Po pošti prejeman: za
eelo leto naprej 26 K — h »
pol leta Četrt „ mesec
13,
I:
50, 20,
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K —h
pol leta drtrt „ mesec
10 >- -0 j> — J>
1,70.
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in Inserata sprejema upravništva v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vraiajo,
nefrankovana pi.-ma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah št. 2, L, 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 59.
V Ljubljani, v torek 18. marca 1900.
Letnik XXVIII.
Državni zbor.
Dunaj, 12. sušca. Vojaški novinci.
Danes se je pričela debata o vladni predlogi glede vojaških novincev. V smislu vojnega zakona z dne 11. aprila 1889. daje Avstrija na leto 59211 novincev za stalno armado in mornarico in 10.000 mož za deželno brambo ; Ogerska pa daje 43889 mož. Poleg davkov bo vojaški novinci ona državna potreba, o kateri ima ▼ prvi vrsti odločevati državni zbor. In vendar že od 1. 1897. ni parlameut sklepal o tem vprašanju. Obstruk-cija je vrgla vbo vladne predloge in državne potrebe pod mizo. Državni zbor Bi je sam sebi vzel pravico, odločevati v najvažnejših vprašanjih. Za letos so Cehi pretili z obstrukcijo proti tej točki. V zadnjem trenotku »o Be premislili in sklenili samo opozicijo, katero bodo češki govorniki izražali v svojih govorih.
Oglašenih je doslej 27 govornikov proti predlogi in 13 za vojaške novince. Treba pa je pripomniti da mnogi kot protigovor-niki vpisani poslanci ne govore proti predlogi. Vpisujejo Be pro ali contra, samo da pridejo na vrsto in povedo, kar jim teži srce.
Prvi današnji govornik je bil levičar Herzmansky, ki je kot župan kmetiške občine našteval razne slabe posledice militarizma za kmetiški stan.
Slovenski poBlaneo vitez B e r k s je na-glašal potrebo stalne armade kot državno sredstvo miru, reda in obrambe. V tem pogledu je armada tudi državna potreba. Zato govornik z zadoščenjem pozdravlja sklep češkega kluba, da opusti obstrukcijo proti vojaškim novincem. To je veselo znamenje češke spravljivosti. Cehom je prejšnja vlada storila veliko krivico, zato je upati, da bode sedanja vlada na primeren način češkemu narodu dala zadoščenje in tako omogočila redno delo v zbornici. Treba je miru in sprave mej narodi, miru in spravljivosti tudi v zbornici, da se vendar enkrat loti tudi gospodarskih in socijalno-političnih vprašanj.
Dr. Okunieweki se je pritoževal, da Be vojaki zlorabljajo pri volitvah v Galiciji in da nravno življenje mej vojaki ni najboljše.
Dr. S c h e i c h e r je odgovarjal pred • govornikom, češ, da vlada ne ovira parlamentarnega dela, ampak poslanci sami. Vlada hoče delo, a obstrukcija je onemogoča. Govornik noče soditi, ali imajo Čehi povod za obstrukcijo ; pač pa priznava, da se češka obstrukcija niti iz daleka ne more primerjati z divjo, surovo in skrajno nedostojno obstrukcijo, ki bo jo svoj čas uganjali nemški liberalni levičarji. Parlament ni le bolan, ampak je skoraj že mrtev, ker nima nobene moči, nobene ini-cijative. čas je, da se parlament oživi, ohrabri in otrese nervoznosti. Konečno govornik priporoča resolucijo, da naj se premeščajo v rezervo vsi kmetiški in obrtniški sinovi, ki bo potrebni doma za svoje družine.
Koroški poslanec Tschernigg je vladi dajal lepe nauke glede kmetijstva, obrta in trgovine. Mož naj bi se prijel za Bvoj nos, kajti ravno on je kaj marljivo b svojimi koroškimi tovariši dve leti podpiral obstrukcijo in s tem gotovo ni koristil svojim kmetiškim volilcem.
Slovenski poslanec Pogačnik je našteval razne olajšave, katere naj bi vojna uprava dovoljevala osobito kmetiškim sinovom. V prvi vrsti bi se morala vojna uprava ozirati na prošnje obolelih in ostarelih sta-rišev, da bi se njihovi sinovi premeščali v rezervo. Istotako naj bi se sploh kmetiški sinovi, kolikor mogoče, uvrščali v nado mestno rezervo. Ravnotako pa žele kmetiški posestniki in obrtniki, da bi neposredno ali po zadrugah brez prekupcev zalagali armado, kakor se to godi že v nekaterih armadah. S tem bi vojna uprava pospeševala gmotno blagostanje ravno onih stanov, ki plačujejo največ krvnega davka. Jako potrebno bi bilo tudi, da se v armadi, kakor v Franciji in Nemčiji, uvede posredovanje za delo, to je, da vojna uprava naznanja vojakom, kje morejo po vojaški službi dobiti gotovo delo. Želeti bi bilo dalje, da so
pošiljatve vojakom od doma poštnine proste, in da se odpravi srečkanje številk pri vojaških naborih. Tu namreč odločuje Bamo slepa sreča. Obžalovati je tudi, da vojna uprava prepozno ali sploh ne naznanja domačim, ako pri vojakih zboli in umrje njihov sin. To so stvari, katere more vojna uprava izvršiti brez vsake škode za armado, a v veliko olajšavo kmetiškemu ljudstvu.
Govornik se je dotaknil tudi narodnostnega vprašanja, rekoč, da na jugu pri kontrolnih shodih gotovo ni nihče z namenom preziral vojaških ukazov. Vedno so se oglašali s »tukaj« in nihče se ni nad tem iz-podtikal. To afero so vprizorili le ljudje, ki niso prijatelji slovanskih narodov. Iz istih razlogov tudi častnike silijo v nemške kazine, kajti brez častnikov bile bi prazne in brez življenja. A ravno to ne pospešuje narodne sprave. (Živahno odobravanje).
Dr. Engel na to prečita kratko izjavo, da češki poslanci ne bodo, dasi bi mogli, z obstrukcijo preprečili vojno predlogo. Nikakor pa ne bodo glasovali za predlogo, ker bi to pomenilo zaupanje vladi, ki vzdržuje proti češkemu narodu naperjeno odredbo prejšnje vlade.
Konečno sta govorila še glavna govornika. Dr. S c h ii c k e r je opravičeval nemško obstrukcijo in umival zamorca. Niti najmanjšega razloga Nemci no morejo navesti za svoje herostratsko delo. Jezikovni naredbi sta bili povod, a vzrok je bila nevolja, ker so zgubili svojo prejšnjo hegemonijo. To je dejstvo ki ga ne morejo utajiti.
To je naglašal tudi drugi glavni govornik, češki poslanec dr. Herold, ki se je obširno bavil z zde-vprašanjem. Vojna uprava naj pomisli, da noben vojak ne more zatajiti svoje narodne zavesti v trenotku, ko obleče vojaško suknjo. S tem naj računa vojna uprava. Ona naj goji, pospešuje in neguje to zavest, ki so popolnoma strinja z avstrijskim dumoljubjem. Tega domoljubja tudi armada ne nadomesti s svojo staro tradicijo. Vsi narodi spoštujejo in čislajo armado, toda ravno tako naj ta ne dela razlike mej narodi. Armada ne smo biti svet sam za se, tudi ne sme svoje moči polagati
na tehtnico za eno ali drugo stranko. Ravno-pravnost bodi merilo za vse in vsakega. Ravno s tem je mogoče pomiriti duhove in zadušiti prepir. Čehi so prijatelji armade, a glasovali bodo proti vladni predlogi, ker vladi ne morejo zaupati, dokler ne poravna krivice z dne 17. oktobra 1899. (Živahno odobravanje.)
Po kratkem odgovoru poročevalca Po-povvskega je zbornica sklenila preiti v nadrobno razpravo o zakonu. Sedaj že nad eno uro govori češki poslanec Dole žal; za njim pride na vrsto dr. Lan g. Predsednik pa hoče, da zbornica še danes dovoli vojaške novince.
Vinska klavzula.
Poslanec Pfeifer in tovariši so v zadnji seji predlagali: »Vlada naj pri novi obravnavi o trgovinski pogodbi z Italijo odpravi takozvano vinsko klavzulo ter primerno zviša carino od italijanskih vin pri uvozu v Avstrijo.«
Kakor znano, se je v pogodbi z Italijo z dne 6. decembra 1891 carina od italijanskih vin znižala od 20 gld. na 3 gld. 20 kr. Posledica je bila, da so italijanski vinski trgovci nam usiljevali svoja vina. Tako se je iz Italije leta 1892 izvozilo v Avstrijo 473.415 met. stotov, leta 1893 celo 1,185.794 meterskih stotov in leta 1898 že 1,505.203 met. stotov. Tako je šlo v Italijo nad 70 milijonov avstrijskega denarja za vino. Ta pogodba z Italijo poteče koncem leta 1903. Tedaj bode treba premembe v tem oziru, ker vinska klavzula je za naše vino-rejce hud udarec.
Streljanje proti toči.
Toča provzroča vsako leto mnogo škode. Država in dežela sicer dovoljujeta male podpore po toči poškodovanim, a poljedelci imajo večkrat občutne škodo po toči. Leta 1896 pa so pričeli streljati proti toči; poskusi so se povsod dobro obnesli. Na Kranjskem je bilo že lani 180 strelnih štacij, a treba bi jih bilo vsaj še 220, posebno v vinorodnih krajih. Troški za tako štacijo znašajo okoli 200 kron. Na Ogerskem in v Italiji država dovoljuje znatne podporo za strelne štacije, pri nas si jih morajo občine
LISTEK.
0 nervoznosti.
Spisal F. D.
(Dalje.)
Kaj je nervoznost? Strogo znanstvena opredelba, proti kateri bi se ne dalo ničesar ugovarjati, je težko mogoča, kakor sploh pri vseh boleznih, za katere ni mogoče nikakih organskih izprememb dokazati; znanost si je pomagala s tem, da je uvedla pomožni pojm takozvanih »funkcijonelnih« bolezni. Živci nervoznega človeka so z ozirom na vse nam dostopne preiskovalne metode prav taki, kakor oni popolnoma normalnega človeka. Nervoznost je torej le neka »lunkcijonelna« hiba, ne da bi se bila organska sestava živcev na kateri koli nam znani način izpremenila. Jeli pa jo nervoznost sploh bolezen? Včasih je, včasih ni; splošno stoji na meji mej zdravjem in boleznijo in je precej brez pomena, kam da se jo prišteva. Vendar je treba vpoštevati, da je nervoznost lahko znak kako že obstoječe bolezni, ali je začetek kake razvijati sc začenjajočo nervoze, n. pr. nevra-stenije. Drugod pa zopot nahajamo milejše
slučaje, brez rodbinske obtežitve, katerih nikakor ni mogoče smatrati za prave bolezni. Sploh je mogoče nebroj prehodnih oblik od popolnega zdravja pa do prave nevraHtenije, tako, da ni mogočo nervoznosti začrtati ostrih mej.
Nervoznost je umevati kot slabotnost in nenavadno dražljivost našega živčevja, katero hitreje in intenzivneje reaguje na zunanje vtise. So ljudje, ki se hitro vtrudijo pri vsakem duševnem delu, se posebno hitro naveličajo jednakomernega dela, želeč pogostnih izprememb, katerim po nedolgem času preseda tudi telesno delo, katerim je odveč daljše gibanje, kakor tudi daljši počitek, kateri postanejo nestrpni pri večjih govorih, predstavah. Razburijo se vsled majhnega ropota, malenkostna nepravilnost v hiši, uradu, soli jim vzame veselje in dobro voljo in se hudujejo nad onimi, ki so to zakrivili. Malo stalnosti kaže njih čustvovanje ; hitro se jim vzbude afekti, Veselje, jeza, strah, obup, a se zopet hitro menjajo. Notranja vznemirjenost se zrcali v zunanjem nemiru, v kretnjah, gestikulacijah, trese se jim roka ali drhte po celem telesu; to se javlja v pogovorih, prepirih, debatah, tudi pismeni proizvodi niso brez znaka nervoz-
nosti. Neznatne nezgode in neprilike vsakdanjega življenja, stvari, za katero bi se marsikdo ne zmenil ne, spravijo jih iz ravnotežja. Če imajo opraviti z občinstvom kot javni funkcijonarji, vtegnejo postati nepriljubljeni, če ne kaj hujšega ; podrejeno osobje, posli, pomočniki, nižji uradniki imajo včasih veliko pretrpeti vsled nervoznosti gospodov. Pa tudi nervozni ljudje morajo veliko prestati sami s seboj; nezadovoljni so s svetom in b časom se jih polasti pesimizem; tudi noč jim ne prinaša potrebnega pokoja, ker težko zaspe; njih spanje je nemirno in pogostne, časih prav mučne so sanje, da živci ne vživajo pravega miru. Poleg vsega tega je treba vedeti, da so nervozni ljudje tudi drugače jako občutljivi proti zunanjim vtisom, proti vremenu, klimatičnim razmeram, nerednostim v vživanji i. t. d.; ne redko jih muči tudi glavobol.
Nervoznost nastopa pri različnih osebah v tako mnogovrstnih oblikah, da je nemogoče podati o njej popolno in jednotno sliko ; individuvalne okoliši ine, poklic, starost, spol, vzgoja igrajo tukaj veliko ulogo. Mnogi no morejo ohranili mirnih živcev, čo so mej več ljudmi, polasti se jih nerazložljivi nemir ii beže v samoto; drugih pa je samote
strah; nekateri trepetajo pred živalicami, ki so drugače neškodljive in nedolžno; oblede ali celo omedle pri pogledu na rane ali na kri Pri igranji, posebno za denar, niso zmožni, trezno presoditi položaj in s premislekom postopati; razburjenost so jim bere že na rokah. Značilno je, kako strastno da se dandanes čita dnevniško časopisje po velikih mestih. Dasi izhajajo veliko mestni listi po večkrat na dan, je ljudem vendar težko čakati prihodne izdaje in nestrpno zvone pri telefonu in motijo žurnaliste pri delu. In kako hlastno se zagrabi izidši časopis in se ga ne odloži preje, dokler ni prebrana zadnja brzojavka; čita pa se strastno, z notranjim nemirom, ker senzacijonelnih novic, ki branijo moderne živce v neprestanem vibriranji, je vedno dovolj. Nepopisna panika nastane v vrstah velikomestnega občinstva, če se po javi kje kaka nalezljiva bolezen, dasi imamo dandanes toliko vspešnih sredstev proti tej nevarnosti; ta nervoznost, v podobi večinoma neutemeljenega strahu, ki se v velikem stilu polašča velikomestnega občinstva, je že dobila svoje ime. (Panfobija — Alllurcht), zato so po pravici velikokrat citira zvana rečenica »All/.uviel Nerven und 1 /.u uemg Nerv«. Tukaj bi biia_moida_j)ri-
in zasebniki ustanavljati z deželnimi podporami. Ker pa ima tudi država koristi od teh naprav, zato bo poslanec Pfeifer in tovariši v zadnji seji predlagali, naj bi tudi dr žava že za tekoče leto postavila v proračun primerno svoto v podporo strelnim šta-cijam.
Predsedstvo pri cesarju.
Danes dopoludne je presvetli cesar vsprejel v avdijenci predsednika posl. zbornice dr. pl. F u c h s a in oba podpredsednika, Pradeja in dr. Začka. Cesarje nasproti dr. pl. Fuchsu izražal željo, naj bi državni zbor uporabil svoje ustavno pravice ter marljivo delal. Podpredsednikoma pa je naglašal svoje veselje, da sta izvoljena v predsedstvo kot člana dveh močnih, nasprotnih si strank. To daje upanje, da se nasprotja ublažijo. Nasproti dr. Začku je cesar še posebno na-glašal, da je naklonjen češkemu narodu, kateri mora dobiti svoje pravice. Treba je le, da se sprava posreči in delo v parlamentu prične. Cesar je tudi izrazil svojo zadovolj-nost, da so Cehi ustavili obstrukcijo proti predlogi o vojaških novincih.
Krekovo slavij e v Gradcu.
(Izvirno poročilo.)
Nemška nestrpnost in nadutost je preprečila, da se ni mogel povsem razviti slavnostni komers, ki ga je priredilo a'iademično društvo »Triglav« v proslavo šestdesetletnice rojstva in tridesetletnice docenture vseuči-liščnega profesorja dr. Gregorija Kreka. Po vsem mestu ni bilo dobiti prostornejše dvorane za komers, zadovoljiti smo se morali a tesnim salonom v Kavbetovi »trebonski pivarni«. A navzlic temu se je izvršil komers dostojno in tem prisrčneje. Brez nepotreb nega hvalisanja in laskanja jo označil phil. Makso Pirnat v priprostih, a jedrovitih in srečno izbranih besedah Krekove zasluge za znanost in narod. Krek je bil prvi, ki je začel orati ledino slovanske starožitnosti. Ni se zadovoljil z iskanjem korenov, ampak na podlagi jezikoslovja in zgodovinskih virov je rekonstruiral živo sliko naše omike v temni davnini. Krek je položil temelje znanosti, ki je začela v probujenih narodih tako lepo procvitati, znanost, ki ji pravimo folklo-ristika. Dasi je slovelo in slovi Krekovo ime po vsem učenem svetu, vendar ni slava Kreka prevzela, da bi pozabil svojo poko-lenje ali se sramoval našega narodiča. Krek je bil in je zvest sin svojemu narodu, naše gore zelen list.
Njegovemu nevstrašenemu postopanju se je posrečilo doseči, da delajo lahko jugoslovanski profesorski kandidati izpite v svoji materinščini, njegovi narodni trudoljubivosti se imamo zahvaliti, da se je ustanovila na graškom vseučilišču se druga stolica za slovansko jezikoznanstvo in da se razlega s te vseučiliškestolice slovenska beseda. Kolike zasluge si je pridobil za slovensko dijaštvo v Gradcu, priča najbolj častni priimek »oče slovenskega dijaštva«, ki mu ga je vzdel narod in dijaštvo za njegovo požrtvovalnost in ljubezen do akademiške miadeži. Najlepši dokaz Krekovega kremenitega značaja in nje-
ložnost govoriti kaj več o splošnih sedanjih kulturnih razmerah, bodisi v umetnosti, etičnem življenji in verstvu, bodisi v državni ali socijalni politiki in opozarjali na konečne posledice vedno bolj napredujoče degene-racije in dekadence. Pa je boljše prepustiti to delo spretnejšim močem in ne prekoračiti ozkih mej te razpravice.
Posebne vrHte nervoznost se pojavlja pri onih osebah, katerih živci so b časom postali ncobčutni in topi za navadne vsakdanje vtise in vžitke, in teže po vedno ostrejših, pikantnejših mikih, po novih, vedno dražestnejših slasteh. Odtod hrepenenje modernega človeštva po kurijoznostih in senzacijah ; leposlovje se bliža smotru, zado ščati le čutnicam; v dramatiki se opažajo perverznosti, ki so bile prihranjene prav naši generaciji, kakor n. pr. tendenco spravljati na gledališki oder skoraj same patologične slučaje, predstavljati histerijo in paranojo to so pojavi nenormalne družbe; prizadeti so pri tem avtorji prav toliko kot občinstvo Vedeti je pa tudi treba, da se nervoznost velikokrat pojavlja v družbi moralične in ferijornosti, na podlagi tega dejstva je mar-kaj lahko umijivo.	(Dalje prih.)
gove narodne zavednosti je značilno dejstvo, da ni prejel nikakega odlikovanja od vladnih krogov, dasi niso ti navadno varčni nasproti gotovim osebam. A Krekove zasluge priznavajo drugi, merodajnejši krogi, Kreka so odlikovale vse Blovanske akademije znanosti in druga tudi neslovanska učena društva, Kreka spoštuje in ljubi kot dičnega učenjaka, vzornega rodoljuba vsak Slovenec, vsak Slovan. Viharno odobravanje slovanskega dijaštva in starejših odličnih graških Slovencev je pričalo, da je govoril slavnostni govornik vsem navzočim iz srca.
V iskrenih besedah so je zahvalil slav-ljenec ter slikal žalostne razmere one dobe, v kateri je začel svoje vspešno delovanje. Prebirali so nebroj brzojavnih čestitk in pozdravov, ki so jih poslali nekdanji Krekovi učenci in drugi odličnjaki iz vseh slovenskih in slovanskih pokrajin.
Kot predsednik izvanakademični podružnici sv. C. in M. in pa slov. izobraževalnemu in zabavnemu društvu »Naprej« je čestital dr. Fr. Žižek slavljencu, dr. B. Ipavic mu je napil kot vzornemu očetu; zatem so predsedniki slovanskih akademiških društev izražali svoje čestitke. Med govori sta nastopala dijaški pevski zbor in kvartet ter s slovensko pesmijo pospešila lepo slovesnost.
Slovensko dijaštvo je s tem lepo uspe lim komerzom sijajno zadostilo svojemu očetu za razne žalitve, s katerimi so posamezni nehvaležniki vračevali Krekove dobrote.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. marca.
Položaj. Cehi so torej opustili obstrukcijo proti predlogu o kontingentu vojaških novincev in razni listi spuščajo sedaj v svet kritike o tem sklepu, ki se je storil z znatno večino, kajti za obstrukcijo te predloge je v klubu glasovalo le 14 poslancev. »Politik« piše, da ni to nobena koncesija vladi, nobena slabost čeških zastopnikov, ampak le taktika Orožje, s katerim hočejo vlado in Nemce prisiliti k popustljivosti, imajo Cehi vedno še pripravljeno in le stvar Nemcev in vlade bo, ako bodo zagrabili za to orožje. Svoje pozicije za obstrukcijo proti gospodarskim predlogom, mej katerimi so tudi nove železnice, so si dobro zasigurali. V praških političnih krogih se zatrjuje, da je položaj Korberjev velekritičen, in da bode na svojem inestu vztrajal komaj dva meseca. Da bi se vzdržal, dela vsestranske napore in Cehi so, kakor sodijo, zopet drugod, pripravljeni, da izrabijo svoj položaj. — »Montagspresse« naznanja, da se bodo spravne konference zopet pričele mej odmorom po zaključku državnega zbora, ki baje konča v nekaj dneh svoje delo, in da se po zasedanjih deželnih zborov spravne konference tudi nadaljujejo.
- »Narodni Listy« pravijo, da bodo češki odposlanci pri spravnih konferencah najprej vprašali nemške člane konference, ako še vedno stoje na stališču, da bodi nemščina državni in občevalni jezik in da je nadaljevanje konferenc odvisno od zanikujočega odgovora. Nemci seve takega odgovora skoro gotovo ne bodo dali in tako se bode »dobra volja« vlade zopet razbila.
Narodni svet, ki bode p sodelovanjem vseh čeških strank določal skupno postopanje v češki politiki in narodnem gospodarstvu, so torej dobili Čehi, ter je narodni svet imel preteklo nedeljo sestanek v Pragi. Bavil se je s taktiko čeških poslancev v drž. zboru. Sestanku je prisostvovalo mnogo poslancev. Dne 25. t. m. se skliče v Prago zborovanje agrarcev, ki bodo pretresali tudi narodno-gospodarski načrt Kor-berjeve vlade.
Stavka premogarjev na Češkem utegne imeti resne posledice, ako so skoro kaj ne zgodi v prilog rudarjev. Nedostaja-nje premoga je premog tako podražilo, da se nižji sloji le s težavo zadržujejo, da ne dajo eksplozivno duška svoji nevolji. Z juga Češke naznanjajo že, da je mnogo tovarnarjev odpustilo znatno število delavcev, ker nedostaje premoga. V Pragi so bile v nedeljo demonstracije v prilog stavkujočim delavcem.
JFrancoska vlada si je minuli teden priborila zopet sijajno zmago v parlamentu. Zmagala je s 488 proti .20 glasovom. Toda kdor bližje pogieda to zmago, spozna, da je
bila vlada s tem razmerjem glasov le poražena. Stvar je pa bila taka-le: Ministra za mornarico de Lanessana so prijemali, ker ni preprečil velikih sleparij svojega uradnika žida Philippa, ki je mej drugim imel že vse napeljano, da za 25.000 frankov izda Angležem VBe podrobnosti o nabavi transvalskega orožja na francoskih tleh. Opozicija je predlagala, naj se v znamenje nezaupanja črta iz proračuna za mornarico 500 fr. Vlada je zastavila vse svoje sile, da bi oprala ministrovo postopanje, zagovarjal se je minister Bam in tudi kabinetni načelnik mu je pomagal, a vse zaman. Konečno se je minister izjavil sam za predlog, in vlada je »zmagala«.
Bojkotovanje Anglije radi njenega postopanja v sedanji vojski napram Burom je na dnevnem redu odličnih ruskih krogov. Vse rusko časopisje dokazuje, da se bo s takim bojkotovanjem najbolj kaznovala angleška ošabnost, ker ji odreče v tem slučaju pomoč celo vsemogočna mornarica. Angleži so kot kramarji navezani na ves svet in bi prav britko občutili, ko bi jih večina evropskega prebivalstva popolno bojkotirala. „Petersburška Wjedomosti" poživlja, naj se vsa Evropa pridruži že precej šte-vinemu ruskemu krogu trgovcev in industrijalcev. Seveda ta opomin ne bo našel vsesplošnega odmeva.
Cecil Khudes je na potu v Anglijo, kjer ga baje že vse željno pričakuje, da ga pozdravi kot rešenega jdtnika iz Kimberleya. Toda še bolj hrepeni po Londonu Cecil Rhodes sam, ker se mu zdi, da se sedaj v kratkem prično pogajanja glede južno • afriškega miru in je neobhodno potrebno, da je pri teh posvetih čim največ osebno navzoč. Dijamantni kralj ve, da se nahaja v Londonu stranka, ki sicer ne nasprotuje vladni politiki, pač pa zahteva, da se pri sklepanju miru postopa z Buri čim najmi-leje. Nasprotno pa ima on pripravljeno spomenico, ki, to si moremo misliti, ni sestavljena v Burom prijaznem smislu. Toda vse kaže, da Rhodesova če prav vsemogočna beseda ne bo zmagala na vseh koncih in krajih. Vlada mora namreč računati z javnim mnenjem, ki vstraja sedaj pri načelu popolne jednakopravnosti za oba naroda v transvalskih republikah. Obe deželi se sicer hoče priklopiti angleški posesti, a niti za to še ni jedinosti v londonskem kabinetu, in zato je Rhodesova prisotnost neobhodno potrebna.
V Braziliji vre. Iz Rio de Janeira se poroča, da je brazilska vlada prišla na sled zaroti proti republiki. Vlada dolži nekatere monarhiste, da so podkupovali policijske agente in razne druge osebe, ki bi jim bile pri ustanku lahko v prilog. Vsekakor sumljiva je gostobesednost vlade, s katero pripoveduje ves načrt, ki je v prvi vrsti meril baje na to: predsednika republike Ca-pos-Sela dobiti v svojo oblast in potem ustanoviti začasno vlado.
Knjige In časopisi.
»Narodni Gospodar« ima v 5. štev. naslednjo vsebino: »Pridelujmo krmo!« — Vinogradniška enketa v Novem Mestu. — Kako gnojiti sadnemu drevju. — Solnčni krog in čebela. — Kmetova opravila mes. marca.
—	Vprašanja in odgovori. — Nekaj potnih vtisov iz Zjedinjenih držav. — Kateri zakonski predpisi veljajo glede trgovčeve korespondence. — Obrtni pravnik: 1. Mojster in učenec. — črtice iz zadružnega prava.
—	Iz Št. Jurja pri Kranju. — Razno. - Denarni promet hranilnic in posojilnic v mesecu januvariju in februvariju. — Tržne cene žitu na dunajski borzi. — Tržne cene surovih svežih kož. — Ta vsebina obsega 11 stra nij, poleg tega ima list še 5 stranij obsežen inseratni del. List je toli poučen in zanimiv, da si pridobiva prijateljev tudi mej dosedanjimi nasprotniki zadružne misli.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. marca.
Javno predavanje. Jutri v sredo ob 7,8. uri priredi »Slov. kršč. soc. zveza« javno predavanje v »Kat. Domu«. Predaval bode g. dr. D e b e v e c.
Še jedenkrat — proslava sv. očeta. Odbor »Slov. kršč. soc. zveze" je v sinočni seji sklenil, da ponovi na občno željo ves
vspored nedeljskega slavlja v nedeljo 25. marca in sicer na korist škofovim šolskim zavodom. Prekrasna igra „Mlini pod zemljo" bodo gotovo tudi to pot napolnila dvorano „Katoliškega Doma", posebno ker je predstava združena s toli blagim namenom. Sedeži po 1 gld. 60, 40, 30 in 20 kr. se bodo prodajali od sobote naprej pri hišniku „Katoliškega Doma." Želeti je, da si občinstvo pravočasno omisli sedeže, ker je zanimanje za predstavo izvenredno.
Samo strankarstvo! »Narod« zlorablja vse, tudi akcijo za sestavo prošenj glede olajšanja ozir. odpisa potresnih posojil v svoje strankarske namene. Mi smo bili tega mnenja, da treba vsem skupno storiti v tem pogledu svojo dolžnost. Zaradi tega smo bili mnenja, da bo v Ljubljani vse potrebno oskrbelo društvo hišnih posestnikov, kot nepolitično društvo, kot društvo nad strankami. »Narod« se je sedaj polastil tudi tega društva ter ga rabi v svoje namene proti klerikalcem. Kar Be tiče tiskovin, zaradi katerih se zadira v nas, mu povemo, da to nas ne zadeva, nego njegove ljudi, da smo pa mnenja, da treba za prošnje tiskovin, na katerih seveda se mora vsa prošnja posebe z dejanjskimi razlogi temeljito podpreti. — »Narodu« bi svetovali, naj vsaj v tem vprašanju, kjer se gre za koristi toliko rojakov, ne sili na dan s svojim strankarskim konjskim kopitom !
»Slovenski Narod" in slovensko vinogradniško društvo. »Slov. Narod« se je zadnje dni zopet zaletaval v slov. vinogradniško društvo in je po svojih proizvajanjih vsa mogoča hudodelstva pripisoval klerikalcem. Mi ne čutimo nikake dolžnosti slov. vinog. društvo zagovarjati, a zdi se nam umestno, da zaradi »Narodove« gonje pojasnimo stvar s sledečimi nam doposla-nimi vrstami: Ni ga advokata, kateri bi ne bil že plačal globe zaradi pomankljivega ko-lekovanja uradnih vlog; ni ga finančnega uradnika, kateri bi se ne bil že zmotil pri odmeri davščine; in ni ga niti vinotržca, niti krčmarja, kateri bi ne bil imel navzkrižja z užitninskimi uradi. Prav s tega stališča je razmotrivati položaj, o kojem smo naslednje pozvedeli: »Slov. vinogradniško društvo« je bilo ovadeno, da je njegov kletar društvenemu krčmarju zamenjal v sodu ostalo goščo b pristnim vinom, in da je prodajal vina iz založne kleti tudi pod 56 1 Gošča, koje ne more rabiti krčmar, in to je le malenkost v malem sodu, kakoršnega ima krčmar na pipi, je bila pravilno obdačena, in če jo je društveni kletar zamenjal z enako kvantiteto čistega vina, tedaj ni bil nikdo oškodovan in to tem manj, ker plača društvo na leto večjo vsoto deželnemu zakupu za ono vino, ki bi pripadalo tudi v založni kleti kaki užit-nini. Iz tega sledi, da je vsako oškodovanje deželno naklado izključeno, oškodovana je le klet v prid krčmarja. V kolikor so pa po zakonu zahtevane formalnosti kršene, in kdo da je to zakrivil, bo pokazala preiskava, kajti sliši se, da se ni ničesar storilo, kar bi ne bilo posameznim članom uprave znanega. Slavno nadzorstvo po nakladni upravi pa more društvenemu odboru le prav priti, kajti olajša mu lastno nadzorstvo. Preiskava naj bo, in naj bo stroga; in ta bo dokazala, da društveni odbor ne more odgovoren biti za dejanja onih, kateri delajo brez njegove vednosti na svoje roke. Prav tako je pa delal bivši poslovodja, po »Slov. Narodu« občinstvu dobro znani g. P e t r i č Fran, kateri je vse poslovanje, kakor se je vršilo do zadnjega časa, kot samostalni poslovodja vpeljal in vodil, dokler ni dobil — bolje službe. Vse to, kar se naklada »Slov. vinog. društvu« za krivdo, je vpeljal g. P e t r i č, ne da bi bil o tem odboru poročal, oziroma tudi proti njegovi volji. G. P e t r i č je, kakor je občinstvu mesec za mesecem pripovedoval, skozi 20 let premišljeval, kako bi se zasnovalo tako društvo, da bi pomagalo našim vinogradnikom svoje vino ugodneje prodajati, in ker sam ni mogel tega doseči, si je iskal oseb in imen, kateri bi njegovo podjetje ščitili. Posrečilo se mu je vse to, a sam si je pridržal poslovodstvo, in to mu je dalo priliko pri društvu delati svojevoljno. Kakor pa sploh ne vzdrži dolgo nikjer, jo tudi tukaj odskočil, ko je dobil prodajo Puntigan-skega piva, kar mu tudi voč nese. Kar je pa bolj zanimivo, je pa to, daje Petrič takoj po svojem odskoku ponudil se vodstvu
referat in je dobil hud vladni nasprotnik Mesureur.
Vojska v Južni Afriki.
Najnoveja poročila z bojišča potrjujejo sumnjo, da so so burske čete res umaknile pred prodirajočimi Angleži in da pred Bloemfonteinom bržkone ni nobenega večjega burskega oddelka. Joubert in njegovi pod-vodje so zbrali bržkone vso svoje čete ob reki Vaal, kjer mislijo napasti Angleže. Bloemfontein, glavno oranjsko mesto, bo toraj izgubljen in morda kmalu za njim tudi Winburg, kjer je sedaj sedež oranjske vlade, ako Buri ne spremene svojega sedanjega načrta.
Ob jednem je pa razvidno iz današnjih poročil, da se živahno gibljejo ustaši, lo žal, da so začeli mnogo prepozno. Sedaj ves nji-kov napor ne bo mnogo koristil burski stvari.
Dogovori o mirovnih pogajanjih so re» na dnevnem redu. Ta vest se potrjuje sedaj tudi iz Haaga. Kriiger se je posredovanjem konzulov obrnil do velesil za pomoč, pred vsem pa želi, da bi posredevale Belgija, Nizozemska in Švica.
Amsterdam, 13. marca. Tukajšnjemu poroč. uradu javljajo: Iz zanesljivega vira iz Haaga dohaja poročilo, da se je predsednik Kriiger res obrnil do konzulov zunanjih držav radi posredovanja.
Bruselj, 18. marca. Kriiger se direktno ni obrnil na Salisbury-a za pogajanje o miru, prosil pa je posredovanja zato pri drugih velesilah. — Govori se, da .Rusija prevzame nalogo posredovalca.
London, 13. marca. Reuterjev urad poroča iz Colesberga: Most preko reke Oranje je v soboto sovražnik razdejal. Gradnja tega mostu je stala svo-jedobno več tisoč funtov.
London, 13. marca. Uradno se poroča: General Gatacre poroča 12. t. m., da se je nahajal prejšnji dan jedno miljo od železniškega mosta Bamery, ki je deloma razdejan. Sovražnik se nahaja na nasprotnem bregu. — Maršal Roberts brzojavlja iz Aasvogelkopa 12. t. m.: Mej včerajšnjim prodiranjem nismo zadeli ob nikak odpor. Izguba od 10. t. ni. še ni znana. Dva druga častnika sta ubita, trije ranjeni.
London. 13. marca. „Daily News" poroča iz Britlistowna 9. t. m.: Angleški oddelek se je bojeval v torek celi dan z vstaj ni ki in se vrnil v sredo tu sem nazaj. Na angleški strani je padlo 14 mož ranjenih, devet jih pogrešajo. Na nasprotni strani je pet ubitih in več ranjenih. Vstaši so odšli iz Houwatra in se podali v Priesko. — Isti list poroča iz Aasvogelkopa 11. t. m. ob polu 8. uri zvečer: Maršal Roberts je danes prodiral proti vzhodu in došel do Aasvogelkopa. Na celem potu ni opazil Burov. Angleške čete so oddaljene od Bloemfonleina le 25 milj.
»Slov. Naroda« kot sodelovale«, kateri bo prinašal tvarino od »Slov. vinog. društva« in od gospodarske organizacije itd., kar je dr. Tavčar sam javno priznal. Sliši se pa tudi, da je v zvezi z ovadbo proti »Slov. vinog. društvu«, in to b« da sklepati tudi iz njegovega doslednega pretenja proti društvu. Tedaj je g. P o t r i č sodrug Malovrhov v boju proti po njem vpeljanemu »Slov. vinog društvu«! To znači položaj in človeka in ga priporoča vsaki službi in vsaki družbi! — O podjetju samem nas bo pa prepričala bilanca, ki pride v kratkem času v javnost
Osebne vesti. Poštnim praktikantom je imenovan Anton Dulansky v Ljubljani. Poštni oficijal Adolf Miiller v Trstu je stopil v pokoj, — Umrl je v Novem Mestu hotelir Friderik Schwarz.
»Deutsche Wacht" in slov. dame. Deutsche Wacht vir vseh mogočih budalostij, kakoršne le potrpežljivi želodci njenih bralcev prenesejo, piše v zadnjem uvodnem članku dolgo vrsto zabavljic na slovenske dame ter jih graja zaradi baje nedostojnega vedenja za časa češkega obiska. Sklicuje se v prvi vrsti na izpovedbo nadepolne hčerke dr. Schurbija v znanem procesu zaradi dr. Negrijevega pljuvanja, za kar ga je moral stric njegove žene in oče nepristranske priče, dr. Schurbi zagovarjati Ta ve povedati, da je neka dama, ki je stala na balkonu »Narodnega doma«', z nogami teptala (grozno!) najbrže od veselja, ker Nemci zaradi vojaškega kordona niso mogli vseh barbarskih silovitostij izvesti, kar so si jih želeli. To je tedaj kaj nedostojnega ! ? Kedor pozna balkon »Narodnega doma«, ve da se ne more od spodaj ali od nasprotno strani videti nog tistega, ki je na balkonu drugače, kakor od kolena navzgor, ker je spredaj precej visok predzid. Ce torej kaka dama v resnici z nogami tepta, se tega ne more od nasprotne strani videti, ker ima vsaka krilo vsaj do kolen. — Druga priča je lrizer Cverenc (Hrvat, žalostna mu majka !) Ta je tudi nekaj podobnega izpovedal. Seveda so obdolžene dame, s katerimi so se nemško priče konfrontirale, celo stvar kot neresnično pojasnile in pod prisego 1 potrdile. Isto so potrdile vse druge dame. i Faktum pa je, da je bil dr. Negri zaradi j pljuvanja na slovensko gospico od okr. so-| dišča obsojen na tri dni zapora, in da je bila nemška devica Johana Kloiber zaradi pljuvanja na slovenske gospode obsojena od istega sodišča na tritedenski zapor. Celjskim Nemcem bi pa spravili radi v spomin rek, da ni dobro na druge kamenje metati tistemu, ki je v stekleni hiši.
Zagorski krščanski socijalci proslave jubilej sv. očeta prihodnjo nedeljo s slavnostjo, katero priredi »Slov. katoliško delavsko društvo« v Zagorju. Mej drugim je na vsporedu igra »Po zaklad«.
Uravnasa Sotle. Pretečeno leto je predlagal v štajerskem deželnem zboru poslanec Ž i č k a r, naj se popravi struga Sotle. ki provzroča leto za letom veliko škode po svojem preplavljenju po štajerski, kakor hrvatski zemlji. Predlog se je vsprejel. V poročilu, katero razpošilja ravnokar deželni odbor deželnim poslancem, se bere o tej zadevi sledeče: Vsled naročila visokega deželnega zbora z dne 29. aprila 1899 v zadevi uravnave Sotline struge v rogaškem, šmar-skem, kozjanskem in breškem okraju je stopil deželni odbor v dogovor s kr. hrvatsko-slavonsko - dalmatinsko deželno vlado v Za grebu. Z noto dne 27. junija 1899, številka 43.848, je kr. hrvatsko-slavonsko dalmatinska deželna vlada v Zagrebu naznanila, da ji je došlo tudi tostran Sotle več pritožb zavoljo opustošenja v sotlinem ozemlju in je torej sistematično uravnati Sotlino strugo neizogibna potreba. Predlog o skupnem postopanju hrvatsko slavonsko dalmatinska deželna vlada rada vsprejtne in pričakuje nadaljnih poročil, da more svojim kulturno-tehničnim organom dati primernih navodil, kako jim je z onostranskimi organi skupno postopati. — Deželni stavbeni urad bo poskrbel, da se bo skupno z organom kr. deželne vlade v Zagrebu pregledala Sotla.
V Beljak je prišel korni poveljnik Suceovaty.
Potrjeni zakoni. Cesar je potrdil od dež. zbora koroškega sklenjen zakon o zlaganju zemljiških posestev in zakon, s katerim se nekai spreminja zakon z dne 5. iu-
lija 1885 o delitvi skupnih zemljiških posesti.
Slovenski igralci v Karlovcu. „Kar-lovački glas" javlja, da pridejo meseca aprila najodličnejše moči slovenskega gledališča v Karlovec ter da bodo ondi priredili nekaj predstav.
Spravna akcija v Istri. Od hrvatske Btrani so določeni za pogajanja z Lahi, kakor poroča »Edinost«, dr. M. L a gin j a, V. Spinčič in dr. Stanger. Iz pogajanj menda ne bo nič, ker radikalni elementi okolu »Indipedente« hujskajo proti vsakem spravnem pogajanju.
Tržaške novice. Tržaški »Sokol« je prekosil ljubljanskega. K telovadbi hodi vstrajno 60 telovadcev. — Čudno presenečenje je doživel v soboto nek tržaški gospod. Nek izvošček mu je pripeljal 21etno dekletce, katero mu je izročila neznana gospa. Policija je iskala to gospo in končno aretovala neko elegantno tujko, ki je pripoznala, da se jo hotela na ta način znebiti otroka.
Imenovan je profesor na drž. realki v Zadru Jožef T u n i profesorjem trgovske sekcije na trgovski in navtiški šoli v Trstu.
Častno občanstvo. Občinski odbor v Št. Vidu nad Vipavo je v svoji seji dne 11. marca t. 1. izvolil g. Vaclava Golla, c. kr. gozdnega nadsvetnika v Ljubljani, čast nim občanom.
Štajarski dež. poslanec Sahner je odložil mandat, ker so ga pri sodišču tožili baje Slovenci in je bil mož obsojen.
Okradeni poštar. J. Potokarju, poštarju v Radomljah, je bilo ukradenih več vrednostnih stvarij in nad 200 kron denarja. Ukradla jih je 131etna Katarina Prešeren, katero je do tatvine nagovorila nje — mati.
Ulom v trgovino. V izložbeno okno trgovca Leksandra v Kolodvorskih ulicah so ulomili tatovi ter pobrali nekaj steklenic »abgusa«, dežnikov in nož. Dva tička, ki sta se napila Leksandrova »abgusa« sta že pod ključem. Oba sta mladoletna brata Slamnik.
Požar v gozdu. V gozdu »Svibenj« pri Litiji je včeraj nastal požar. Škode je 200 kron.
Jubilejsko ces. spominjsko svetinjo še dobe poštni ekspeditorji, ki so 2. dec. 1898 bili kot taki ?e pet let v službi, pomožni uradniki poštnohranilničnega urada, ki so ob istem času imeli tri službena leta in so že dovršili 21. leto in dalje drž. mani-pulacijski diurnisti na sistemiziranih mestih, ki so bili 2. dec. 1898 tri leta na svojem mestu.
Vlada in sprememba obč. volilnega reda na Dunaju. »\Viener Neueste Nachrichten« poročajo, da je v soboto prišel v cesarsko kabinetno pisarno zakon o dunajskem občinskem statutu. Ministerski svet je cesarju soglasno priporočil potrjenje statuta. Koncem tega ali začetkom prihodnjega tedna prinese »Wiener Zeitung« cesarjev odlok, liotšild dela na vse kriplje.
Zboljšanje plač državnih živino-zdravnikov. Pred nekaj dnevi je predložila vlada državnemu zboru načrt postavi, s katero se urejajo službe in plače državnim živinozdravnikom. Po tem načrtu se opuste mesta veterinarnih koncipistov in se bodo zboljšale službene razmere drž. živinozdravnikom
Nesreča na ziljski železnici. Pri
Blačah je v soboto kurilec železniškega stroja nekaj korakov pred postajo pomolil glavo preko stroja. Prepričati se je hotel, ako je zadostno popravljena mašinerija, ker je vlak moral radi nezadostnosti mašinerije prej obstati sredi proge. V tem trenotku je vlak privozil mimo nekih hlodov. V hlode je kurilec treščil z glavo ter se je s krvjo polit mrtev zgrudil raz stroja.
Ponesrečen kamnosek. Včeraj seje kamnolomu v Podpeči ponesrečil pri delu hišni posestnik čot iz Notranjih Goric. Vsled neopreznosti padel je raz visočine 7 sežnjev. Obležal je v polni nezavesti.
Omedlel je na Marijinem trgu diur-nist K. iz Gornjega Grada. Iskal je že pred meseci v Ljubljani službe, ker je bil odpuščen v Gornjem Gradu. Odpotoval je potem k sestri v Zagorje, od koder se je zopet povrnil brez sredstev. Omedlel jo vsled oslab-ljenja.
Na Zabjak, namesto v Ameriko, je
včerai nrišel .1. Knunnr i-/. Išn« nlir orlnv
Rudolfovo. To sitnost mu je napravila preklicana vojaška dolžnost, kateri se je fant hotel odtegniti. Tudi neki Kostevc iz Ra teče, občina Brusnice je hotel popihati v Ameriko, pa sa je moral obrisati pod nosom.
Lov na tatu Včeraj popoludne je bil lov na tatu v Vodinatu. Zasačili so dva postopača. Jeden je nesel pod pazduho vkra-deno meso. Stražnik ju je povabil seboj, a mož z mesom je ušel. Stražnik je obdržal le njegovega prijatelja Piskerca. Tat, ki je ušel, je zvit tat, ter že dalje časa straši po Vodmatu.
24 ur za dve žemlji je dobil Fran Podgoršek, krojač pri Hribarju. Mož je v pijanosti vzel v nedeljo dve žemlji pri Za-larju.
Diaištva.
(„Slovensko planinsko društvo") ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 14. t. m. v restavraciji „Narodnega doma." Začetek ob 8. uri zvečer. Na dnevnemu redu je poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, dopolnilna volitev enega odbornika in slučajnosti. Z občnim zborom je združeno predavanje društvenega načelnika gospoda prof. Orožna.
(Občni zbor kovinske zadruge! vršil se je v nedeljo popoludne v Hafnerjevi pivarni. Iz poročila načelnika gospoda Ahčina povzamemo, da je bilo koncem preteklega leta 68 mojstrov članov zadruge. Naglašal je, da ima zadruga samo dolžnosti, a nobene pravice. Za kaj je taka zadruga? Celo pritožbo, katero je zadruga vložila radi nabijanja oken in vrat zavrgla je obrtna gosposka, kakor tudi ministerstvo za notranje zadeve. Učencev bilo je koncem leta 177. Govornik je dokazal, da je ta blagajnica pasivna, naznanil, da je deželna vlada prena-rejena pravila potrdila in da se bodo nove volitve v odbor vršile na podlagi novih pravil. — Tudi naslednje poročilo o stanju bla-gajnic in pregledovalcev računov (poročevalec g. Kaiser) se odobri. Živahneje bilo je pri točki volitve. Gospod Spreitzer je predlagal, naj se voli po listkih. Volitev v odbor so je pričela in končno so skrutinatorji naznanili, da sta dva gospoda dobila samo po dva glasova, drugi listki pa so bili — prazni. Vršila se jo ožja volitev, a drugokrat bili so — vsi listki prazni. Na vzočni zastopnik obrtne gosposke je dejal, da se na demonstrativen način noče voliti, obrtna gosposka, oziroma dež vlada bode izvajala konsekvence. Pri volitvi revizorjev bilo je treba tudi dvakrat voliti. Izvoljenci so dobili 5 oziroma 8 glasov. — Blagajnik Stadler je dobil cela 2 glasova, drugi listki so bili vsi prazni in navzočni komisar je konstatoval, da je izvoljen. Volilo se je tudi še razsodišče z istim vspehom. Pri »raznoterostih« je predlagal g. Rebek, naj se bolniška blagajna vajencev razpusti. G. Spreitzer pa je predlagal, naj se razpusti tudi pomočniška blagajna. Pristopi naj se že s 1. majem letos k okrajni bolniški blagajni ljubljanski. Prvi predlog se je sprejel, o dru gem se mora vprašati pomočnike. Tako se je izvršil kovinske zadruge občni zbor. — Občno mnenje med zadružniki je. da se zadruga razpusti in da je doslej delala dovolj — štafaže. Tudi tu se je pokazalo, da sc mora zadružni zakon premeniti. Obrtne zadruge morajo pr stati svobodnejše, ne tako odvisne od obrtne gosposke, kakor so sedaj. Nedeljski občni zbor je pokazal, da kovinski zadrugi že bije mrtvaški zvonec.
Telefonska m fersoj&vna poročil;*.
Dunaj, 13. marca. Drž. zbor je v drugem in tretjem branju vsprejel predlogo glede vojaških novincev.
Dunaj, 13. marca. Splošno se sodi, da cesar potrdi novi od dežel, zbora dolenjeavstrijskega vsprejeti volilni red za mesto Dunaj. Ob enem pa vlada, da vstreže liberalcem, razpusti sedanji mestni zastop, ki naj se po volitvah prenovi na podlagi novega volilnega reda.
Dunaj, 13. marca. Listi poročajo, da se deželni zbori skličejo na 26. t. m.
Dunaj, 13. marca. Govori se, da bivši finančni minister dr. Kaizl v kratkem postane baron.
Pariz, 13. marca. Budgetna komisija je sklenila, da se vzame v finančni zakon vse fiskalične preosnove, ki so na dnevnem redu. Da je to komisija sklenila v trenotku, ko je zbornica že skoro dovršila proračun, je vlado spravilo v velike škripce in govori se o ministerski krizi. Pričakuje se dolgotrajnih debat in časopisi so mnenja, da je komisija s tem sklepom izrazila vladi ne-zannanip Sediiuii nornčftvalee, ip. odložil
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje)
Brez odgovora odide oče Cristoforo proti zakristiji. Potniki gredi) iz cerkve, brat Fazio jih odslovi ginjeno ter zapre vrata. Tiho, tiho odrinejo le-ti proti bregu, kamor jim je bilo odkazano, zagledajo čoln pripravljen, spregovore ter dobč v odgovor do-tično parolo "ter vstopijo. Čolnar uprč veslo ob breg in odrine. Veslajoč z obema rokama krmi čez jezero do nasprotnega obrežja. Niti najmanjša sapica ni pihljala, jezero je bilo gladko in ravno, skoro nepremično, samo luč mescca, kateri sc je zrcalil s srede neba, je trepetala in migljala na njem. Drugega ni bilo čuti kakor mrtvo in leno valovje, ki je butalo ob kamenito obalo, bolj oddaljeno šumenje vode, ki je vrvela mej oporami mostu ter jednakomerno udarjanje včsel, ki sta rezali temno-modro jezersko površino in se obe h krati prikazovali iz vode in zopet patapljali. Čoln je rezal pred sabo vodo, ki pa se je za njim zopet zgrinjala in tvorila tako svedrasto progo, ki sc je čim dalje bolj
n.l.lnlinviln rvi hrpon Pntnilri cn mnlAnli l
obrnili so se nazaj in gledali na gore in ©d meseca razsvetljene planjave, sem ter tja zatemnjene od velikanskih senc. Dobro so razločili vasice, hiše, koče, gradič don Rodriga s ploščatim stolpom, ki se je dvigal »ad kopico hiš na pobočji predgorja kakor kak razbojnik, ki budeč stoji v temi sredi trume spečih tovarišev in kuje kako hudobijo. Lucia ga vidi in strah je spreleti. Oči obrne bolj doli po gorskih rebrih, tja do rojstne vasice; uprč jih tja na konec, kjer zapazi svojo hišico, in košato figovo drevo, ki je gledalo čez zid na dvorišču kjer zagleda okence svoje izbice. Sedeča tako na kraju čolna se nasloni z roko na rob, oprč čelo v dlan, kakor bi spala, in skrivaj joka.
Z Bogom, ve gore, ki se dvigate iz jezera proti nebu; vi raznoliki vršaci, znani enemu, ki je vzrastel pod vami, ki si vas je vtisnil v spomin kakor obraze svojih domačinov; vi, potoki, katerih žuborenje razloči kakor domače glasove v svoji hiši; ve, beleče se hišice, raztresene po obronkih kakor črede pasoče se drobnice, z Bogom! Kako otožen gre od vas oni, ki je vzrastel mej vami! Celo njemu, ki se radovoljno loči, ker gre drugam iskat sreče, zatemnč v takem trenotku dragoceni zakladi, katere vidi uze pred očmi; čudi se svojemu sklepu, precej bi se vrnil, če bi ne upal, vrniti se kedaj bogat Čim dalje je zunaj na planem, tem bolj se odvrača njegovo omračeno in utrujeno oko od te jednakomerne neizmernosti. Vzduh se mu zdi težak, mrtvaški. Otožen in potrt hiti dalje do hrupnih mest. Hiša pri hiši, ulica za ulico: vse to mu jemlje sapo. Pred palačami, katere občuduje kot tujec, pa mu plove misel nemirno koprneča do domače livadice, do one hišice, katero je uže davno odbral, da bode njegova, kadar se bogat povrne domov.	(Dalje prih.)
Cena žitu na dnnajski borzi
dn4 .12 marca 1900.
Pšenica za pomlad . » » maj - juni » d jesen . . Rž za pomlad . . » » maj - junij . o d jesen . . . Turšica za maj-junij » » jul.-avgust Oves za pomlad . . » » maj-junij . » » jesen . .
gl-	7 66 do	gl-	7 67
b	7-70 n	»	7-71
b	7-92 »	b	793
»	0-60 »	b	6-62
»	669 ,	B	6-70
o	6 82 b	0	6-84
b	5-49 b	b	5-50
b	- b	b	—
b	5-28 »	b	530
b	5 32 b	P	5 33
■	5 60 b	b	561
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
Cae opa-aoTaoj*
Stanj« barometra t mm.
T«mp«-ratara
po Celiljn
Vetru ri
Neb«
■3* a
IZ]~9. zvečT.] .421 | 56 i brezv. | jasno j |
-J 7. zjutr. |2. popol.
739 2 733-2
-1 2 I al. sever 13 5 | sr. jvzh.
megla oblačno
00
Srednja včerajšnja temperatura —6 1 normale: 3 0'
Ovseno pšeno, ovsena moka in ovseni puh (kakor Quaker Quats) izdeluje iz Smrečinega gorskega ovsa, priznamo najboljšega na svetu, ondotno prodajalno društvo.
5 klg. poštni zavojček : kaša in puh K 4 40, ovseno pšeno in moka K 4-20, vse štiri vrste odbrane K 4 30. Po železaici od 25 klg. više (tudi odbrano) dosta ceneje in sicer od 62 do in 68 h za klg. po daljavi.	110 26-16
Glavna zaloga Smrečine gorske prodajalne dniibe za Avstro-Ogerske:
LEOPOLD HEISS, Dunaj.IV/I, WlednerHauptstrasse56.
Vabilo
na
Y. redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice y Metliki,
regist. zadruge z neomejeno zavezo", kateri bode
v nedeljo 25. marea 1900
ob 7,9. uri predpoldne v posojilničnih prostorih „v Gradu".
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in računskega pregledovale«.
2.	Volitev načelstva in računskega pregledo-valca.
3.	Potrjenje računa za leto 1889.
4.	Prememba pravil
5.	Razni nasveti. Opomba. V slučaju, da občni zbor ne bi
bil sklepčen, vrfii se ob 9. ari isti dan drugi občni zbor na istem mestu in z istim vsporedom ter se bo »klepalo brez ozira na število navzočih udov.
V Metliki, dne 10. marca 1900. 84i	Načelništvo.
VABILO
na
II. redni občni zbor
.»Kmetijskega društva v Metliki,
registr. zadruge z omejeno zavez«",
ki se bode vršil
v nedeljo dnč 23. marca 1900
ob Vi 10. uri predpoldne v posojilničnih prostorih „v Gradu'.
Dnevni red :
1.	Predložitev in potrjenje računa za 1.1899.
2.	Volitev 5 članov načelstva.
3.	Volitev nadzorstva.
4.	Prememba pravil.
5.	Slučajnosti.
Opomba. V slučaju, da občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se ob 10. uri isti dan drugi občni t bor na istem mestu in z istim vsporedom ter se bo sklepalo brez ozira na šteTilo navzočih udov.
V Metliki , dno 10. marca 1900.
242 1—1
Načelstvo.
Tspored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo tanika o računu za leto 1899.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Razni predlogi.
243 i_i	Načelstvo.
Naznanilo.
Podpisani javlja, da se bodo dnč 9. aprila 1900 dopoldne ob 9. uri in v poznejših dneh v občinski pisarni t Borovnici potom
prostovoljne javne dražbe
raz prodajala Loreno Verbičevim dedičem lastna zemljišča in sicer: njive travniki in pašniki, ter razven tega več tisoč komadov stoječega gozdnega drevja, t. j. hoj in smrek.
Natančneja pojasnila in tudi vpogled v dražbene pogoje daj® c. kr. okrajno sodišče na Vrhniki, Josip Verbič v Bistri, Franc Verbič v Borovnioi in
245 6-1
dr. Josip Furlan,
odvetnik v Ljubljani.
ZaliČenje kositernih pred-
bronxovo imltaoljo, bronzlranje l/lVlif V, kipov Itmavoa, bronzlranj e ograj pri atopnloah, vs« v najfinejfli izvršitvi, priporočata se BRATA EBEBZ. V Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Ynanja naročila proti povzetju. 228 20 11—9
sasasasasrasasHsrasHsasasHsasasrasa
SKai olsfika Tiskarna
priporoča raznovrstna
vizitnice
po nizki ceni. H5H5EL5HSaSE5HSESH5H5H5H5S5a5ESHS
Št. 8402.
Razglas.
135 3-1
VABILO
na
I. redni občni zbor
..Hranilnice in posojilnice na Gojzdu,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
kateri se vrši
sv. Jožefa dan, 19. marca 1900, ob 3. uri popoldne v župnišču na Gojzdu.
V smislu § 53. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znauje, da bodo radanl o prejemkih ln etroiklh
1.	mestnega zaklad«;
2.	nbožnega zaklada;
3.	zaklada meftčanake Imovine;
4.	ustanovnega zaklada;
5.	potresnega zaklada;
6.	regulačnega zaklada;
7.	loterij skoposojilnega zaklada;
8.	mestnega vodovoda;
9.	mestne klavnloe in
10. mesta« elektrarne za leta 3899
od danes*naprej 14 dal javno razgrnjeni v tukajšnjem knjigovodstvu občanom na vpogled.
Pri pretresanji in konečni rešitvi teh računov vzel bode občinski svčt morebitne opazke o njih > prevdarek.
UME®« t-■
^iMtrnt v Ki | u. ■ 1*% ! ,
dnč 10. marca 1900.
brado vinogradu!
priporoča slav. občinstvu in osobito gg. duhovnikom svojo bogato zalogo
doma prešanega dolenjca, potem istrijanca in Štajerca, ter linega dezertnega vina v steklenicah, t. j. ljutomeržana, bakarsko vodico,
refoška in muškata,	244 3-1
Vsa vina so pristna, zdravstveno preiskana in zanesljiva. Društvo postreže tudi z izvrstnim vinom za maše. Preiskovalna spričevala vsikdar na razpolago resnim kupcem.
Naroča se pod naslovom: „Slovensko vinogradniško društvo" v Ljubljani
Razpis.
Zaradi oddaje zidarskih, mizarskih, tesarskih, slikarskih, pleskarskih in kleparskih del za razširjanje in nadzidanje šolskega poslopja na Ježiei vršila se bode ondi v šolski sobi
dnč 29. marca ob 9. uri zjutraj
Dotični proračun in načrti so pri podpisanem krajnem šolskem svetu vsakemu na. vpogled razgrnjeni.
V ponudbah, katere je do določenega časa vložiti zapečatene ter opremljene s pravilno kolekovanimi prilogami in s 5 % — na podlagi skupnih ponudenih zneskov določenem — vadijem, navedi ponudnik jednotne cene in na njih podstavi preračunjene skupne zneske s številkami in z besedami.
Dela se bodo oddala posamezno ali skupno brez notranje oprave.
Domači obrtniki imajo pod enakimi pogoji prednost
Krajni šolski svet na Ježici,
dne 10. marca 1900.
24 3—1	Predsednik : Anton Vilfan.
Dunajska f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižioe s 4°/a.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 33 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na 1)iiira j n, I., Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah. Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
Dunajska t> o r
x a.
Dn6 13. maroa.
200 kron
Skupni državni dolg v notah Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta 4°/0 . Avstrijska kronska renta 4°/0,
Ogerska zlata renta 4°/„........
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld........
London vista . . . • • • • • • • Nemški drž. bankovci za 100 m. nem, drž, vel)
93-30 99-15
98-35
99-45 9715 93-65
128-25 235-40 242-90
118-r.O
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dno 12. maroa.
3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-65 19 29 90-15 11-38
165 — 160-25 21050 96-40 141-35 257 50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108'
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 .	95'
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	87
>	» južne železnice 3°/0 .	69
>	» južne železnice 5°/0 .	—•
>	» dolenjskih železnic 4°/„ .	99
Kreditne srečke, 100 gld.......395
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	335'
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	43
Ogerskega » „ » 5 » .	22.
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13.
Rudolfove srečke, 10 gld.......66-
90 50 60
25
20
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......
VValdsteinove srečke, 20 gld......
Ljuhljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . • Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avatr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
172-5« i
180— I 178-— i
50.-! 124-75 299'-77— 26-3« 9 >'50 268 — 323 -255-60
Nakup ln prodaja tJJi vsakovrstnih drfcavnlh papirjev, sro6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjih , pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„M E R C IT H"
I., VUollzeila 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila "7jJQ» v vseh gospodarskih in finančnih stvars*,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih p 1 n v 111 e. TU®

Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.