaljevanje že deloma začetih pogajanj v s v rito vzpostavitve gospodarskih odnošajev z Rusijo. Rusija in Ukrajina >le vedno pripravljeni j začeti mirovna pogajanja s Poljsko. Pettjurina Ukrajina in ruska sovjetska republika. VARŠAVA. tU. (S.) 1'kr.;-'nsko odposlanstvo np IV-'iskiem je j>o««!jk) pirljski via-d! in pre-dstav iii-kom zavezniških dr/av v PoS?-=ki noto. to jc v zvt7»-i > s-!-cora}št?:/sr-i mirovnimi posaftaojU s sovi e»ls k » viado. Vlada u-kr.iiMiske IJuJske repttbiiks; izi-avi?a. da si ;op!k) žolč tn'jrM in tla nima nobenili na-pj^iiKli :ia-nroiujv nas proti RusT(i. ker -K |e pri srcu »r" obramba njenih snverejisloii jHiatvšc. .M^renjsi te-, u.i ni med Rusijo in Ukrajino nobenih : iKJiSfrrotstev. katera se ne bi fehko -rešiHta «a -mstren n.--:i:i vkijub ^edanieuiu napa'dat nema z-atisržaiiiu Rusije. Ukrajinska- via-Ja z^H sfotfrri v gaspcdtersfce vt"'ivc z vsemi sosedstunt dnžsuvaaivi. m tudi' z Rtusio v svtIio sporaizuana z-n obnovitev, dožek; in htdu-striie. Sovjetski mirovni pogoji Romunski. BUKAREŠT, 11. (S.) List > Renasteres Romana- objavlja mirovne pogoje, ki jih je po-m«dila sovj<te se . • .. .'. .i.h r. ep r i !.-.>.. ki nastalo dele;»ci> < s". " t z dežele, za katero jc t Ja .■S ' i r --feni. v. ^rav.la. i-orniki izven Tista. '•:! i. t. p i :i f v T; i. '.-diko požl/elo potp ,:. ■ r rr. (vzrck. za^noi . cJL - I>ra«nć-'iš.onefia> društva« v Trs.;:. '.'.. •." i-j ni^esa- k!er:! c uprizoriti tejr-i ej a i scbe ve--.: pressHes pa je. u :v;i n r.-zp^ago prevod 0:neniine-L . ..... rr-rir: i t vi bo o'ibivr šele sklepe' w *•.: j v. odbornika. — I uisik., Prcfeti s-tio: Os-: hi, ; j |e sjvavSa v ;.:vi:cst vest •I . in }.: £•• vesti. . . to srćo er.Ci-nJe o; ebir.--si ia zloha. ' . -i-Ci d. o ni bii n_'kd:.r hud italijansli : --:. ki., r n :: oC'ira. rna vest ampek po .. *;i r.l - hei'n. ;: u škodoval 'n ki • j ■ ..- - ■ /a svojo :::n^tnost. politi-.:. jx :r; e : ''.. radno iceveta hciffa. Bil ie vodne . sl-i ve: ■-.--:>». umetnosti. Kako na* bi bsl . so-S. t iti, i J je prevedel na rtalifen- '. • _ ,.' n i rešema. Ketteja, Murna > i:: ■ . : ra^'n skrbel. da spozsiaic :.;■• .:rr.c* : .st J Poznava ca dofcro .. ; . n, da če Is on iiakjansk . . :.;:-.cKa naToda. potem sva. a\.. < a se ni vsiljeval s svoji« _ i"! . ; i,i nobena srainofca, ?Jiipa! 'e T' ^ i "e delo najprej slo ven K, vr.-. .:_-t ion.-., nioteva drama tobak* j vnost Ce je kdo drugačncfci. . u-ii.' . . :a .1 ti. o v. raj to potrdi priiic-d- . > " r-i.-. . . — »'.- re! k. Ivan Ci-bee . auuijst! UčiiiiibktRa druitva za irs. in .. v nc J,-, v Podraso mi Vipav- . iz : u •. L: 7.30 Sv. Anere?a, ozif. c Vrde&e, Opččtse do Stcnjela. Kosilo in kml; % . . :'r. . .dobra dcSH! — Redite! "r. 'rtov c a vek. L: a dni Osscrvatore Triesrtžno« oto-javSua nareiho freti. ci\'. kcmls~irijata. s katero s« iij- v zasedenem oz-emiui kr. odlok, k-:';..' .... da vel. Ki bo iznaša! 20% izde-;:v. f:.e con.' no.-kdnj^i vrst biaea: a) tkanine oc : -n-. v vsakem razmerju, izvzete s -.ft T: .e u.; b) pteicnlne cA ččste svJe aii saJccm znedn;vc) čipke. tuli. pa^čo .: i d či.-te .i\ iic i..1-1 mesaiie v >sak.en< n. j; č) prtile (porte), rr^k-cvi, vrvoe itd od .. čiste asi mešane v vsa-kem na imenu; d) •..; .o. ti; ; .. ■: r klekljam; e} nogavice; i) ; . v c.j iie. -jisle ;:.: mešane, bembažaste, .: . v inciii. irs i:..nkae. Po tem odloku se .i.-.- .*:.a r-..«/I:«ka med pravo in u- iisi'tno s v* Ig i-azmuiJtev u-s:In r •-?orov. ki niso več p.;u it!' \ i/.r.'" i. c i..'- t. s r^at za Trst in o-■z: • ■• -t-te, da n. ra.'o v zrni-J u čl. /•. in 5. odre be pv. iOOOL od 27. ianuaria L J •:. j- . ■ - jbe - - . v i.eiti.jo v 2. u,-.. ii_ •'.! r. . rv. s katerih se jt ... >e dc^cvđiiji stanovnici popcin-. ma iz*J...ic>. M..znanja -ve s posebnim ita-/ii.:: in.ih isi m, ki se ialiKo dobi na civ. kom. (Ji: brc. št 7. Vsak naznaitilen Mst se mora pravilno izpolniti, podpisati in potem predati ome-n ene ; : k cm sarijc-tu. Uradne ure od 9 do 12 ob ,., A ii. a ob praznd'kiji od 10 e je občinstvo . . .■: a ..... . (i a- -o t:' komponista ..... g. SiJa. ntkbdesa d< -.:ora Juro pa u. .Vil ..č, - r vc^i .-.ra ::ad. \ oukova. in -c:.. u. i u- • K'dč. Mezgečeva. Druge večie uloge so v r< ..ah gdč. Kraljeve ter ge. S ilove i . j. . . Zvticr. točno ob 20. se na >...)-:!'> zc.ji> ponovi pređGrasoa in pretiesljava Dcn Angela Ouunearc r. i« z Sln;env.e.;i in gcč- Vnukovo v pr- .1 .....i. i % .a a t:' so v rc-'.aiii gdč. -:. .. ... . ... Mi mečeve. Ki.-.cv-j. ge. i-llcve tti . . .............. - . i -n l>olesiav;skega. '. »:-aa\-- a . ..... a : H p-ruivd.ari m reprizi po-: . in u^peh n je bi.a .pi -zuaiia kot najboljša u&rjto- i. ... . ; .....a se je to tuci s stran . »iwi i - .va. !.» ,..iv;;e s^aalee oputovano porJi-, a..i: ..... i-r-^a ov_,i e toiej. da ot . i ; w..m r.ajstvvCnejši. Vstopnic*. \ . .•..,•.. _aji pri giedali>ki lvlagu.ni v veži A\a- t a ne i;i družine ostale brez ognja. Civilni ko-..: t : i rst '-n k >- ac- por.^a: Vsi-. _ oglasa o. . ;>. ; : :a.: ne. aa se bo za..„:gan.e s p^nan n. ... ./j- . e .rce vzel o: v .in. k0'insa-n».at po :in v. a . -..aa civ- .nega komesarijata pri-a;..i:e i.>_a .a sa nemoge^ ^o skrc-vanje ob-st ea.ga ... .iva .ti je tuai ii^pra>»l pc.-tiebne ko-:.. c. \ n... ......v.iii bo ti.estu zagoise^eiio zalaiga- nje z devetom* koLamami goriva iza lLŠne po-■:iebe. . opravijaiuo. V včerajšnji vesti pod naslovom •L;; ettrik • a*.:.- saćeopka« čitaj: glava »>ba-han..-ve n a i . . . a,..'.) arugem odstavku wi.i. ..a a -n1 xa i. w • . iiit jrti:-c je st^.a v na v. . c..: j: laso pr.lta.a so--ijabst»=ino . ! i t. t....... .. . C;, ni. re iteiiiaci^onala. cai- vea zopet le na novi -;c.-t a z.** .avlialai'.a. . v seboto predpoid- :;e »e .- d-o : . >ua . . ra:a: nedragoceni preomet* i>ui de 14-i v d . !-l"l ao 5.t. 327w. ;=• r»ia. hi se je vozil l.aka li 1 leta po železnici in Li t.. ±j-i . .aalu p.odai na Uiaabg Ki^or j« z:ra- B . sre_____ . ... . ne .i.A'ie i.a^.^vl/enoc. Kate- ... c a. ...... t..;., l^ksiK> l;.ago. » tem s: ze- .;.> u. ..va le pras.Ojaine za iezarino i . . _ .... . ....,'»_ . -.t,.—• hi a a za.- r j j i. • .. ^ i___ .-iie vrste uraa.ea v >......-da s.v tiiA^jiJiji postaji. Al. . .... m. je b». tU a. JUi- tv-_ .. a :.. . s rate-;.a.i s c r.» vea veue.o kam. V v Iva : .. . .e . ttupčo ..a .,du>.\ega \ a..a ii.i.. v-(;at»t.n-.a. ivi je paitil že 1. l>lo. i . . L, ____ .i pri Njagova man jc pi -.»a. aa-j e . .ov.i . u ga sa.c oukopafti in ... i.- ov.'ia>v v i«.t orui^siiko gioomeo. i. a ae v v- . .-.v . v ...iwv. osumki so bdi ze ... .-»a . . .1 >>..i se e bda u;a. ze preuala iu. /t ... i-a.. > l p... aa se je vse to goui.c ravno I ; wa>n . .:. .v. e acce. r o je b..a zmešnjava , ■ . - : . te . a>n av; >e je pozab do in —-v aga v.-iaka. Nv:j bo že tajio ... a »..a.NiVi! c. .a . e n.egova krsta rc.mcia ■a : .v das.; . .. a t.a po ztiezn^L Prišl- /e . . . . v Z..gr.id. kjer je babi prvotno i. .a --i. /d pa zagrabi ps«.ta. .\L ... ar » a naravn-ast v skiav.>oe j d si\«ri v li.-u K- va^iiViistvo or/avii-u ( ^•elt i..a e , ^..v__o. da ai.a Krsta i:i n>a j ■■ i . a a. pa e preasio/u.k doline s«uzoe ptffiiviat vse krste in teoaj je dji tej zapa-j i.;. . . .. . /. napisom tmanuclle Ooc-1 v.: . ;> ..-t ar, ....ei L Ivi.s. pri Zaigraju. Ka-1 4,jii.e se. o.-. - ;e:ii o.krit.u kr--to umaknU* z, *___:er — e postala predmet zaniman.-^ si stra:u cl .a-ti. Pcslale >o se brzdavke na vse, i-a „:.. ar i-a ■. a r. Ki>to boco ccpih šele, j ■ / :avl : av. ev r.ste osebe. Kateri je1 i) i. a PO&fceitK.. Cigaa usii.ni >>oio ieuo. - Nesreča ali IjuLo- auiii>ie»dJ L ne t. it. jto -meli c.gaa- k; st_na-.l.o v ... .e:a ga -a d p-.-.lOjnsk: okclicU nekako ve ai-di. si. so v neko postojnsko gostilno, k er se je vci . :i pelo. Okoli 23 so se vr- nili v svoje prostore v gozdu. Tu so zai.orili ve-Lik ogenj in so se vsedBt okoli njega. Veselje je na^lo daHe. Vsi so bila izredno dobro ra-zpoJoieni. Niikrat pa se jim je veselje pokvarilo, kajti nekje blizu poči stred. Sli so glodat in so na^li ntrtvo na tleh ciganko A močijo Me ver. Poleg n>e ihtel njen med in je žalostne Uicol na pomoć. Nesrečna ciganka je bila zadeta v trebuh od krogle iz kara-bir.ke njenega mcia. Cigan Meyer je bil aretiran :n spravjlK so v tamkajšnji napor. Izjavil te. ,:.a 'e nabasal karabinko radi tega, ker se je bal. a mu bodo vojaki r.adle-TOvaK ženo. Ko jo je dr-L>2 v rokah, je bil nr;.io preveden, karabinka se mu je sprožila in na ta način da ;e smrtno nevarno r a:vi svojo ženo. Hvalevredna služkinja. O. Fnsneesco Depase uJ. i.a'lstifuto št. 7, je bil sprejel 9. t. m. novo služ- a-raa v sluibo. Zdela, se je vsem zelo pridna in e posebno gospe, ki se :e kar ni mogla prehvaJni. -Sa:r.o eno napako ama-, js rekla gospa svojemu sepregu ; ko lo -ccšl'em po noJknp, se zadržuje malo preveč. Danes bi Tnorala biti tu že pred eno uro.« Čakala -sra jo in Čakala ves dan. Tedaj pa so ima :e zdelo prav iti pogietkiri po omarah. Sla Sta in postaJo jima je takoj jr.?;no. zakaj se služkinja ai p a v.Trla. Iz omare je zmankalo več i^va-ri: en kožuh, ena ženska obleka — 3000 lir. Služkinjo sta ; naznanitkt orožnikom. Klicala se jo baje Glov-aama f Bc rlcli. Rafinirana tatvina pri belem dne. Kmetica Marija .Marel Iz Kcšane pri Št. Petru je bda prsoesla prodajat i-ajca v Trst Srečno je prodala in za sku-piček 50 lir s: j-s hoteli kupiti neke potrebne stvari za hi^no potrebo. V -ulici del Sapone na št. 5. e prodna zadnja jajca. Tu pa si ji je pri.ružlia n-eJca Marčela«, s katero ste blii malo izneni. Vprašala je kmetico, kako je šia kupčija in tudi o diugiit stvareh. Kmetica % je povedala, da si misij lo in to kupiti. liakšnim denarjem mislite kupiti re stvari?« ;o vpraša »šjora Alarčela.« Kmetica ji tedaj pc.kaie 50 lir v bankovcih po 5 Kr. ■O, rev?.!« ji reče »šjora Marćcla.« to ni za nič, morate dati zamenjati, saj vam lahko -az menam.« Kmetica jt zares izroča denar in počaka, ca ji prinese t.šjara Marčeia^ nazaj zamen, an denar. Ca-kiailv ra je zaistcaj revica. kajti »šjera Mar čela« jo e bila popihala skctzi črttga vrata. NaA-sezadnjc je kmetica razumela, da je bila opeharjena in je ila, nazuau'ti dogodek orožnikom. P<»izkušeni tatvini. Ko je stal vojak Anron Staroni včeraj po noči na straži v voaškem skladišču perila v Barko vi jah. sJišai neki nenavaden ropoi. Izstrelil je 5 krogel iz ptrske. tatovi — ki so hote-o Krasti rjuhe — so se pre>strašili in odnesli peto. — iVeteklo so sk.ašali oanesti štirje poštenjaki iz nekega vagona, ki se je nahajal na postati >ri Sv. Andreju 4 zaboje z da talini. Ni -se j-:m posrečilo. kati noam čuvaji so jih razgnalL _ Poroko sodišče. Obtoženec, ki ie obdolžen 8 tatvin. Pri včerajšnji obravnavi čo imeli porotniki pred seboi zanimivejša čio veka. To je neki Vito Cusma. k met dema od Pereča. 35 !et scar. Moral ae je zagovarjati radi osmih različnih tatvin, ki jih ie izvr->dl, predno so ga zaprJi. Na t prej jc okradei v prenočišču v ulici degli Art»sui št. 6 nekega Sarka. A o je'tale spal. je šel Cusma v r.egovo sobo in rna vzel rdenarnico s 300 kronami. To je bilo 3—4. .antiarja 191^. leta: Par mee^cev potem je ukradel neki Ani Ka'zman v okoiici Izole eno telaco. ki jo ,e prodal ž.e drugi dan neki Ani Micaz. iiliizu Kopra je zopet ukradel dve kozi, ki ju je tudi prodal O kradel je tudi nekega liertoJiclia pri Bujah, Kateri ga je bil ohranil črez noč. V zah^-alo mu je g/usma oc nesel zimsko suknjo. Naslednja njegova tatvina je padia zopet na tolico. za tem je ukradel eno oslico in nazadnje celo koaija in en vx>z. Vse ue tatvine je izvršil po Istri, večinoma blizu Buj-Aretirali so ga ojožiuki, ko se je ravno vozil na a.-.raaar.em vozu in z uk raoemm koncem. Imel pu .e tiuai drage muhe v gL.vi, kajti eaia prida ie ve-aela povocjati. da se je neKaj časa ee^o izda-jsaJ. za tajjiega policista. Ko se vzaine vse vkup. Kdir mu očitajo, bi bd to nepoboljšljiv tat, ali pa celo kieptc-maji, t. j. človek s itaksnim tatinskim liagnenjesn, ki ga s-natiajo zdravniki kot bolezen, za katero Ceti-ini m n-ti pravzaprav odgovoren, ivot U'ikšnega se je hotel ciisma tudi preasiaviti pred poroto. Priznava tatvino, ali pravi, da je bolan. te bdi ukradeni dv-e jun.ci m ne ena-« reče prea-seanak. jvtrosp^cd e.st>an.K, samo eno sem itora-u£-l, druga >e pri - a sarr.o za rcven>j. Toua, sam vzel tuoi njo,« je cc^ veria ot'toženec. V glavnem prvznai več ali n.L^j otiki'.to vse svoje tatvine, ponavlja pa, .a je bolan, kajti, ko .o bil na voju. yc 1x1 ranjen v j..av o, ^'.Aam ca >e bd v norišn.c», .-vier so mu rekiu ca je zn^esam l'Ave<^enci za Oiu-j.d vne bo;ezni so s.oer ugotov.a, da je malo pre-maijen, aib ne tobko, aa oi se ne mogel zavoaati, .o) \_ela Porotna-u so se tuoi izreivb proti obte-/.encu, ker so SKlcnm. da .e Cusiiia oagovoreii v pulili meri za svoje zicčme. Na jx>aiagj tega >pra-voreka je bd Cusma obsojen na tri leta strogega zapora. L>bsojeni je kazen sp:ejel. bOPISi. Iz Skopega. V pone.cljek, 8. marca, smo polo-ždi k večnemu po-č-it.-v.u .tukajsn,oga po.>esin«:Ka Josipa Živca, i akojnuk je bii znamenita pojava p«uzni'.n sitojvo po v vem Krasu, po Goriški m vt-pu-vsK* uoimi. Zivčova hiša v 5>kopem .e na vek-A.em slovesu odaavna. Pokojnik je bil razumen go-^poaar in mteLgenacn moz. uiš je brat pred iea um. ega inzeiur.aa Mat.je Živca, ki je svo>eucbp-o igral izaamemCn uiogo v borbali tržaŠA-li btovtn-cev. Ln ki .ie b.l tuui nekaj časa. zastopn-K tržaške o-itoiic-a v tržaškem mestnem svotu. Jo^p z.vcc, k; je cosegel vvsoko starost 80 let. naj po- dna v m-iu v nasi kr>n. KrašK. slo ven ki giuuil iz Doline pn Trstu. V nedeljo, 7. marca L 19^0. po K1"-, se je vraeaia v ečja oruaba itaKanskih šo-i-SK.h otrok s svojimi uc:teli-vzgojitelji z »z!-era na^o pn^uno slo^_eJiSKO va> Uoiano. Ko so p. ..sil v vas, so se kar naenkrat iz nj4iovih vtsi /.at-.u-. ne^:umtu in neurnesui: jzzivakti vzkiuii: -ADDaSi*> i šaaivil« Ali JugoiiovciU m ne i»cavv. >o iiaieajU »AUiitUiJiLii« »juu aurbar... ne ograji jo ,a zagrizene vv-go^c tka>Ji s kateranu ze- -.mo d-voti v ii>ru. Na«; ua-aea>tvo vzgaja TUiia ,'d.no v čair.o naspioLuem za>a>.u. namreč, aa >e ateiamo mca sec-ou spo.-iovaii. j-rottmo, au rte Oi p.4.>.o ialuvo uo nesenimi po^.iexuc. ce tan.o naoa-ijuaejo ijuaje. katenm e uuooena ui^iiaianska nda-.n t« s>e u in n^rn v va-stvo m vzgojo azro-vciu c-iaoo povrn-a z aa.e-ia v me^to s a.jj.vamif — i*tar upazova^ec. ki .e tu-j; luaieJj m vzguH-teij. pa ne enaman nazorov. Kaj ie zakoni* Prcjed smo: V-časdi >ćno se učdi, ua >e zahon ae^.aj staine-ga, nept einaAj^vega. kar ne tavata oa sfcu>e aa ^uare vo,.e posameznikov, -c ricam oa izgube ad .aooieKa, k. viem za posa-nteziiijve :z tečnega, izvrševanja zagona; imsias smo ou.0, da je zaKon voc juukot vs^Ka stopnja av.ie obasta ki je zaivo«nu podvržena.' kaivor Acas usooi. Uancs smo se prepričali, oa so vsi xah.om »on teu.en ^ap^er«. naivor je rekel Nemec. to ^c »papjr:ui smeta;te ijaso zgoupo: ^Maon oa Z/, nov. i vi V., pov4r.>an oa -ia.i_.aisn.vga vranja in vlaoc, za v>e za^e^cno ozenti>e povišek k vaa>tm izmenjavi, la povtc.ck *se atna up.acevau zo._ ieoiu.-.ja IVaO. naprej vse .v. jO. .un*»a. ^e-aj pa vprašamo: Zanaj se v ki tiisuuci m v Jc^saiiaii tn piumer; s-a znam} spion še oo a.n-ei m za.eiO iz.pja.aev a u Y AL n.sano vsi enauti pceu; /a.Konotni' lx.lv kračeč p;an-er: v 1'ougraou sta; .avcig uraa m posta z~čua izplačevat*, čez par pa p.aas; i>rz^^avj>a, naj se izpaccvan^e taxoj ustavT m priarvel je se avto z ne>..iru gos potu m o.dziaka, aa se stvar zagotovo piCMne. lo se; ,avno razaaiga s te.n, aa u xra'ii paaejo pod Jugo-1 sjavijo. čeprav bvuo upravni organi troai, ua m j aa raz.cg. lo.a, kaor ima denar pae.cn, se trenutno malo zmeni za landcr.sko kontere.tco. ampak kt mandcion. kolia, kupujem. Kuret, Setrefon-j tane št. !. Trst. 317; 23LETEN. resen mladenič iz nekoliko premoženje; išče vsied pomattkania družabnih stikov znanjia j v svrho ženit ve s premožno gospodično ali vco-j vo od 18 do 25 let Potsudfc-e s slike na ins. odd. ■ Edinost; pod »Tainost zajamčena«._| SOBA meblovana se odda iakoj v najem v ulici! .Antonlo Stopani (konec ul. S. Erancesco) št. 5,1 II. nadstr. desno. _B 119 ISCEM deklico za varstvo enega otroka. Mora peiiektno govoriti hrvatsko, da se otrok nauči ta iezik. Družina stanuje v enem glavnih m osi Italije. DoW dobro hrano, plačo in stanovanje, , Stroški za potovanje plaćeni. Prijaviti se oseb-no na ins. odd. Edlix>sti.___P 217; SPREJMEM takoj trgovsko učenko, pošle- i no iz dobre hiie. Naslov pove inser. odd. \ Edinoati. 3373 lilSA pri Sv. Ivami, Tmirjan. s 3 stanovanj* in vmtoni v katerem se pridelajo 3 hektoKtri v^na. se proda za 25.000 lir. Skupni kini dohodki znašajo 1450 Kr. Imam še več drugih enakih hiš r.a jjrodaj v Škorkl-ii, \>rn:ei'is, Mclini. (ireti. pri' Sv. AloCzSju. Sv. Ani itd. Stolfa Eerdinand. ka-, vaima Moncenisvo v Trstu. 3Č-01 ELEGANTNI damski klobuki od 15 J.-r naprej mi otroški od 8 lir naprej. Prevzemajo se naročila in poprave na dom. Zgornja Clreta 276. 3o2 | VREČE vsakovrstne, kupuje J. Margon ul. Torre bianca 13. zaloga rrefi. _365 ZLATO, srebra krone, p-ačsi po najvišjih cenah j Pertot. uL S. F rance-co št. 15, II_366 1SCE SE vrtnar zmožen vseh vrtnarskih opravil za posestvo na Notranjskem. Ponudbe naj se pošiljajo oskrbništvu gospoščine Raunach blizu; St Petra-na Krasu. _3372 BRiVNICA Josipa Jermana v Trsh:. ui. 30. okto-i bra 14. se priporoča slavnemu občinstvu. 340 2ENSK1 KLOBUKI. Neprenehoma novi piboli najlepših svcienib, pajčolanastih in zlato-sla.mna-tih modelov ženskih klobukov. Velika izber slamnatih klobukov za novo sezono po nizkih cenah. Sprejemajo se naročila popravliajo se in remodernirajo klobuki. Modni salon Morgutti-Cortl v Trstu. Corso Oaribaidi 2S._295 FOTOGRAE A. JERKIC, Trst, ul Roma 21 Gorica Corso ŠL 36 hm dvorišča. P 711 ; PLATNENE POSTELJE, nočne omarice, poljske mize za kmete itd. proda J. DoUlach. uL Cesare Bat tisti 29 (prej Stadioa), žcaaiaraa. 3631 SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah. —. Pridem ponj na dom. Velkavrh, urar, Sežana. ___336 MEDICINEC-ZACETNIK želi službe v kaki lekarni. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 352 SPRETNEGA urarskega pomočnika, posebno zi Lalika dela. sprejme tako; in plača po dogovoru Petrič, Postojna 33701 KROJACMCA Avgust Srular ui. S. Fraaoesdo i d'Asisl štev. 34, III. je edina dobroznar.a kro-jjčnica v Trstu. 3367 ! SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v • vsaki množini Priiem lahko ponj Alojz Povb. ' Oaribaldijev trg št 3 (prej Barriera.) 3341 TRTNICA FORClC. Komen, ima še cepljenkel iribota. kraljevina, klarenca. zelen itd. 3371 Skupina „Viktor PaTSa71 vabi vse plesaiee r.a zidnji PLESM1 M&itm v tej sezoni, ki sc bj vr5 1 utrl, v nedeljo, 14. marca 1S20, v dvorani D:!.; kor>s. drusva pri ^v. Jakobu K obilni ude ežbi vljudno vabi ODBOR ii JLi Ef ^ A I i* se kupijo I in se pl ač a j o po najvišj h cenah, kn- ________kor ji!i nihče ne plaća Pisati, prinesli aii poslati po pošti Stroji, barv;i in izdeluje vsakovr. k >žuh vino ^oluharnica M^srfeliarJ Vrst — ulUa Gstterš št- 32 Trsž hrastova, cerova in bukova, 1 m dolga, razcepljena in okleščki, se kupuj, jo — Obvezne ponudbe z navedbo ce* e franko vagon do oddajne p? staje, k iiein n dobavnega roka pod „BOLOUNa14 na inseratni oddelek „Edinos i HPiMll^Ff^ TDMTfl (KviiiMi &LIJS ui. Borr i ar a vecehsa štj. B ima v« liko zalogo mrtvaških ...remnet jv. V«ncl iz porcilane iri Oi serov, vezani z m? leno žico,r. u-natirh cvetlic stialtovi in aajiisi. i-iike na pircalam.tih plnAča^ it grobi:e spomenike Itd. Najnižje konktirenfae cena. STARI ILIJA isrok-z s v 3 SćisDilS priredi dramatični M iyl ut Lliiii oder Jutri« ob 17 v dvorani g. J. Miklavca (p. d. Kačun) pri Sv. M. Magd. sp. I izdelujem vsa lasnr« dela iz česanlii (mešanih) in rezanih las po najnižjih cenah. — Kupujem izcesane in rezane lase. JOSIP KOLAKOVIČ, brivec in la^ničar — Ajdovščina.-- . UMETNI ZOBJE z ln brez čel usti, zlate krone In tudi obrobkl VILJEM TUSCH ER'^i'K^1 - TkSI, ul M. oktobra Caser aa> i i, .. ^ ^ Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. ins aLš&gi RP si SS Snoj za šivanja in vsziije nauš ii mm | rlHir Seidel & Neumann in »Singsr4 Gast & uasser ' n , .... Tvrd*a ustanovljen 1. l37i 1 Dogata iiioga vjch potrebščin. rr^li^^ff'^ ti^^JJ'n? Mehaniin deia/nica za vsako j*KiiflvCilU JSlJU^iI ? popraviianja. Trst, ul Catnp unle 1J | D\ MUMBK imi Corso 24, I. nadstropja Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop. ErezMiii) Izuifdslž & pio0iiir2qie lo omstol zo'jjc hlačam za srebrne krone, goldinarje in zialo naj v Kje cene, tudi več kut drugi irgoci. SL8EST POVIL urar uL MaszoDi 17. v. 2. pr. 19110 HBIlillSIIJ prej dr. BODO Zo&ozSraunik dr. E. CLOliFERO — in - dentist smo PERHAUEC Trst trg Golfionl štev. 11, II. nndstr. sprejemata u'.l li-i2 ia ou 15-19 Izdiranje zob brez bolečin zobovja, ^lati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki Dentist SionKo Pgrtiaužc v Trstu irp GoISoni Stsv. jj5 !I. nndstr. s«. reje m. i vsak četrtek, petek in soboto od 9 do 12 in oti 15 do 19. Ž nsko moč veščo pisarnišk ga dela, ter slovenske iti laške korespondence, sprejme lesna trgo in na deželi, v kraju ob železnici. — V lesni itr^o ini službujoče imajo prednost. Pismene ponudbe na ins. oddelek j Edinosti pod . Žen.ka moč"-.t. 3^87. P\m, slatarnica-urirnlcu Trst, Corso SIgv. IS K^piijsf=i srebrne kra^a ln r^j^narjs po tsftah. JAOHSHSKA BAliKA Del glav.: K 6 -.O tO.oOO. Kezerve K 10,0-K) 00 Celje, 1) ibrovnlk, Dun j. Kolor, Km j, Ljubijana, -arib >r, M Jk »vić, t j... Sarajevo, split, Sioenik. i ?<■>!". Zadar, Zi-jre!) Obavija vse v bančno stroko spadajoče j-onie. Sprejema vlogo nc hranilne Kn ižice \cr jih obrestuje p > j"' , ti v bancojjiro prometu po d /.,. Vl' ge, ki sc imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi spreiem i po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaji. D je v najem varnostne pred.ile (s.Tfesi B inčni prostori v Trstu se nahajajo : u?. Cassa di šilsparmlo, ul. S. Nicalo Telefon: 5tev. 14 13, 179'., 267G — Blansjaa prsliijs Dd 9.30-:2.33 ia 3d li.30-ib — LlulillanKa Hrsđltnn kalifi Podružnica v Trsiu. Ccnvr^iia v LjuDlja ii. Podružnice: ! [gijg, Sorortis, lioii-a, Saraj-vo. Spiil, Trst. ifianSor Bsiniika glavnic in mmr. K 53.000.003 i --- | Obavlja vse v bančno stroko spadajoče i posle. — Sprejema vloge v lirah na | hranilne knjižice p n ti 3 nhr^mVJliJ ! na ži.-o-ra une proti 3 a Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuj borzne uslcge in daje v najem varnostne celice. Tel. irt. 5 18. Blagaj »a je o-jprta od 9-1 3. a T