ŠTAJERSKI GOSPODAR ERSCHEINT JEDEN SAMSMG Schriftleitung u. Verlag: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - Bezugspreis: jährlich RM 4.80, halbjährlich RM 2.48, vierteljährlich HM 1.20 I. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 20. Dezember 1941 Nr. 39 Novi japonski uspehi na Daljnem vzhodu Japonske čete so se izkrcale na otoku Borneo - Angleški umik na Malajskem polotoku - Singapur odrezan od suhozemnega zaledja -Anglija se boji za Singapur - Japonci prodirajo tudi v južno Burmo * Silne izgube ameriške in angleške mornarice Ves svet strmi proti Daljnemu vzhodu, kjer se vrsti od 8. t. m., ko je izbruhnila japonsko-amcriška vojna, en japonski uspeh za drugim, bodisi na morju, na suhem ali v zraku, že preteklo sredo so zavzeli Japonci važno ameriško oporišče Guam z glavnim mestom Agana. Na tem otoku so ujeli 350 Amerikancev, med njimi tudi poveljnika itt generalnega guvernerja. Pri velikem letalskem napadu Japoncev na Pearl Harbour je bil od japonske bombe ubit tudi vrhovni poveljnik ameriške pacifiške mornarice admiral Kinimel. Pri letalskih borbah Japoncev in Amerikancev nad Manilo je bilo 45 ameriških letal v zraku zbitih, 36 so jih Japonci na tleh zdrobili. Na Filipinih so Japonci po svojih poročilih že samo do 12. t. m. sestrelili 200 sovražnih letal. Japonci so se že pretekli petek izkrcali tudi na južnem delu otoka Lucon, ki je ¿lavni otok skupine Filipinskih otokov. Po poročilih, ki so jih Japonci izdali preteklo soboto, sta izgubili ameriška in angleška mornarica že v prvih dneh 350.000 ton svoje tonaže. Japonci so preteklo soboto zlomili močan sovražni odpor na Južni Malaji ter so se globoko zarili v sovražne postojanke. Uničili so neko angleško divizijo tankov. Pri tej priliki so zajeli 20 tankov, 16 protiletalskih topov in 60 blindiranih avtomobilov. Kakor je sporočil mornariški oddelek cesarskega glavnega stana preteklo soboto, je bila v havajski bitki poleg že omenjenih bojnih ladij »Oklahoma« in »West Virginia« potopljena tudi 32.600 ton odrivajoča ameriška bojna ladja »Arizona«, že 12. t. m. so Japonci zasedli angleško najemniško ozemlje Kaulun na najskrajnejši točki polotoka Kaulun pred Hongkongom. Med tem so Japonci že pričeli s svojimi pripravami za napad na Hongkong. Pretekli ponedeljek so se izkrcale japonske čete na malajski obali ter so korakale proti Angležem. V pokrajini Kedah so se razvile medtem hude borbe. Tudi Angleži sami priznavajo, da se v pokrajini Kedah odigrava velika bitka. Medtem so Japonci iz Taj-landa (Siam) podvzeli prve napade proti Južni Burmi. Kakor poročajo, je cilj japonskih napadov rt Viktorija. Letalski napadi Japoncev na otok Lucon so bili tako hudi, da je bil uničen tudi glavni stan ameriške vojske na otoku Lucon. čete, ki so se izkrcale na raznih obalnih točkah Lucona, so povsod zlomile ameriški odpor ter uspešno nadaljevale svoje operacije. Pretekli torek popoldan so se Japonci izkrcali tudi na britanskem delu otoka Borneo. Izkrcanje se je izvršilo kljub hudemu viharju spričo sovražnika. Japonci doslej niso označili mesta, kjer so se izkrcale njihove čete. Japonski sunek proti Južni Burmi je bil tako izdaten, da so se Angleži v pokrajini Kedah umaknili. Pokrajina Kedah se nahaja približno v sredini Malajskega polotoka. Iz Ranguna je prispela vest, da so Angleži popolnoma izpraznili tamkajšnje mesto in garni-zijo, prav tako pa tudi letališče Viktorija na najjužnejši točki Burme. Važen uspeh so dosegli Japonci tudi s tem, da so japonske čete, ki so bile izkrcane na vzhodni obali Malajskega polotoka, prispele tudi že na vzhodno obalo. Na ta način jim je uspelo odrezati takozvano angleško pokrajino Straits Settlement od Singapurja. Po najnovejših poročilih prodirajo Japonci na Malajskem polotoku nevzdržno proti jugu. Angleška zaskrbljenost glede Singapurja je tembolj utemeljena, ker se nahajajo angleške čete pred številčno zelo močnim sovražnikom. Angleži so se vse preveč zanašali na mornariško obrambo Singapurja. Kakor poročajo iz Singapurja, je angleški poveljnik Malaje priznal, da se je angleška obramba Malajskega polotoka poslabšala. Japonske čete so številčno nadmočne, poleg tega pa so Japonci s svojim modernim letalstvom prisilili Angleže k postopnem umikanju. Splošna mobilizacija v Zedinjenih državah Kakor poročajo iz Stockholma, je vojaški odbor reprezentančne zbornice v Washingtonu sprejel zakon o uvedbi vojaške dolžnosti vseh moških od 19. do 65. leta starosti. Obenem je bil sprejet zakon o mobilizaciji vseh moških od 20. do 44. leta za suhozemsko vojsko. Mornariški odbor je istočasno dovolil od Rooseveltove vlade zahtevana sredstva za zvišanje izdatkov za bro- dovje obeh oceanov, in sicer se zviša vsota od 900.000 na 1,150.000 dolarjev. Roosevelt je imel ob tej priliki govor ter je med drugim dejal, da Zedinjene države orožja ne bodo položile prej, dokler ne bo zavarovana »svoboda«. Kar Roosevelt razume pod imenom svoboda, je itak že znano: svoboda izkoriščevalcev, Židov in boljševikov. (Weltbild) Abkommen über die gemeinsame Kriegsführung Deutschlands, Italiens und Japans. Der Reichsminister des Auswärtigen, v. Ribbentrop, mit den Botschaftern Italiens, Alfieri, und Japans, Oshima, bei der Unterzeichnung am 11. Dezember im Auswärtigen Amt Uspehi govorijo! Trije veliki dogodki zadnjih dni so mogočno vtisnili svoj pečat sodobnemu dogajanju: Japonski vojni udar v Pacifiku, Fiihrerjev zgodovinski govor in v njem izražena vojna napoved Zedinjenim državam ter podpis berlinske pogodbe velesil Trojnega pakta o skupnem vojskovanju proti anglosaksonskim silam do končne zmage. Japonski vojni udar je pognal ameriškim plutokrat-skim krogom strah v kosti. Še tik pred izbruhom japonsko-ameriške vojne je njujorški publicist Ralph Ingersoll, dober znanec prezidenta Roosevelta, napisal članek, v katerem je zahteval takojšnji napad na Japonsko. Ingersoll je napisal: »Uničiti je treba vojaško moč Japonske, da bi se na ta način ohranila dovozna cesta za Sovjetijo preko Vladivo-stoka. Ta napad je potreben radi zavarovanja ameriških surovinskih rezerv, zlasti bakra in kositra v Jugovzhodni Aziji, in končno je treba imeti obalo Alaske trdno v rokah.« Ingersoll si je nadalje zastavil vprašanje, kalto naj bi izgledal ameriški napad na Japonsko. Po njegovem mnenju niti ne bi bilo treba metati na japonska mesta 2000 kilogramov težkih letalskih bomb. Za uničenje lahkih lesenih hiš na Japonskem bi po njegovem mnenju zadostovalo več stotisoč zažigalnih bomb. Prav tako »enostavno« si je zamislil ameriški novinar ostale operacije proti Japonski. Da čujemo: »Naše ladje se prikažejo kratkomalo pred japonskimi otoki in poskrbijo s svojo artile-rijo za to, da utihnejo japonske obal- (Weltbild-Archiv) Zur erfolgreichen Landung der Japaner auf Guam. Teilblick auf die zur Inselgruppe der Mariannen gehörende Insel Guam. Auf diesem USA-Stützpunkt haben japanische Armee- und Marinestreitkräfte in engem Zusammenwirken eine erfolgreiche Landung durchgeführt. ne baterije. Število japonskih otokov je veliko, toda nobeden izmed teh otokov ni močno utrjen. Njih izloči• tev bi bila za našo mornarico zgolj pospravljanje. Med tem pospravljanjem moramo pričeti z mornariškimi operacijami največjega izmera proti japonski mornarici. Ako hočemo Japonsko izločiti kot vojni činitelj, nam ni potrebna potopitev cele ja-ponske mornarice. Zadostuje nam, ako jo zbAšemo s Pacifika in jo ob* kolimo v njenih lastnih lukah.« Tako si je predstavljal mali Morie iz Njujorka uničenje japonske vojne sile. Rooseveltovi vratolomni politiki se res ni čuditi, ako ima okrog Sebe take diletante kot politične svetovalce. Nas sicer ne zanima, kako so si predstavljali nejunaški Amerikan-ci vojskovanje s silami Trojnega pakta, omenili smo Ingersolla samo radi tega, da naši čitatelji lažje vzpo-rejajo sovražno širokoustnost s tisto stvarnostjo, ki je bila vse od poteka te vojne na strani velesil Trojnega pakta. V Pacifiku se je zgodilo, česar gospodje Amerikanci s svojim prezidentom na čelu niso niti sanjali. Izgubili so celo vrsto plavajočih trdnjav, na velevažnem otoku Guam sedijo Japonci in japonske čete že pridno napredujejo na Filipinih, na angleškem polotoku Malaja in na britanskem delu .velikega otoka Borneo. Iz vsega sledi, da so velesile Trojnega pakta nepretrgoma v iniciativi, Angleži so morda računali z razbremenitvijo Sovjetije, toda ameriška oholost, ki se je tako nesramno obnašala v teku japonsko-ameriških pogajanj, je razblinila tudi ta up londonskih vojnih hujskačev. Anglija se mora danes boriti v Atlantiku in v Aziji kakor tudi v Afrijfi pod težjimi okolščinami kot preje, ker se morajo Zedinjene države koncentrirati sko-ro izključno na Japonsko. Že prvi udarci japonske vojne sile so prinesli Zedinjenim državam tako težko izgubo ugleda, da je Roosevelt pač ne more spraviti s sveta z nobenim po-tvarjanjem dejstev. Tridesettisoč-tonske bojne ladje na morskem dnu pomenijo tako zgovoren dokaz, da o tem ni treba izgubljati nikakih besedi. Kar je Roosevelt hotel, je sedaj dobil. Najneprijetnejše dejstvo za obe anglosaksonski sili pa je brez dvoma podpis berlinskega dodatka fc Trojnemu paktu. Je to pogodba, s katero so se Nemčija, Italija in Japonska obvezale, da se bodo skupno vojskovale z obema anglosaksonskima silama do končne zmage in da nobena podpisnica ne bo ločeno skle- pala z Ameriko in Anglijo premirja oziroma miru. K uspehom na bojnih poljih so se na ta način zvrstili tudi diplomatični uspehi. Podpis berlinske pogodbe, ki nosi podpise zunanjega ministra v. Ribbentropa ter obeh veleposlanikov Alfieri-ja in Ošime, je nov in razveseljiv garant vojne odločnosti treh velesil, ki določajo danes pravec zgodovine ne samo v Evropi, temveč tudi v Vzhodni fAziji. Dejstvo, da so kmalu po tem podpisu Madžarska, Slovaška, Romunija, Bolgarija in Hrvatska napovedale Ameriki vojno, tvori harmoničen prispevek k politiki, ki je bila započeta z utemeljitvijo Trojnega akta. Nffš zunanji minister v. Rib-entrop kot eden izmed prvih Fiih-rerjevih sotrudnikov, je lahko ponosen na uspehe, ki jih je nanizal kot voditelj nemške zunanje politike po Fuhrerjevih nasvetih. Evropska celina in Vzhodna Azija sta danes dva silna činitelja, ki otežkočata anglosaško vojskovanje na vseh koncih in krajih. Angleži in Amerikanci že sami priznavajo težkoče, ki so nastale vsled uspešnega sodelovanja Nemčije, Italije in Japonske z vsemi ostalimi zavezniki v Evropi in v Aziji. Iniciativa, ki jo imajo v rokah mlade velesile, ne dopušča nobenega dvoma o tem, kdo je na vrsti. Anglosaksonske sile se morajo povsod ravnati po položajih in oleolščinah, ki jih ustvarjajo podpisniki Trojnega pakta. V tej razveseljivi zavesti, ki daje našim vojakom na fronti čudovit pogon. je iskati velik del ponosnih uspehov tako na diplomatičnem kakor tudi na bojnem polju. Pozdrav vseh zavednih Spodnještajercev je M Hütet!', P. K.-Aufnähme: Kriegsberichter Schneider (Wb.) Die »sonnige Krim« wurde zur Winterlandschaft. Durch die von Stürmen durch-fegte, verschneite Landschaft marschieren rumänische Gebirgsjäger in Richtung Sewastopol Vojna iz postojank na Vzhodu Načrtno zboljšanje in skrajševanje fronte vsled prehoda operacij k vojni v postojankah - Vsi boljševiški napadi odbiti - Težki letalski napadi na sovražne čete, zbirališča, komunikacije i. t. d. Operacije na vzhodni fronti stojijo, kakor poročamo na koncu današnjega poročila, v smislu objave nemškega vrhovnega poveljstva v znamenju zime. Operacije so bile na vseh področjih fronte tudi v preteklem tednu bolj lokalnega značaja, vendar so bili vsi boljševiški napadi povsod prej ali slej odbiti. Nemško letalstvo v tem času ni mirovalo in je po načrtu bombardiralo sovražna zbirališča čet, kolone tankov, komunikacije, železniške proge itd. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva z dne 14. t. m. pravi, da je nemška artilerija obstreljevala v se-vastopolski luki sovražne ladje, prav tako pa tudi Leningrad z dobrim uspehom. V ostalem so se omejevale borbe na odbijanje lokalnih sovražnih napadov. Nemško letalstvo je bombardiralo transporte, kolone in taborišča barak ter je prizadejalo sovražniku težke izgube na ljudeh in materijalu. Dne 15. t. m. je objavilo nemško vrhovno poveljstvo poročilo, iz katerega je razvidno, da so bili na vzhodni fronti sovražni napadi na nekaterih mestih odbiti, pri čemer je imel sovražnik težke izgube. Letalstvo je uspešno bombardiralo zbiranje sovražnika v kotlini reke Doneč, obenem pa tudi železniške cilje med Donom in Donecom. Odredi bojnih letal in strmoglavcev so pod zaščito lovcev razbijali uničevalno po boljševiških tankovskih odredih in dovoznih kolonah srednjega odseka vzhodne fronte. Tu je imel sovražnik zelo težke izgube, zlasti na težkem orožju in vozilih. Tudi v odseku Vol-hov ter ob Murmanski železnici so bili udarci nemškega letalstva uspešni. Po uradnem poročilu z dne 16. t. m. je imel sovražnik o priliki lokalnih operacij na več odsekih vzhodne fronte tudi dne 15. t. m. težke izgube. Letalstvo je bombardiralo cilje pri Sevasto-polu ter v prostoru okrog Vorošilov-grada. Močni odredi bojnih letal in strmoglavcev so uspešno posegali v borbe na zemlji. V območju Volhova ter na dovozni cesti ob Ladoškem jezeru je bil sovražni dovoz težko zadet od nemških bomb. V visokem severu so strmo-glavci bombardirali železniške cilje Vojak žrtvuje svoje življenje! Kaj žrtvuješ Ti C Pomisli na to pri cestni zbirki za zimsko pomoč dne 20. in 21.decembra Izredno zasedanje velesil Trojnega pakta Popolna harmonija v vseh vprašanjih, ki zadevajo skupno vojno proti anglosaksonskim velesilam V Berlinu so se dne 15. t. m. sestali pod predsedstvom nemškega zunanjega ministra v. Ribbentrop-a predstavniki v Trojnem paktu zvezanih sil k izrednemu zasedanju. Namen tega zasedanja je bilo stremljenje, da bi se v stalnem sodelovanju zajele vse nove naloge, nastale iz skupne vojne proti anglosaksonskim silam. Za Italijo se je zasedanja udeležil berlinski veleposlanik Dino A1 f i e r i, za Japonsko pa veleposlanik general Hiroši O š i m a. Z nemške strani so bili pri konferenci navzoči vrhovni poveljnik vojne mornarice, veliki admiral Raeder, šef vrhovnega poveljstva oborožene sile Generalfeldmarschall K e i t e 1 in državni tajnik za letalstvo Generalfeldmarschall M i 1 c h. V spremstvu zastopnikov treh velesil so se nahajali člani komisij, predvidenih v Trojnem paktu. Zunanji minister von Ribbentrop je pozdravil udeležence v imenu državne vlade ter je nato podal splošen pregled položaja, kakor je nastal po dogodkih zadnjih dni. Minister von Ribbentrop je v svojih izvajanjih obrazložil posamezno nove naloge, ki so nastale na političnem, vojaškem in gospodarskem polju. Podčrtal je pomen tesnega sodelovanja treh velesil za dosego skupne končne zmage. V imenu nemške oborožene sile se je oglasil Generalfeldmarschall Keitel ter je pozdravil japonsko oboroženo silo kot novega tovariškega zaveznika. Pri tej priliki je šef vrhovnega poveljstva nemške oborožene sile izrazil svoje občudovanje nad velikimi uspehi japonskega vojnega vodstva v Pacifiku. Italijanski veleposlanik Alfieri in japonski veleposlanik Ošima sta v svojih govorih podala mnenje svojih vladnih krogov glede nalog konference. Izkazalo se je, da se mnenje Italije in Japonske krije v vseh delih z mnenjem nemške državne vlade. Udeleženci konference so nato določili v posameznostih načrt za nadaljevanje in razširjenje skupnih nalog. Pacifiško brodovje Zedinjenih držav razbito Ponosno poročilo japonskega mornariškega m!-nistra admirala Šimade - Japonska je z iznena-denjem dosegla nadvlado na morju in v zraku Mornariški minister admiral šimada je podal pred japonskim državnim zborom ponosno poročilo o dosedanjem poteku operacij proti Zedinjenim drža- na Murmanski železnici, protiletalske baterije in razna taborišča barak. 17. decembra je izdalo nemško vrhovno poveljstvo uradno poročilo, ki se glasi uvodoma sledeče: »V teku prehoda napadalskih operacij k vojni iz postojank v zimskih mesecih, se izvajajo trenutno po načrtu na raznih odsekih vzhodne fronte potrebna zboljšanja in skrajševanja fronte«. Nemško letalstvo je tudi 16. t. m. z močnimi odredi bojnih in lovskih letal nadaljevalo napade na sovjetske čete v območju Dona ter v srednjem odseku vzhodne fronte. Zbiranja tankov in čet so bila raztepena. Razne baterije so morale utihniti, veliko število vozil je bilo »uničenih. Tudi v odseku Volhova je imel sovražnik spričo nemških letalskih napadov težke izgube. vam, zlasti pa je podčrtal dosedanje velike uspehe japonskega brodovja. Za Japonsko je bilo odločilnega pomena, tako je izjavil šimada, da je z iznenadnim napadom na vseh frontah dosegla nadvlado na morju ter v zraku, kar ji.je tudi uspelo. Z izbruhom vojne so napadle v ranih jutranjih urah japonske ladje Pearl Harbour, kjer je bilo zbranih osem bojnih ladij in druge težke edinice ameriške vojne mornarice. Tri težke bojne ladje so bile potopljene, štiri druge težko poškodovane. Poškodovane so bile tudi štiri križarke. Pri Honolulu je bil potopljen bržčas tudi nosilec letal. S tem je bila bojna sila pacifiškega brodovja razbita. O priliki istočasnih napadov na otoke Wake, Midway in Guam so bila številna letala uničena. Vsled teh operacij so bile vse strateške zveze med Havaiem in Vzhodno Azijo prekinjene. Dne 10. decembra je pričelo izkrca-vanje na Guamu. 12. decembra je bil otok Guam popolnoma zaseden. Pri tej priliki so japonske sile zaplenile neko petrolejsko ladjo. Gotovo je tudi, da je bila pri Palau-u potopljena ameriška podmornica. Admiral šimada je govoril nato o operacijah blizu Malaje ter na malajskem polotoku. Istočasno je omenil, da so velikopotezne operacije na suhem in v zraku tudi v jugozapadnem Pacifiku v polnem teku. 8. decembra zjutraj so se močni oddelki japonske vojske brez izgub izkrcali na Britanski Malaji, medtem pa so letala že v prvi noči napadla letališča in vojašnice v Singapurju in okrog te trdnjave z največjim uspehom. 8. decembra so se vrstili najhujši letalski napadi na filipinska letališča, kjer je bilo takoj uničenih 100 ameriških letal. Naslednje dni so se naftadi ponovili, pri čemer sta bili Manila in Cavite močno prizadeti. 10. decembra so se izvršila izkrcanja na Severnem Luconu in 12. decembra na Južnem Luconu. Izkrcane čete so v stanju prodiranja. Amerikanci so izgubili na Filipinih eno podmornico in 228 letal. S tem je večji del ameriške bojne sile na Filipinih zlomljen. Prav tako so dne 8. decembra pričeli napadi na Hongkong, kjer so japonske čete že dne 10. decembra dosegle vzhodni vhod v luko. 12. decembra je bila potopljena ameriška torpe-dovka. Topničarke in oborožene trgovske ladje so bile težko poškodovane. V šanghaju je bila 8. decembra potopljena angleška topničarka, dočim je bila neka ameriška topničarka zaplenjena. šimada je zaključil svoje ponosno poročilo z zagotovitvijo, da so bili prvi dnevi v vsakem oziru uspešni. Dne 10. decembra je doživela azijska mornarica Velike Britanije najhujše udarce s potopitvijo admiralske ladje »Prince of Wales« ter bojno ladjo »R e p u 1-s e«. Prav tako je bil ob vzhodni obali Malaje potopljen velik angleški ruši-lec. Vojna z Anglijo Pretekli četrtek ni bilo v Severni Afriki pomembnejših operacij. Nemška letala so razbila zbirališča angleških tankov in vozil. Pred severoafriško obalo so nemška in italijanska letala z bombami težko poškodovala angleško križarko in nekega rušilca. šest sovražnih letal je bilo zbitih na tla. Nemški bojni letalci so v noči na pretekli petek bombardirali pristanišče Tobruk in železniške cilje pri Sidi Ba-raniju. V času od 3. do 9. decembra je izgubila Anglija 69 letal, od teh 34 v. Sredozemskem morju in v Severni Afriki. V istem času je izgubilo nemško letalstvo 18 letal. Organizacija Steirischer Hesmatbund Vam olajšuie uk nemščine! V vodovju okrog Anglije je bil pri vhodu v Bristolski Kanal zadet nek sovražni rušilec z bombami tako težko, da je računati z njegovo potopitvijo. V noči na 14. t. m. je nemško letalstvo z uspehom bombardiralo vojaške cilje na vzhodni obali Anglije. Sovražnik je pri poizkusih poletov preko Kanala izgubil sedem letal. V Severni Afriki so nemško-italijan-ske čete zapadno od Tobruka odbile angleške napade in uničile več baterij ter 11 tankov. Nemški in italijanski strmoglavci so prizadejali sovražnim motoriziranim kolonam velike izgube. V letalskih borbah je bilo sestreljenih 15 letal brez lastnih izgub. Nemška bojna letala so v prostoru okrog Tobruka uspešno bombardirala vzletišča, skladišča ter kolone tankov in vozil. V Egejskem morju je bila neka angleška podmornica z vodnimi bombami tako težko poškodovana, da je računati z njeno potopitvijo. Po poročilu z dne 15. t. m. so bili v Severni Afriki vsi sovražni napadi odbiti. Nemški in italijanski odredi str-moglavcev so z bombami najtežjega kalibra obsipavali sovražne kolone in baterije jugozapadno od Tobruka. Na nekem vzletišču je zgorelo skladišče goriva. Nad atlantiško obalo je bilo sestreljenih dvoje angleških letal. Do težkih obrambnih bojev je prišlo zapadno od Tobruka po poročilu z dne 16. t. m. V protinapadih so razbile nemško-italijanske čete močne sovražne edinice. Več sto Angležev je bilo ujetih, med njimi nek brigadni general. Nemške in italijanske čete so zaplenile večje število tankov in topov. Nemška bojna letala so z zažigalnimi bombami vpepelila pristaniške naprave v To-bruku. Nadaljni napadi so se koncentrirali na važno železniško točko Abu šaidan v Severnem Egiptu. Neka podmornica pod vodstvom Ka-pitanleutnanta Paulsena je v vzhodnem Sredozemskem morju napadla neko brodovje angleških križark ter je s torpedom potopila neko križarko. Zadeta križarka se je prelomila po strašni eksploziji ter se je potopila v par minutah. Nemška bojna letala so v noči na 17. t. m. bombardirala južno obalo Anglije, zlasti pa pristaniške naprave in oskrbovalne industrije v Plymouthu in Doverju. V vodovju severovzhodno od Fraserborougha je bila neka srednja trgovska ladja z bombami poškodovana. Obrambne borbe zapadno od Tobruka so se tudi 16. t. m. nadaljevale z nezmanjšano močjo. Hudi sovražni napadi pri Bardiji so bili odbiti s precejšnjimi izgubami za sovražnika. »Marburger Zeitung« je uradno glasilo organizacije »Steirischer Heimatbund«. Naroča se pri »Verlag der Marburger Zeitung«, Marburg, Badgasse 6, Postscheckkonto 54.608. „Anglija in Amerika sta onemogočali ureditev Vzhodne Azije!" Cesar Hirohito je v torek otvoril izredno zasedanje japonskega parlamenta - Zunanji minister Togo o vojni krivdi plutokratskih ve!esii V ponedeljek se je sestal japonski državni zbor k izrednemu zasedanju. Na dnevnem redu so bih *važni sklepi v zvezi z vojno v območju Tihega oceana. Cesar Hirohito je prišel na sejo v uniformi japonskega generala. Najprej je cesar otvoril zasedanje in nato prečital poslanico japonskemu narodu. Za njim sta povzela besedo ministrski predsednik general Tojo in zunanji minister Togo. Oba državnika sta pri tej priliki podala važne izjave o obrambni vojni Japonske proti itnpe-rijalističnim plutokracijam. Cesar je v svoji poslanici uvodoma ugotovil, da si krona želi nove ureditve Azije. Toda Anglija in Amerika sta hoteli Japonski to njeno misijo preprečiti. Japonska je morala radi tega seči po meču. Izredno obžalujem, da se moramo vojskovati, na drugi strani pa z veseljem ugotavljam, da je sodelovanje s prijateljskimi narodi vedno tesnejše. Na poslance je cesar naslovil poziv, naj se v teh izrednih časih zavedajo svoje posebne odgovornosti. V tem smislu da naj obravnavajo vojaški budžet in vse izredne ukrepe vlade. Nato je imel ministrski predsednik general Tojo dolg govor, v katerem se je najprej bavil s pogajanji, ki jih je Japonska pred izbruhom vojne vodila z Zedinjenimi državami. Obrazložil je natančno, zakaj Japonska ameriških zahtev nikakor ni mogla sprejeti in zakaj je prišlo do vojne. Japonska si je goreče želela miru, toda ni imela nobenega drugega izhoda. To je bil vzrok, da je cesar dne 8. decembra Zedinjenim državam in Angliji napovedal vojno. V manj kot desetih dneh — tako je dejal Tojo — so bile najvažnejše postojanke sovražnika predrte. Glavnina ameriške mornarice, ki ima svoje oporišče na Havaju, je uničena. Glavnina angleške mornarice Daljnega vzhoda je potolčena. Obkro- ževalna fronta proti Japonski je na raznih mestih že vdrta, in tudi ta fronta se na najboljši poti približuje zlomu. Tojo je pohvalil vojsko in mornarico ter je omenil dejstvo, da vstane Japonska kot en mož, kadarkoli je narod tik pred kako krizo. V 2600 letih svoje zgodovine še Japonska ni bila poražena. Tojo je izrazil prepričanje, da bo japonski narod vzel vsa bremena te vojne nase, da bi v nerazrušljivi veri prispeval h končni zmagi, japonska pozdravlja zavezniško Mandžurijo in Kitajsko, obenem pa tudi Francosko In-dokino in Tajland (Siam), s katerima državama jo vežejo nove pogodbe medsebojne pomoči. Obžalovati je, da vlada v čungkingu (maršal čangkaj-šek) nadaljuje svoj odpor, pa tudi Japonska ne bo proti čungkingu zmanjšala svojega odpora. Tojo je končne omenil Nemčijo in Italijo ter je dejal, da Japonska v zvestem zavezništvu ne bo položila orožja vse dotlej, dokler Zecinjene Države in Anglija ne bosta na tleh. Zunanji minister Togo je nato označil zvezo med Japonsko, Nemčijo ia Italijo kod dogodek največjega zgodovinskega pomena. Niti najmanjšega dvoma ne more biti o tem, da bo sodelovanje teh treh velesil rodilo največje uspehe. Vojna se bo nadaljevala s strani Japonske v najtesnejšem sodelovanju z Nemčijo in Italijo do zmagovitega konca. Tu ne gre le zato, da se vzpostavi samo pravičnost, nego da se zajamči tudi nov red, z njim pa trajnost svetovnega miru. Od izida te vojne — tako je povdaril japonski zunanji minister — ne zavisi samo vzpon ali propast japonskega carstva in Vzhodne Azije, temveč usoda celega sveta. Za dosego tega cilja je treba v notranjosti vzeti vsako žrtev na sebe, na zunaj pa še tesneje povezati odnošaje z zavezniki in prijateljskimi državami. Japonska veruje neomajno v svojo zmago. Pet evropskih držav je Ameriki napovedalo vojno Bolgarija, Slovaška, Madžarska, Hrvatska in Romunija so napovedale Rooseveltovi Ameriki vojno Te dni so vlade Bolgarije, Slovaške, Madžarske, Romunije in Hrvatske v smislu določil Trojnega pakta napovedale vladi Zedinjenih držav vojno stanje. Pet držav, ki se priznavajo k vodilnim idejam Trojnega pakta, je torej manifestiralo spoznanje, da v Evropi ne more priti do pravega miru vse dotlej, dokler ni Nemčija kot vodMna sila kontinentalne Evrope skupno z za- vezniško Italijo zmagala na celi črti ter uničila upliv židovsko-plutokratskiii anglosaških sil. Kakor pravi »Deutsche diplomatisch-politische Korrespondenz« povsem pravilno, so te države spoznale vso grozečo nevarnost, ki se zaganja v Evropo: na vzhodu boljševizem, na zapadu plutokracijo. Imenovane države so spoznale, da je bila Nemčija v polnem pravu, ko je iz Fiih- rerjevih ust napravila neznosnemu stanju, povzročenem vsled Rooseveltove vojne politike, konec. Rooseveltova Amerika je sprožila japonski napad, ker je v vseh pogajanjih odrekala Japonski pravico do življenjskega prostora v Aziji. Poleg tega je zahtevala Amerika, naj Japonska vojaško izprazni področja, ki se Zedinjenih držav s stališča življenjskega prostora sploh ne tičejo. Kar se pa tiče vojnega stanja med Ameriko in osovinskimi silami, je itak vse tako jasno, da ne potrebuje nika-kega pojasnila več. Roosevelt in njegovi oprode so uravnavali vse svoje politično stremljenje in hotenje tako, da je moralo priti do vojne. Roosevel-tovi ministri so v svojih številnih izjavah proglašali uničenje osovinskih sil kot političen program Zedinjenih držav. Ko je dal Roosevelt svojim vojnim ladjam povelje, naj povsod in takoj streljajo na edinice nemškega vojnega brodovja, ni nihče več dvomil o vojnih ciljih ameriškega prezidenta. Na vse Rooseveltove provokacije sta dali Nemčija in Italija odgovor, ki so ga sedaj sopodpisale tudi uvodoma imenovane države. Eno je važno: Rooseveltu se nikdar in nikoli ne bo posrečil dokaz, da so bile Zedinjene države bodisi na vzhodu ali na zapadu kjerkoli ogrožene. Tako je sedaj Roosevelt razkrinkan in razgaljen kot vrhovni mojster vseh vojnih hujskačev in priganjačev. Prezident Zedinjenih držav je demas-kiran kot nasilnik, ki se je odločil ne le za uničenje velikih kulturnih narodov, temveč tudi za izročitev evropske celine v žrelo boljševizma. V Zedinjenih državah ne manjka ljudi, ki najostreje obsojajo svojega prezidenta. Roosevelt je dajal kot nekdanji volivni kandidat vse mogoče obljube glede vzdrževanja miru. Namesto Nachschub durch die Wüste -die Hauptsache! Von Kriegsberichter Dr. Ulrich Barthold PK. West-Ägypten ist ein unwegsames Land. Genau so unwegsam wie das angrenzende Libyen, mit dem es landschaftlich zusammengehört. Man hat einfach einen Strich auf der Karte gezogen, und so verläuft eben die Grenze. Bei Sollum standen sich die deutsch-italienischen und britischen Streitkräfte gegenüber, als die Offensive in Nordafrika begann. Weiter westlich, an der Küste, liegt Tobruk, wo britische Streitkräfte eingeschlossen sind. Der britische Offensivplan geht offenbar dahin, diese Kräfte zu entsetzen und gleichzeitig so weit nach Westen vorzustoßen wie möglich. Hierbei operierten die britischen Streitkräfte gleichzeitig vom Sollum-Rautn und aus der Wüste her. garancije miru je podaril sedaj Roosevelt, slično kakor Churchill svojim Angležem, tudi Amerikancern »prekrasno vojno«. Prve sadove te vojne so Ame-rikanci že okusili na Filipinih, Guamu in v Pacifiških vodah. Vsa znamenja kažejo, da Rooseveltu japonski udarci prav nič ne dišijo, želel si je brez dvoma vojno, toda prišla je prehitro. Njegova vlada še ni "bila pripravljena nanjo, pa se je že sprožila. Niti način te vojne niti trenutek ne odgovarjata željam gospoda prezidenta. Juho, ki jo je skuhal Roosevelt, morajo sedaj v vrelem stanju jesti njegovi Amerikanci. Pa tudi to še ni vse. Njegov mornari-.ški minister Knox se je še nedavno šopiril s trditvijo, da ni več daleč trenu- In dem Gebiet der ägyptisch-libyschen Küstengebirge mit ihrem wüstenartigen Hinterland kommt es vor allem auf den Nachschub an. Er muß in erster Linie funktionieren. Die Engländer haben eine Eisenbahn, die von Ägypten her bis südlich von Sidi Barani nach Westen führt, für ihren Nachschub zur Verfügung. Diese Bahnlinie mußte vor allem gestört werden. Der Befehl lautete deshalb: Luftstreitkräfte auf die Nachschub-Bahn anzusetzen! Die Ausführung Jeder Flugzeugführer erhält einen genauen Auftrag. Die Beobachter haben alles Wissenswerte auf ihren Karten eingetragen. Die Funker sind über dem' Funkverkehr unterrichtet, und die Bordschützen prägen sich vor allem noch einmal die Mahnung des Staffelkapitäns ein, auf Nachtjäger zu achten. Die nordafrikanische Küste ist in fahles Mondlicht gehüllt. Was am Tage rotbraun leuchtete, ist jetzt eine fast unterschiedlose Ebene mit helleren und dunkleren Tönungen von unbestimmter Farbe. Die Sterne am Himmel lassen das Bild noch unbestimmter erscheinen. Helle Sterne sind leicht mit künstlichen Lichtern am Horizont zu verwechseln. Also nochmals: aufpassen! Die Munitionstrommeln sind auf die MG's aufgesetzt. Aber nicht eher schießen, als unbedingt nötig ist! Da — Flakfeuer am Horizont! Das ist Tobruk. Da schießt die Flak auf unsere Stukas, die vor uns zum Angriff auf die englischen Stellungen bei Tobruk gestartet sind. Rote und weiße Leuchtspur zieht am Himmel und verlischt im Raum. Ein stilles Schauspiel von uns aus gesehen. In Wirklichkeit Angriff und Abwehr in harter Folge. Sollum erscheint — wieder am Flakfeuer zu erkennen. Jetzt biegen wir bald ein. Aha — dort unten ist durch die Wolkendecke die Küste zu erkennen, eine charakteristische Bucht. Rechts muß Sidi Barani liegen. Also weiter nach Süden, noch etwa zehn Minuten. Es ist schon spät am Abend, zu Hause werden sie schon in den Betten liegen. über dem Verschiebebahnhof Wo ist der Verschiebebahnhof, die Gleisanlagen, die wir angreifen sollen? tek, ko bo ves Pacifik očiščen Japoncev. Kdo sedaj čisti, je drugo vprašanje. Če bodo Japonci čistili v dosedanjem tempu, bodo Filipini kmalu pod japonsko oblastjo. Roosevelt je v pacifiška oporišča vtaknil težke milijone dolarjev, ki bi jih sedaj kje drugje vse bolje potreboval. Kje je sedaj Rooseveltova ofenziva? V par dneh se nahajajo Zedinjene države v Pacifiku v obupni obrambi, časi so resni za Zedinjene države in zdi se, da se jim šele sedaj pričenja svitati. Amerika je za-gazila globoko v položaj, ki ga niti slutila ni. Japonski udarci so vsekakor krepko zdravilo za Roosevelta, ki se bo sedaj menda kmalu predramil iz svoje napihnjene megalomanije. Oborožena sila Nemčije (Scherl-Bildarchiv) Generalfeldmarschall Eduard Freiherr v. Böhm-Ermolli ist im hohen Alter von 85 Jahren gestorben. Der Fiihrer und Oberste Befehlshaber der Wehrmacht hat ein Staatsbegräbnis für den Verewigten befohlen. Der Staatsakt aus diesem Anlaß fand am 14. d. M. vor der Wiener Hofburg statt, worauf der Sarg zur Beisetzung nach Troppau überführt wurde. Verdammt — nichts zu erkennen! Also weiter gesucht. Der Flugzeugführer läßt nicht nach. Acht Augen suchen, suchen in dieser Nacht die Bahnlinie in Ägypten. Wir müssen sie bald gefunden haben. Nach der Zeit gerechnet, sind wir schon am Ziel. Aber die Wolkendecke ist nur wenig aufgerissen und läßt wenig von der Erde sehen. Andrerseits dürfen wir nicht zu tief heruntergehen, da wir noch stürzen wollen, um die Bomben abzuwerfen. Flugzeugführer und Beobachter sprechen miteinander. Nur wenige Worte werden getauscht. Die Spannung wächst immer mehr. Teilnahmslos sieht der Mond auf uns herab. Am Boden ist jetzt mehr zu erkennen. Hin und her gehen die Augen. Angestrengt suchen wir zwischen hellen und dunkleren Tönen die Bahnlinie herauszufinden. Endlich ist sie eindeutig erkannt. Die schwierigste Arbeit ist getan. Jetzt kommt die Ausführung. Wir stürzen. Der Flugzeugführer fängt die Maschine ab. Vier Bomben sausen nach unten. Vier weiße Rauchsäule wachsen unmittelbar neben der dunklen Linie empor. Die Bahn ist getroffen. Unter uns wird es lebhaft. Eine Stunde haben wir der feindlichen Flak etwas vorgebrommt. Jetzt will sie zeigen, daß sie auch etwas kann. Durch meine Scheibe sehe ich die Leuchtspur der Flakgranaten hochziehen. Die nächsten zehn Minuten entscheiden über unser weiteres Schicksal. Aber wir kommen davon. Sieben leichte Flaktref-fer haben wir an der Maschine, wie wir am nächsten Tag festestellen. Die Bahnanlagen dürften etwas mehr abbekommen haben. Wieder zu Hause Nach der Landung essen wir noch etwas in unserer Unterkunft. In einem Kakor znano, se je po svetovni vojni z mirovnim diktatom v Versailles-u z dne 22. junija 1919 Nemčijo prisililo, da je morala odpraviti vojaško obvezo ter se popolnoma razorožiti. Dovolilo se ji je držati samo plačano, iz prostovoljcev sestavljeno vojaštvo. To armado je Nemčija organizirala tako, da so podčastniki in vojaki služili po 12, častniki pa po 25 let. Nazivali so jo Reichswehr — po našem državna bramba — ki ni smela biti močnejša kakor 100.000 mož suhozemske armade in 15.000 mož vojne mornarice. Versailles-ki diktat je Nemčiji hkrati prepovedal vsako držanje letalstva in podmornic. Pod državno brambo ali Reichswehr se je razumelo armado in vojno mornarico skupaj. Vrhovno poveljstvo te državne brambe je bilo v rokah državnega predsednika. Akoravno so se po mirovni pogodbi tudi zmagovalci obvezali, da se bodo kakor Nemčija tudi oni popolnoma razorožili, se te obveze niso niti najmanj I držali. Ne samo, da so ostali oboroženi in se polastili po razpuščeni nemški vojski oddanega orožja, temveč so svoje oboroževanje celo stalno spopolnjevali. S tem so sami kršili mirovno pogodbo, Nemčiji pa istočasno nehote odvzeli tozadevno obvezo, da je, ozirajoč se na to dejstvo, pod nacionalsocialistično vlado lahko OK.-Auf nähme: Kriegsberichter Rebhan (Wb.) Diese Brücke wurde von den Bolschewi-sten zerstört. Doch auch über die Trümmer ist rasch ein behelfsmäßiger Übergang geschaffen worden Schrank schläft eine kleine Schildkröte. Draußen träumen Dattelpalmen im Mondlicht zwischen weißen Häusern. Ein paar Mal zwischendurch gibt es Fliegeralarm. Auch der Tommy feiert sein Advent in den Lüften. Dann schlafen wir einen tiefen Schlaf auf den Feldbetten. Acht Stunden waren wir in der Luft. Am nächsten Morgen wird začela preurejevati svojo oboroženo silo. Tako je dne 16. marca 1935 izšel zakon o obnovi oborožene sile, ki je uvedel vojaško obvezo ter organiziral stalež nemške armade v mirovnem času. Postavilo se je 12 korov in 36 divizij. Nadaljnji razvoj je prinesel takozvani bramb-ni zakon ali Wehrgesetz od 21. 5. 1935, ki je v Ostmarki tudi že od 17. 6. 1938 v veljavi. Po tem zakonu se oborožena sila deli v tri dele: v armado, vojno mornarico in letalstvo. Vrhovni poveljnik celokupne oborožene sile je Führer, kl vodi to poveljstvo že od 4. 2. 1938 neposredno in osebno, medtem ko se je do-takrat s to funkcijo pooblaščalo državne ministre. Führer je kot vrhovni poveljnik oborožene sile postavil za poveljnika armade Generalfeldmarschall-a Brauchitsch-a, zM poveljnika vojne mornarice Großadmiral-a Raeder-ja in za poveljnika letalstva Reichsmarschall-a Göring-a. Kot vojaški štab Führer-ja in enotno poveljujočo oblast se je ustanovilo takozvano Oberkommando der Wehrmacht (vrhovno poveljstvo oborožene sile), ki mu nače-ljuje Chef des Oberkommandos (šef vrhovnega poveljstva) in sicer Generalfeldmarschall Keitel. Njegov položaj je v rangu državnega ministra. Naloga vrhovnega poveljstva je, da v mirnem času po navodilih Führer-ja pripravlja obrambo države, v vojnem času pa razen svojih funkcij kot poveljstvo odločujoče sodeluje v celokupni državni upravi. Splošna vojna obveza velja za vse moške, v vojnem času pa obvezuje nemško ljudstvo vključno žen k službovanju ljudsvo in domovini. Brambna obveza traja v miru od dovršenega 18. do dovršenega 45. leta starosti. V vojni in v posebnih potrebah se pa k temu lahko pritegne še mlajše in starejše letnike. Častniki so ne ozirajoč se na starost obvezni služiti, kadar se jih vpokliče. Služba v oboroženi sili je Častna služba nemškemu ljudsvu. Od te službe so izključeni židje, nadalje s težkimi ječami in radi državi sovražnega delovanja pred-kaznovani ter tisti, ki so za vojaško službo nesposobni. Vojaška služba obsega aktivno službo, ki traja 2 leti — navadno od 20. leta naprej — ter iz vojaške službe v stanju dopusta. (Wehrdienst im Beurlaubtenstande). Med slednje se šteje vojaške obveznike po odsluženju aktivna vojaške službe do 35. leta starosti, nadalje nadomestno rezervo (Ersatzreserve) iz vojaških obvezancev do 35. leta starosti, ki niso aktivno služili ter iz domo-brambe (Landwehr), ki jo tvorijo vojaški obvezniki od 35. do 45. leta starosti. Predpogoj za aktivno vojaško službo je dovršenje delovne obveze, ki je določena z zakonom o državni delovni službi (Reichsarbeitsdienstgesetz) z dne 26. 6. 1935. Naroči štajerskega Gospodarja'! über den Einsatz gesprochen, während wir an der Straße auf den Wagen warten, der uns zum Flugplatz bringen soll. Vielleicht starten wir morgen wieder zum Angriff auf die Bahnlinie. Vielleicht auch auf andere Ziele? Jedenfalls sind wir bereit. Das ist das Entscheidende. Spodnješta]erc je kot vojak bil vedno junak V svetovni vojni med deseto bitko na Soči maja 1917 se je prostovoljni strelski bataljon Marburg IV v svojih postojankah od zliva Zdobe do Sv. Ivana ob reki Timavi prav posebno odlikoval. Vsi ti voia*ki, sami prostovoljci, stari komaj 16—18 let so se pred sovražnikom takrat pokazali izredno hrabre in požrtvovalne. Gefreiter Podgoreletz, doma nekje pri Friedau-u, je nekega večera med imenovano bitko dobil povelje, da s svojo desetino drži postojanko prve bojne črte ob cesti iz mesta Monfal-cone proti gradu Duino. Podgoreletz je s svojimi možmi točno zavzel svoj določen mu položaj, da bi odbil sovražni naskok pehote, ki se ga je za dotično noč pričakovalo kot ponoven poskus v prednoči izjalovljenega in odbitega. Takoj po prvem mraku je sovražna artilerija začela z bobnečim ognjem obdelovati vse v bataljonskem odseku se nahajajoče postojanke. Artilerijski ogenj je bil tako silovit, da je moralo vse razen redkih dobro zaščitenih opazovalcev v kaverne, v kolikor so pač bile na razpolago. Točka, ki .jo je zasedel in držal Podgoreletz, pa ni imela kavern, še strelskega jarka ne, ker ga je artilerijski ogenj razbil in zravnal. Celo noč je Podgoreletz bil s svojimi ljudmi izpostavljen sovražnemu razsvetljevanju z žarometom in raketami ter na ta način kot dobro viden cilj od sovražnega topništva in metalcev min obstreljevan. Treskalo in pokalo je nad, med, pred in za njimi. Fantje so ležali na svojih mestih brez vsakega kritja ali zaščite. Dobra polovica desetine je v kratkem našla svojo smrt. To pa Podgoreltz-a ni oviralo, da bi ne izvršil svoje naloge, ker v ničemur ni hotel zaostajati za svojimi tovariši v bataljonu, ki so se vsi hrabro držali. Svoj položaj je držal s preostalimi naprej in naj pride karkoli. Od bojev mož proti možu v prejšnji noči so še ležala nepokopana trupla padlih nasprotnikov v bližini. Te za svojo domovino izkrvalele može so si Podgoreletz in njegovi tovariši nanosili skupaj ter jih položili tako, da so jim bili nekaka maska ali krinka in deloma tudi kritje, za katero so se skrivali. Ker je pa sovražnik neprestano bobnal na eden in isti odsek, je Podgoreletz v teku nadaljnje noči izgubil še par svojih spodnještajerskih junakov. Granate so jih smrtno poškodovale, nakar so za vedno ostali v družbi mrtvih nasprotnikov. Le petina telesno in živčno popolnoma izrabljene mrtve straže s Podgoreletz-om vred je preživela tisto strašno noč. Ko je proti jutru utihnila sovražna artilerija, je druga desetina zamenjala ostanek straže. Naloga Podgoreltz-a je bila, v slučaju napredovanja sovražne pehote z ročnimi granatami, bajoneti in strojnico braniti — kar bi bil seveda tudi obranil — svojo postojanko in cesto. Ker pa do tega ni prišlo, je s svojo peščico vojakov na nepojmljivo nevarnem položaju prestal eno najtežjih in najnevarnejših noči, ki jo je pa hkrati imenoval za najbolj srečen dan v svojem življenju, ker je izvršil odrejeno mu nalogo in dolžnost ter kljub vsemu ostal živ in zdrav. Podgoreletz ter njegovi padli, ranjeni in preživeli junaki so za ta hrabra dela bili odlikovani, kakor so bili odlikovani vsi vojaki njegovega bataljona, ker so se na drugih točkah v isti bitki sijajno obnesli. »Spodnještajerci so pač junaki« — je izjavil poveijiiik bataljona, ko so mu poročati o slučaju Podgoreletz-a. Vladavina Velike Nemčije Ko je dne 2. avgusta 1934 umrl državni predsednik Hindenburg, so ukinili no-ložaj in urad Reichspräsident-a ali državnega predsednika ter ga združili z ura dom in funkcijo državnega kancelarja (Reichskanzler). Tako je postal Adolf Hitler, ki je takrat bil že državni kancelar, državni poglavar Velike Nemčije. Njegov uradni naziv je: »Der Führer und Reichskanzler« (voditelj in državni kancelar). V meddržavnih zadevah podpisuje Führer kot nemški državni kancelar. Njegove pravice in pooblastila so ljudsko pravno zastopstvo države na zunaj, pri čemur ima tudi pri sklepanju meddržavnih pogodb v državnopravnem pogledu popolnoma svobodne roke. Na podlagi člena 47 ustave in § 3 zakona o državni brambi z dne 21. 5. 1935 je Führer vrhovni poveljnik celokupne oborožene sile. V delokrog Führer-ja spada tudi izdelovanje in objavljanje državnih zakonov, imenovanje in odpuščanje državnih ministrov, pri čemur ni na ničesar vezan. Za imenovanje državnih urad- nikov je kompetenten Fiihrer in sicer postavlja uradnike višjih skupin sam, za postavljanje nižjih je pa pooblastil razne druge urade. To velja za posredne in neposredne državne (deželne) uradnike. Fiihrer imenuje in odstavlja državne namestnike (Reichstatthalter), on lahko podaljša izjemno stanje in razpusti državni zbor (Reichstag). Pomilovanja in ustavljanja sodnih postopkov (abolicija) je tudi pravica, ki gre samo Fiihrer-ju. Popisano pomeni, da so v Nemčij za stalno združili urad in funkcije državnega predsednika z uradom in funkcijami državnega kancelarja. Iz urada državnega predsednika je nastal urad vrhovnega voditelja nemškega ljudstva. Adolf Hitler je dosmrtni državni poglavar Nemčije. Nikdo ga ne more odstaviti in nikdo obtožiti. Njegovi vladni akti ne potrebujejo nikakih sopodpisov. Pri tem je pa vpra sanje njegovega zastopstva še odprto. V času njegove odsotnosti ob združitvi Ost-mark-e z Nemčijo, ga je zastopal Reichs-marschall Hermann Goring. Tudi o vpra- šanju nasledstva še ni zakona. Za časa trajanja sedanje vojne je Führer odredil Reichsmarschall-a Göring-a za svojega prvega naslednika. Državno vlado sestavlja Führer in državni kancelar. Pri tem ni Führer, kakor svoječasno predsednik, vezan na kakšne predloge ali omejitve. Državna vlada je svetovalec Führer-ju, ki sklepa, upoštevajoč in čuvajoč načela Führer-ja, zakone in državne odredbe. Držav ni zbor ali Reichstag je edina politična korporacija zastopnikov, ki je pa značaj zastopnikov ljudstva po demokrat-sko-parlamentarnih pojmih na celi črti izgubila. Državni zbor predstavlja popolnoma složno in enotno skupino. Izvoli ga ljudstvo po edini kandidatni listi, ki jo postavi nacionalsocialistična nemška delavska stranka. Trenutno šteje 903 poslancev. Državni zbor je zakonodajni organ države, ki je pa pravice izdajanja zakonov s pooblastilnimi zakoni prenesel na državno vlado. Tudi njegov zakon o novi zgraditvi države prepušča državni vladi pravico, izdajati ustavne zakone brez vseh omejitev. Reichstag je pod nacionalsociali-stično vladavino izdal samo štiri zakone in sicer pooblastilni zakon, zakon o obnovi države z dne 30. 1. 1934, takozvane nürnberske zakone (Nürnberger Gesetze) z dne 15. 9. 1935 ter zakon o združitvi Danzig-a z Nemčijo. Državni zbor je zbornica, ki je državni vladi pri posebno važnih odločitvah svetovalnica. Hkrati je to forum, kjer Führer podaja odločujoče izjave, namenjene nemškemu narodu in zunanjemu svetu. Državni zbor razpušča Führer in državni kancelar. Z odlokom Führer-ja z dne 30. 8. 1939 za časa trajanja vojne ustanovljen ministrski svet za državno obrambo (Ministerrat für die Reichsverteidigung) je šteti kot nekak začasni pomožni del državnega vodsva, v kolikor si Führer pravic odločanja ne pridrži za sebe. Ta ministrski svet lahko izdaja odredbe z zakonito močjo, je pri tem torej poleg državne vlade in državnega zbora tudi zakonodajalec. Glavna naloga mu je enotno vodstvo uprave in gospodarstva. Delo mu olajša sodelovanje vseh vrhovnih civilnih in državnih oblasti (notranje zadeve, pravosodje, gospodarstvo, vzgoja, izobrazba ljudstva) pod enim generalnim pooblaščencem za državno upravo, in sicer dr. Frick-om ter sodelovanje gospodarskega ministrstva in državne banke pod enim generalnim pooblaščencem za gospodarstvo, dr. Funk-om, ki oba lahko izdajata državne odredbe. V zadevah zunanje politike je šteti k državnim organom še tajen kabinetni svet (Der geheime Kabinettsrat), ki šteje trenutno 7 članov. Freiherr von Neurath mu je predsednik; Göring, Brauchitsch, Rae-der, Keitel, Ribbentropp, Goebbels in Lammers so pa člani. »Usodna borba Evrope na Vzhodu«. Pod tem geslom so otvorili te dni v Zagrebu razstavo, ki prikazuje borbo osovinskih sil in njih saveznikov proti boljševizmu. Pred razstaviščem so bile na dan otvoritve postrojene častne čete nemške, italijanske in hrvatske vojske. Te čete sta skupno pregledala maršal Kvaternik in nemški poslanik v. Kasche, ki sta prevzela tudi častno pokroviteljstvo razstave. Vojaško letališče gradijo USA v Surinam-u na nizozemski koloniji Guayana v lbero-Ameriki, ki so ga nedavno proti vsem mednarodnim pogodbam vojaško zasedli. GOSPODARSTVO Več krompirja in Podlago za intenzivno kultiviranje zemlje tvori gojitev krompirja in sladkorne pese. Zato je državni prehranjevalni stalež že v prvem letu pridelovalne bitke izdal parolo: povečanje njiv s krompirjem in sladkorno peso. čim več se hoče iz zemlje prigospo-dariti, tim več se mora saditi imenovana dva pridelka, kPprinašata tri do štirikrat več redilnih vrednosti kakor krmilna žita. Razen tega je dokazano, da je splošna storitvena možnost kmetij velika le tam, kjer pridelujejo mnogo krompirja in pese. Temu je dodati še dejstvo, da so ti pridelki najboljša priprava za dobre žitne pridelke. Razlogi, ki zahtevajo, da se v novem vojnem letu pridelovanje sladkorne pese in krompirja še poveča, so na dlani. Potrošnja krompirja se je med vojno neverjetno povečala. 23 milijonov ton krompirja se je v tekočem letu stavilo za prehrano ljudstva na razpolago. To je okrog 10 milijonov ton več, kakor se ga je povprečno konzumiralo v zadnjih letih pred sedanjo vojno. Teh deset milijonov ton ne pomeni samo uspeh kmetijske produkcije, temveč tudi uspeh prometnih in transportnih sredstev. Da je v Nemčiji vse to uspelo, je zasluga vpostavitve izrednih delovnih sil, ki so pomagale v kmetijstvu. Pri- X Določitev cen rokodelcem na Spod. njem Štajerskem. V odredbenem in uradnem listu šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem številka 54 z dne 11. decembra 1941 je izšel odlok ki določa," kako in kakšne cene smejo rokodelci za svoje storitve zahtevati in stranke plačati. X Tovarne in zamenjale! jedilnega olja. Prehranjevalni urad političnega komisarja mesta Marburg razglaša v dnevniku »Marburger Zeitung«, da so za ood-ročja mesta in Landkreisa Marburg, določene sledeče tovarne oziroma mlini: Thomas Krai»z, Frauheim, Johann Wes-siak, Frauheim, Paul Pivetz, Sel'dorf bei Ober-Pulsgau, Gert. Hodimüller, Marburg ter Franz Graschnitz, Tresternitz, dovoljeni za predelavo semena v olje. Kot zamenjalci pa pridejo v poštev: Scheff, trgovina. Egidi, Kari Sima, Pdlt-schacfi-Iiölldorf, Farni Hrepeunik, Oono-bitz, Anton Zplichal, Waldegg, Bäuerliche Warengenossenschaft, Windischgraz, in Hartwig Schober, Mahrenberg. Vsi pridelovalci oljaric se za svojo potrebo lahko poslužujejo gore navedenih mlinov oziroma menjalnic. Pravico imajo na 12 kilogramov olja za vsako osebo na leto. X Razširjenje nasadov krompirja in pese se je v Nemčiji v splošnem izkazalo kot delno povečanje kmetijske produkcije. Kakor znano, je krompir najbolj hvaležen za gnojila, pri tem pa še nosilec kulture za lahko zemljo, posebno v ubogi peščeni zemlji, ki jo najdemo na Vzhodu Nemčije in drugod. Danes imajo v Nemčiji dobre njive tudi tam, kjer je nekoč rastel skromen bor. Gojitev rži, lupin in krompirja ter s tem povezano gnojenje z dušikom je tako izkrčeno zemljo pripravilo za dobič-kanosno izkoriščanje. sladkorne pese! delovanje krompirja in sladkorne pese zahteva ogromno dela. Kljub temu je nemško kmetijsko delo završilo dodeljeno mu nalogo, povrh pa še povečalo krompirjeve nasade, produkcijo sladkorne pese pa zvišalo za 100%. Povečanje nasadov sladkorne pese je prav posebne važnosti. Listje in glave sladkorne pese, predvsem pa izdelki industrijske predelave, to je, polnovredne zrezke sladkorne pese ter suhi in mokri zrezki so danes najvažnejša krmila za mlekarice. Iz sladkorne pese pridobljena krmila so stvarno odločujoča podpora v pridelovalni bitki mleka in je zmagovanje sedanje oskrbe ljudstva z mlekom in mastjo v glavnem zasluga teh pridelkov. Naloga, povečati sedanje površine nasadov sladkorne pese in krompirja, je v posameznem težka. Zmogljivost nemškega kmetijstva je pa od tega odvisna. Krompir in sladkorna pesa nista samo pridelek, ki ga uporablja potrošnik. Oboje služi tudi za predelavo v industriji, ki nam izdeluje važna živila in surovine. Krompir in pesa sta tudi odločujoča za živinorejo, od katere imamo meso in mast. Za izvršitev te naloge se mora vsaka kmetija Nemčije z vsemi svojimi silami potruditi. Zato pa povečajmo nasade krompirja in sladkorne pese! X Japonska je imela leta 1938 112.300 obratov, v katerih je delalo 3,210.000 ljudi. Vrednost produkcije je dosegla 19 in pol milijard jen. X Veleelektrarno gradijo ob vodi In-dalsalv v Jamtland-u na Švedskem. Gre za poglobitev 11 metrov globokega naravnega vodopada na 30 metrov. To bodo dosegli s postavitvijo 1300 metrov dolgega nasipa črez reko, da napravijo umetno jezero. Pri delih zaposlujejo 1000 delavcev. X Japonske zaloge riža so glasom izjave japonskega poljedelskega ministra tako velike, da je Japonska za več let preskrbljena in od vsakega uvoza neodvisna. X Italijani nameravajo svoje pristaniško mesto Genovo modernizirati. V zamislih imajo izgradnjo cele vrste novih dokov, prosto luko in letališče morskega letalstva. X Glede gospodarjenja z mlekom v Marburg.u je prehranjevalni urad mesta Marburg razglasil, da se z ozirom na letni čas in da se malim in najmanjšim otrokom osigura prehrano, do nadaljnjega prebivalcem po nedeljah ne bo več dodeljevalo pripadajoče jim količine mleka. Samo otroci do šestih let ter doječe in bodoče matere bodo dobivale tudi v nedeljo mleko. X Novo nahajališče rjavega premoga so izsledili rudosledci v bližini vasi Hendek, ki leži kakih 50 kilometrov vzhodno od Istanbula v Turčiji. X Petrolejsko bogastvo Iraka cenijo na 0.4 milijarde ton, to je, 10 odstotkov celokupnega nahajališča na svetu, ki znaša po domnevah strokovnjakov 4 milijarde ton. X Težnja po splošnem zvišanju cen se opaža v Švici v celokupnem gospodarstvu. Zvezni predsednik Wetter je na nekem zborovanju v Zurich-u izjavil, da krši draginja tu in tam že meje potreb, da je pa verjetno treba računati še z večjimi žrtvami. X O delovanju hrvatskih bank v Dalmaciji je prišlo med Italijo in Hrvatsko do sporazuma, po katerem bo na imenovanem področju v bodoče delovala ena banka s samim hrvatskim kapitalom in ena z italijansko soudeležbo in večino hrvatskega kapitala. Ti dve banki bosta nadaljevali v Dalmaciji s posli, ki so jih doslej opravljale podružnice hrvatskih bank. X Za povečanje pridelkov sočivja in sadja je državni minister za prehrano in kmetijstvo odredil postavitev pridelovalnih odborov, ki bodo skrbeli za povečanje nasadov. Ustanovili bodo po en takšen,, odbor za državo, dežele, okrožja in okraje. TO IN ONO o. Filipinsko otočje, ki leži v Velikem ali Tihem oceanu, meri 300.000 kvadratnih kilometrov zemeljske površine, je bogato kolonijalno področje, na katerem živi 16 in pol milijonov prebivalcev. Glavni pridelki teh v tropičnem pasu ležečih otokov so riž, sladkor, konoplja, kopra ali kokosovi orehi itd. Prebivalstvo tvorijo večinoma Malajci, ki se niso nikdar prav strinjali z dejstvom, da so pod gospodstvom Zedinjenih držav Severne Amerike. Vlada v Washingtonu se je radi tega že pred leti odločila, da bo leta 1946 Filipinskemu otočju dala neodvisnost. Filipinsko otočje je važno morsko in zračno križišče k angleški kronski koloniji Hong-kong, ki leži na južno-kitajskem morskem obrežju v bližini izliva reke Kanton. Kakor znano, so se japonske čete v boju proti Amerikancem in Angležem že izkrcale na Filipinskih otokih. o. 25 ton morskih zvezd je nevihta z morsko vodo naplavila in vrgla na suho prebivalcem kraja Horup. ki leži na danskem polotoku JutlanU. Ljudstvo jih je pridno zbiralo ter prodalo v svrho predelave v živinsko krmo. Morske zvezde imajo isto ceno kakor morske ribe za živalsko hrano. o. Premije ali pripomoč za doto dobijo v Nemčiji hišne pomočnice, ki so najmanj štiri leta služile pri družinah z večjim številom otrok. Po štirih letih take službe, ki ne mora biti pri eni in isti družini, imajo pravico na 600 RM, ta vsota se pa za vsako nadaljnjo leto take službe zviša še za 150 RM do skupne najvišje vsote 1500 RM. Prve take premije bodo začeli izplačevati po 1. januarju 1943, ker teče po tozadevnih predpisih zahtevan štiriletni službeni čas šele od 1. januarja 1939. Predloge in prošnje za priznanje takih podpor ali dot, ki jih hišne pomočnice ali po starem služkinje dobijo tudi če se ne poročijo, bodo sprejemali in reševali uradi dela. o Cerkve in «robove so oskrunjevali. Finski list »Uusi Suomi« poroča, da so boljševiki v evangeljski škofiji Viipuri, ki spada sedaj zopet k Finski, uničili nič mani kot 32 cerkva. Zlasti s pokopališči so boljševiki postopali skrajno nečloveško. Odpirali so grobove ter uporabljali pokopališča za razne druge svrhe. Na nekem pokopališču so v zasmeh mrličem celo — plesali. UMNI KMETOVALEC Kako in katere kmetijske stroje bomo kupovali? Oddelku za kmetijske stroje so spod-nještajerski kmetje na kmetijskih razstavah v Pettau-u in Cilli-ju posvečali svojo največjo pozornost. Okoli strojev se je vedno kar trlo kmetovalcev, ki so pazljivo poslušali razlaganje strokovnjakov in zastopnikov tovarn, še bolj zvesto pa seveda spremljali praktična predvajanja strojev v pogonu. Temu se ni čuditi. Na Spodnjem Štajerskem večjih tovarn za kmetijske stroje nismo imeli, izdelki pa, katere smo od drugod uvožene videli na dosedanjih slič-nih razstavah pri nas, so bili zvečine zastareli modeli. Naravno je torej, da so naši kmetje zavzeti stremeli nad modernimi kmetijskimi stroji, ki so jih videli na kmetijski razstavi. Ker imajo danes naši kmetje tudi nekaj več cvenka v žepu kot pred letom dni, po drugi strani pa so cene kmetijskim strojem za naše pojme, navajene računati z visokimi carinami in mastnim zaslužkom prekupčevalcev, izredno nizke, je jasno, da se je že na razstavah samih javilo nešteto kupcev na posamezne stroje, še večje število pa je gospodarjev, ki jim ta ali oni, že dolgo zaželjeni stroj brni zdaj noč in dan po glavi, dokler se bodo tudi oni odločili za naročilo. Spričo tega navdušenja za nakup strojev se nam zdi nujno, na tem mestu dati našim spodnještajerskim kmetovalcem nekaj pojasnil in navodil glede nabave kmetijskih strojev, ki naj bi jih prečitali vsi, ki ta ali oni stroj nameravajo kupiti ali pa so ga že naročili. S tem bodo obvarovani pred morebitnim razočaranjem. Predvsem moramo opozoriti na omejitev proizvodnje kmetijskih strojev, ki je posledica vojnih razmer, to je pomanjkanje kovin, še bolj pa izvežbanih delovnih moči, kakor tudi silnega povečanja prostora, ki ga mora nemška industrija vsaj za silo oskrbeti z najpotrebnejšimi obdelovalnimi stroji. Zaradi teh vojnogospodarskih omejitev se mnoge vrste in oblike kmetijskih strojev, ki jih najdete na razstavah in po cenikih raznih tovarn, zdaj v vojnem času sploh ne izdelujejo. Ce torej vidite na razstavi ali kje v rabi kakšen kmetijski stroj, ki Vam je všeč. najprej poizvedite, ali tovarna dotično znamko točasno sploh izdeluje. Tozadevna pojasnila dobite lahko neposredno od tovarne, še bolje pa preko pristojnega kmetijskega svetovalca (Wirtschaftsberater beim Ernährungsamt A). Nadalje morate vedeti, da se tudi oni kmetijski stroji, ki se zdaj izdelujejo, kupijo lahko samo v okviru tovarnam razpoložljive količine sirovin. Ta pa je omejena. Z drugo besedo pravimo, da je nakup kmetijskih strojev vezan na kontingent ali da je kontingentiran. Če se je torej število kmetijskih strojev, kakršnega si želimo nabaviti, že preseglo kontingent, nam je nakup v času, za katerega je kontingent odrejen, nemogoč in moramo čakati, da pridemo morda na vrsto pri sledečem kontingentu, ki ga dobi tovarna. Našim kmetom v tolažbo pristavljamo, da je za ozemlje naše Spodnje Štajerske določena večja množina kmetijskih strojev s še posebnim izrednim kontingentom (Sonderkontingent Untersteiermark und Krain). Ta kontingent, ki določa število posameznih kmetijskih strojev, katere bo mogoče uvoziti na Sp. Štajersko, je bil že dozdaj enkrat povečan, verjetno pa bo sledilo še ponovno zvišanje. Vsekakor naj vsak gospodar pri pristojnem kmetijskem svetovalcu predhodno poizve, da li je stroj, ki ga namerava kupiti, in tovarna, ki te stroje izdeluje, navedena v seznamu kmetijskih strojev tega posebnega kontingenta in v seznamu tovarn, ki jim je bila izdelava strojev za ta kontingent poverjena, ker je verjetnost, da bo dobil stroje iz tega posebnega kontingenta, mnogo večja kot pri rednem kontingentu. Preden se odločimo za nakup kmetijskega stroja, se moramo nadalje odkritosrčno vprašati, ali se nam bo ta stroj izplačal, in ali ga zares nujno potrebujemo. Oboje je važno. Nespametno in negospodarsko je namreč, kupovati kmetijske stroje samo zato, ker so stroji moderni in delo z njimi lažje. Samo to ni dovolj! Stroj, za katerega na našem posestvu ni dovolj dela, se »zaje« — kakor konj, ali pa še bolj. Pomislimo, s kako težavo smo zaslužili denat, ki ga bomo izdali za stroj, pa tudi na to, da bo stroj v določenem času propadel, če delamo z njim mnogo ali pa nič! Pomislimo pa tudi na to, da bi morda stroj, ki bo pri nas razen par dni v letu stal brez dela, kje drugje s svojo delazmožnostjo lahko deset ali stokrat več koristnega dela opravil. Dolžni smo torej, da v teh časih ua- (Scherl-Bilderdienst) Kriegs-WHW-Holzkreisel für den Weihnachtsbaum. Bei der 4. Reichsstraßensammlung für das Kriegs-WHW, die am 20. und 21. Dezember durchgeführt wird, werden HJ und BDM zehn kunstvoll geschnitzte Holzabzeichen anbieten. Die kleinen Kreisel, die in den Werkstätten für Kunsthandwerk in Habelschwerdt, Grafschaft Glatz, hergestellt wurden, eignen sich besonders hübsch als Schmuck für den diesjährigen Weihnachtsbaum kup stroja opustimo, če nam nI res nujno potreben. Tudi na to ne smemo pozabiti pri na-ročevanju kmetijskih strojev, da ni vse za vsakega! Še posebno pa ne kmetijski stroji Kajti, če bi bil vsak stroj primeren za vsepovsod, ne bi imelo smisla, da tovarne izdelujejo toliko najrazličnejših! vrst ali tipov posameznih kmetijskih strojev. In od vseh teh je le en tip zate najprimernejši! Samo stroj zate najpriklad-nejšega tipa smeš naročiti! Skoraj z gotovostjo pa smemo trditi, da kmečkemu gospodarju samemu navadno manjka potrebne izkušenosti in razgleda, da bi mogel sam najti oni tip stroja, ki bi bil za njegove razmere najbolj primeren. Zato naj vsak kmetovalec, ki namerava kupiti ta ali oni kmetijski stroj, zaprosi pri pristojnem kmetijskem svetovalcu, da se mu nasvetuje primerno znamko in obliko stroja. Ce ima kateri njegovih sosedov stroj te vrste že v rabi ter se je njegova uporabnost ln praktičnost že izkazala, seveda tak nasvet nI nujno potreben, vsekakor pa kljub temu ni odveč, kajti morda je mogoče dobiti še bolj praktičen, ali pa enako dober, a cenejši stroj te vrste. Ker so navadno stroji večjih velikosti v svojem delovanju popolnejši in delo z njimi sorazmerno cenejše kot pri malih modelih, premisli, preden se odločiš za nakup stroja sam, ali ne bi se dalo morda pridobiti nekaj sosedov, da bi skupno naročili večji stroj te vrste. Skupne vaške strojne naprave (Dorfgemeinschaftsma-schinenanlagen) so omogočile nabavo modernih kmetijskih strojev tudi kmetovalcem v naših podobnih malokmečkih okoliših. Še le, ko si se po vsestranskem preudarku odločil za določeno obliko in znamko stroja, zaprosi pri pristojnem kmetijskem svetovalcu za rumeno nakaznico za nakup stroja (Anweisungsschein). Znamko, tip in delazmožnost stroja moraš točno navesti, ker se ti podatki na nakaznico vpišejo. Izvršitev naročila je mogoča pri strojih različnih tovarn na različen način: pri nekaterih naravnost, pri drugih pa samo preko kmetijskih zadrug ali pa preko pooblaščenih preprodajalcev oz. zastopnikov. Najbolje stori kmetovalec, če izvrši naročilo stroja preko Landwirtschaftliche Zentralgenossenschaft Marburg, Mellin-gerstraße, kateri — kot osrednji kmetijski zadrugi za Spodnje Štajersko pač sme zaupati, da bo, če le mogoče, poskrbela za dobavo. Od domačih tovarn, kot so n. pr. R. & K. Jeschek, Marburg, Mellinger-straße 105, dalje J. Tschretnigg, Ander-burg (St. Georgen a. Südbahn), je seveda najbolje, naročiti stroje naravnost. Seveda v sedanjem času skoraj nobena tovarna nima kmetijskih strojev na zalogi» ker je povpraševanje po njih večje, kot možnost izdelovanja. Največkrat se mora zato kmetovalec spoprijazniti z mislijo, da bo dobil naročeni stroj šele čez par mesecev, pri večjih strojih pa traja dobava tudi leto dni ali še več. Nakup elektromotorjev ni vključen v navedeni posebni kontingent, temveč je mogoč na podlagi posebnih dovoljenj, katere izdaja »Wirtschaftsgruppe Elektrizitätversorgung, Wien IV., Brahmsplatz 3«. Prošnje za tozadevna dovoljenja je treba vlagati na posebnih zelenih obrazcih, ki jih morajo imeti na razpolago elektro-instalaterji, oz. prodajalci električnih motorjev. Dovoljenja za nakup bencinskih motorjev se izdajajo le v izjemnih primerih. Prošnje je vlagati preko pristojnih kmetijskih svetovalcev. Nakup pogonskih jermenov za kmetijske stroje je istotako vezan na posebne nakaznice. Prošnje za nje se vlagajo na posebnih obrazcih, ki jih je dobiti pri pristojnem kmet. svetovalcu. V naslednjem navajamo nekatere znamke in modele ter približne cene v posebnem kontingentu za Sp. Štajersko navedenih vrst kmetijskih strojev, in to samo izdelke tovarn, ki jim je bila izvršitev strojev za ta posebni kontingent poverjena: 1. Mlatilnice: a) z bobnom na zobe: Model »Grenzmark«, velika, RM 873.—, tvrdke W. Speiser, Göppingen, Württ.; nadalje izdelki tvrdke J. Weipert u. S., Heilbronn: W 2 za ročni pogon (RM 152), Nr. 6, mala za motorni pogon RM 127); Nr. 9 b s tresljaji (RM 242), Nr. 64 H s čistilnimi napravami (RM 350); n. pr. SMS s tresljaji in reto RM 500; MMK brez tresljajev RM 245, itd.; razni tipi trvdke Blanz-Jeschek, Marburg, Meilingerstraße 105; b) z bobnom na letve: Model WS 671 tvrdke Speiser (RM 800); mlatilnice »Roland« tvrdke Epple & Buxbaum, Wels, Oberdonau (Roland 1 RM 750); mlatilnice tvrdke Blanz-Jeschek tipa MCL in MCT; Raussendorf, itd. 2. Slamoreznice: a) za ročni pogon; Model WSE tvrdke Wippert (RM 98); slamoreznice Blanz-Jeschek, n. pr. VFS 12, RM 175; Model »Greif« tvrdke Speiser (RM 123) itd. b) za ročni in strojni pogon: Model WSO tv. Weippert (RM 103); modeli tvrdke Blanz-Jeschek, n. pr. »Reform« 12, RM 280; itd. c) za strojni pogon: Model »Blitz« tv. Weippert (RM 130); Model »Panzer O« tv. Speiser (RM 190); modeli tvrdke Blanz-Jeschek itd. 3. Luščilci koruze in robkarjl. Razni modeli tv. Badenia, Baden (zastopnik M. Hiebel, St. Pölten bei Wien), n. pr. »Land- MALE VESTI - * Tihotapci na Hrvatskem imajo svoj čas. Ker je radi stabiliziranja cen na Hrvatskem prepovedano vsako prosto trgovanje z živili, se je tihotapstvo zelo razvilo. Posebno prenašanje živil iz dežele v mesta je na višku. Oblasti so pridno na delu, da bi vse to preprečile. Nedavno so v okolici Zagreba tozadevni kontrolni organi pregledali mrtvaški sprevod, ki se jim je zdel sumljiv. Odprli so celo mrtvaško rakev, v kateri niso našli mrliča, pač pa zaklano pitano svinjo, ki je tehtala 110 kil. Preiskava je naknadno ugotovila, da se je ta način tihotapljenja živil v mesto Zagreb doslej že neštetokrat obnesel. * Umrla je Maria Koss. Legat. V Marburg-u so nedavno pokopali soprogo* ravnatelja bivše trgovske šole Legat, gospo Marijo Koss-Legat. * Mednarodni kmetijski institut v Rimu se je ravnokar sestal k svojim zimskim sejam. Pod predsedstvom barona Acerbo zasedajo zastopniki 24 dežel. Pri uvod- mais« za strojni pogon (RM 148) in »Gnom« za ročni pogon (RM 6.50); rob-kar za strojni pogon DK, tvrdke Jeschek (RM 105). 4. Reporeznice: Razni modeli tvrdk Alfa-Dahlia, Wien; Weippert; A. J. Tröster, Butzbach (Oberhessen). Povprečno se vrtijo cene vseh modelov okoli 50 RM. 5. Drobilci žita (Schrotmühle). Valjčni drobilci tvrdke Weippert na ročni (Nr. 7, RM 140), oz. ročno-strojni (Nr. 4, RM 150), ali strojni (Nr. 9, RM 120), pogon. 6. Seno- in žitokosilnice: Modeli tvrdke Fahr, Gottmadingen, Baden, n. pr. FO 2 (105 cm, RM 290); FO 3 (120 cm, RM 299); FO 4 (135 cm, 314) KD 2 (kombinirana seno- in žitokosilnica, RM 515); nadalje kosilnice tvrdke Massey-Harris (zast. ing. W. Herzer, Wien III (40), n. pr. Nr. 27 (120 cm, RM 295), tv. Fella, Feucht, Bayern, n. pr. G 135 (135 cm, RM 318); kosilnice tvrdk Fried. Krupp, Essen; Heinrich Lanz, Mannheim, itd. Saniovezne žitokosilnice tvrdke Fahr, Fella, Lanz, Knotek itd. 7. Sejalnice: Sack-sejalnice tv. Rudolf Sack, Leipzig, podr. Wien XXI/141; n. pr. 1.5 meterske Saksonia D (13 vrstna, RM 315); Edelweiß (13 vr„ RM 306); Landfrau (13. vr.. RM 474; 17 vr. RM 51,1); Klasse 4b (17 vr., RM 466) Omega-Picco-lo (n. pr. Jeschek, RM 485). 8. Obračevalni plugi (Drehpflüge). Za hribovite lege bi bilo priporočiti predvsem tkzv. »Winkelpflug«, ki je sličen navadnemu lesenemu »toplarju«; izdeluje ga tvrdka Vogel & Noot, Wartberg, Mittelsteiermark, pod znamko »Iduna« in stane okoli 100 RM, pa tudi druge tvrdke ga izdelujejo. Za težje zemlje v ravnini so priporočljivi tkzv. »Brabanterwendepflü-ge«, ki jih izdelujejo vse večje tovarne plugov: R. Sack; Gebr. Eberhardt, Ulm a. d. Donau; Bayerische Pflugfabrik, Landsberg a. Lech;" Wentzki, Eislingen, Württ.; Vogel ,5g g09 jjplfip, zdravo, za pomoč v gospo. welllei dinjstvu, sprejme K. Uoltsch-nig, Kunstmiihle, Frauheim bei Marburg. _810 Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Mastnak, Marburg/Drau, GartenstraBe 8 804 DER CHEF DER ZIVILVERWALTUNG IN DER UNTERSTEIERMARK Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft GZ: U/LE E 2/12.1941. Nakup jajc V 31. dodelilni perijodi, ki teče od 15. decembra 1941 do 11. januarja 1942, se bo na Spodnjem Štajerskem na nakaznice za jajca (Eierkarte) izdalo na odrezek a dvoje jajc, na odrezek b eno jajce, na odrezek c eno jajce in na odrezek d eno jajce. Nakup jajc na poedine odrezke nakaznic, za jajca v 31. dodelilni perijodi ni vezan na kakšen določen čas. Vrši se lahko v času imenovane dodelilne perijode z ozirom na možnost dobave v vsakem poljubnem času. Da se prepreči dvakratni nakup, so razdelilci jajc obvezni, da poedine odrezke, ki ostanejo na nakaznici, razveljavijo z odtisom žiga svoje tvrdke. Graz, deri 16. Dezember 1941. lm Auftrag: 803 gez. Dr. Artner. DER CHEF DER ZIVILVERWALTUNG IN DER UNTERSTEIERMARK Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft U/LE M 2/5.1941. Sprememba v nakupu moke Z ozirom na obstoječe posebne razmere v oskrbi žita za kruh, se bo mimogrede razširilo nabavne mogočnosti za pšenično moko in za pecivo iz iste. V 31. in 32. dodelilni perijodi, to je med 15. decembrom 1941 in 8. februarjem 1942, se na Spodnjem Štajerskem na odrezke nakaznic za *ruh (Reichsbrotkarte) in sicer za otroke od 6—10 let: Ib, II, Hib, IV, za mladino od 10—20 let: Ib, Ilb, IHb, IVb ter za normalne potrošnike: Ib, Ilb, Hib, IVb lahko kupi pecivo iz pšenične moke v na odrezkih navedenih količinah ali pa pšenično moko v razmerju 500 g kruha — 375 g moke. Prodajalcem peciva in meljskih izdelkov se tem potom odreja, da zgoraj navedene odrezke državnih nakaznic za kruh (Reichsbrotkarten) 31. in 32. dodelilne perijode nalepijo ločeno od drugih odrezkov na pole ter jih v predpisanem času predložijo prehranjevalnim uradom (Ernahrungs-amter) oddelek B, v svrho zamenjave za nabavne liste ali Bezugschein-e. Prehranjevalni uradi oddelki B (zamenjalnice) morajo za imenovane odrezke izdati nabavne liste za moko (Mehi) in ne za rženo moko (Roggen-mehl). Graz, ^m 15. Dezember 1941. 802 Im Auftrag: gez. Dr. Artner. SPREJEMA Marburg (Drau), Herrengasse 25 vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter obrestuje iste po najugodnejši obrestni meri — Daje članom posojila in kredite pod najugodnejšimi pogoji Uradu je za stranke dnevno od 8. do 12. ure 796 MALI OG Vsaka beseda staue 10 lipi, mastno šifro je 35 Rpf, pri iskanju služb 25 se zaračuna 50 Rpf poštnine. Zaključek 16. uri. Male oglase se prevzame samo veljavnih poštnih znamkah Najnižja Für leichten Dienst Wachmänner in den besetzten Gebieten im Westen gesucht. In Frage kommen insbesondere ¡Pensionisten, Rentenempfänger, Berufsund Werkinvalide. Günstige Arbeits- und Lohnbedingungen, freie Verpflegung, Unterkunft. Meldungen und Auskünfte beim Arbeitsamt Marburg-Drau, Schillerstraße Nr. 37, I. Stock, Tür 14, und bei den Nebenstellen (an den Amtstagen) Windisch-feistritz, Windischgraz und Gonobitz, ferner beim Arbeitsamt Pettau, Mädchenheimstraße 10, Parterre. Zimmer 7 und dessen Nebenstellen Ober-Radkersburg und Friedau sowie beim Arbeitsamt Cilll, Bahnhofstraße. Vermittlungsstelle für gewerbliche Berufe. 787 Prepisati? Prerisati? Ne! Naročiti foto-kopije je bolje in ceneje. Foto - razmnoževalnica: Kontrolni urad za gospodarska podjetja (Kontrollburo für Wirl-schaftsbelriebe), Graz, Grieskai 00, tel. 67-95. 673 tiskane besede 20 Rpf. Pristojbina za Rpf. Za dostavljanje pisem pod šifro sprejemanja oglasov je v četrtek ob proti predplačilu, iz podeželja tudi v cena malemu oglasu je 1 Reichmarka Pasove za kile, proteze, aparate za oporo, gumijaste nogavice, telesne pasove, vložke po meri dobavlja takoj Spezialwerkstatte fiir Banda. gen und Prothesen, F, Egger, Marburg a. d. Drau, MellingerstraBe 3. 800 7aleTriiirar star 25 let' znania ¿eieznicar z miaj§0 gospodično v svrho ženitve. Ponudbe na upravo lista pod »Lepa bodočnost«. 799 "T w a U & 9 mesecev staro, na prodaj. !m r e D e Kasper Kari, Pettau. 801 Cunje Krojaške odrezke, stan ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino Aloif Arbeit er, Marburg, Oraugasse 5. 5o7 Seznam rtrnHIniirovza arÜs'ie izkaze Vam preanmov sestavi in napiše Fa milienforschungs-Institut, Graz, Grieskai 60, telefon 67-95. 687 vse vrste važnih delov Kazproaam za kolesa. s k r a b i, Marburg (Drau), Thesen, Unterdobrawa Nr. 165. 717 Pisalne in računske stroje kupuje K o w a t s c h, Marburg (Drau), Obere Herrengasse 14. 756 Natales»r!r« sPreimem takoj' Naslov naiaxarico v upravi iista 798 M_ • . • (mlekarje) s 3—4 delov-d je rje nimi močmi, ki so vešči molznje, sprejmemo takoj ali s 1. januarjem 1942. Oferje s 3—4 delovnimi močmi sprejmem» takoj. Konjskega hlapca, oženjenega, sprejmemo takoj Gutsverwaltung Golldorf (johann am Draufeld). 795 VilliČar z 2—® delovnimi močmi, če ■ inibai mog0če z lastno kravo, se sprejme s 1. februarjem 1942. Vprašati pri Josef Gamser, P. Ober Kunigund. 779 Samostojen majer se takoj sprejme. Naslov v upravi lista. _762 OGLAŠUJTE! Važno! Citajte! Kako je organiziran STEIRISCHER HEIMATBUND ? V par tednih bo izšel obsežen in s slikami bogato opremljen »Unter-steirischer Kalender«, ki ga naši čitatelji že željno pričakujejo. Vsak Spod-nještajerc mora vedeti, kako je organiziran Steirischer Heimatbund kot edina politična organizacija naše dežele. O tej veliki organizaciji in njeni razčlenjenosti nas bo vsestransko poučil koledar»Untersteirischer Kalender«, ki ne sme manjkati v nobeni hiši. Koledar bo vseboval poleg običajnega kalendarija tudi seznam nemških imen, poštne in železniške tarife, važne tabele iz kmetijstva, zlasti za živinorejce. Koledar nas bo poučil tudi o vsem, kar je treba vedeti iz najnovejše zgodovine naše prelepe Spodnje Štajerske. Vseboval bo tudi leposlovne prispevke, skratka: II Untersteirischer Kalender K je bodoči prijatelj naših podeželanov, meščanov in delavcev. Manjkati ne sme v nobeni hiši. Z dostavnino vred ga boste dobili za RM —.80. Izrezite čimprej naročilni list, ki ga objavljamo v današnji številki. Izpolnite ga natančno in čitljivo ter priložite znesek 80 Reichspfennigov v pisemskih znamkah, ki pa ne smejo biti prilepljene in s tem pokvarjene. Vse skupaj denite v kuverto in odpošljite takoj na naslov: VERLAG DES »U^OTERSTEIRISCHEN KALENDERS«, Marburg, Badgasse 6