270. Mro. Današnja itevilka stane Din 2* V Ljubljani, v KtfeDo 25. novemfera 1S23. Len LUl. m I II ■■ I' bI m mm I UM ft II 11 li Iziiaja vsaik dmn popoldne, tsrseotfl aedel|e ta prasalk«. lits«rati: do 9 petit vrst * 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večjl insert« petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, prekUd petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponuđbe beseda 75 p. Popast le pri naročilih od U objav mprej. — In&erttal davek posebej. Vprašanjem glede insert tov nij se oriloŽl znamka zm odgovor. VPtavniitro „Slov. narodi" ta „flarodna ttsfcarat" laallava oUca tt 5, prltllftno. — Tel«f»n si. 304. Vrodmlsiro „Slov. Nareda** Svatova olica it 5, L nadstropl« Taia'oa «•▼• 34. ••pto« spr«j«ma le podvi sa«« ta sadovtao fravkOTaao* Rokopisov •• •• vrača. ^0 v Jugoslaviji vs* dni po Olfi V— v Inozemstvu navadu* dni Din if nedelje Oin 1*25 Poitnlna platana v gotovini. „Slovenski Narod" velja: , ,v* ^*i^Jt----_—i t imcnim« • _________________ '__________v Ljubljani ' po po«t! 1______________ 12 mesecev......I Din 144-— ] Din 144*— 1 Din 26* — 6 . ....... 72- . 72- , i;}2- 3 0 «••••« a 36"— 9 36"— | 66*— 1........ 12— m 12-— . 22- Pri morebitnem povilanju se ima daljša naročniraa dopUčati, Novi naročnilci naj pošljejo v prvlč naročnino vedno *&SP~ P° nakaznici, Na «8tno nismena narobila brez poslatve denaria se ne moreno ortmtl. Naše stališče. Že danes teden smo v članku »Pro domo« odgovorili na različna poklicana in nepoklicana ugibanja o programu »Slov. Naroda«. Povdarjali smo svojo tradicijonelno narodno in svobodomisel-no stališče. Izjavili smo, da nismo stran-karski organ in da se borno borili proti kugi korupcije in partizanstva brez ozira na levo in desno. Prav posebno smo povdarjali, da bomo branili gospodarsko stališče Slovenije. Obenem ho-čemo delati za koncentracijo naprednih sil in smo obsodili strankarsko eepljenje po stanovih. Kritika, na katero je zadelo naše stališče, nas ni v stanu oma jati. Na-sprotno: utrjuje jo nas v tem, da je naša mirna neprisfranska pot pravilna. Ka-kor rečeno, »Slov. Narod« je izvenstran-karski napredni organ. Nekateri bi pač radi se naprej. da bi list ostal brez jasne smert odpiraioč predale zdaj ene-mu, jutri pa ravno nasprornemu stališču. Mi rudi odslej ne bomo odklanjall da se v našem Dstu v dostojni in dopusrni formi čule včasih oba zvona, a naSe lestno stališče mora biti dosledno. Zelo obžalujemo, da je naša izjava za skupno delo proti klerikalizmu našla tako neumesten odziv pri vodstvu SKS. Rekli smo. da nasilnost klerikalizma ne dopušča, da se napredniaki cepimo po stanovih, če hočemo doseči uspeh. Zato nas je glasilo »kmetijske« stranke tako oštro in rečemo lahko prav surovo na-padlo, kakor bi od te strani ne pričako-vali. Vsaj smo mi in vsa napredna javnost s sirrTpatijami zasledovali in podpi-rali »samostojno« gibanje. Dogodki ob zadnji volitvi so pa tuđi za zelo površne ljudi dali dokazov doverfj, da v boju s klerikalizmom cepljene fronte ne v nre-stn, Še manj pa na deželi ne bodo nič opravile. SIov. Narod je to tak oj po objavi vofflnih reznitatov iskreno konsta-tiral. Boj s klerikalizmom se ne more voditi s par stanovskimi gesli m fraza-mi. Danes se jim morda verjame, jutri pa nastopi razočaranje. Le z doslednim in globoko idočim gospodarskim in kulturnim deJom, ki mora iti vsporedno s politično organizacijo, se mu more vze-t; teren. Če pa se moči v medseboinih bubosumnostih in drugih strasteh ubi-iaio, bo malo ostalo za jrlavno fronto. Kdor ne verjame. nai pogleda na de-želo! Kjer gredo naprednfaki skupa I tam se mora klerikalizem obupno boriti, kjer pa se naprednjaki gledajo kot psi in mačke, tam ne dela nobeden in vse caka na odrešenje od zgoraj. To mora nehati! Tako je enodušno mnenje vseh pametnih ljudi, hi zato se bo zavzemal rudi »Slov. Narod«, pa naj bo to prav al] ne prav »KmerUskemu listu« in njegovim piscem. Vprašanje je, to trdimo čisto mirno, veliko vpraSanje ie, če vo-lilci SKS odobravaio način pisave >Kme-tijskega lista«! Klerikalci bi nas vsekako racfi proglasili za zakrknjene centraliste. Tuđi s to besedo se je zadnji dve leti veliko greha storilo med Slovenci Kdor je za edinstveno državo in proti temu, da bi se na Bleiweisovi cesti šopirilo 12 klerikalnih »ministrov«, ta je že »centralist« in kriv vsake neprilike, pa naj se zgodi v Mariboru ali GjevgjelijL Kdor opozarja na skupne dolžnosti do države, ta je »srbski hlapec«. Tega zlobne-ga natolcevanja so vsi že do grla siti in drži samo še pri čisto površnih liudeh brez globlje politične izobrazbe. Klerikalci so tista stranka. Ki skupno z Radićem ovirajo Konsolidacijo prtliK, Ki bi nas privedla tuđi do KrepKe samouprave, do polnega uveliavljenja onega državnega avtonomizma, ki bo nafširše sloje liudsrva pritegnil k javnim poslom. Klerikalna politika zadržuje tuđi sfeer razvoj naše uprave, ki je še po dosedaj sprejetih zakonih decentralistična, ker daje odločilno moč velikim županom in oblastnim skupščinam. Ce je kdo pod-pornik centralizma, sta to Korošec in Radić, ki na eni strani zadržujeta provedbo ustave in samotiprav, na drugi strani pa z abstinenčno politiko Hrva-tov slabita efektivno kontrolo centralnih uradov ter uveljavl'enie Hrvatov in Slovencev v ministrstvih. Nal nastop za državno in narodno jedinstvo ni niti najmanj nevaren krep-kemu zastopstvu interesov Slovenije, ki zahteva Čim največ samoupravne oblasti in državne urade z najobšrrnejšo kompetenco. Naše stališče je zdrava srednja linija, Ki spa^a naMšji državni interes z interesi naših krajev. Tuđi SL5 bo morala uvideri, da je šla predaleč in da bo treba retiriratl Cimpreje, tembolfe za interes Slovencev, ki ga zastopa le na videz in zelo ponesrečeno. Italijansko - špansko prijateljstvo. Za baš sklenjenim rtalijansko-španskJm prijateljstvom riči velik kos Mussolinijeve zunanje politike. Na gorenjem Jadranu je nastopil mir. Vsled izrednih razmer v Nemčiji cvete Trst in od tam prihajajo najugod-nejsa poročila o prometu in zaslužku, Reka je izdihnila in Benetke čakajo svojo bodočnost v novem pristanišču v Margheri, ki se pridno gradi. Mussolini je mogel vsled takih gorenje-iadran-skih razmer v svojem govoru v senatu reci, da mora imeti politika velesile šir-še horiconte in se ne more vstavljati ob reškem Jadranu, kajti Reka pravza-prav ni nikak problem, marveč samo trn v italijanskem boku. Mussolini se je preokrenil in po-gledal proti Franciji in proti Spaniji. Francija obvladuje v svojih najtežjih časih svojo akcijo v Nemčiji in Srednji Evropi in Anglija ne more dobiti v ev-ropskem vplivu prevlade nad Francijo. dasi je poskusila v to svrho že vse. kar je bilo mogoče. V Parizu so zelo zamerili Mussoliniju njegov nastop v rimskem senatu proti Franciji, ko je povedal, da Italija ne odobrava ruhrske okupacije, da zahteva zmčanje nemŠke-ga dolga in se upira vsaki intervenciii v notranjih zadevah Nemčije, toda franeoskih politikov Mussolinijeve Iju-beznivosti nišo spravile v zadrego, marveč so premagali sledeči oštri spor z Anglijo in sporazum zopet krepko drži. Francija ne izgtiblja svoje pozicije, česar si je svest sicer tuđi Mussolini. ki seveda ne išče prepira fn razdora s Francijo, samo premočna in pTevpiivna se mu zdi; on se je hotel le postaviti pred Spanijo, da pokaže svojo neustra-šenost in opozori sosedo Francijo, da hoče Italija s sestrsko Španijo ob strani inavgnrirati novo dobo v Sredozem-skem morju. ob afriškem obrežju in v južni AmerikL Mussolini otvarja s španskim prijateljstvom Italiji morje. Njegova zuna-na politika obsega pri tem dogovore s Španijo. Francijo in Anglijo, ker brez takih dogovorov bi bila italijanska pomorska ekspanzija nemogoča. Italiia io nujno potrebuje. Kako pa je na trzaškem kongresu začetkom novembra bolesrno zvenel italiianski klic: na morje! Doma ie pretesno. Tja ven v svet mora itali-janski človek in na morje s trgovino! Tako stopa v italijanski zunanji po-litiki v os pred ie njen pomorski del, ki ga je napovedal Mussolini v senatu s oripombo o potrebi Širših horicontov. Mussnliniieve namene bodo temeljito proučevali v Parizu in Londonu. Ako je hotel Mussnlini v senatu suniti Francijo in napraviti poklon AngHii. ki se je po krfskem slučaju zelo ohladila na-pram Italiji, v prid pričetemu svojemu pomorskemu pri zađe vani«, se je preva-ral. ker pokazani italiianski nameni mo-rajo sami po sebi združiti Pariz in London, da se ne okrši angrleško-francosko gospodstvo na morjih. Franci.ta in Angli-la se najbrže ne bosta protivili nekake-mu italijansko - španskemu raxmahu v pomorskem in kolonijalnem stremlie-nju, toda nobenega dvoma ni, da ta razmah ne bo mogel seči preko franco-sko-angleških pomorskih interesov. Italijanski in španski brodovi bodo pluli še dalie po morju pod vrhovnim franeosko- angleškim nadzorstvom in izseljeniške in kolonijalne korake Italije tuđi ne bo umerjala samo volja njene zunanje politike. Italija potrebuje v svoje pomorske svrhe prijaznosti Francozov in Angle-žev v prvi vrsti, v drugi sele prihaja v poetev Ijubezen španske sestre. španski kralj je v Rimu sicer sko-Čil v Mussolinijeve mreže ki sledil mu je diktator Primo de Rivera, katerega predstavlja on kot španskegra Mussollni-ja, toda ko se po vrnitvi v Madridu iz-trezneta. bosta presoiala vso st\-ar morda precej drugače kakor sredi bučnih pojedin v Rimu. To ni bilo ne konca ne kraja proslavljanja in povzdigo-vanja latinskega plemena in plemenite-ga španskega naroda, klanjanja pred Mussolinijevo velemodro^tjo in sanjan ja o novih velikih časih, ki čakajo Italijane in Špance! Nam se zdi, da je španski Alfonso toliko prebrisan, da ne stopi na opofzko pot kakejfa odnora r>roti Franciji in Anffliii na ljubo Mussolinijevi ekspanzivni pohlepnosK: zato mislima, da priđe itali.iansko - španska skupnost na r>ov?em pohleven tir v pomorskem in kolonijalnom udejstvovanju, nad ka-terim bodo držali svojo vod Uno roko franeoski in argleški drzavniki. Mussolini je mnž, ki bi se rad otresel te tuie nadzorovalne roke in postaji Italijo na enako vrednost s Francik) in Anglijo, ali to se mu ne posreći. Italija se šteje sicer za velesilo, toda nima moči in ugjeda^ da bi se povspela kar tako po želri fašista MussoKniia v vrsto pravih velesil. Išče pa si pot za to, in sicer po španskem hrbtu. kjer naj bi bila najkraj-sa v dosego tega cilja. Zelo priierno so mamile od močne-ga vina razgrete glave Italijanov in Špancev misli na nekdanii rimski imperij in na prošlo špansko slavo. Ali imperija ne bo veČ in noben španski vladar ne bo mogel ponoviti ponosnih be-sed svojega prednika, ki so zvenele tako visoko v svet: da v njegovi državi solnee ne zatone. Nikdo sicer ne ve. ka-ka bo bodočnrvst. ali sedaniost je usmer-jena tako. da ne kaže za Italno one visine, po kateri šega Mussolini, hoteČ prinesti in utrditf italiiansko silo v Srednji Evropi, na afriškem bregu in jo posebno ustaliti in razviti v južni Ame-riki z errigractk) ter se u v si ja viti prvo-vrstno na Sredozemskem morju. da mu bo rudi Jadran podložen. Postavliene so velike in obsežne naJmro. ali uspeh bo že znaten, ako se le ma! del vsega tega doseže! Za sedaj gre Italiji v glav-nem za emigracijo. Dnigo ima slediti. Neizogibni general Bencivenga govori v tržaSkem »P. d. S.c že o vojni na Sredozemskem morju, izvajajoč, da v bližnji bodočnosti ognjišče za evropske spore ne bo več v sredi kontinenta, marveč na Sredozemskem morju. Po- hlevnejši pa je španski diktator Primo dc Rivera, ki je izjavil novinarjem v Rimu, da dela.io Spanci ja^no in čisto politiko ob svitlem dnevu. Spanija je skozi in skozi pacificistična. Nft Sredo-zemskem morju hočejo varova ti samo svoje interese, pri čemur nimata ne Francija in ne An^flja rriVtakcfl^i viroka, da bi se rarbnrjali zbog tc«ra. To špansko stališče se odmika od ttaJiianskcgn, katero hoče kar diktirati ^vc-jo hodoć-nost na morju. ^panija se čttti svoje poraze in ve. kaj je Francija v\ morhi in kaj pomeni Anjrlija z Glbraltanem za Sredozemsko morie. Za nas je {talijanska - Š-psnsko prijateljstvo veHkesra nomena, ker se je Italija končno vendar okrenita r>d nas in se pričela pecati s p^llrfKo, ki jej obe-ta vec dobrega ^adti K:\kor na doseda-nje mešanie po Balkanu rn ?rcdnj! Tv-ropL Boljse uspehe b? mogla prtčako-vati ▼ svoji nov! velikop*>+eTni pomorski potitllct. ako bi hnela ob Jadranu za-sijrnra/io jujrosfovensko prijateljstvo! — Nove pori »talijanske zunan.ic politike velevajo nam vedno večio čuicčnost in vedno nazneiSo stražo ob Jadranu! Poziv! Te dni )e začel »Slovence« gene-rami demagoški naskok proti Bcojrradu, prati srbskernu narodu, proti državni zajednici s Srbi tn Hrvati in za separa-ttstično idejo. Kaj za to, da je istovetna z željo po klerikalni strahovladi! Kaj stvarni, grospodarsflc, opraviti in kulturni argumenti, jtfavno je, da pridejo po-svetni in duhovni predstavniki cerkvene politike v Sloveniji zopet 6o trino-§ke besedo v vseh naših kulturnih, socijalnih in gospodarskih vpraianjih. Na poti k temu cilju jim ne stoje naše zapreke stranke, nasprotnje jim nova jo-ffaslavenska država in njena svobodo-Ijubna ustava. Zato pobijajo redanje gospodarske in upravne prte^koče ter iz-koriščak) napake mlade drfavo, ki se je knmaj rodila in ki poizkuŠR z razpolo-žljivimi dobrhni voljami ukloniti časov-na zla in privesti državo in njen narod do enotne mednarodne moči in notra-njejra blajrostanja. Nismo proti kritiki in rudi ne za vračamo strankarskih grima-cii PripuŠčamo pol'tično kritiko SLS, ako je poštena, odkrita, resnična. Te dni pa smo r>o »Slovencu« čitali tako nekulturne članke, tako hudobne in površne izpade proti vsernu, kar dela za zajedniško in krepko Jiiffo«lavijo. da smo se obiroano povpruševalL ali je taka kleverniška ki defetisrična jronja zo-per državo in srpstvo sjHoh šc dovo-ljena. Ce bi se ravnali izključno stran-karsko. bi morali takega nesrečnesra pr>-četja SLS tn n:encica prlavnegra jflasila biti veseli: SLS si «nma knplie jrob ve- A. Conan Doyle: Izpubijeni vlak. Iz angleščine prevel dr. B. (DALJE.) »Posebni vlak vozil mimo ob peti uri deseti minuti. — Newton.c »Posebni vlak vozil mimo ob peti uri dvajseti minuti. — Kenyon Junc-tion.« »Noben posebni vlak ni vozil mirna — Barton Moss.« Službena šefa sta se preplašeno spogledala. — Trideset let služim, ie dejal g. Bland, a take stvari se pa ne sporai-njam. — Zares, to je izredeti slučaj, nerazumljiva zadeva. Posebni vlak se je brez dvoma moral ponesrečiti med Kenvon Jtinction in Barton Moss. — Kolikor se spominjani, med te-tna dvema postajama vendar ni nobene-ga stranskega tira. Moral je torej skočiti s tira. — Toda kako potom potniSki vlak, ki *e gel po istem tim, ni ničesar opa-t0? — Nlmava ?asa, raxitrfšljatt o moš-aostfii, g. liood. Moralo se k tako zg>- diti Morda je potniški vlak kaj opazil, kar bi malo razjasnilo to skrivnost. Za-htevali bomo natančnejših informacij iz Manchestra in dali postaji Kenyon Junc-rion nalog, naj preišče progo do postaje Barton Moss. Odgovor iz Manchestra je bil kma-ln tn: »Se vedno smo brez poroci! o po> sebnem vlaku. Strojevodja in sprevod nik potniskega vlaka ništa opazila no-bene nesreče med Kenyon Junction in Barton Moss. Prosta proga ni kazala ničesar nenavadnega. — Manchester.« — Ta strojevodja in sprevodnik jih bosta pa sHšala od mene, se je srda g. Bland; peljala sta se mimo katastrofe, ne da bi je bfla opazila! Jasno je, da je posebni vlak skočil s tira, kdo ve, na kak način, ne da bi bil tira pokvaril. Takoj sedaj nam bo brzojavil Kenyon Junctaion ali pa Barton Moss, da so našli posebni vlak na dira kakega jarka. To prerokovanje g. Blanda se pa tri uresničilo. Čez pol ure so dobili od načelnika postaje Kenyon Junction sle-dečo depešo: »O manjkajočem posebnem vlaku ni sledu. Čisto gotovo je, da se je peljd tn mimo, a ni dost>«l v BaHon Mms. Sam sem pregleda! vso proso, povsod je prosta in nikjer ni sledu o kaki ne-sreci.« V svojem obupu se je g. Bland gra-bfl za lase. — Hood. to je blazno. Vlak vendar ne more v Angliji pri belem dnevu iz-puhteti v zrak! To je prismojeno! Ce tekom ene ure ni določnega odgovora, vzamem nadzornika CoUinsa in grem raziskovat. Določni odgovor je priSel po brzojavu iz postaje Kenyon Junction: — Z žalostio vam naznanjamo, da smo našli v gostem grmični dve in četrt milje od postaje truplo Johna Slenderja, strojevodje posebnega vlaka. Slender je padel s stroja in se zvalil po železniškem nasipu navzdol. Smrt j§ menda nastopila vsled rane na glavi prizadete od padca. natančno raziskovanje na mestu ni pri-neslo nobenega razjasnila glede manj-kajočega posebnega vlaka. Rekli smo že, da je razsajaJa ▼ tem trenotku v Angliji politična kriza. Važni dogodki, ki so se vršili v Parizu, so tuđi storili, da se je javna pozornost obraćala drugam: velikanski skandal je gro-zil obstoiu franeoske vlade in časti go-tovega števila visokih oseb. Će je izgi-nfl po€«bai vlak, se zaradi tega kvno mneaje ni tako razburjalo* kakor bi se bilo v manj napetih časih. Več londonskih časnikov je videlo v tem samo ime-nitno mistifikacijb, dokler se ni vršila sodnijska preiskava zaradi nesrečnega strojevodie brez vsakega rezultata in jih prepričala o drami. G. Bland je še isti večer odpotoval v Kenvon Junction, spremljan od nadzornika Collinsa, ki je vodil varnostno službo pri družbi. Toda ves trud je bil zaman. Nobenega sledu ništa našla o iz-ginulem vlaku, niti ništa mogla navesti kakega domnevanja ali rrnenja. Na drugi strani seveda je porocilo nadzornika Collinsa Dokazalo, da je možnost, kam bi bil lahko vlak odšel. bolj mnogobrojna* kot bi si kdo mogel misliti: »Progra med tema dvema točkama — je deial — vodi med premogovniki in plavži, od Iteh so nekateri v poln^m delu, drugi pa onuščeni. Sedem med njimi ima — ali so imeli — stranske proge, ki so izhajale iz glavne proge, tako da so bili v neposredni zvezi z drugimi središči industrije. Vsaka teh prog je pa dolga samo par mili. Štiri od teh sedem prog spadaio k izčrpanim ali sedaj počivajo-čim rudokopom, namreč: Redgauntlet, Hero, Slough of Despond in Heartsease. Vse te pa imemo Tzpttstiti Iz svotth rasiakovaaj, kajti da se priđe y okom vsaki možnosti nesreče, so odstranjene začetne tračnice, ki vežejo stranske proge z glavno, tako da ni nobene zve- ze več. # Ostanejo še tri stranske proge, ki vodijo: a) v plavže v Carustock; b) v rudokop Grand Ben; c) v rudokop Pcrse-verance. Od teh treh prog je drrga samo četrt milje dolga in se konca pri nasipu premoga, ki ga bo treba odstraniti pri vhodu v rudoVop. Tu nišo ničesar izred-nega niti videli niti slikali. Na prvi prrgi je stalo cei usodni dan šestnajst vago-nov, naloženih s hematitom. Ta proga je enotirna. in noben vlak ni mog*?I mimo. Kar se tiče tretie proge. je dvotirna. Na njej vlada zelo živahen promet, ker je rudokop v polnem teku. Trctiega juniia se je tam delalo kot po navadi. Na vsej progi je bilo cei dan polno d°Iavcev, ki so nakladali: noben vlak ne bi bil mogel voziti po tej progi, ne da bi zbudil sploš-no pozornost. Ta stranska proga je pa bliž'e Saint-Helensa kot točka, kjer so našli telo ?tro'*evod;-e, tako da moramo na vsak način verjeri, da te vlak vozil mimo te točke, predno je izglnil. TDalje prihj Stran 2. »?LOVCN?"m NAffirUt, fl n e 25 novembra 19*2&. Sev 270 Ijavc in upoštevanja pri bodoČih vlad-rih in parlamentarnih kombinacijah. To-da z brezvestno klerikalno demagogijo se druži sloves slovenskoga naroda, se veže njegov gosnodarski interes, ter se z^asti ogroJa pošteni in zdrav! pravec Širokih ma$ slovenskega naroda same-Ka: zavaja se za stranpota sovraštva do Srbov in jugoslov. države, zatvariajo se mu oči, da ne vidi svoje izpostavlje-ne mednarodne industrijske, trgovske, kmetijske in tuđi kulturne situacije. Pozivamo SLS, da preneha s svojo seda-ir'o zakrknjeno in nečedno demagogijo. Kaj v časopisje vnese mirno razpravo •vejih socijalnih in drugih revij, naj se zaveda, da stranke in ideje nimajo ne-varnešega tekmeca in doslednejšega nasprotnika. kakor je Črv demagogije, nepošteni borbeni način, neresnica in BepoŠtenost javnega dela. Demagogična politika lahko rporadično tispeva, konč-no pa le zma^n notranji črv in razjeda stavbo v etičnih temeljih, v moralnih m-spiracijah. Čudimo so nezrnern! kritik! đržav« nesa gosnođnrstvn In njen! ost! proti sknpnl državi in bratom Srbom, da Iz-Iista ravno otf SLS, kT ima seiaj v novi Obeinski koaf'cif] ljubljanski dovolj prilike, dn se seznan? z vseml, skoro nepre-»agTlivimj potežkočaml racijonafnesa gospodarstva Javnih nsUnov. Kam bi prišli, da delo sedanje koalicije po raz-ličnih občinskih odborih in odsekih tako ogabno skritizirano, kakor dela SLS proti državi in Srbom, da pobijemo resne napore z sumničenjl nepoštenim! podmerami, podtaknjenimi tatvinami itd. SLS je lahko sram protidržavnega defetizma. Ljubljana je na konkretneiSem in mnogo lažjem terenu, manjSem, ko-munaTnega gospodarstva pokazala, da se podreja meičanskf disciplini, da lojalno u važu je zahteve In potrebe mo-dernega časa in da ne izgtibfja duševne, ga ravnovesja In začne s besnlm, nekulturnim, demagoškim in nepoštenim bo-lem tam, kjer ve, da Je navezana na konkretno komunalno zajednico, na skupno delitev težav In krlžev svobod-nega mesta v sodobnih gospodarskih, socijalnih in valutarntti razmerah, Kar velia za Ljubliano, velja v 5e večji meri za državo, za njeno centralo, za splošno državno in naciionalno izgradnjo še svežeprn skupnegn doma Srbov, Hrvatov in Slovenccv. Zato kliče-mo SLS in nienim glasilom: Vna$aj*e v javno življenje s^rpnosf. dobrohotnost in Hubezen. nemajte z demajrojr'Jo so-vrašfva, prot:driavnosfi ?n protisrbstva, kl ni niti kulturna, n«tl v interesu slov. naroda in slov. katolicizma« da v driavi ne vlada veoren red in pravičnost. Ne, gospoda, ta izgovor Šepa na obe nogl. Tišti, ki poznajo tuđi drugo plat vaSih političnih kart ne potrebuje-io nobenega komentarja, vse druge — In to je pretežna većina preprostega slovenskega ljudstva — pa zastrupljate s plemenskim antagonizmom in mržnjo brata do brata« Stopite dancs na deželo in vpraSaite našega seljaka, kako misli o Srbin. V odgovoru boste čuli odmev tastnih psovk in lastne perfidne gonje proti onemu stebru iugosfovenskega naroda, brez katerega je za nas Slovence samo ena pot — nazaj v robstvo. Preprostega človeka ste zastrupm tako, da so vrazi vsc Srbe, in uprav v tem tlčl zločin in podlost vaše politike. Toda prefrigani nacrti se bodo izjalovili. Strup, ki ga Sirite med našim ljudstvom, ne bo uničil tega, kar je ustvarila pravična roka nacijonalnega razvoja. Zato vam jamči vsa trezna jugolovenska javnost in pa tista slovenska inteligenca, ki se §e nikoli ni in se ne bo ujela v vaše mreže. Telefonska in brzoiauna ooročila Vprašanje obnovitve prijateljskih zvez z Rusija. STRUP IZ SLS. Kdo in kaj so Srbi? Evo odgovora \7. zakladnice klerikalne terminologije: OfiTomcn kup nereda In nesnajre, nena-s'ina bisaga, tuje roke na naših žepih, najsramotnejše izmozgavanje zarobljenih Slovencev In Hrvatov, vero-k>fnnof zahrbtno in zgolj materiaU6tiČno bistvo beogradske gospodo, brezvestno izžemanfe in ropanTe, iarem beogradskih ve-epljačkašev, v?«ek korupcije, kradejo ca vseh koncHi In krajih, en sam hlevf okrutni Srbi, beterajska čarslja, požreš-nost beogradskih »porodica, orijental-s\a čaršfja pod krinko »Infegralnega ju-roslovanstva« in pod sirohnenm pla-žčem »demokratstva«, tujl (!) fjudje, zaostala, trinošks, barbarska, orijentalna fn balkanska kultura, roparskl instinkti beogradske oligarhije, brezmo-rnfna družba pfjaekaSev, brezvestna basđa (!), hlnavskn krinka »brafoljub-Ja«, »narođnega edinstva«, »osvobo!e-rja« in »integrafnega Jugoslovenstva«. (Gle! zadnje številke »Slovenca«!) Odprli smo le nekaj strani tega bo-gatega slovana. ki ga bo hranila zgo-dovina kot sramoten dokaz, kako brez-vestne, predrzne in oholo postanejo hlapčevske dušef kadar se objedo svo-bode. Rabimo ta izraz, ki bo gotovo vzbudil ploho protestov, zgolj zato. ker hočemo zadeti bistvo slovenskega klerikalizma. Klečeplazi vedno, kadar čuti nad seboj krepko pest, postane pa oša-ben in bojevit. čim čuti za seboj zanes-ljivo oporo. Žalostno je, da tvori to oporo, te kulise, za katerimi se skrivajo po-vsem anacijonalnj in antisocijalni interesi, baš dobro in pošteno slovensko l:ud-stvo. Pomislite samo, kaj bi se zjrodilo s klerikalnlmi kričači pod pokojno Av-strijo, če bi tako b'ntili in psovali du-tiajsko vlado tn nemški narod. Dvomi-mo, da bi nekdanji avstrijski mogotci trpeli tako hujskanje in izpodkopavanje državne avtoritete, da bi ne reagirali na psovke, kakor »banda«, »hlev«, »trino-KJ«. »pljačkaši« itd., in sicer reagirali tako, da bi klerikalizmu temeljito izbili iz glave vso ošabnost. V svobodni državi je seveda mogoče vsc. in če se to državo ponižuje in sramoti pred zunanjim svetom in v očeh lastnih državljanov, je to no klerikalni ideologiji le višek na-cijonalizma in patriotizma. V ahecednem redu bi lahko zbrali in rašteli vse psovke, ki jili je pesvetilo klerikalno Časopisje Srbom od ujedinjenja do danes. in dobili bi debelo kniiffo, iz katere odseva vsa moralna kvalifikacija in dostoinost ljudi, ki iim je ljudska nevednost in politična naivnost izročila pri zadnjih volitvah zastopstvo slovenskih interesov v vrhovnem dr/av^em organu. Takih ogabnih pomij nlso izli-vali naši predmki niti na turske druhnli. kl so jim nlcnile in pozirale vaši. pobiia-Ie sivolase starce in oskrun:a!e dekleta, s tak'.m cinizmom ni zmerial §e noben pcStcn človek roparia, kl mu je stresrel po življenju, in dvomimo. da je na svetu 3>e druga stranka, ki bi rabila v politič-rem boju tako umazano orožje kakor ELS. In proti komu je napenl klerikaU-z?in to zahrbtno sulico? Proti Srbom, proti tistemu dein iiiflroclnvenskeza naroda, kl je naib^li \)\\h\\ in cenil svoio n?.c;lonalnn neodvisno?t. ker ie zanjo t;Hf nnrveč -/rtvoval. proti tišti ne^čici odl^Jniri. po?rtvovalnib in herokkih liu-di, ki iih ni moglo zlomitl več-stolet-no tursko robstvo. ki so v metežu sve-tovns vo^ne. dasi Štcvilčno slabi, igrali CIO pn?vn^Tiei5ih vloK v .fneovrhodni Tvropi in ki so tištim slovenskim \n hr-vat^kiri kričn?em vesti o obnovi di-plomatičr.'9 tvc2 2 Rusifo resnične Odgovor znn. • iinistra ni znan. fiotovo je le. da C. Strnr^tmnnn ni kdove kaj z-»dovoli?n zaprs^il zim ministrstvo. Zun. mfni*frn Nizu stofrči krogi trđe. da Je dr. Ninčić o 'lo-čert n iskren rristnš za virtntiavitcv normalnih in prijateljskih odnc*ajcv med našo državo \n Rusijo. Snoči je bilo v dlpiomntičnih krov^h točno mnno stnli^če zun. ministra mpram zastopniku carističtie Rusije. Beogradski tisk brez razlike strank ie dmes zaJel na-pndati c ptrandtmnnnn čc^. da ni niknk za-stopnik niskecra naroda. Beoprnd^kl listi se vprašuieio, kam ere onih mesečnili 60 mili-jonov dlnarjev, ki jih dobiva to ru^ko za-stopstvo \z na^e drevne bnlcnjne. V zun. mlntstrstvu vlnd.i odkrito razpoloženje za sporazum z Rusijo. Neresnicns vesti o sporazumu glede Reke. Italijanske vesti o sporazum na mrtv — Beograd, 24. novembra, (lzv.) Nekateri beogradski listi so včeraj zju-traj reproducirali iz italiians.kc.Ta izvora prihajajočo vest o skorajsnjern sporazumu med Italijo in Ju^oslavijo glede Reke. Po tei ^'esti bi bii dosežen sporazum takole: a) ltaliia anektira Reko, v kar privoli kraljevina SHS: b) Kraljevini SHS se pHznaio suverene pravice nad Delto In Barošem; c) Severno obrež'c Baro?a (Bankino), kl naj prepade reski državi, se odstop! kraljevini SHS za 90 let ▼ svrho uporabe In d) Jugoslaviji se prizna svobodna cona v jjlavn«m bazenu re§kes:a prisinnišča. kar so rtna ured'tl s posehno konvencijo. Dalje pristavila vest. da obe državi z ozirom na to, da se spremeni rapnll-ska pogodba, zaprosite pri Društvu na-rodov za odnbrenje trera pporasurna. Ta ve?t ie v političnih in parlamen-tarnib krnjih dopnldnc vzbudlla veliko Iznenađenje in razne komcntnrie. Opo-ztci.'n je Vonstntiraln. da bi tnk sporazum nemalo nrcsrnctli Recane in posebno pnstnSe ZancM'ne sknninc. Nn?a kraljevina bi v clnvnem dobila vse, kar zanleva v smislu rarH^Vi? noijodbe. toda Pecani ničesar. Onc*»elni in vodilnl kro«! naše mname polit'ke «0 te vesM takoj od^očno 7^r\^^K WavH»ioč, dn ni Se ntkakesra Rporarnma ined oboma itrankama ?n da $<> K1c ves*1 z fr^+ovo u glede Reke. — Pugajanja i točki. tendenco ra7?lr:ene prc^o miianskega • Corriere della Sera« v London, kjer so ilh priobčile »Times«. Kljub dementijem pa so parlamentarni krogi še vedno prepričani, da ob-Ftoja nekak tih sporazum, da Italija po-!agoma via facti izvršuje aneksijo Rckc in da bo tuđi polagoma Izpraznila Delto in BaroS. V^erajSnic radikalno »Vreme« je tud; priobčilo vest, da se store gotove korekture meje v naš<> kurist in da eventualno dnbimo v posest K\intrido z okolico. Pehlln, Drenovo in Grabovo. V mtnistrstv« so na vse te vesti izjavili V?5emu dopisniku, da ▼ po?aja-nj:h z I^alMo še do danes ni dobivena prava ba7a za sporanim v reSkem vpra-^anju in da na5a vfada ?e vedno vstm'a na striktni »zvršltvi rapalfske pogodbe. V Beograd pribavio z ReV« nova norociln Vako reški guverner Oiardino izva.in s^^ojo misijo, pnvcn'eno mit od Mn^sol'ni'a. O?reral Oiarclino je iz^al reski kvesturi uknz, da razmuti rc^ko okra'no br>ln^ko blagn;nn. edino §e ob-«=to?cčo avtoiomrio in^tituriio na Rcki. V b'agnini fe pns+avpen državni knml-«jar. neki it?riTan^ki podanik. Pa5:c** «^o začel] znpct predan'nti p^ista^- Zan^lli-nc stranka in so zrH™^ dva dneva uvedi? prHsVnvo po ft'šnb in nrodri'pl^nli radi Znncll'nega Irs^a »La Difesa«. Bilo je aretiranih v** oseb. Padec dr, StreseTiannnve vlade. Sestava kabineta srednje linije. — Dr. Stresemann zunanji minister? __ Berlin. 23. nov. (zvfr.) Državni zt>or je danes nadaljeval debato o eksrozehi državneca kanccSnrja Ker ie državni knn-celar vstrajal pri zahtevl. da ma zbornica izreče zaupnico že na današnji seji. je bila debata kratko zaključena in nnčclni-ki parlamentarnih skupili so stavili pred-loge. NemSki nnc!>onr!ci. socijalni demo-kratje In komunisti so predlagali nez.nurv nico. Načelni pnrinmcntarne frakcije ncmSVe ljudske stranke je v imenu svoje stranke centrume in demokratov prebral zaupnico kratke vsebine: »Državni zbor Izreka državni vladi zaupanle.« Predsednlk le odredH clnsovnnie. Zbornica je kancelarju Izrekla nezanpnico Zaupnca mcščansk'h strank r!ad!ne več!-no Ie bila odkionjcna z 230 giasovi profi ISO. Sedcm poslanccr se Ie ElasoTftnia uzdržalo. — Berlin, 23. nov. (Irvir.) Tako! po izlđn clasovftnla 1« državni kancelar podal demisijo svojega kabineta. — Berlin, 23. nov. (Izv.) Državni pred. Mdnlk Ebert ]• spreiol dcrasljo driavnega kaMneta. Začasno ma Je povcr'J vodstvo pošlo v. — Berlin, 23. nov. (TzvTr.) Državni prezidenf fberf je že snoči konfcr'ial o sestavi nove vlade z nekaterimi voditelji strank. Stranke sred'ne so pripravliene sestaviti vlado in računajo na ix>drnro desnice Sestavo vlade ima prevzeH bivši minister za obnrvo dr. A ' b e r t. V nov em kaH:netH prev^amc funkcije držnvncjja brambne^n min'stra general von Secckt. V političnih krnjih zntrju'ejo, da prevza-me odstop?v^l kancelar dr. Stresemann vodstvo zunanjeja min-strstva. ker j? edi-nf natboH poučen o akcfii za mednaredno posoiilrj !n !ma kot pnVtlk najvplivne'Se rv*C7e z inozemstvom. Dr. Stresemnnn je snoči skušal nemSkc nncljonaliste preprf-čnti, da je lnozcm«;ko posojilo odvisno od njejj^ve oscbnnsti, ker ima dobre 7vc?c z v>dn?T!mi. posolilo dovoijujočlm! finančnlki inozemstva. Novi nemSfc! kahtnct bi Imel rasledo-vatj politiko srednje Hn-Je. Za slučaj, da nekatere stranke ne bi hotele sodelovnti v vladi, se Imnio pozvnti v ministrstva vo-dilni uradnikl kot 5eff posamnlh resorov. Vesti iz Italije. špAnskft kraljevske dvojica znova pri pa-oein. — Odhod. — StraŠen vfhnr na morili, brodovi ▼ neTtrnosti. — SkHcnnte pOflaoske zbornico.^ — Mnssotnj oblfiče Trst prlbodnjo pomlad?! — Rim. 23. nov. Spanska krnijevska dvojica Je bila vCera! tnnva prt pnpcžu y avdiienci. Prvi Je bfl sprejet kralj. W «e ie popovarial s pape*em kake pol ore. Avdljcnca kralHce J« trajala 20 mlmit. Pa-Pei jtj je podartl pet *1atih svetlni za njene otroke. Papež Je spreiei potem le Ipanaker* dIVtatorJ« renernln De Rfvera. Kraljevska dvojica odporuie danes v Bo-Iognot potem ohf*?e ffrenre In NeapeH. — Neaivell. 23. nov. Pono« Je bi1 strt-i«m vihmr te mOIv. morlt i# UstopOo Aa StevHn! brodovi so bfli v veJfk! nevarno-sti. Vlhnr je bil tnko silen, ćr* ie pojrnnl Iz pristanFŠča tam zasidmnl Spanskl križarki »Jarme« In »Alfonso XIII* na odprtn mnr-Je. Tako se Je zsttk^o tiidl 1 neknterimi drutftm brodovi. PriCela se Je reSHna akcija. — Rim. 23. nr>v. Poganska ^hnrnfca se orvrvrl 29 tm. Na cfnevnem redu Je veČ nov^h tnrnvskfh popodb. — Trst, 23. nov. TrZaSk! fvpnn In prefekt sta dancs posetfla MmtsnMn'Ja ter mu rafinirala sedani! ujrodn! promet. MussoHnl Je zopet odložil svoj prihod v Trst. Baje Priđe prlhodnjo pomlad. Snom^initR SR „Družbe sv. Cuila in Metoda"! Zaupnica Poincareju. Poincarćjcv govor v zbornici. — Priprave Nemčije za vojno. — Pariz, 23. nov. (Havas) V zborni.1 ie dancs ministrski predsednik Pju:«i< gnvo-ril o vpraSanju pnvratka ptrrskf^a pfestn-lonaslcdr'ka. Mirovna imcnJb.i i;t vsrhuje izgnanstva ncmškcca prent.,' n.i^^'Jnika. ker se jo ta odrckel svojim pravicom. — VzDOstcvitev zlchofit i!tnu,:;!c Uo'u izclter-nov rta ni moača hi '? ne movn) trneti. ker bi bila opa.iij za rus ^ po^'an'k. k n-ferenci se je Pc incarć izjavi!, da bo nnda Ijevala svoje započrto delo ir da bo F'jn-cija prec!1ožila sluča! v Lir^k m prslaniški konfererci. ker Nemč-ia ni dah rad^čenja. MJr.i^tr-ki rrcdsednk je dalje P ja^njc-val. đa mirovna poredba zaveznikov niko-kor ne obvezuje pre^rečiti v Scmčiji usta-navljnnfe srpuratittlčnih drzzv ozir. vlad. Britanska vlada pravi, da smo iz strankar-stva priipirali separatiste t-^da mi imamo v rrkah dr-kaze. da !e nem^ka vhJa od'ed la, da se ima serara'.I>te v v^akenr.j sluiaiu streliati. tuđi čc se sestr.Jsjo na mirna po« svetovanja. M: nismo mogli dovoliti, d.i bi se na mirne lj::di strcljalo. .Vi smo 5e vedio pripravljeni navezati po izvrSitvi mirovnih posodb z NTfin2ii.-> dobre r^n-^aje sosed^tva. S po«fbninv pnvdnrk^m in svečan stjo pa le mlnl^trski prcdozarial je vlado, da bi storila največii zločin, ako bi ne upoštevnla kuliurnih potreb slovenskega naroda. PopoldrnsVa se'a flnan'neffa odbora ie pri'jrla ob 15. in je trainln do 18. Posl. Borisavljević (dem.) je v obse?no zasnovanem govoru kritizl-ral jro<:pf>darsko in finančno politiko vlade. PrimfTJal ie terinično proračune Ce-škosi^vaške in na§e. NaelaSal je. da mo-sko slabei^'b kraicv. Južni kra i E~>spo-sko sla!->ei?5ih krjev. Južni kraji gospodarsko mnnjfo trpe in mnrajo nositi še eno te*.ko breme, braniti morajo svoj d'^m pred neprertanimi napadi razboj-niskih tolp. Konstatiral je, da so mno-ue proračunske postavke za va?ne e^-snodarske in kulturne potrebe prcnizke. nicde velikib Investicij priporoča vladi najetre poso'ila. da bi tako proračunski dohodki bili lahko namen'eni drugim potreham. Govornik je za ukinjenje ne-katerih nepotrebnih ministrstev. Konstatira dalje, da je kalkulacija finančne-j?a ministra za tak se v znesku 100 mili-jonov dinariev iz naslova povišanja r,n-pačna in da bo tn pov'Snnjc dones'o državi na?manj SOO mirionov. Centralizacija budista ni točno izvedena. Knn^no je govornik nava'al. da ic med celokup-n!m prcbivalstvom države nastalo veliko o^or^cnie pmti kviuku. Predsednlk finančn-s^a odbora posl. N e § 1C* ie za tem liotH zakl'nčiti načelno debato o proračunu. Posl. dr B e h m e n pa se ie pnjrta*i1 k brsedi. a jrn je predscdnlk zavrnil. Razvila se ie nstra debata 'n ie b;l Prcdscdnik primoran *ejo zakTučiti DanaSn;a seia fi-nnnčTi^?ra odbora je določer-a na 10. uro dopoMne. Finančni odbor je na svnii vče-raiSnii «e:i d^vnl'1 7a bolnice v S 1 o v c • niii 5? naknadni kredit v znesku 2,900.000 Din, štev 270. ^LOVPNSKI NAROD« đne 25. novembra 1923. Stran 3 Politične vesti. e= Ali je sklenjen sporazum glede reke? Včerajšnje »Vreme« poroča< Spor za Italijo glede izvedbe rapallske pogodbe in sanmargheritskega sporazuma je, kakor se zdi, v glavnih potezah poravnan. Načelni sporazum za rešitev re-Škega vprašanja je dosežen v obliki za-Časne pogodbe, dokler se v toku časa ne najde pravična in končna solucija. Bilo je potrebno, da se končno odstrani ta povod za stalno napetost med nami in Italijo. ker bi iz te napetosti vsak tre-nutek lahko nastale resnejše komplikacije. Pri teh posajanjih, ki so se vrši'a v največji tajnosti, je naša vlada vse sto-rila, da se Čuvajo naše pravice, prizna-ne v rapallski pogodbi in sanmarsherit-skih konvencijah. In v tem je tuđi uspela. Italija je davolila v to, da izprazni one teritorije, ki so s pogodbo priznam nali državi in ki se Še sedaj nahajajo v njeni okupaciji. S to evakuacijo bi Italija na-pram nara izpolnila svoje obveznosti, prevzete v rapallski pogodbi. Reko bi Italija začasno obdrzala v svojih rokah. vendar bi jo ne anektirala. Drugi del sporazuma se nanaša na gotove korekture na našo korist na zapadni meH, to-da podrobnosti teh korektur nišo stipu-lirane in se imajo ugotoviti še v posebnih pogajanjih, ki se še vrše. V Sloveniji bi na več kraj ih dobili poprave me je, s-astl kar se tiče Triglava. Ker je v sporazumu določena samo korektura meje, ne vemo, kako se bo fa korektura izvedla na drugih delih naše meje. Po pogajanjih, ki jih naša vlada vodi, se zdi. da gre za več vaši v reski okolici, ki so naseljene od našega življa. V prvi vrsti prihajajo tu v po štev vaši JCantrida, Pehlin, Drenovo in Grahovo. Prvi del sporazuma bi se izvedel v relativno kratkem roku, tako da bi Baroš, Delto in Bankino Se v naffcrajšem času prišli v okvir naše države. Drug! del sporazuma, t. j. korektura mej, bi za-hieval mnogo več Časa, ker je za to potrebno dofffotrajno delo razmejitvene komisija na samem terenu. Zaradi tega se je naša razmejitvena komisija znova sestala pod predsedstvom generala Mi-Hća.« — Tako piše »Vreme«. Piše v po-po!noma apodlktičnem tonu, kakor da bi bilo resko vprašanje že definitivno re-šeno. Na drugi strani pa zatrjujejo naj-novejše vesti iz Beograda, da smo od končne reširve tega vprašanja še prav tako daleč, kakor smo bili preje. Kje je resnica? = O šoiski avtonomfji piše da* \ nasnji »Slovenec« in se zaganja v Beo* i grad, ČcŠ da omejuje lokalne Šolske ! samouprave in jih degraduje v avto* I inate brez samoupravnih pravic. Mi bi J pozdravili vsako kritike centralnih vladni?! ukrepov, ako bi bilf prepričani, da izhaja iz čistega idealizma in odkri* tosrčne namere. Pri klerikalcih pa ne morino predpostavljati idealizma in poštenosti. Zlasti ne na kultumem po* Iju. Istočasno, ko namreč kričijo zoper beogradski centralizem, ubijajo v Ljub* ljani Jculturen - vod ?n izvajajo svojo občinsko diktaturo, dasi vedo, da ne predstavljajo većine ljubijanskcga pre* bivalstva. Ta primer z ljubljansko žen* sko gimnazijo dokazuje dovolj, da kle* rikalcem ne fire za kulturno in gospo* dar sko avtonomijo v idealnem, Ijud* skem, samoupravnem pomenu, marveč šut klerikalno, cerkveno avtokratijof Tej avtokratiji žele velik teritorij, od* tod zahteva po enotrr Sloveniji in bor* ba zoper skupno državo. Ni veĆJe ne* poštenosti kakor kn?at: v Beogradu in zahterati šolsko avtonomijo, v Ljub* ljani pa izvajati sramoten diktat ter surovo odpravo ženskega kulturnega sa voda. = Deputacija mesta Dubrovnika pri krafiu. Deputacija uglednih meščanov pod vodstvom župana dr. Melka Čin-grije je bila včeraj sprejeta od NJ. Vel. kralja v daljši avdiienci. Deputacija je kralja naprosila. da bi prisostvoval sve-Čanemu ođkritju velikega spomenika kralja Petra Velikcja Osvnboditelja v Dubrovniku. Krali se je s Člani deputacije del i časa raz^ovanal ter se je zelo zanima! za gospodarske in trgovske razmere v Dubrovniku. Kcnčno je ob-]jub!1, da obišče mesto Dubrovnik začetkom meseca aprila prih. leta. Ob tej prttttd napravi tuđi večje potovanje po Bosni in Hercegovini in Dalmaciji. Deputacija je bila povabliena na obed. = PadWeva propaganda tia Hrvai-»ketn. ]z Zasrreba in 9i?ka javliafo. da je vodstvo HPSS skiertilo po deželi kmetom nošiljati svoj otidjelrrt oreran »Slobodni 6r>me popolnoma brezplačrm. Sklep vodstva je utemeljen v tem. da so začeli hrvatski kmetje stranki obra-čati hrbft, ker so bili prcvarani in se nišo izpolnfle od Radića kmetom dane obljube. Kmet je v Zagorju in varaždinski okolici zam:ščajo stranko in se sku-5ajo samostalno organizirati. — OrorSen]« oioskoT?ke javoosf!. Vest o osvnbodftvi TnorTlca Vorovskcga je vzbudffa v Moskvi splošno ojarčcn.:e. Dasi je javnost prepričana o prfstrinostf Ii!i-sannskfli sođilč fn ponarejanju so-dnth U-stin, je vendar fziđ tesra procesa vse pre-senetfl. Sovietski listi pf^ejo. da pomenf ta fieMsM^n čin poetično frj'vatije Švicarske tmržiiazUe, n»,pr«*n narodom sovjetskih re-publik. Gospodarstvo. Dr. Pran Wlndischer: DAVTK NA PIVO V NAŠI DRŽAVI. V petem letu obstoja našo države vlada slede naših zakonov prvoredn© važnosti še vedno velika različnost. V važni produkcijski stroki naScsa gospodarstva, v naši pivovarski industriji doslei. žal, ni 5e tnakosti zakono-^aje. Činjenica, da je bistvena razlika v pobiranju davka na pivo v Srbiif in Crni gori, je dala povod akciji, da se odredi, kar je potrebno v to svrho, da pri-demo čimprej do izsnačenja zakonskih določil, ki urejajo davek na pivo. V Slovenri in prečanskfh krasili se tir>o-§teva pr? pob'ranju davka ia?:ost piva ter se pob?ra plvarina po ho^^nlitersVIh stopnjah ekstrakta s!ni:ce, dočjnr sa v Srbiji fn Crn? grorf pobrra trošartna na pivo samo od kvantuma n'va brer oz«-ra na jakost ekstrakta od hektolitra piva ob čaši?, ko ere pivo v promet al! se sicer porabl. Finančnemti ministru «mo predlagali, da uva^i Čimpreje uvel'av-Ijenje v Srbiii in Crni gori obstoiečih zakanov glede davka na pivo tud! na ostale pokrajine naše države. Za pivo-varsko industrijo je položaj po srbskih zakonskih predp?v:h odločno ugodnej^i. Po srbskfh zaknnfh more pivovarska industrija dokaj lažje in dokaj manj ovi-rano poslovati in delati. Nad našo pi-vovarsko industrijo lebdi trajna opasnost, da ob vsej čuječnosti zanađe globi spričo mnogobrojnih kontrolnih prcđpi-sov. izza starega režima pri nas obsto-ječih. Trošarinska kontrola je spričo enostavnejsega sistema davka v Srbiji manj komplicirana m zategadelj zahte-va tuđi manj državnih kontrolnih orga-nov. OđloČiJen moment za pivorarsko industrijo v Sloveniji in spfoh v pre^an-sklh krajih je pa de*stvot đa so breire-na za na§e fabrike vs!ed posetnej?a nn-Čina pfačevanja davka n? piro fr vsl«d garancij, koje treba nuđ:8 erarjt« ra pfačtfo davka na pivo, nepr'nrcrno ob-cirtnejSa- Izmera davka na sthi. ako računamo proseČno II—12* jakosti, na ustvaria dandanes po poY::$«nju trošarine v Srbiji na 56 Din od hl histvene razlike med fabriko v Srbi« in SIo-eniM. Vzemimo. da v Sloveniji producira pi-vovama na lete 60.000 b! tmv*. 2a Tsa-ko hektoiitersko stopnjo siadic^ je ph-Čati 5 dinarjev pivarine. Pivarin? zr*. to množino je plačati pri nfvu 10° : 3 mili-ione dinarjev. Pri stopnji 1 f* : 3..T-1 nno Din. pri pivu 12* : 3.600.000 Din. ori pi-vn 13* : 3.900.000 Din. Po tarifi, ki velja za Srbijo, se plača za isto množino brez ozira na hektolitersko «topnjo 3.360.000 Din. to je 56 Din za vsak hl. Praktično V2eto Je v Srbiji obdačeno pivo tako, kakor da ne presega p.ikdar 11.2° hekto-literskega izvlečka sladica. Kar ie za naše fabrike pivk najneprijetesiše je na eni strani plačilo davka v naprej koncem drugega meseca po proizvedbi piva ne glede na prestop v kenzum In vporabo. na drusl strani pn jrar*r:cijc, koje je treba nuditi erarju ali v hipotc-kah ali pa v bančnih kreditih. Crar eks-kontira davek, kojega je pozvan nositi konzum piva pri fabrikantu ne g:cdc na to, kda] dobi fabrikant platilo za predano pivo in povračilo za državni Uavek, brez ozira na razliko slabe konjunkture, n. pr. spričo hfadne^a poletja. Sistem, veljaven v Sloveniji, atoji na načelu, da davščina raste z jak^sijo produkta. V Sloveniji se je davek na pivo za plačilo obračunava! doslei po-slednji dan druzesa meseca, koji rastopi za poslednjim dnem o»eca meseca, v katerem se je pivo proizvedlo brez osi-ra na to, ali je pivo. za katero se davek plača, že prodano ali h ie v zal^-gi. Zaradi tega plaču?e:o pivovarae davek tuđi za one množirre piva, kaierc ob tem času nišo prodane. Ta moment pri-haja tehtovito v poštev pri naših pivo-varnah, ki delajo dandanes z vciikirnl bančnimi krediti. Naše pivovarne, ki plačujejo davek po hektoliterskih stop-njah izvlečKa sladice, morajo za primer, da hočejo izkoristiti ugodnost plačeva-nja koncem drugega meseca. Ki sled? izdelovanju, zavarovatl trošarino z garantnim pismom derarnega zavoda, z državnimi vrednostnimi papirji ali s hi-poteko na prvem mestu. rTno kot drugo povzroča pivovarnam visoke izdatke. Tuđi zemljeknjižno zavarovanje trošarine je zvezano z znatnimi stroški ozi-roma pristojbinamt ker gre praviloma za visoke zneske. Prečanska industrija piva se trudi dosečl. da bi tuđi v naših krtilh nasio-pilo plačile trošarine na pivo po istem sistemu, kakor ie v navadi v Srbiji in Crni gori. torei po količini v promet danega piva in ne po hektnliterskili stopnjah sladice. Prizađevan'e intere-sentov in nifli organizacii đo?Iej n! imelo uspeha. Čuje se, da obstoia ćelo na-mera, raz5ir!ti doloCfla. ki so veliavna v prečanskih kraiih. na Srbijo in Crno gn-ro. Ondotni interesenti se bodo seveđa branili priti v neugodnefii položaj. Za prevedbo treba tud! dokaj d^a^ih kontrolnih aparatov. V tem pogledu je za-nimivo določilo nedavna sprejete tro-šarinske novele, ki določa termin za iz-enačenie določil o obdačernu pivovar-ske industrije do 1. apnia 1°24. Ce pri nas termini drže. Je računati s tem, da tekom prihodnjih pet mesecev dobimo enake davke za pivo v ćeli državi. Merodaini urad v Beogradu je sedaj za preširjenje prečanskega zakona na ćelo državo. Trošarinska novela vsebuje dalje določilo. ki omogoča podaljšanje roka za piačilo pivovarine do šest me-secev napram sedaj dvema mesecema, • • • —g PoroČilo z žilnega trgs. Pri malen* kostnem prometu so žitne cene v preteklem tednu malo nategnile. V Ljubljani so ostale neizprcmnjene. Moka »0« Din 535, krušna 475. ove* domači 350, bačka 300. Flžol prc* pelićar se oftliupujc po Din 575. ribničan po Din 630. —S Novosadska blasovna borca 23. novembra. N4 produktni borzi netiraje: Pšenici bačk« 79/SO k^; 2 ••i. 1 vag. 315; banatska. 79/80 kg, 2 %, 2 vaz. 312.50. Koruza bačka za marec-apri!. 100 % kasa, 12 vaff. 200; ba^ka marec april, 100 % kasa, 15 vag. 220; stara in in pol vas. 225; za ianuar-ie-bruar. 6 vaz. 225; ra januar-februar, duplikat kasa, 5 vag. 222.50—225; za marec-maj. 2 vaz. 250; baratska januar-februar, 5 vag. 212.50. Meka »Oss-, 1 vas. 500; »5* 1 vae. 400; *6«, 1 vag. 330; »7c \ vag. J80. — Tendenca neirpremenjena. —Z Naš uvoz v prvih tren me&ecih tega leta. Objavljeni so prvi statistični podatki našesa uvoza v prvih tren mesecih tega leta iz sledečih krajev: Iz Avstrije 596.221.356 D. (od celokupne vrednosti uvoza v tem času 31.16 %), iz Češkosbvaškc 341.303.311 D (17.S4 %). Iz IiaKje 276,515.056 D (14.45 *■'<»), Iz NemČijc 200 148.541 D (10.47 %), ix Angle-5ke 1S5.423.198 D (9.70 %). iz Zedinjenih držav Amerike 68,965.843 D (3.60 %). Iz FrancIJe 46.055.837 D (2.41 %). iz Romunije 39,923.320 D (2.0* "-'•). \r. Oržko 35,528.629 (1.86 %)- iz Indi.if 30 649.450 D (1.60 %), iz Madžarske 26 039.857 D (1.36 %). iz Sviće 13.942.199 D (0.73 •■•), \z Belgije 11.379.463 D (0.60 %), iz Bolgarske 8,841.195 D (0.46 %), \T Niz^«mske 8.S21.645 U (0.46 %). iz Ar-SLcntinije 5,940.100 D (0.3! *t). iz Pr>!]ske 3,922..?00 D (0.20 •/•). iz Reke 3,95!.533 D (0.15 ■'«), Iz Non/eške 1 S20.01-5 D (0.09 %), iz eku^ranib kraicv «>d Italiie 1.531.19^ D i (0.0S •/•). iz Perzij? 1.446.255 D (0.03 %). iz ! Drazilije 1.001.65« D (0.05 %). tz Turčijc | «^07.506 D (0.04 */t), Iti Skupna vrednost je j znašale 913.443.360 n. \ __g o bosanski rtepozl-inl benkj v Sa- rajevu, k! je v poravnAir.-m postojanja, se poroCa. da im« 13 milijonov Din pasiv, dočim Ena.najo aktive koma« 6 do 7 mllijo-nov Din. Bank* js bila ustanovljena itdva 1. 1922. s 5 milijcni T>in akciiskcs.t kapitala. Zcpet nov dokaz, kako čudno ta riskantno ;q rostopalo voJstvr*. ZaćcgadeU postaja kakr-r vidimo, %-prc^anie odzovor-^ nosti poslovodstva pri akcijski iiri!xbi ved-j no v?-'.ne;.še. Fo dru.fi! siran; pa se mora j itak čimprcj ndejstvir* prepotrebni princip j zRščjte ra vlocnike. Po našem mneniti bo-! do i« salo potrebna pestava imela dvojni ! uspeh: «omnosila bod? in zavarGvala v!a-j catclje, sa>cdno pa izkij'jJHa vsako neza^ ' lipanie. vs?»kc dvons In skrbi, Ki imajo za | poslcdičO nesmšselni in pr; na* v Sloveniji j povsem ntop-avičeni taVorvan! »Strirmpf-sistsm* a!i skrivanje In zh!ranje dcn«rja, gotcvine. papina ?n zlast! srebra p^ skri-njah «?i doi^Ač*«" pred^'IH. Ta rneds. in fl-nančiJt. ♦keralfti* je še dandante pri na.« v livadi, da-3i wenda as ntžtw r» ve, ?a koMko ods*otkov bi se ?:n*%4«.- st-driBiR na izredno lep*, pa zO.fi tc?cv-M c?!: na;*eiticl.litCjšc ćovrSftr.osd r •~*">*k! sfrokL Tem i?k;*rJt:5s p* inora V5*kdo če-»■tftstt Jali.i« B«tc?t« k veselemu umet-n?5kcrr!ii gc.'^vh, da 5e je v okviru svoje redke pc^nks umetno-sti do sednj po-vsod iskazat in «i povsod pHdobil bla- j roHnh-3-j in r*s.?icBo prizr?ar»!s. Obia^o-darjen s svojim krasnim Iirlčnim basem, »Bvržban po najstrožjem pevskem sistemu, v -sri sam5 povs^m naraven in do-vrSen bre? vs«-ce te^tralične, prisiljene navlake *\)f.d* v ko^kor toliko redio vrste pravih umetnikov po bo?>! volji. Baš dancs v rafool^ih svo'ih letfli. se lahko s ponosom ozira na dva^etl^fno preteklo dobo, ozira pa tuđi tebko š? z več!in 1'pp.n'em v c-dprto b^dočn^st, kl mu ob stros*m limetnlšem delovanfu in pojmovanju prinese rjaH^rž Šc mnogo tri-um-ov, mnogo Priznanja in mnogo vc-ttl'a.. Sai je, kakor sam zatrjuje, tcJaJ najbolj vcsei, ko vidi. da se Ka primer-po in pravicnr> sodi in cent. In za j»le-dali^tce epizode a1? r»e^zo2r:^n-* serviture mu sr>!or! ni mar. čez marsikako, če vsako gJedaHšV^-fnternf) inscenacijo, ki io je kakor v«ak tud« £e do?ivel. si vedno ka? lahko pomsra na dnevni in mirni red sv^jrfc višjesra uinetni^ksgt stremljenja. To «vo::e sfplrščs nn^en«^ dokaztre s tem. da si ie za svojo jr'avno nalesro — poles: na^i^v* — i^b^al poduk v naši dramatični soli. kf?r podnču'*e o rnstav-kn ^la^a alt fnr.etiVi m sploh o obvla-dan?« izT^vorjavc. Zclefi bi bHr». da se i za to šn!o vn'zz začet^nciv zani'na j marsiVak č-an nasr oi>cro in dra^e. ker I perec in fjrralec B?tettr *$0}t p?.C na I vI^cm ?fro-"ovne iznhrzzht žn mr? '•* pn-i \*z f"ffi rapredovar>re zlasti na^'h do-j moč:h moči !t r.n^i^^aia p^av zelo pri | srcn k»~ v-?dno fn ^ rf Be?thovtmvi »F?de_ Vor, katera bi vz^rlčo na?*^a Izv«^«-e? op^rnee? zbora mn^"» vcnc^irl-* !«r5a«f»T*?a ^ri^^ na vr«fo. To tem b^Tf. da«? t>o^3«'. fzn^pnlnnnV Kedai in Vr" -se b-^<* to v b'^tvi! Ie der?rno vprašanje resilo, se seveda ne more znati in ra- wdi mkcnmir v LlUbljanl ni5 di tega očitati. Pa sa? scr vse^a kar na mah itak ne more zahtevati. Glavna stvar je, da se naše gledališče in njegov nivo do-rledno dviga v vsakem oziru in da cvete in se izpopolnjuic od le:a do leta. No in eđer. izmed glavnih stebrov ali — cvd-tov. Če ne naikrepkejiii, ja jubilant Bo-tetto. /!e smo imeli letos priliko po-udarjati njegov pometi v občo in zlasti za našo slavensko opero. Naj se tedaj našemu chjinstvu sporočim, da našega urnctni!:a Betetta dunajska svetovna opera in njeno vodstvo izredno spoštu-ieta in priznavala slej ko prej. Na;bo1jŠI in zelo Časten dokaz tega za nas Slovence v obče častnega in važnega dcj-stva ie pismo, ki je — kakor mi znamo — bas te dnj došlo g. Betettu od g, F ran za S eh alke. ravnatelja du-naiske opere. Med drugim nm ondi piše dnbesedno: »Sie wisscnf .dass cs cin noch niclit Qberwiindener \Vunsch von mir ist. Sie vdeder ganz in \Vicn zti haben. Auch wurdc es mich imedlich freuen, Sie wicder in eirer grusseren Rolic hčren zu kčinnen« itd. To pismo iz ravnnteljstvn duna;sko opere, napisano mu slučajno te dni. jo zn mbilanta Bctettn pač rnjlspSe in naj-vis.ie priznanje nfcgovUi umetniškihj pcvsklh vrlin v absolntni ^meri in merL Prepričan scm. da naš Juli] Betetto niS manj in nižje ne ceni splošnesra In brez-pogojnrga priznanja in spostovan;a na domaćih tleh. In tu bode nicer^v Kecal pri slavnostnl predstavi dokazal vse svoje visoke r.mctnostL On sam. na5 rlavljenec B?tetto, pa nai dozivi pravi in gromovit vihar uclanega srčnega pozdravljanja in domačecra cvetja — k Iz-' rednemu krazniku slovensko umetnostl in slovenskega umetnika. Zntnrei — čestitamo. Pr. Konrad VoduSclt • * • — Na fentla&obsfcem gterfcnfk?Tn oCm praznr.ic elanes v nedJjo jf. Pnclrebrr5-tt svej 50. rtastop. Koliko potrpljenja ie treba isrnlcn, ki Je 5iccr uradnlk. d.i iz^olni svoja doL'no^ti, ki mu Ilb narckuio njegov ide-nli.Tem! In Z- Podrcbcr^ck Je vs«kdnr te svoje prevzete dolžnosti Jzpclnil v po'n! meri. Koliko veselih uric nam Je mpravi! s sv/v jirr.i kemičnimi nastopl, k^Iikokrnt nas ja zabnvaK da smo se do solr: na^mcjnl:! Zato tuđi dancs v nedeljo posetfmo predstavo v nnjvcč'cm številu in kličemo c. Podrcber* Skii: 2ivel ^e dol^ro vrsto nastrpov pr! pred-* stavah na Scntjak'jbskem odru! — Stovcnsko marijetno glcdalJSčc ▼ Mcstncm domu. V neer. — Dvoje izvlrnlb flovens^fti đal v Kn, Klcdaffsču. PrihocIlnI teden se vDriziri v našem gtedališču dvoje izvirnih del. Drama Kra pravljfčp.'j i tro »"ihr:c^ni prvjn«, katero Je napisal priznani s!ovcn~ki pisatci} Fran M i 1 ć i n s k i. Izvirne sisfbsne točko k tej isrri pa ie komponiral g. Viktcr Parma. V operi se pa poie izvlrna opera »Gospo-svetski sen«, deb našega najplodovltcUcga operneja skladatelja k. RIsto S a v i n a. Libreto za to opero je napisal skladatelj sam in pa Frr.njo Ro§. Premijera Gosposvctske-Ra snz se vrši rta naredni pravnik v sobota, dne h dec, »Mogočal prstanc pa pojde čci od^r prejSiij; večer. — Ljudska operna predstava. V nedeljo ob pol 8. zvečer se vrSl v operi ljudska predstava z zniZaniml cena-ni In sicer st poj© Cajk'/vskcga opera »Evgcnij Onjegin«. S to predstavo daje uprava priliko tuđi naj-?:rsim plastcm liu-bljanskeKa prcMval.stvat, da se nsstaja oh divno leni ^lasbi znameni-tega ruskesa skladatelja Cajkcvskega. Zt-sedba ie slsdeča: Larina-S.Tiolenska. Tnja-na-Zikova, Olga-SMisojcva. Filipjevna-3o-rova, Onjcgin-Popov, Lcnskl-Kovač. Oremin-Zstthey. Stotnik-Perko, Zarccki-S« belj, Trl-quet-Mohorič. Cen? znižane-ljudske. Dcbo se tuđi oosamn! lo£ni sedefi. — Predstava za sale milVde bo v dram-skem cledaiižču v nedelio dne 25. mv. ob 15. Vprizori se vesela otnžka Igra Kroji-ček-junaC:k z ro-J!?o in baletom. — KJs:o Savln: »Gosposvetsk? s*m*. — (Narodna opera v 2 dej. s predisrro). To no* vo delo Riita Savina kl s* v kratkem vprizori na našem odru, za.iema «nov svcje?a delar.ia Iz davne dobe slavne kcro!k» zeo-dovine. kn ie vlsdal Korn?ko in del Kranjske z Ljubila™ Ocrnard Spanhajm^ki. Izob« ra^en in oročen knez slovenskima duha (1202—1255). Saprosa mu je bfla Čehinja Juta. h5! kralja Oinkarja I. PFemisla. ka-tere slikrj hrani !ji:bljan-k! mu«j. Juta Je bila Izredno plemenite duše In dobrotnicra si-romakov. O prstanu, ki ca je noslb. Je prorok r.val a nj?na mati, da bo Jiitin suprot r?si, ki ji prvi snnme prstan In si ca natakne, Ko je Juta z očstom prišla k ustoličeni« Pernarda na Krn^k; rrad, se Ji i; U pri-b'i.'a! k^i berač, da nep^znan *D-zna dušev-noii ju u no in Margarete Audeške, kl ta Stran 4, •SLOVENSKI NAkMHU rtnr 25. novembra iy23 Siev 273 ^fruSa zaplesti v svoje mrefe. Ta zgodovln-ika legenda ]e združena z ustoličenjem dala flavno ogrodje opertnemu dcjanju. V vsem fejanju nastupa Dušan, naš poosebljeni na- cljonalni duh, ki je zasanjal ves ta sen o Oosposvetski slavi« ki gre v operi ne m deja- ■ju mimo nas. — Umetniška šola »Probuda€. Poduk H opisne geometrije se bo vrSi! ob nede-ljah od 0. do 12. ure v prvem nadstropju tchničtie srednje sole soba It. 16. Interesenti, ki hočejo ta kurz obiskovati se lah-lro vplSejo ob ponedeljkih at] sob&tah od 17. do 18. ure pri z. prof. Severju v prit-ttčja tehnične srednje Sole soba št. 4 ali ob aedeljah pri predavatelju. Prvo predavanje je v nedeljo 2. deembra. Dogovorno •e lahko dol oči druži predavalni dan. — Operni pevec barltonlst g. dr. Alek-sander Rigo priredi dne 3. dec. v Filharmo-ničnj dvorani koncert, na katerem bo fzva-Jal ćelo vrsto utnetnfh pesmi slovenskih ln drujrfh skladateljev. Koncert se vrši v do-brodclne svrhe. — Uvod v umevanje umetnosft je na« dov ciklu desetih predavanj, ki jih priredi ▼ letoŠnji zimski sezoni Umetnostno zgodo* vinsko društvo v Ljubljani. Lanski zgodo* Tinski ciklus je vzbudil med ljubitelji umet* sosti veliko zanimanje: pokazala pa ne je potreba predvscm korektnoga uvoda in raz* jasnitve nekaterih osnovnih pojmov, brez r&rumevanja katerih je lajiku pravilno sta* Bšče napram umetnostnozgodovinskim dej* »tvom in pojavom nemogoče. Predavanja bodo bogato ilustrirana s skioptfčnimi sli* kamL Vršila se bodo ob sobotah od 6.—7. ure zvečer v zbornični dvorBni univerze ffcivSega deJelnega dvorca). — Program: 15. decembra 1923 dr. Izidor C a n k a r: Sncv v umetnosti. 22. decembra 1923 dr. Fr Stele: Vtebina v umetnosff. a) erhliek* turo. 5. jenuarja 1924 dr. V. Mole: Vsebh na v umetnosti. b) slikarstvo in plastika. IZ fanuarja 1924 dr. V. Mole: Norava v umetnosti. 19. januerla 124 dr. Fr Stele: Vmefnogt v naravi. 26. fanuarfa 1924 dr. Iz. Cankir: Kompozicija. 9. februar ja 1924 a. ki v svoji megalomaniji projclaSajo Slovence in Hrvate za naipopolnejše. od Boga samoga izbrano liudstvo, ki združuje v sebi vse najbolše sposobnosti in vrline, zatriujejo, da so Slovenci in Hrvati ne snmo sami sebe z last-no moč'0 osvnbndili. marveč tudi odlo-Čilno pripomogli h končni zmagi Antan-te. V tem oziru opozariamo na svo-ječasna izva»an?a kleril'alnesra p^^lanc^i Vesenjaka v mariborski »Stra?.ic, kier je z vso re^nostio uffotavlial: »Dr. Krekova mo:?tr«=ka deklaracija ie bla povod zloma solnnskesra in p^avskej^a. Treba ni bHo z^veznikov. da nas osvo-bnde, osvobndHi smo ??e sami in zavez-niki so b;1i čamo indirekten povod naše osvnbnditve.« AY] ie to isHna? Čuimo. ka i o tem vpraŠnnju piše dr. Lulo Voinnvlć v svojem raj-nove;5«m doln »Konkordat s ^v. Stolico in na^e narodr»n vnra^anje«. Dr. Voino-vlć izva;a: »V dr/avnem orcriftzrnii r>r\ nas ^re^'lad^io pravr»«1avn? element. Dl-na^fi'a nnnnda r»rnvo<:lvn1 cerkvi. Vsi oni n^Vt^nl lu?d?e V* oT>ra"'i;a;o d^'a^'ne pn*\e in kt so v feh pnslin meroda;ni. so pravodavni. vniska ie v ^vofem bl-na na vrs oslabi srb^ko-pravo-sln^ni elomrnt, ima v r<^kab nnravo v naSem narodu. — Jnz smatram — a knf katolik. wpm to reci — da je p^leg mn^ih razli^r-ih neprifetn^sti ta k^n-M7nk*nr3 v ^^^nn^ni ča^'i z*s*>*1'»vtns'<'?i potreba. O naši drfnvi lankn trdimo. da ;e n^tafovi^ena m brzo roko in 7. nai-več'?rn trndom. Onp i> s*e z^lo od^nl'^*-na od prave k^n^oTHarrne. to ?e, da bi v.ci n'pTii d^li ^ar^on^nn dolova^ za eden 5=Vupni c'IV ^l^vek. ki razmišlia. a ne «amo fnnnizivno č"ti. se ne srne je-zi't1. a^o cr» z«rA^nvincke rarrn?re pn-vzmW(*m da ie t'^ti element, ki ie nrvi dv'^^i pnH^dovanib od p^t^tolcfn^rrn ti'ršVerr^ recima, irna ta element, o katr»reni govorim, vse vrlin? nop^i^^Tri^ TTTr^^^^^n n°r^^n^ora in ^neri^^Ti^^a tina. V formn^fti t^n:a ti^a te t^nlo Tva^ncT^v** n«n«^nr» vl°«!:o in zarn^'^^trn *'Mt nri nra!Snnia. na katera p^-lejj vren !°t>Ht ođerovorov nai-bolje odj^ovarja gornie de;stvo. Toda izrečeno labko zerodovinsko niootezo. ki pa ni b'noteza. da bi se m? n'kd'ir ne bf-f? osvrbod'T' ?n nenđv'sno u-Pd'nlH, da br se m? n«kdar ne b»H p^tnvlll na sve-tovn! f>o7f»r«'c* kot neodv*cna država, ako bi v'ada! prer preV'n'en'a cd Soče do Vard^r'a — fca*orc?7e"i. Ka*o-fik! h? se ne b;n Ti^Vd^r unrf", ?e manji pa b? b'J? its*anovili neod^'sno državo.« Navedll smo to sodbo ucjlodn^^a naSesra nc^n'aVa z^+o. ker ie znan kot prepričan katolik. Dr. Tjh'o Vo?nnvlfi ie bil pred voino v slnžbi črn^5:orsk^c:a dvora. Na Cetinin ste jra lahko videlf v«:ako nedeb'o z rp^l'^rf*n'koTT» v roM po-sefati ondotno Vnfo^5Vo cerV*»v Ako Je on kot rrenri^nn V^fniik pri^^l do uve-ren?a da b i^e Hrvali in Slovonri k drfava nr^vz^ti ofi h&v** fcef^znfre To ?• po Tr»tr»!^trovi s^d^i P^1-ve^ia ^»f^T^^'a d"1a\rn^i v nns*i đr JFavf. V»**l rta bi se ♦* ^-Tnvp'^e Vrr-montira!« ?n nrompcHi* kam dmffa^ so ri^c^ia tTfr»'?tfi*»"* n^cn^Tin. te n1*"- ! 1avn»ce se h**^ v doglednem času 5e I znatno povečale. . novtmbra 1923. — Nađomectne volitve v ecnilr.o komisijo za dohodnino v Sloveniji in vzposiavitev dohodninske cenilne komisije za Prckmurje. Volitve do § 189 zakona o osebnih davkih se vrše v nedeljo dne 20. jamiarja 1924. R:izp s vo itcv iziđe te dni v Uradnem listu in se objavi tudi po vseh občinah na krajevno običajni način. Razslas obscsa vsc podatke o načinu, kraju in času volitev. Vo-Iilnl imeniki bodo pri davčnili ob'astvih I. stopnje razpf lojeni na Vro^led od dne 13. dcc. do 20 dec. t I. ob mvadrih uradnih urah. V istem času se smejo vla-Kati i^totam reklamacije proti vnli-n:m imenikom Po poteku reVTamaciis'-cg:a roka bodo smeli davčni zavezanci vpo-Kledati volilne imenike še nadalje do , vstetega 12. januarja 1924, ako se pri- i merno 'effit'rriraj^, da se jim na ta na- • čin omojroČi izbrati kandidate iz kroga ; volilnih upravičencev. — Be's'jski narodn? praznik se praz-nuie v torck, dne 21. novembra t. 1. , Oficijelni spre^em ob U. dopoldne na belgijskom konzulatu. — LjuJska vidika šcla v LiuhUanf priredi v nedeljo dne 25. t. m. ob 10. dop. v zborntčni dvorani na univurzi Javno, vsakomur dostorno predavanje o temi: Sori-alno-etične naloge o^rtivnega Solsfva. Pre-dava z. 1. P e r t o t. Vabimo vse k-o^e nn-§e jnvno^ti. zlastl 5e na§e vz^o] tcljj ter one, ki so lim vzsojna vprašania pri srcu. — Kaj je z zvišanjem me§čansk!h podpor? Mestni magistrat ljubljanski upravlja fond me§5anske imovine. Lc-ta obsto a v prvi vrsti iz dohodkov, ki jih donaša nekdanfa »Kresija« v Stritaricvi ulici. Vclikansko poslopie. v katerem ie neštevilno prodalalen in trgovskih loka-lov. prinaŠa vspričo običajnih visokih najemnin tudi uprav siiajne dohodke. Iz teh virov se izplačuiejo podpore obubo-žanim članom ljubljanskih meščanov. Marsik^o Ima lahko domovinsko pravico v Ljubljani, je torej d^mačtn, ni pa 1 ubljanski meščan. Po naših informaci-jah je sedaj živih nekaj nad 50 ljubljanskih meščanov. Le-ti in pa direktni potomci že umrlih meščanov imajo pravico do prejemania meščanske podpore, če je njih gmotno stanje tako, da unravi-čuje preicmanie stalne podpore. Pri teh ogromnih dohodkih pa so meščanske podpore, ki jih prejemajo te reve, na-ravnost breznomenibno bagatelne, saj dobi taka o<=eba samo 75 Din na mesec. torej nfti za kruh ne. Slavni akcijski odbor, ki taVo lep-o in spretno organizira urade, bi imel tnka.i na''hvaležne.^e pol;e. da naoravi red v tem pravcu, da 'zboli^a znatno mesečne ubo?ne me* ščanske podpore. Tu pokažite svoj socijalni Čut, sai imate. kaVor pravite, dc~ narja in srrd^v dovoli! — -f-fTu^on Noot, vcifki Tnd!75tr!'«^ec !n pre-d^edn;k knv'nskerra rdrtiženm na Dunn-ju ie po drtl'Sem bo!rh«n)u umri v Četrtek popnldne. SolastniV dobro2nnne f!rme Vo-jrel & Nnot na Oimaiu fe bM dolari leta predseđnfk Krnnfske industrijske družbe na Jescnlcah. kntero je od skromnih po-čefkov spretno vr>di1. OdHJna zns'u^a nje-sova Je, da ie to sedaj naH'ečie kovinsko pnd.ietie v nn5» dr^nvj r^ovzpelo se do se-danie svnie rbse^nosti. rTn^^n Nant ie bfl odličnn o«ebnost v s:o5pndnrskem svetu ter je vživni vsrstransko spoSrovnn'e vsled svote^a konenfantneeft rtn«topa In svojepra ve'ikcsra strokovnega znanja. Bodi mu časten snom!n! — Besede In đelanli-snrne ln pod'etia. nai Stedijo z elektrlko, Češ elektrnrna je rako sHno prenb!o?na, da jedva in to snrno z najvećim naporom zmasruje stavljeen ]] naloge. Zlasti je tre-bn vnrčevntl z elektriVo v prvih večer-nih urah, ko se e!ektrka skoro povsod nezmise'no rnbl fn naravnost rečeno trati. Tako besede fn sedn} dojenja. V mest-nem ^osp^arskem tiradu se ie zadnji čas z županovim privođenjem vpelt.il Se vo-p^'dnnski delavnt čas fn slcer za vse urad-ni5tvo od 4. do 6., dasi ni prav nobene Prave potrebe zato. Temu uradu prfde'ie-no ur«dni5tvo mora točno prihvati v urnd; ob teh urah ie sevedn treba žsnt! eloktri-ko, dela pa nfč. Z dobro volio se pa?, lahko vse cnrav! ob rednih urndnih urah, to je od 8. do 2. AH pa zapns'ite tfste svof* nesrečne prote? rance, kl samo p^n^o vle- Cejo. ne delajo pa nlč, vsal y rednih urah, ko ni treba žgati elektrike BcseUc miCeJo, zaledi vle^cjo! — Nn§; praporl. Po nn^em osvoboje-nju je razvilo več društev svo;e prnpore. VeCina teh so v narodnem slogu, knr je vse hvale vredno. Na5a ornamentika je tako razvita. da se nam tes* vnaniejft kulturnejja zna-kn ni treba sramovati — naspromo. dci/'.nost Sokolsrva bi bla, da ono samo prop^ira nSao domnčo stvar in jo izpopolnjuie. K^r bodo razvila ?ie razna društva nove prnnore naj se drže slede-čih naved:'. Skoro vsflka pokrn;!na ima nekaj svojega tfpi^nc^a nll v bflrvi, aH v ob'iki. Tega se je v bistvu držali. V zad-n:em Času so pršli v navado prapori Iz bclega platna. Prav pr poročljlvj so in prnktični. ker se da:o rra:i in se ne sekajo knkor svileni. Treba ie še vezenja v tr-pei'ni rbiki 'n traia jako doico. o čemur nns preprćajo razne stare narodne vere-nin?. k: jih hrnni nr».§ muzel. Ob!rka nftra-sčajskih praporov nai bi bila bol} majbna. Da se dosege v tem oziru tudi nekaka enot-nnst v obKkl. b\ bMo pripnročljivo, da đru-Stva, ki nameravajo razviti pmpore, rred'ože J?> nacrte za prapere, predno jih dajo v delo. — Rn7p's zdravn!?ke službe. OkroJnl urad za znvarovanie đe'avcev v ljubt!a-nl rarp'suje s*u-*bo uradovepa zdravr!ka zr splr?no medicino pri r^slovn!nici v Mariboru Interesenti se opozarjajo na rarphi v Uradnem Hstu. — Rekord v stavbarstvu je doseula letos zcric'hi trinrdstropne pp'.iče .Trd'pn'-ke zavnrova!ne dru?be v Bcctliovnov! ulTci v I.jrblinni. Z Krndbcnim defom se je prlčclo Ict^.s k>ncem aprila In sednj je stavba po-tova In por»f Inoma ^uha tako, da so se rrl-čcle stranke nse!ie\-atl. V prvem n^dMrpp-}u se nnhajajo nt^arni^kl prostori dni?be. dv čim so v ostalih n^dstropjlh stanovanja. Posebno lično ie izdelana fasadn katera le gotovo enn najlen^ih mođerrrh fasad v me-stu. Zzratttn le fzvr^lb pradnena tvrdka A. Crrne .nacrte fn detr»i!e fasade Je napravit arhitekt »ni Ciril Koch. __ Ustnnove za obrtnike ln vdove obrtn kor. Trtrovska fn obrtnička zbornica v LiubMani razpfs'.He za 1. 1923: a^ re-set tistnnov za onemode ubope obrtnike a!! rrjrovce in slcer pet po 100 D"n ;n p:t po 50 Din; b) pet ustanov po 45 Pn a onemoeTe ubo^e vdove obrtnikov ni! tr-srovcev. Pro?n'e naj se polT!iny> n*c">v kl in obrtnfSkl zbornici v Ljuh!;ani do 8. doc 1023. Priolžt nai se fim od ohčin^CRfi In ž(ir>nl»skej:a uri»da potrleno dokaz?1o» da Je P»-osTlec obrt ali trgovino samostoino iivr-Ševal. Ca sedaj zaradi oncmoRir-stt ne more več delnti in da ie ubog oziroma. da ie prosilka onemoe ali dru-gesa prostora. Ako je hiša, stavbišue itd. tako postavljeno, da je umaknjena v no-tranjost za ulično crto. ali da moli v ulico dol/ne so nnStete osebe čfstHi hodnike tuđi ob onih hiŠnih, stavbiščnih etc. stranch, ki ne tečejo vzporeJno z uV.co, trsovm itd.. ne jclede na to, ali je tam kak vhod ali ne. Prestopke tej;a razjrlnsa bo kumova! mes'ni magistrat kot prestopke Cfstno-po-Iicliskega reda za mesto L'ubljan« po 5 117 tepa reda ln sicer z globo od to Din do 1000 Din. O7.1rorna r taporom od 6 ur do 14 dni. — Električne žice je *neč po mno?lh ulicsh in cesfah pretrgat. Te ulice so sedai ponoći brez razsvctliavc. — Sneg in snaženje ultc in čest. Sneg je danes v jutro zaccl z nova padati V mestu je nastala brozga, ki ie nesnosna. Ljiibljanskc ulice 5e namreč kaj počast či* stijo in ravno tako počasi 5e odvaža sneg v strujo in na nahrežjs, dasi 9O na delu mestni drlavci in vo^niki kakor tuđi mnogo naietfh. Ravno tako počasi čistiio mestni delavci ttidi javne Hodnike in prcKode Ker se dc!a tudi izven de!^vne?!a časa — liutrij in popoldne, — bo stal ta sneg mestno ob* tino vsak teden »tntisoče. Za brczposclns in delazmožne ljudi se pa nudi baš sedaj lep zasl'ijek. __ Veđno manj po§teno?tl. P!5ejo nam: Merilo, kako nazaduje v LJubVian! sp^nSn! čut poSfenosti. so mefcfni policijski izka-si o izjriib1!enih in naiđenTh rredmeffh. Izkaz o iz.eubljenih, orlr. p^abi.ien'h predmetih je vedno večii (postedica splo§ne nervoz-nostt in alkoholizma), dočlm so Izkazl o nađenih, t. i. policiji odđanTh predmetov Cimdn1Te kra'^i. Ako je ve>slh ?!ovck po-znbll kak?no stvar v javnem lokalu ali v vlfVn, ie bfi labVo prvmfrifn, da dobf fz-gub'ieno naznj. Danes pa mor.i biti nnjde-ni predmet n^^avflost nernbijiv, nko se odda na rolicii!. fe 5e đobf'o čas+ne izjeme p^S'eniakov. toda izumirajo. Dobro bi bilo da bi vsnkejja uta'alca ekscmplarlč-no knznovali ;n 3e ca postavili na sramot-in eder v čsopfsju. Zlatorog-milo, da belo parilo. • Kcdnlžni poljubčkl — vetjali 1"r:0 d^Jerfjv. Dr. Ju-stin Mitchcll, štabni zdravnik \r. Chlcaga, je imcl svojrČasrto d^^otraino tožbo radi ukrade* rih nolj^hov. —.^^iss MstliHde RenVhafdt. Y\ fe bllt strcrnJca v nem^ki ^o!n^ci, je nrrd vo* roto r»rise^a. da jo te dr. Ju« ntin s'Joma r»olt"V»oval in ie ra* hrvala 2O.rXH) do!n-iev rdškod* nin^. Porota je Matildl;i pri* rrftTa o«*?rncno v«oto ra. tikra« drne nolU-be. vendar je Va«ir*# je jodpi'V rrtiz^1 Vnren n« 10 H# j«o5 dolariev. Zd'-a^nik dr. Ju« sf;n na ni voH«n. d« hi poli"he tnl*o vi^oVo plural in le zrthtr* va^. đa nt mu karen odp*'sM r*> rakonn o insoiventrih dol^nt* J"*V ker ne more pla*afi Ma* HldVa pa nnre ni'rsar i?1i*tti o tem in lr izjavila, da da ntj ranro tcAP-n ^asa. da n* So po* li-he nta^ai. Tn rd-»^nik \r rno« rn\ r^*>et v m^r. Tn n\ hn ▼ drugič premislil krasti poljube, QQQQQQQQQQi štev. 270. »SLOVPNSKl NAROD«, dne 25 novembra 1923. Stan 5 — Vozne pošte po deželi imelo radi slabih in neskidanih cest znatne zamude. Poja vi jati so se pa začelc tuđi zmmudc na železnicah. — Za »Sokolski dom« v Sp. Siškl so darovali: Neimenovani 400 D. Jug. zavar. Slavija 250 D; »Slograd« In uradništvo »Obrtne banke« po 200 D; uradništvo »Kreditne banke« 168.50 D; uradništvo »Kmetske hranilnice« 130 D; F. & A. Uher, Oorec Ivan, Trgovska banka. Kreditni zavod za trgovino in industrijo, mcnjalnica Rcicher-Turk, Slovenska banka, Prva hrvatska Štedionica. Meden Viktor, C. H. Rozman. Slavenska banka, Miklič Fran, A. Volk, Kmet in Co., Delniška družba pivovarne Union, Zorrnan Janez, »Grom«, VVhite Star Linct Jugoslovenska banka d. d. menjalnica, Premlč. I. Knez, zavarovalnica Dunaj Balkan, Slajko Jože. dr. Oton Fcttlch, KaSman (Sk. Loka) po 100 D; Menjalnica Stubcll, Mapdič. Bohinc, Grccorc Verlič. M. Tićar, Viljem Bizjak, Jug. kred. zavod, zavarovalnica Dunav i>o 50 D; uradništvo Češke ind. banke In »Jutranjih novosti« po 25 D; Seidcl Jožc 20 D. Odbor izreka tem potom vsem darovalcem najiskrcnejšo zahvalo ter jim kliče sokolski Zdravo! — StraSno podobo ima danes po pr-vetn snefiru nnSa ubosa Ljubljana. Pravo morje! Pravo zrcalo scdan.'rgn. občfnskejra gospodarstva! KJor ne verjnme, na} gre pogledat na pr. Šelenburgovo ulico. To je srediSče nnSesa mesta. Potcm si takoj lahko misli. kakSna situacija mora biti še le drugod. Resnica je, da take brozge kn-kor je klerikalno-komunistična. Še nrsmo imeli. Na tak način se seveda da lahko gospodariti, pollti-zfratt, komandirati In druge zmirjat! knkor svoje hlapce! Sicer pa so se ta rešllnl občlnski svet In njegove reSHne glnve naibrž na tihem zriro-tHe zo-per nas IJubljančane fn nas cbso-dlle na mokro smrt v nelzmernih valovih sedanje pocestne brozjre. AH pa mojroče so na magistratu svoje »kunštne glave« steknttt skuhaj In prcm;51'njo nn tihem, kako bi ustanovili rai$e ljubljansko pnrobro-dnrsko družbo recimo »Plundra«. v knterl bndo »Slovcnčevim« pfsnteHem in politikom odVnzam čao<1flrsrvti. Bos vc. kaj si m^H:o sedaj vait požrtvovalni voltlcl — rrcŠČnni? — Celjske vesti. Načelstvo gremija trgovcev Celje javlja, da estaneio ra državni praznik dne 1. dcc. trgovine v mestu cell dan znprte. — M e-stni magistrat objavlja razglns. v katerem so podane razne olajšnve glede ukinkve živinskih In prašičjih sejmov v mestu Celju, kntcrl so prepovedani radi knze na jrohcfh In pa"klj:h. — Pranco-sko predavnje priredi danes v nede-lin ob 16. popoMne franeoski krožek v Celju. Predavanje se vrši v sejnl dvornal mestne hranilnice na Krckovcm trgu. Pre-daval bo lektor na ljubljanski univerzi Francoz g. Lucien T es n i e r e, kot delegat francoskejra instituta v Ljubljani. Predmet predavnnjn: »Le discipline« od Bourffcta Pređo vnnje ie brezplaČno In bo trajalo približno eno uro. — Mariborske vesti Nar. gledali-Šče. Ta teden bode najbrže repriza zadnjh novosti: Jesenske gosli. UmetniSka kri. Ge-orge Dandin itd. Med temi novostml Jesenske gosli nišo našle pričakovanega usrodnega odmeva, zato pa bnlj »Zcnitev« in »L'mctnl-Žka kri«. Letos prerazvajeno cbltnstvo ne-strpno pričakuje novosti v repertoarju. Tem Željam je uprava skušala že vnaprej ugoditi. Pripravila namreč vcl'ko Puccini-Jevo opero »Bohemc«, ki se vprizori koncem tega meseca. Pravo zanimanje za podporo gledališča od strani tistih kmKov. ki dosjei še nišo nič žrtvovali, še vedno ne more prlt! v pravi tek. čeprav tr> leto zasluži uprava ozir. repertoar In čeprav je to sveta dolSnost vseh. ako si hočemo obdr?.ati svoje Nar. gledališče v Mariboru. — N e P r i-pravljenost na zimo. Nepričakovano zaratili sneg je Maribor presenetil v vsakem oziru. Niti za hitrejSo p-ispravo snega iz gl. ulic ni bilo zadostno skrbljcno. To se vidi tuđi Iz maleca parka na Slomškovem trgu. kler leže nasadi te/ko poškodovan! pnd težo snega. Mnogo neprilik povzroča padanje sneženih plasti s streh — tud! žc staro po-glavje mariborskih gradbcn!h neprilik In za-spanost. V četrtek zvečer le bil opetovano tuđi električni stik po celem mestu. — Nova karta naše kra'Jevtnc. Pravkar Je iz5ia »Karta kulture kraljevine SMS*, kl Jo ie izvrši] znani kartograf, profesor geografije Vtod. Marinković. Vclikost kauč Je 1 .^6— 120 cm 'm vsebuje na^lcdnje karte: 1.) Oro-hidrografsko karto In karto clavn:h ko-pališč v kraljevini; 2.) karto zgodovir.skega razvoja kraljevine: 3.) karto gostote nasc-Ijenja; 4.) karto narečU v barvah; 5.) karto k-rijevlne z novo upravno razdelitvijo na oblasti: f>.) karto voino-admlnistrativnc raz-d^Iitve kraljevine; 7.) karto pro*vetn;h src-d!§č krallevine: 8.) geolnSko karto kraljevine; 9.) rudarsko karto kraljevine; 10.) naCrt Beograda z vseml ulicom! In glavnim! stav-bami; 11.) karto eparhlj^ke (SkofiJ^ke) raz-delitve kral'evlne: t2.) Industrijsko karto kraljevine: 13.) sredi teh knrt se nahaja: Prometna karta kraljevine SMS s terenom v mcrihi 1:1.500.000 r vscml 2eleznl5klml In brodarskim! linijaml In postnjaml z označeno k'lometražo pri vsaki postafl ter t me-sll, na katcrlh se blago xacarinju|e. pregle-d'tjcjo notni listi, kler so restavrnelje Ifd. Tz tega kratkega spisa se vidi, đa pojav take karte na prvi posrled predstavlja glavno sliko kulture naSe kraljevine. ZastopniStvo v LjrblJnnl. hotel »Soča«, soht H. od 9.—12. ure. Karta stane 80 D. Nabavo te Inrte pri-poročamo^ — Ljubljanski dvor. — Obtei^ts pretz* kuinjt ieteiobetonskega poizkusnega stropa sistema »tierbit«. Zadnjo soboto, 17. novrin« bra t. L se je vršila v novi stuvbi »Ljubljin« ski dvor« v navzočnosti graditeljev, stavb* nega vodje centralncga inSpcktorja inženjer« ja Schnellerja. arhitekta Schmidingerja, f*ra* dzte firme »Grtdbeno podjetje G. Ttinnics, družba z o. z., Ljubljani«, vsch udeleženih firm in delavcev običajna pa snajno aran« žirana končna proslava. Za priključek bc je priredila v ncdcljo zjutraj obtcžitcv železo« betonske strojne konstrukcije — (sistem »Hcrbst«, SHS patent 783), in sicer do pre* loma. Strop je bil kot napol napet armiran za normalno porahnostno težino 250 kg na kvadratni meter, imel je razpctine 5 70 m, širok pa je bil 1 m. Obrcmenitcv po stavb« nopolicijskih predpisih (poldrv?ga obremeni* tcv porahnostne težine, to je 375 kg na m*) je bila izvršena že 24 ur noprej, strop se ni upognil. Šcle pri skoro štirikratni obrc# menitvi, ko je bilo Že pričakovati, da se vse zlomi. so se pokazale prve pokc. Nato so naložili bremena skupoj za 14.364 kg (ra» čunsko 10.08krntna cbtcžitcv\ s čimer so Šcle irsilili prelom. — Iznaidstclj He^st ic razložit navzočim interesentom (okoli 40 do 50 oseM, med niimi tuđi G°sp. mestni višjj stnvhnl svptnik inž. Prclov5ck. konstrukeno vobfe, Halie orrrnil, da )e teh stropov hi)o ie okoli 100.000 m* z razpetinami po 8 m izvrSenih v Beogradu: postaviia se pa tuđi pri g'-ndnii vc^ikrca hotel« »Esrtlanadr« v Zatjrrfc'i, Ir.it prrlomti tuđi rWro*:Ta dci<*vfl Pravi^o iz» vHSfvania trh sfropov ra Slovcri',^. Ros-nn tn ITcrcrf^vinr* in-»a »Obnovi«, grtiff^cnn dr. Z O. 7. v Lti'hian?. — OKf«»?Urf» nrrirk'^nia je cViflfantno dr»'-*t7aU. cfa ie HH« fii invno nrrlrVuSen« '7im'flf«i. V-i tm« nar^^nnrt^finfv« da^*'e prrdno^ti g!ed~ crne. «nl;Hno<»ti in stavhne irvrn ir^r^itrlirvu oH nrV«trri>» r.S^vomii^na trrJiteT, da je »tračnice fmnstiČe") in kritno T^^st smazati ra mon^Titičnn«. -r^kai r>rc* lom je r»oV«ra1. ^*« ntkier nt h?to opaziti kake ra'iočitve ohrh aestavin stropa. — Parn** tntv?ne. Na dr?avnem knTod-voru v ?p. ^J?V! '* bila v času od 21. do 22. trn. iVrndenn bn\n prepT>rtr«nf"'« tjsn?«. v te?! 21 kf. TTsn'e »e !>»«♦ ^Td^e Tmnis Iz TrfAčn. — Alm! M^Hn^lC Iz k'nvn^e ie bH ukr«den pes-bcrnnrd;nec« vreden 3i^arja na Rndni. Tatovi so nemoteno izropaii skoraj pol trcovine in odnesli raznega mp.nufTkturnesa b'njjn vseh barv v vrednosti 22.760 Din. O drz-nih storflclh ni s!edu. — Ni Idenllčen! Pod naslovom »Bogo-kletstvo« smo v 256. Štev. »Slov. Nnrodfl« poroilati o delavcu Ivanu Kusnriu. ki je bil radi erdeza preklinievnnja obsojen na 3 tedne zapora. Ucotovljarno tem potom, da obsojeni delacev Ivan Kušar ni identioen s sodarjem Ivanom KuŠariem iz Drnvelj. — Za tri leta je policija prcskrbe'a štlrim znanim nočntm pt;^knm brc7pbčno stanovanje in hrnno v pris;!ni delnvnici v RcKuninh. Te so: Mrra Mohorli. Frnnčškn Strumbelj, r!mi!iia Znkraišck in Antonlia 2e!c7n'k. Eskortirane so bile te dni v Be-Kunje. — Opozarjamo na osr'ns specijalne rjrovine za pcri'o In vezenlne Matek & Schein, Dalmatinova ul. 13. — Danes koncert v restavracijj In ka-varnl »Trafnlk« prvnvrstno salonsko kapele. Začttek rb pol 9. *o pol 1. ure ponoći. Vstop prost. Ccnc ol va'ne. — Restavraclia »Zvczda«. Pancs v soboto in nedcijo sveže domaće ietrne in krvave kl^base, — Roparskl umor v Peterancu. V pc-ternncu, mirnem ma!em krnju na Hrvat-skem. se ie docodil te Jni strahovit zlov'n. ki je razburll celo selo. Na tnjinstven na-čfn je bil umorien pnnoči v svoji hi$i vdo-vec in posestnik Ivnn Trrčanec. Drujo jutro !e njegov sosed o-pnzil, da so okna pri Torčancu vsa zastrta, kar ni bio običajno in tuđi živina je glasno muknla. Ra-doveden je $el sosed v TorCanJevo hi-šo. Ko !e odprl vrata, se mu je nudil rro-zen prizor. Vse omare so bile odprte. po sobi vse razmetnnn in na postelji je !eŽ.-J s preklnno elavo Torčanec. Očividno se je docodn slučaj ropnrskeK«^ umom, ven-dar o roparskem morilcu ni bHo sledu. Za-nirnivo je, da ostnli selinki nišo čuH niče-sar, dasiravno stoje hiše tesno ena polee druže. — Usoden rodnjak. V baSkem selu VajskI, se je dogodil te dni žalosten slu-Caj, ki je veljal tri ljudi ?ivl;enie. Na dvo-riSču seljaka OjoreJa J5j:ra se je popr«v-Ijal vodnjak. Med popravljanjem je padel sinu Stevanu neki predmet v vodnjak in slednjt se je spustll v p^boflnr*. vendnr jja ni bilo več na povr5;e. Za njim se je spu-stil seljak Nikola Jovanovlć fn ko tuđi nje-^a ni bilo \t vodnjaka, je flerel Se Stevnn Hane, da resi ostala dva. Tuđi od njega ni bilo več1 calsu. Stvar je bila javljena novosadski policiji, kl je ucotovUa, da vodnjak vsebuje strupene pHne. __ Jetnlkl abfi! pamtite In pobernn. Tz sodn?|sklh raporov v Valjevcu so pobcgnili 20. t. m. na drzen način iclasovlti roparjl Bojovlć, Omerović, LiiCIĆ In MakslmovI6 PoskuSall ao le pred dnevi, « pristo:ni m?nl-s*er (začnsne učitelje m'nlster prosvete), ki lahko prenese to prnvlco na pndrejene orznne. Na preillne ravnntelin z Gnusa je b'Io po dnljSi debnti sklenjeno. da se z ozirom na corenie zakonsko določi!o »tav-vrio vsa nčifelj5ka Imenovnn'a z dnovns-ga reda. M'nister prosve'e se im« nnnro-S'ti zn odredbo da ohran? v?5;i Selski sve* do tizakonienj.i novela iolskega zakona svoj dosedanji delokroc. da se mu toraj dcpustl pa vica imenr>vnn:a ućite'jcv. Prrf. g. Jcran je r>rcd!flj:ai, da se Ima v!S!i šnlski svet obraćati v vn?.nei5:h sred-njeSolskih vprnSanjih do učiteljskih zbo-rov, da izra^l'o svoje rnncnie. Na predloe viš Solskega nadzornika g. Oabršček se ponovno rrt^r'še osem uCtteljskih mest na <>iv§em Stajerskem: Studenice. Št. F^vH prt Prcboldu, Sv. Jakob v Slov. gor.. Zf. Sv. Kuni^ota, So-štani. Braplovće. ?'. JuKJ ob Tnbnru. DovoliTo se je da!;e -istemizirnn;e treh učnih mest na ;x>možr.i sn!i v Mar'boru. Priprnvljnlnl razred se odobri. O raznih disciplnnrnih zndevah je poročal okr. glavnr g. dr. Knrlin. Po pnročilu vlnd. tajnika dr. Malena se ie dovolilo ra7.5irienie deške osnovne šo!e Celje okolica v scdcmrazrcdnico, evnng. osnovne Sole v Mnii Polinni v šti-rlrazrednico, osnovne Snle v Vitnn'u v Stirirnzrcdnico ter otvorltev r. kr dvoraz-redne osnovne iole v Mali Pol"nni. V vpokojirev so Ivi I pred !n crn n?: Jakob Žcbrć. Staritrg-Rakek. Serafina Go-IS-i-Hubad. IJubliana. Janko čepon, Ljubljana, Josfp Vesiak, finjdin (s pnhva'o in priznanjem); Mara OpaSič-Vrlšnr, Krčevina, Pavia Rcžek-Zurc, Novo mesto; Marija Sere, Ljubljana, Ceciiija Zvvcttl, Ma-renberg; Jos!p Rog. Turje. Ignacij Gross-Ifnscr (s pohvalo In priznanjem). Pi:5ia-va. Anton Gselman. Sv. Martin pri Vur-berjru: Jaknb Kovfičič (s polivfllo Jn pri-zr.ihjem), Prasersko. Ana Kapus-Stich, Blnnc&* A'bina Ažman-Koc'V-nčii, Ljubljana, Mihaela Hcr>atičf Cven: Jnn!-:o Cvirn. Lcskovcc: Ruža MulaČek-Biztak, Kaplja, Avsusta Scvcr-Arh. Št. Juri«. Teodor Schuller, Rnkek; Martin Binovec, Slov. Gradec; Franc D&rvftSft. ^cnavije, Josip Križnnr, Kranj; Anton Gliser. Sv. Primož na Pohorju; dr. P. Resrula Ceba-IJa, sra'ni kntehet LjubHnna; Roz.^ S^iber-ger, Moste; rTmerik Morlc (s pohvalo in priznanjem). Sv. Peler Pod Svet^mi xora-mi; Tomaž BJtenc, P^dUpa; Ivnn Zupa-nec (s pohvalo in prizrpnern), Vc'ike Po-Ijane; Frnnc Petrič. L?ublj«ra: Kma Rau-naehar, Uub'inna: Irma Takač, Ka.pcn; Knrc! Fenvcš. Hodn$: Lcopold Kolari Prtnča; Miros'ava Zcctiner, LnSko; Frnnc Wit7m«nn, R:bnica na Pohorju: Ceciliia Kotzbcck, Drbrnvca; Davnrfn Le?jnk (s pohvalo in priznnn:emV Ru$e: Josip Bez-lai (pohvala In pmrnnie za zvesto ?n doi-gofraino deTovnnje\ ravnatelj meSčcnske šo!e v p. SiSkI; Mnrl:a Kml:-ZakrajSck, R;bno; Mihael Vanhnik. Hoče; Srećko Majccn, Lehno na Pohorju. Koncem seje je bilo u^otovljeno, da mnogo z neučitclji poročenih učiteliic zaprosi za vpokojltev tftko! po porokl. Treba bo v tem rzlru uvesti nkcijo za izpremem-bo zakona o pokojnmah. * * • __ Strofcovno iofevo t nubfjansk! okolici. Občina VIC drbl v kratkem meščan-sko Solo. Kaj pa druge okolISke Sole n. pr. št. Vid. In Moste? Te raje preptilčajo skrb za strokovmo šolstvo ljubljanski mestni občini. Slcer imajo vodstva mestnih »tro-kovnfh. posebno meŠCansklh Sol naročllo, naj nn^eloma ne sprejemajo zunanjih učen-cev, toda okoličanf so v tem ozfru Iznnkl-Ijlvi. Svojega otroka prijavilo pri kakem sorodnlku ali znancu v mestu. Cetudl de-jansko hodlio ali se vozljo vsak dan do-mov. Le pnelejte pri Popoldnnskem go-renjskem vlaku koPko teh učencev Izstopa na postnjl Vtfmarje! Tn ravno v St. Vidu bi bHa meSčanska aT! rbrtna iola najbolj potrebna, ker t»vm fn v Tacmi Je d>rt nnj-bolj rarvlta (mlrarstvo, todnrstvo hd.) Tuđi icntvidska občina zasluži "»jmfwj ozh-ov. da bi JI Ljubljana zđrževaJa stro-kovno Jolsrvo. saj je n,ena ljudska §ola skoraj nič ne velja. Novo šolsko poslop:e je bilo postavljeno h fonda pok. župnika Bla?a Potočnika. Ta fond gotovo Se ni IzČrpnn. Kako lahko bi b la tnkrat mislila ob^fna na meščansko ali drugo obrtno $o!o ter prfzidala v ta namen Se P«r Sol-skfh sob. Ševe. ako ćela obfina m'sll le z dekanovo glavo, potem so Se osnovne Sole odveč. Sicer pa bi st Prostori za strokov-no Solo lahko dobili, sa^ Imaio strankarskl RokodeLski dom, a ba$ srdaj gradijo cb-Srrni Orlovski dnm, kjer bi bilo prosora za 8 Solskih razreiov. Ljubljanska mestni občina se rij torej otrese sentimentalnosti naprrm ta'--fTi parazitom. Posnemaj" naj d-s-: revne;So cbćino Vič! Cbč'na Mršte zasluži nekoliko obzirnosti, ker si ie Se'e pred let! postavila veliko. moderno In đrazo i^'o, ki jedva zadostuje za osnovne razrede. Dopisi. — Iz ŠtepanJe vas!: Sokolsko dru-i Štvo v Šteponji vaši je prete!eno nedeljo | priredilo v društveni tdovadnici (gosn'l. 1 salonu br. Anžič-Sorš?.) svojo prvo le:r$-nk> dramatično predstavo. Dnmnči d'le-tantje so vprizoriii enode>nko-birko »Bu-j cek v strnhu«. Predstava je pokazala, da se da s pridnostjo in vzrrnmnstjo tuđi z nfiiskromnc^lTni rnzpolof.ljivlml sredstvi dosrčl lep uspeh. Tprnlcl so svoje vloce rcS"li v sploSno zadovo'jnost ter Izzvali pri občins'vu, ki je nnpr>!n!!o telovadnico do zr*dn:ccra kotička. z i7borno izvedenim! komiOrim. rrfzori obilo ncpr^i^jcncca smeha in ob koncu i^re želi vihnren np'avz. ' Izborrn tfp MubljnrsVega postopnCa je i ustvari! hr. Kosmnč. knteremu se je tnkoj : poznalo, da ni prvič na K'ed^v'^kih deskah. j V njegov:h rok.ih je bila tuđi re/.i;a Igre ! Pa tudl ostali igra!:!: Bucek (br. Lndo i Rebernik). Buca (s. P. HiebSova). P;n!ič ■ (br. S. 2ldan) in MnrinSck (br. BlAzn:k) so prav dobro pogodili svoje vloge. Do- , macini Štcpnnjci smo društvu in ijiraicem i Prav H srca hvalefn! ?a priietno zabnvo in ?el?mo. da n*m kma'u znpet rTirede kako predstavo. Za poln cbisk Vnm vedno jjnrnntfra hvaležno domaće občlnstvo. — Zdravo! ; — Droblž Iz loieaSHe d-iifne. V soboto dne 17. t .m. so priredila narodnn druStva ! v Dd. Loratcu v Sok. donvi rapnll^kl večer. \ Ker smo rb meji. bi človck p-ič-k::val da bo dvorann nn1 i'o p^hi 2al di temn ni bilo tako. Navzotlh je bilo več Iz Oor. ne*o j Iz Dol Lo^ntca. Loeatčani kjc Je vaS narrd-ni ponos? V s'boto dne 24. je zopet preda-j vanje. Pretlavatcli je iz Ljubljane in priča-i krjemo t>olno5tevilne tu'citžbe. — Ncd ljskt | »Slovcnec« le v svojem dmisu iz Logatca 1 zaSel na osebno polje. Napr.del Je dve ugledni in odločno napredni rodbini [z Dol. Lo- ■ getca. Ker j-j varnar c. Orbrijc! Oblak — naimlajši od-j bornik. On knkor tuđi ostalo starcIUnstvo so pristaši SLS. Pričakovali smo da priđe kot svetovalec v poSiev tuđi %. Josip Smole, i nalstnrcjši odb^n '.< In vcčlctni župar. 2aU ' da se to nj zgodilo, dasi bi bilo tn Jcletl. da Priđe tako izkuSen nicž v starcSinstvo. Zvečer ?e ic priredila novemu županu b klja-da. Tuđi mi pozdravljamo nnvega župana kot prveea župana, izvnljenega v svohedni domovini. Pričakt:lemo na od nje^a. da bo I ravno tako cbjektlvcn. krkor |c bi kot ge-' rent, ki si *• nridnhil «pfo$Ti zau">anic I — Iz Rakeka. Uid fihč!rs!::h vo»«tev na Rnkcku in dclni napTcdnf uspeh v Planini našim klertkalnlm voditeljem ne da miru. Mnogo so si rnzndevnli, da bi dobili to važno ohmeino postnjanko v svojo roke, z> pred vojno so oreanizirnlf svoje sile v občini In so skvšalt. IzrobljajnC rnz-ne lokalne prilike, prrti na krmilo. Zavcdnl i Rakove! so te napade od'rnčno odbva-H, ] res je bil nekaj čnsa pred vojno od 1. 1910. do 1914. ?up«n klerik«lec Ta tur na pod-lag? komprom'sa, sledi! mu ie nnpredniak g. B e 11 e z Unca in po njegovi smrti je prevze! ?ui>wnstvo vedno v nnprcdnem duhu deluiočl g. Tr. S t e r i a j. kl je bil prt nedcl^sklh volitvnh čnz 18. tm. nosi'ec kand::??une liste »n^predncen bloka« ?n računati ie. da bo g. Tr. Steržaj tud! na prvi občrnski seji izvopen za — župana. ! — fz Velenja nnm pi^ejo: Jamr.mercc In zunanji promrtni upravite!! rudarske uprave v Velenlu e. franjo Jereh }• dne . 20. t. m. umri v Idriji. Pokojnik ie b.\ ve- \ j sten uradnik. dober tovari? in zaved-n na- ; rodnjak Iz dnnes zascdcn-?j:a nre—lji. k*v mor se )e vrnil. žal — ne k zvn!j*nnju na-• n?5cnej:a zdravja. trmvefi k zadnjemu po- J čHku v rr>dn! zem1ji. Pokrt!n'k'.i b^di b'at ! | snomin. nJer^M veljaj zadnji rudarski po-] zdrav: Na srečol ; | — Iz Presorja nnm pfSejo: Dramntfč-; ni odsek f-ok^ia je v nedeHo 18. tm upri-, zorll v dvoran! svojo dnigo rledn'?5Vo j pređsf*vo. U^zorTl je rin.'gur'evn l»»d-skn dramo •RarvnHne ?Iv1Ien«n«. če po-m'reVmo. da so bili igm'ri snml kmetski : fan'Je In dekTeta. ki so večfnoma prvič na- ' stopili na gledallSkih desknh. mornm re-čl, da smemo n«n'e biti prav ponosni. Igralo s« je f>remW'eno m živahno, z«to io želi obilo pohvMe. V prthodn^e na} se med dejanjl ne puRčn obf^kovalcev v dvorano, ker ti zaknsne'cl motHo t«Vn lamice, kakor gledalce. Naj se nnvadljo reda! Nove kulise ta te Igro nam je narisal brnt P'llpič. IgraJre je mnsViral — in slcer prnv hrborno — fnjreisbrrcer Ir Rakl'ne. Oh'skovalcl fTedstave so se r^rjil prav ffldovo!'n! s željo, ćn se Igra *e ponovi. Sokol bo gntovo ustregel tej žclil, da vldf-Jo Igro twdl tfstl. kl «o vs'ed ^Vra?no stane ga vremena ost«H đnmn. Nndeinmo se. da prh*ede n«m nn$1 dllet«ntie v teh zimskih meseclh Se več tako pr'ietnlh ttrlc. I.e po-gumno aaprej po zacrtani potll Zdravo! ' Zdravstvo. MEDICINSKA ZNANSTVENA PREDAVANJA. Slov. zdravr.isko druStvo je že lani priredilo večje Stevilo preda\ anj !n demonstra-cji — letos pa je sklen !o io d lovanje vr-iiti Se mnogo In:cnz.vnejSe. Z u^tanovitvlla zdravniške 2burn:ce odpade naloga za čuvanje star.ovskih interesov ter prc stane druStvu crcdvscm deK:vanJe v znanstvene svrhe. Ljubljanski bolnički zavrdi nudijo toliko materijala ra proučavanje In demonstracije, da je umevno. da se je vodstvo društva obrnilo do prirr.arijev In ]lh napro-silo. naj vsal deloma storc ta rnaicrijal dostopen vsem zdravnikom s tem, du poro-čajo o važnejših slučaj.h. da demonstriralo razne znarr.ci.itei^e 5lučaje in tako seznanilo tuc'i drače zdravn.ke ž pii:ni. Mars kJo de-lujoč v eni strckl. se zanima tuđi za na« predke v drugi, dasi se sam ne bavi t nio, marš.komu brdi prijali referati o novcjSih zdrav.In h metrdah. o n vejSi operacijski tehniki itd.. dovim si sam — pri sedanji ne-znosni draginji ne more nabaviti n^vlh knjic in čas.-.pisov, ter mu taka mar ik:«k napredek ostane neznan. Zato b d^ tn predavanja gotovo z veseljem pozdravili vsl kolegi ter iih pridno obt^kivaH. P Azz last-neca dob:čka naj store to tuđi iz kobzijalno zahvalnosti do onih tovari^ev. ki se nesebično žrtvujcjo ter trudijo s predavanil. — Do-slei je društvu obljubljenih 13 predavani, oziroma referatov, ter zaeot^\ljcne so razne demonstracije. Predavanja se bodo vr-$ila redno 1. In 3. četrtek v mesecu ob pol 5.. ali v predavalnici ^en^ke bolnice ali v splo$ni bolnici ter s* bodo naznanjala tudl po časopisih. Opozarjamo tuđi člane društva na dežell (zlasti one. ki imaio kake vozne ugodnosti) naj se teh predavan} po moi!-no*ti udeležujejo, NeČlani so, kot pospe, dobrodošli ter se na| javljo predsedniku, vsekakor pa bi b:lo 2cleti, da se s!ov. zdrav-niki. k! ntso Člani druStva, vpi^ejo — nal dokumentiralo s tem svolo solidarnost io svojo zavednost Kaknr v Mariboru In Ctllu. b; bMo Že-letl. da se tud! v Ljubljani priredi (morda prih. sezijo) nekaka »ljudska univerza«. — Zdravstveni odsek prirela razne kurze In predavanja. Ne bi li kazalo, da stopi v stik z zdravn. društvom in se potem sk.ipno ustanovi program za ćele serije tiklm ^ir-šim kromom dostopnirn med'c. predavanjem. Izkijučevati ne bi smeli pri tem nikogar, kl Ima veselje In sposobnosti za sodclovanje. saj naj ne ostane tako delovanje Ic privilegij posamnlkov. Ker ima zdr. odsek za taka predavanja na razpolago kredite. Je umetno. da bi se onn, če tuđi ne kelo ve kako bogato, honorirala. Saj zdravnlki Ituk dclajo povsod, kjer le morejo, brez plačiia za blafcor človcčanstva. Nadaljnja iz«brazba stanovskih kolcgov In poljudno-znanstvem pouk v medicini vseh širSih slojev — to dvols b bila velika, a Iivaležna nalosa slov. zdr. druStva. Prveia ^e Je z vnemo lotilo, drugega nai se čina preje poprime. Leto^nja predavanja Je otvorll 15. t. m. prof. Zalokar s predavanjem »o prolap^u« ter podal zanimivo sliko teh bolezen*klh pro* cesov In1 opise v zadnjih letih na njegovem oddclku izvrSenih operacij. Medicu* • • • VPLTVI RADIJA NA ČLOVZSKI ORCU* NIZEjM. Glede na bogastvo In produkcijo radija, torija In drugih radioaktivnih clemcn-tov je na zemlji pač malo tako Tinimiv;« ozcrr.ij kakor ie čcSko rudocorje. Prcrfe-sor Stoklasa Je ugotovll, da deluJ3,3 na tem ozem!ju zrak, tla in voda radioakt'v* no, in sicer od šaške meje do Teplic in ro-tem v Ćcški šumi vzdolž bavarske meje. Na podlaci preiskav so raziskovalci ugoi(>-Vili, da je Zlasti Okolica od Frančevih az-ny do s:ST-nefe vodna radioaktivheta skoro 2000 uč.J-kovitih edinic. Po najnovejših preiskavanjih vpllvi emannci'a radija nadv*e ugodno na encym-sko de!nvan:e. Zviša In ojači se itmen-a-Yan:e sil tn snnvi v člcvc^kcm telesu, »e-vrda če je zraven tega dovolj kisika. S p<»mnčjo emanacije radija In torija se ro-tpe5ti:e proces razkrajinja. dali? *e rvifa tudl Intenzlvnos*. d'hanja in mlns'.ilizii'ls. Pri vsakem organizmu igrajo žclc/.o, fc^sfor in kalij nad vse važno uloco. Li, uko je v č'oveku doveli teh b'oRensklh e!»-mertov. se more emanaclja radija docela uvelisTitl, deistvo, kl ca mednarol-i» zdravstvo doslej ni zadosti upošteva'o. Na Slovenskem Imamo tako mthat.k-tJvno zdravilišče v Rojcuiki SUtUil. Dnšfvpnc vesli. — V druStvu »Soča« predava danei y soboto 24. nov. 1C23 v salonu pri »Levu* univ. prof. g. dr. Lernid PHamic o pro-porcijonnlnih voliivah. Vabima svoje člane, prijatelje In drugo cenj. občin<;tvo k temu veleaktualnemu predavanju, ki ]' zlasti v s«-danjem ča^u vai.no za vvikega dr?avlUna. Po predavnnju prosta zabava. Začetek ob pol 21. zvečer. Vstop vsem prost. — J. A. D. Triglav, Zftgrcb. javlia. da Je bll na reknem obwnem zboru, dne 1>. nov. 1923 izvoljen slcdeČI odbor: predsed-nik: Zrpirtnlk Tvnn. cnnd. Ing. ttr., pod-predsed.: Grebene Anton, c«nd. med., tajnik I.- SotoSek Stanko, stud. !ng. for.. tajnik II.: Terčan Joslu. stud. Ing. agr.. blfc-gnirlk: 2e'ko Josfp. stud. ing. agr., knjlž-ničnria: Oogorelec Ivo, stud, mrt. vet. In Kajfež PriiEO, cand. Ing. for., arhivar: Pe-tr'ček Anton, stud. ine. a»n\, odbornika: Jošt Corls. stud. rer. cnm. In Kokllč Ivan, ■tud. med., revizor ja: Mozetič Vlado, stud. tehn. In Nič Makso, stud. med., čnstn sod: Kordaš Sebastinn, v«nd. med. vet.. Cetl-»Ić Prnnjo. stud. lur., Materlč Boris. cand. med.. Kosine Mnkso, stud. med. vet.. D/o!s Joža, cand. med, veL In Možlna DinHo, •tud. rer. vom. stran. 6. SLOVENSKI NAROD« dne 25. novembra 1923, btev. 270. Izpred sodišča. Napad na Cirilovo tiskamo pred sodiščem* Maribor, 23. norembra. Po dolgotrajni preiskavi se je dopoldne pričela pred tukajšnjim okrožnim sodiščem javna razprava proti 19 Orjunašem, ki so v noči od 10. na 11. februarja napadii klerin kalno Cirilovo tiskamo in poškodoval njene tiskarske stroje. Napad je hotel preprečiti cadaljnje izhajanje tukajšnjih klerikalnih glasil »Straže« in »Slorenskega gospodarja«, ki sta ravno tište dni dosegli višek svoje sistematične gonje zoper državo, Srbe in državno oblast. Na zahtevo klerikalnih po* slancev so aretirali 19 mariborskih orjuna* šev. Nekaj dni pomeje je bila razpuščena Orjuna sama. Med tem časom so morali aretiranci presedeti v večteienskem pre* iskovalnem zaporu. Obtožence zastopajo najodličnejši mariborski zagovornika dr. Li» pold, dr. Kozina, dr. Kukovec, dr. Snuderl, dr. Đoštjančić, dr. Miiller, dr. Slokar. Senat sestavljajo svet. Guzelj, dvorni svetnik Fon, ▼iSji svetnik Sterger in svet Zemljič, dr. Zorjin zastopa državno pravdništvo. Od* »otni so glavni obtoženec Vlad. Stoka (pri vojakih}, Pavičič in StiplovBek, ostali sede Da štirih klopeh in zanikajo vsako krivdo. Državni pravdnik obtožuje, da je nacrt za napad na Cirilovo tiskamo predložil seji Orjune dne 5. februarja referent okrožnega agrarnega ura da inž. Vedernjak. Na seji se je tuđi sklcnilo napasti v isti noči veselico nemskega »Mannergesangsvereinac v Goet* zovi dvorani in jo preprečiti. Razprava je odkrila čudna postopanja sodne oblasti. Dr. Snudcrl je moral imenom zagovoraikov protestirati proti izločitvi postopanja proti Stolci, kojega svoječasna izpoved tvori gfav« no oporo obtožnice. Ve se pa, da je Stoka podal pred preiskovalnim sodnikom znano obtežilno izpoved samo radi obljube, da bo takoj izpuščen na svobodo. Radi tega je ▼pnšania kratkomalo potrdil Na enak na* Hn In pod isto obljubo sta izpovedala tuđi obtoženca Ogrizek in Bole. Pri tem je sod* nik fungiral kot zapisnikar. Ob pol 2. po* poldne ie bila zaslišana glavna priča. Stanko Grom, sedaj vojak v Zagrebu. V Maribor ga je pripeljala posebna vojaška eskorta. O Gromu je znano, da je po napadu prijavil sedanje obtožence in irpovedal skrajno ob* tefilno zoper nje ter nato dvignil pri Ci ris Ioti tiskami nagrado 1000 Din in prejel pozneje večje posojilo iz klerikalnega de* narneg« zavoda. Nato je izginil ir Maribora. Priča odVlania pričevanje, Češ da mu je ćela stvar prinesla že dovolj sramote in da je svojo prvotno ovađbo storfl le v razbijenosti. Državni pravdnfk je zahteval pri* Rvanja, kar bi moglo povzročiti priči novo odločTio uprli in povdarili, da bi prarzaprav priča sama spadala na zatožno klop. Senat je po daliSem tx>svetu oprostil pričo od pri» fevania, ker bi moelo povzročiti priči novo sramoto. Več uglednih prič ye izpovedalo, da so neke OriimaSe videle na sokolski ma« Skeradi, ki se je vršila v isti noči teT jih Imele fltalno pred očmi. Tuđi priče iz Ciri« lo-re Hskarne ponavliajo prvotno izpoved, da so tiskamo nanadli nemani mozje, trstra« EH na dvorili hišnika Hsktrrte in med tem časom razbijali tiskarske stroje. Ravnatelj tfsfcarne, dr. JerovSek, ie oojssnjeval škodo na strojh. ki znaša 21.315 Din. Razpravo nadaliujejo in najbrž tuđi zaključijo jutri, v ■oboto. — Potofne obravnave. Zimsko porotno Mgedanje se rHčne, kot smo že poroča'.i, ▼ ponedrTjek dne 10. decembra in so do sedai razpisani rile slueaji: V ponedeliek 10. decembra Ciglič Štcfan § 140. in Kovač Josip § 171., v torek dne 14. decembra Do* Jenc Angcla 6 13°. v sredo 12 decembra ZorVr> Janer S 209., v čet-fek dne 13. de» eembra Tvan Kok in Rok Mlakar 5 101.. v petek dne 14. decembra KozlevČar Anton in LoŽar Josin § 155 režka tel-sna poškodba s traimm rjonablienjem, v soboto t?ne 15. đc* csmbra Sterle Jakob. Kristan Miht in BI a* r!5 Peter, vsi po § 127. in pa RobleV Josip j T>o § 8.—125. V ponedeliek dne 17. decem* ' b^-a Anton Kaifcž § 107 m v torek dne 1S. decemnra pa France Podbevšek po §§ 126 do 127. — Razni vzklitf. Manja Kiirbascmi je bila obtažena, da je ukradla svojemu hfš-nemu j:ospodaTju Francetu Žrvcn na I?hn-ski cesti nekaj desk in je bila obsojena na 4 dni poostrertecra zrjpora. Pri vrklicni obra vnavi ie nsrotavijal n?en zagovornik, da ie ta obdolžitev le sredstvo, da bi ji mo-gel «o5Pf>dar odpov«lati stanovanje, kar je žc enfcrat napravil, pa se tttu ni pnsre-čilo. Senat je res prvo sodho razve^'avfl in ženo oprr>stH. — Posestm~k Josi-p Kav-c?- fz Bohinia ie bil ohtežen, da je dri 1e-toviščarie in prodajal mleko ce!o po 7 Din liter. Obsojen je bfl zp.rndi navijania cen Dri doma Pridelanih irviliri na 10 dni za-I»ra in na 500 Din globe. Njegov priziv je bil zavmjen. — Ja^nez Verbinc je nazna-nf! fanta Molcta in Crnca, da sta na gasil-Ski veselici pri »Srakarjnc na Ilovici krad-la kozarce. Obsojerra sta bila vsak na pet dni eapora. Pri vrklicni obravnavi sta po-micJHa več novih prič. ki so iih razbreme-nile toliko, da se senat ni mogel nveriti, da sta imela namea krasti hi fe oba oprosti 1. — Kolesarja Anžač In Pucbs sta se srečaia na ozki cesti Stari tr^-Tranča. Pri izo^ibanju je trčil eden v Frančiško Kar-liflovo, ki je padla in si nalomila roko, tako, da so jo morali oddati v bolnico. Ob-sojena sta bila oba radi ne previd ne vožnje vsak na 50 Din globe in mora ta plaćati Karlinovi 600 Din odškodnine. Tuđi ta dva sta se pritožila, njihov priziv pa je senat zavrnil in potrdil prvo sodbo. — Soier Jo-že Keršmanc je bil obtožen, da je prehitro in neprevidno vozil na cesti iz Srednjeva-si v Podbrezje, posebno ker je bila cesta obljuđena. Obsojen je bil na 50 Din globe. Tuđi njegov priziv je bil zavrnjen. — Fr. Lebar ie bil obtožen, da je udaril dne 28. juliia pred Ćopovo zostilno v 2erovnid gostiiničarja iz Suhe Vidica s steklenico po glavi. Lebar je sicer priznal, da ga je Vidic rzzival z besedami: Fantiček, kar tiho bodi, ti si še mlad, in da je šel za Vi-dicem iz gostilne, zanikal pa ie, da bi ga bil udaril. Obsojen je bil na 48 ur zapora ra je bila ta obsodba potrjena. — Smrtna posledica neprevidoe vožnje. V nedeljo dne 2. sept. po prvi maši je vozil po cesti v bližim Sv. Ožboltft nos. sin Simen Trebuščak, še mlad fant, tako divje in neprevidno med Ijudirti, da se je zaletel jx>s. ženi 44 letni FrančiŠki Bošteletovi, ravno ko se mu ie hotela ta umakniti, v trebuh. 2ena je padla zviškoma vznak na cesto in obležala nezavestna. Prebila si je lobanjo in je, ne da bi se še kaj zaved-la, rsti dan pop. ob 5. umrla. Žena zapušča vdovca in 4 nepreskrbljene otroke. Obto-ženi Trebuščak je bil obsojen radi nepre-vidne in prehitre vožnje na 3 mesece stro-gega zapora in bo moral povrniti razne stroške. — »Zmedene nogec. Miha Bernik, pos. sin v Knapih, se je sprl z Marijo Kozjeko-vo, ki ga je baje zavrntla kot snubca in ji očital, da ima zaradi nje zopet razne čen-če. Pri tem ji je zapretil z besedami: Tu-kaj te ne bom, če pa te dobim na samem, ti rmedem noge, da ne boš nobene stopnje naredila. Marija Kozjckova, ki je močno in jako odločno dekle, ga je obtožila radi ne-varne grožnje, s katero jo je spravil baje v tako silen strah, da si zvečer ne upa nfkamor sama iz niše. Fant se je zag-ovar-jal, da je bila to navadna šala. ki je me-rfla na to, da hodi kot raca m ji bo zato zmedel noge. Ker se senat ni mogel uve-rrti, da bi bila *a grožnja res tako nevn.r-na, kot jo wed\-ideva zakon za obsodbo, je bfl BernnV oproščen. Turistika in sport. — Turistovskl fclub »Skala« priredi v neileljo, dne 25. nov. t. L v slučaju ugod-nega vremena smučarski izlet k Sv Katarini (Grmada). — Zbrrali5oe pred kavarno »Evropo«, odhod točno ob 7. zjutraj. Srnu-Carski odsek. — Otvorjene koće SPD. Vso zimo je odprt hotel Zlatorog in hotel Sv. Duh v Bo-hinju. Valvazorjeva koča pod Stolom ter Bistriška koča in Koča na Vel. planini v Kamniških planinah. V Cojzovi koči na Ko-krskera sedlu je turistom na T^zpo\3.go mala sobica v pri'ličju, opremi, ena je z železno pečico in par ležišći. — TKT. — Članom »Slovenskega lovskega društva.« »Beogradsko Lovačko Udru-Že-nje« nas vabi na lov na divje svinje dne 1. in 2. decembra ti. v Mouroviču pti ^:du (Srem) Lovišče re izredno bogato na div-jrh svinjah in drugi drvjačini. Odhod iz Ljubljane v noči od četrtka na petek o polnoči s poštnim vlakom. Vozrina do §?da m. razred 156 Din. Prihod v Moroviče v petek ob pol 21. rvečer. Za ostala preno-čišča je preskrbljeno, Kdor se lova udeleži naj se javi najkasneje do 2$. trn. pri dru-štvenem predsedniku dr. Ivanu L o v r e n-čiču, odvetnfku v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8. — Odbor S. L. D. — Zimski izJetL Smučarjem in dobrim nešcem v snegu se priporočaio *>ledeči izleti v naše vedno lepe planine: v Bohinjsko dolino (SavicaO. v Kot, Krmo, Vrata (v led okovan Peričnik!), Martuljek (poledenel slap v koncu doline), Pišnico, Planico (po-Icdenela Nzdiža!) v Julijskih Alpah: pozimi r>osebno lepi dolini v Savinskih Alpah sta Bistriška in Loearjeva dolina (slap R'nka). Ma teh izletih so rx>trebne krplje, vč?S'h tuđi dereze; najboljse so pa rmuči. — TKT. — Za smnčarie. — V blizini Ljubljane se nahajajo sledeči tereni, pripravni za smu-ČKanje: To§kO Ćelo, Tapol, Brezovica, Plani-nica pod Krimom, Golo nad Igom Gradi?če nad Višnjo goro. Šmarjc. Okolica Rakeka je skoraz vsa pripravna za vožnjo s smuSml TKT. Resimo sokolski Tabor! Damlr Feifeli Snedeno pravo. NoČ se je poslavljala. Prvi zor se je boril z metfleco lnčjo električnih oblocnic Voz z valjasto železno ščetjo je bil že pomete! ulice. Kmet je z bičem potanja! svojega konja, kolesa so Škripala in pos ode za mleko so se zveneč zadevale druga ob drugo. Mesar je hitel na dobro naloženem vozu v svojo mesnica Hitro, kolikor so pač dopuščale trudne noge, sem se vračal domov. V meni sta se kregala in pričkala dva »jaza« še precej glasno. »Vedno lepSe! Ta Je ie druga noč, ki si jo prekrokal! Kaj pa knjige, kaj izpit?t »Ne bodi ozkosrčen! Ves postni čas sera se ubijal z učenjem in sedaj naj bi si ne privoščil razvedrila!« »Glava — čeber, oči krvave, noge ne-gotove, lepo razvedrilo! Vse o pravem času! Kai pa počneš jutri? Ali prespJš jutriš-njo veliko noč?« »Moralist! Dobro veš, da me je pre-gnala vročina od doma! Nad pekom stanovati in to pred prazniki! Menda boš še zahteval. nai prepevam, mladenič, v ognjeni peči?!« »Čemu je pa vseuQH§čna knjižnica?« »Da se zapre pred prazniki!« Zmagal je torej oni »jaz«, ki se je, "dasi šibak v nogah. krepko postavil proti ozko-srčnemu moralistu, in ki me je nato peljal naravnost k peku in slaščičarju, ki je imel pod mojo sobico svojo peč in ki je bil prav-kar odprl svojo prodajalno. Zmaga nad oz-kosTČnim moralistom se je morala seveda proslaviti, izpila sva dva kozarčka tropinca in da bi se nama ne očitala prej ali slej brezsrčnost sva privoščila tuđi ozkosrč-nemu moralistu kozarček pelinkovca. Prav kakor bi mi bili manjkali Ie še prej omenjeni trije kozarčki, sem krenil sam s sabo zadovoljen kar skozi stranska vrata iz prodajalne v vežo in od tu po stopni-cah v prvo nadstropje. Tedaj sem stanoval pri priletni vdovi. Njen mož je bil že davno umri. Dobivala je sicer po njem pokoinino. a ta je bila tako majhna, da je morala oddajati svoje sobe v naj em. če se je hotela pošteno preživetl Jaz nisem bojrve koliko plačeval. Sobica je bila zelo zelo majhna. Posteljo, oma-rico, omaro, železen umivalnik, mizo, stol in pljuvalnik je moral svoj čas razvrstiti po sobi kak spreten inženir, kajti nobenemu drugemu bi se nikdar ne posrećili pustiti ćelo prost prehodič po sobi do miže pred oknom. Vhod skozi kuhinjo ,okno na dvori-šče in kar je bilo glavno, pod sobico pekova peč, vse to je seveda vplivalo, da je bila moja ffospodinja zelo zmerna glede najem-nine. Pozimi ie že še šio, na stežaj odprto okno je kolikor toliko bla/ilo gorkrvto, toda z daJjšimi in gorkejšimi dnevi je postajalo v moji sobici vedno neprijetnejše. Pred ve- I likonoenimi prazniki pa sploh ni bilo ob- | stanka v nj ej Peč je gorela pod mano noč in dan in peklo se ie v njej naimanj za pol okraja. Moja gospodinja se je bila pravo-časno resila k sestrični na deželo, jaz sem si pa izbral. ker nisem imel sorodnikov v blizini, drugačno pot tn s take poti sem se vračal dotično jutro domov. Odklenil sem vrata .V kuhinji je bilo že precej svetio. Dne\Tia svetloba" je bilo 2e »■ako jaka, da si je izsilila prehod tuđi skozi temno zaveso na oknu. Odklenil sem nato vrata v svojo sobo. V kotu me je vabila postelja v svoje mehko naročje. Preden sem se pa odzval temu vabilu, sem hotel odpreti sipe. kajti vročina... toda stoj! Kaj pa to, dvoje ori je rvedavo gledalo va-me. AH še bdim? Ali že sanjam? Ni>em se ganil z mesta, kakor bi me bile začarale te nesreČne oči. Tako sva si stala nasproti jaz in ... Po mojem nepremicnem telesu je zaplula kri, čistila in izčistila mi je možsane vse napote in ugotovil seiru da je to, kar sedi oziroma čepi na moji ntizi pred oknom — žival. Da, da, žival, pa še kaka! Mala. neraz-merno majhna kuščaričja glava, dolg vrat, sprednji nogi manjši, zadnji zopet nerazmeT-no velfki in mogočni, rep krepnk. dols, koža zelsnkastorjava, dolgost oć glave do konca repa približno r>oldrugi meter, živa), kakršne §e nisem bil videl v nebenem zve-rinjaku žive, niti v nobenem muzeju naga-Čene, Po kratkem razmišljanju sem se zavede!, da sedi, čepi pred mano na mizi in bulji vami svoje zvedave oči — predpotop-na žival — dinosaurus, bit je, ki je živelo v jurski tvorbi. Kako neki je pa prišla ta žival v mojo sobo? Od zunaj? Skozi dvoina zaklenjena vrata, skozi zaprte sipe? Nemcvjroče. iz-klj učeno? Ce pa ni prišla od ztmaj v sobo, se ie morala v sobi roditi! Drzna, smela trditev, toda do dniKejja zaključka nisem mogrei pcitL Roditi? Kako? In že sem re-šil to Cudcžno zagonetko. Omne vivuni ex ovo. Iz jajca se je morala izlečl v moji sobi. Iz jajca? Seveda! Ali mi ni bila posodila gospođini a svojčas velikega pisanega jajčastega kamna. da sem z njim obtežal s\oje leteće zapiske na mizi pri odprtem oknu? Kdo, vraga, je ve-deU da je bil ta mramor jajce, ki je nanj vplivaLa večurna vročina v moji zaprti sobi v taki meri, da se mi je izpremenil ta veli-konočni piruh tik pred prazniki v živo bit-ie! Pred davnim, davnim časom, tako sem si bil sestavil ves dogodek, je znesla jurska kuščarica jajce, ki je probilo tisočletja in tisočletja, prišlo sJučajno Ijudem v roke in po raznih potih v mojo sebo. Tu je potem delovala nanj tropična vročina, lupina je počila in stvor izza davne preteklosti je po-sledal čez deset milijonov let v sedanjost, kajti prav pred približno tolikimi leti so se izprehajali taki predpotnmiki pod ogromnim in nehotičnim praprotjem. S svojimi zvedavimi očmd. ki nišo poznale do moji skromni sodbi ne krivice, ne zahrbtnosti, me ie žival nekoliko pomirila. Stopil sem ćelo bliže* da si io natančneje ogledam. In kaj sem opazil? Moi nepovabljem feost mi je bil v moji odsornosti požrl skoro vse juridične kniice. Manz, Stuben-rauch Krainz. Lamasch, Rulff, Janka. Var-j gha, Griinhut, vse civilno in kazensko pravo je bilo izginiko, vrag je žri zakone in pravico z neukrotljivim tekom. Kai sem hotel? Ježiti se? Ćemu? Mi li more vrniti jeza, pa bodi še tako upraviče-na, vse uničene zakone in pojedene pravice? Zival se me je bila že popolnoma pri-vadila. Od gostitelja se ni dala prav nič motiti. Nadaljevala ie po tem kratkem odmoru, ki sa je bila izpolnila z motrenjem in opazovanjem, svoj zajtrk in na vrsto ie prišlo mednarodno pravo. List se je trgal za listom in list za listom izginjal v globoko razklane čeljusti. Ali naj zabranim to pustošenje? Čemu? Kamor je šio civilno, kamor je Šio kazensko pravo, naj 5e Kcrent v spomin na Ijubega kolega bi igo-pokojnega poštneca uradnega ravnatelja t-AJ. Gregoriča. • Srčna hvala! — Tovama Jos. Rclch pre\'zame v pranje, likanje in sušenje vsakovrstno žensko In mo?ko, kakor posteljno in nnmizno pcrl-lo, za kar se cenj. občinsrvu uljudno pripo-roča. Glej današnji inserat. Glavni aređnik: KASTO PUSTOSLČMŠEK, Odgovorni aređnik: VAT.FVTIV KOPITAJ*. Kino „Ljubljanski dvor" V nodeljo, 25. nov. pri vsth prelistavali lo poaedel]ek ob 3. popoldne ffra Jackie Coogan v filmn polnem krasnih priiorov MY BO¥ Dnnna nrednrsdaia ?stoQDi[ ti 11 do 13. ore Manufakturo 12191 in usnie vseh vrst najboljie kakovosti po najnižjih eenah dobite v trgovini Majaelj A Rajielj, LJUBUANA, Turjaški trg St. 1. Penzioner bivši /inaneni uradntk ko ustupi stanovinje suho u varoši od 2—3 sob« sa kuhinjom dobije pored dobre na'emnine ( službu sa n'esečnom platom od 4800 do 6000 krunu bez odbitaka pen/.Iskih dohodaka. Naslov pove uprava SI. Naroda. 12522 EJDOOHEMODIlEl Obnovite naročnino! Iliis sin lokal v sredini mesta za takoj ali pozneje. Reflektira se le aa prvovrsten in prometen prostor. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 12472 Proda se •koral popolnoma nov svetovne znamke .Imperiai" Cena 3000 Din. Pismene ponudbe pod „Pisalni stfoj# ni Aloma Comp., Ljub!)aaa. Pletanlaa H E N R I KENDA deb«lo In drobno HaiU ttfn. Jurasek Ljubljana ItflfllU Ugliinjea ter pomaljam glasovirjc in harmonije, Spccijdno strokovno in cenot "Flžbl. Vecja množina fižola: koksa, adlerja in mešanega »aprodaj-Naslov pove uprava Slovenske^ Naroda. 1250- L.Mikuš Ijtfjnt, Ittfii hf 15 pirpvrett sto|9 Untpt rftžniko« Ui solrrfnl- kow ter spnhaialnih palic. forman-viti najbolje sredstvo pretiv kijavice nahoda se dobi u svakojap oteci, drogeriji. Glavno stovartStc za Jugoslaviju: raraiagovclja ■•«1 Sad 12449 Zahvala g. acJ. 9r. pogacatkn specijalistu za oči, nos, ušesne bolezni v Ljubljani. Izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo, ker me je ozdravil trdo-vratne ušesne bolezni in reSil težke gluhosti, kar se zdravnikom na Dunaju in v Trstu ni posr«?6k>. FR. HEMOAR. wdp^^=ss=. -^*^^^^^^^*^! ^tt^^^^^~^w. j^^^^^i j^r• nudi prhneromet ^tift*je*tem potplatu +*jM\mtwTuc* kavčuk&v patpe/nsA in potplaL Zajamčeno popravljeni LOKOMOB'LI WOLF-LANZ 10—50, 15-25. 20—3Z 26-42, 30-49, ^'0—65, 55-82, 70-100, 85-120, 100—150. 135—175, 14"— 195, 200—300, 300—400, 400-600 HP dograicni leta 1913—1921. Enoletno tovarniško jamstvo. FVvorazredno, generalno popravljeni Strokovno preizkušeni. Kurjava z vsa- kim gorivom, Ogleite si naše stalno sklidiSCe 20 lokotnobil Braća Fischer d.d. Zagreb, Pantovčak 5. štev. 270. Dunajsko pismo. Na Dunajn, 20. nov. Danes je bila prva seja novega Na-rodnega Sveta, za kateri porabljajo biv-šo gosposko zbornico. Ali tuđi ta prekrasna dvorana je postala prevelika, kaj ti blizu sto sedežev ostaja praznih. — Novi National rat ima definitivno: 83 kršćanskih socijalistov, ki imajo sami en glas nad absolutno veČino, 10 Veliko-nemcev, 4 Člane Deželne zveze ali Landbunda in 68 socijalnih demokratov. Koalicija prvih treh skupin šteje 97 Čla-nov, proti katerim stoji sklenjena vrsta socijalistov. Koalicija ima v svoji sredi eno žensko iz Štajerske, dočim šteje so-cialistični ženski regiment — sedem agilnih žen, ki so zavzele prvih sedem sedežev v tretjem oddelku od leve strani, kjer je socialistiška levica. Desnico so zasedli kršćanski socijalisti, sredo Velikonemci, a za njimi štirje Landbun-dovcl — Prvi so prišli kršćanski z be-limi nageljčki ,na čelu jim znani Jodok Fink z največjim nageljčkom v gumbići, Velikonemci z Dinghoferjem na čelu z modrižem, socijalisti pa z Rennerjem in Seitzem z rdečimi nageljčki. Dr. Seipl z vsemi ministri je tuđi prišel, ali ministrska klop je bila prazna, kajti zasedli so svoje poslanske sedeže, — Pripominjam naj, da ima Av-strija poleg kancelarja le še osem mi-nistrov. Vrhu tega je združeno v resor-tu kancelarja zunanje, notranje in pra-vosodno ministrstvo. Vicekancler dr. Frank vodi resort ncrtranjega in pravo-sodnega, Orihiberger zunanjega mini-strstva. Loža poroČevalcev je bila polno za-sedena. Stari politfk in parlamentarec c!r. Weisskirchner je predsedoval še tej otvoritveni seji in se natihoma poslovi] za vedno. Otvoril je sejo in naznanil, da sta Nationalrat zapustila dva odlična uradnika »dobro znana tuđi vsem bivšim našim poslancem, namreč sekcijski načelnik Kupka, ki je veliko let vodil pisarno zbornice, in načelnik stenograf-skega biroja Fleischmann. Obema je dal bivši predsednik pismeno toplo zahvalo. Weisskinrchner sploK m več Slan zbornice. Zato je bil izvoljen za pred-sednika poslanec Miklas s 96 glasovi bloka brez svojega. Predno je prevzel svoje predsedniško mesto, se je toplo poslovil od Weisskirchnerja, ki je 3 leta vodil Nationalrat vzorno in zvesto. Ve-čina mu je priredila presrčno ovacijo ob korektni pasivnosti opozicije. Za pođpredsednika je bil izvoljen v smislu kompromisa socijalist E1 d e r s c h samo z glasovi 68 socijalistov. Z glasovi bloka je bil izvoljen dr. Dinghofer za II. podpredsednika. Na to je bila iz-voljena vsa prejšnja vlada z glasovi bloka. In tako ima Avstrija zopet prejŠnjo vlado za tri leta; s tem je zagotovljeno nadaljevanje sanacije po ženevskem programu in paktu. — Seipl je tuđi 2e prijavil 14 prejšnjih zakonskih naČrtov, ki še nišo bili v stari zbornici odglaso-vani, in več novih, jako aktuelnih zakonskih naČrtov. Ako vse to izvršijo, klobuk z glave pred njfmi. Ni pa sledu o kakih pređlogih za odpravo varstva najemnikov, s Čemer so socijalisti uganjali silno demagoštvo za volilne agitacije. Ta sporna zadeva je načelne važnosti in je postala p o 1 i -tičnovprašanje, a Seipl se deset-krat premisli, predno dregne v to srše-nje gnezdo. Gospodarji so sami krivi in so si silno poslabsali stališče s svojimi pretiranimi zahtevami po 15.000kratnem povišanju najemnine po predvojnem stanju. Socijalni demofcrafje napovedujejo vladi neizprosen boj, ali lahko rečemo, da bo to za zdaj še Sisifovo opravilo, kajti vlada ima v širokih vrstah naroda in pri vseh meščanskih slojih vseh političnih barv popolno zaslombo. Istntako Pri Društvu Narodov, ki je vrhovni protektora tor avstrijske sanacije, katera koraka z nikdar pričakovano najdico uresničenju nasproti. — Treba pripom-niti, da je Seiplova vlada iznenadila ne samo svoje ljudstvo, marveČ ves svet s proračunom za prihodnje leto, ki izka~ zuje deficit samo za oko, v resnici pa je visoko aktiv en. Ako odštejemo vsote, ki sn postavljene za odplač^o dolgov in za investicije »dobimo visoko aktiven proračun, letos samo za 160 milijard. Ker rm ni na tem, da čim prej odplacajo ni-zkoobrcstne dolgove ter raje svoj denar investujejo v naprave, ki bodo dajale mnogo večje dohodke, vidimo, da je Že ta proračun visoko aktiven. Vrhu vsega tejra naj še omenim, da je proračun za polovico manjše Avstrije za eno tretjino večji nego vaše države. Tuđi iz tega dejstva se dajo izvajati raznovrstni za-ključki, ki govore zelo ugodno za državo s Šestimi milijom prebivalcev. Socijalisti kaj radi govoričijo proti Seipkrvi vladi tuđi z Kospodarskesa sta-tfsča, ali menda oni sami ne verujejo temu, kar naj bi Seiplu škodovalo. Na tihem so čisto zadovoljni, da gre tako naprej, kakor dela ta vlada. Socijalisti tvorijo danes le jako zdravo opozicijo, »SLOVENSKI NAROD«, dne 25 novembra 1923. Stran. 7 da se većina ne poJem* in ne krene na napačna pota. — V zavesti domače gospodarske sile bodo socijalisti predlagali samo — deset milijard pod pore za gladujoče Nemce v Rajhu. — Koliko bo predlagala vaša vlada tam doS v bogati Jugoslaviji za gladujoče Slovence na Westialskem? Vederemo. Predsednik oživijajoče »Sudraar-k e« dr. Gfinter Berks je napisal in iz-dal brošuro »Slaven in den osterreichi-schen Donaulandern«, v kateri na dolgo ki široko besediči o veliki nevarnosti, ki grozi nemštvu Avstrije od strani njenih Slovanov samih, Slovencev, Hrva-tov in Čehov. Huduje se, da Nemci po-lagajo premalo važnosti na taka vpraša-nja in jih roti na pozornejše delo proti slovanski nevarnostL — Opozarjam na to brošuro naše merodajne kroge, zla-sti one, katerih dolžnost bi bila, da sami pazijo na vse take pojave in katerih bi ne bilo treba sele od zasebnih strani opozarjati... »Klagenfurter Zeitung« od 14. t m. pa je prinesla kar uvodnik pod naslovom *Aui entrissener deutscher Erde* iz peresa dr. Frid. Langa, ki je smešen po svoji nadutosti in zaslepljenosti. Same stare nemške fraze iz preteklih ča-sov. Mož se očitno ni prav ničesar na-učil iz zgodcvine zadnjega desetletja. Njemu je vse ozemlje od avstrijske me-je do morja le nekaka prebodna dežela od nemške do italijanske kulture, in ve-ruje, da še priđe čas, ko bo vse zopet popravljeno v korist nemstva. Ćelo v Ljubljani vidi mesto, ki je bilo še leta 1880 nemško. — Tuđi takih nadutosti ni prezirati, kajti ako drugega ne, so vam vsem v opomin, da ne zaspite pred rovarstvi nasprotnikov. Ruski »romantičeskij teatr« v tu-IcajŠnjem »Apolluc je sestavljen v celoti iz bivšega carskega teatra petrograj-skega, ki zdaj osrecuje Dunajčane s svojo res klasiško umetnostjo. Dan za dnevom je gledališče rasprodano in treba samo enkrat doživeti entuzijazem, s kakršnim tukajsnje gledališko občinstvo za svoj visok denar obsiDa ruske begun-ce: ...»die grausig veranderte Heimat fliehend, als fahrende Kunstler die Welt durchziehend, um durch die Darbietun-gen ihrer hohen, strengen und wahr-haft klassisch zu nennenden Kunst aller-orten Zuschauer in einen Taumel sehon-heitsseliger Trunkenheit zu entriickcn«. Tako pravi med drugim znani kritik Fe-Hks Clove v »Neue fr. Presse«. Tako so pisali kritiki že po raznih mestih Evrope, tako zdaj govori ves Dunaj. Ruski emigranti pridobivajo simpatije vsega sveta za Rusijo s svojo umetnostjo v igri, plesu in pet ju. Se daj izvajajo dva najsijajnejša baleta: »Giselle« od Gau-thiera, godba od Adama, in špansko pantjomino »Andalusiana« od P. Potem-kina. Vsaka njihova kretnja," njihova mimika nadomešča govor in njihov ples je življenje, je ples celega telesa, ne samo nog. Kdor tega ne vidi, ne more imeti pojma o baletu najpopolneje umet-nosti. — Njihovi kostumi so prekrasni. Gledališka scenerija pripomore po svoje, da je užitek veličasten. Škoda, da to osobje najbrže ne more v manjša mesta ,sicer bi bilo umestno, da ga po-vabite v Ljubljano, Zagreb, Beograd Po tukajšnjih cenah sodeč, bi pri vas doli ne zmogli ogromnih stroškov. Ker sem že pri ruskih umetnikih, naj omenim še, da je doli pri vas znana umetnica Ada Poljakova pe^a v »VoJks-operi« Margarito z očarujočim uspehom. Pela je ruski, tako da so to opero peli v štirih jczikih, kar pa Du-najčanov nič ne moti. itokol^v Budimpešti? Predvojne Budimpešte ni več. Vse se kaže v manjšem tonu: življenje, bogastvo, eleganca, gibanje, promet in tuđi razsvet-Ijava je zmanjšana. Ponoćna živahnost centralnih žilt razkošen nemir brezštcviinih javnih lokalov, odprtih do zgodnjih ur, so le temen spomin na preteklost. Ne vidi se več luksurijoznih vo^ov, ni več budimpeštanske elegance m tuđi velike kavarne so izginile. Banke m banke, povsodi banke, evo, znamenje časa: vsi igrajo, vsi tržijo, vsi špekulirajo. Mesto je polno beguncev iz vseh amputiranih pokrajin, prebivalstva šteje sicer nad 1 milijon, vendar pa je pre-vzelo lice provincijalnega življenja. Poraz občuti prebrvalstvo mnogo hujše nego drugi, katere je premagala velika vojna. Naj-oddalnejša meja se doseže z vlakom v A ali 5 urah od arlavnega mesta, ki je tako izpostavljeno fantastični dajekoseinosti moderne artflerije. Dežela ni samo razseka-na, marveč v resnici utisnjena v nove me-jc. Mnogim se edl vsc feo neverjetiio ta svoje oči zapi rajo pred resnteo, kakoT da bi hoteli izsHIti boljšo bodočnost svoji domovini. Madžari motee in trpe ter osredo-točujejo vse svoje upame v goreći in poetični »credoc svoje bodočnosti. Oni so narod noln energije, volje in domovinske Ijubezni. Ne vdajajo se brezmisehrim Suzi-jam, pa 5e tuđi klonijo svojo slavo, vendar misliio na boljšo usodo svojega hrabrena rodu. Zaupajoč v bodočnost se ne kažejo s sedanjim stanjem stvari nezadovoljne. Čeprav čutljo globoko bol in ponižanje, ka4ero jtm je prinesla oknrftev dežele, veodar mislijo povsem mirno in potrpežlji-vo na obnovo posamnflcov In celote. Odlo-aini faktor za obnovo je mednarodno poso-jilo, za katero se vrše potapanja. Na to posojilo pola^ajo vse svoje nade. Ze nekaj mesecev je madžarska krona v Curthu ostavljena, gospodarske vrodaote se kon- sotfcfirajo tako, da se tudl v zuuuuosti ve-Ca volja za potnoč Madžarski, da bo mogla vstati in pričeti svojo nadaljno pot. Posolilo bi dak> živahen inpnlz k povrnitvi v življenje, po katerem hrepene. Ono bi bflo aahv nove krvi v izsušene žile bolnika, ki odbaja iz operacijske sobe bolestno amputiran, toda prežet nepremagljive volje za življenje in za ozdravljenje. To je kratek posnetek iz opisa Budimpešte in ma-džarskega življenja, ki ga je priobčil italijanski novinar Mario Nordiov trža^kem »Piccolu d. 5.« Madžari si žele nazaj staro gospodarstvo nad Siovaki m velikim delom Jugoslovenov, katero jim je odtrgala svetovna vojna. Verjamemo, da so potrti, ako se spominjajo siarih madžarskih časov, ko sta v Avstro-Osrski stala tako lepo v espredju Nemec in Madžar ter je za nju tlačanil in davke plačeval Slovan! Toda to so — tempi passati! Nikdar se ne vmejo več. Slovan ne bo več ro-boval azijatskemu Madžaru, ki bi moTal okidati v slovairske države, k?.r še drž: v svojem kTemp'ru slovanskesa življa! Ako hočejo Madžari živeti, naj se spriiaznijo z razmerami, ako bodo pa le rosrovilili in ogrožali mrr v Srednji Evropi- borno morali pospešiti združenje med Ju^osloveni in Čehoslovaki preko madžarske ravnine. Arkadi] Averčenko: Misficizem. Ogroženi razvoj tehniške fakultete univerze v Ljubljani. NaSa imiverza, se je v letu osvo-boje-nja obudila v novo življenje. Upali in pri-Cakovali smo njen hiter in popoln razvoj ter vsestransko pod poro vlade; mesto tega pa čujemo vsak dan o ukinitvah in kTŠrt-vah te nam svete in po viclovdanski ustavi zajafnčene najvišje kulturne ins-titucire. Vsako leto se od univerze predlagani krediti črtajo in zreducirajo tako n. pr. letos na 10% visino predlaganega zneska, s katero svoto je nemogoče kriti tekoče izdatke, kaj pa še le opremiti institute, knjižnice ttd. z najpotrebnejšim. Posebno je vzeta elektrotehnfškemu institutu, ki je na najboljših potih razvoja, z nedovoljenim kreditom v Ietošnjem letu. žrvljenska možnost, ker je nemopoče, če se krediti, predlagani s strani univerze ne odobre — nabaviti srce instituta, veliko stikalno ploščo. koja sama bi veljala Din 400.000 in to sa zadene letos. ko se je orvo-ril četrti in zadnji letnik oddelka in ko bodo v poletju 1924 apsolvirali prvi elektro-inženirji — JuROSloveni — svoj, domaći zavod. Povdarjamo, da je naš institut od vseh najboljše izpeljan m široko zasnovan, medtem ko sta instituta v Zagrebu in Beogradu sele v povojfti. Oziraje se na vsakoletne potrebe nni-verze, scstavlja vsaka posamezna fakulteta letni proračun in ga predlcrzi min. prosvete. Tako se je tuđi letos sestnvU p-i-oračun o minimalnih potrebah tehniške fakultete v Ljubljani, ki i-z^leda tnkole: Redni krediti: za nabavo periodičnih znanstvenih pubKkacij in v prornčunskem letu izSHh novih del, vezava časmMsov, knjig; modelov, nabava poirebnega in te-kočeua materiala, izpoPoTnftev zbirk in -predio« pri risalnih precfmctfti. tiskarske po-trebščme. računske in inventarne knjige v minimalno proTačunanem skupnem znesku Din 655.165. Izredni krediti: za neabavo inventar-rev, ureditev seminarjeA-. ureditev institu-tov, biblirrtek, itd. teniske fakultete: 1.) Splošni predmeti: (matematika, opisna Reorru tehnvčna mehanika, fizika, minfra-kvjaja, mehanična tehnoloj^i.ia, strojno risanje, splošno strojeslovje, enciklopedija stav-binstva, knji?ovodst\ro. zdravstvo v skuiv nem znesku Din 1.O45.OTK). II. Eelektroteh-n?ka: furp<3ifev in spopnlnftev instituta, t. i. nabavka velike stile? Ine plošče, akomula-torskih bateTij. aparatov za fotometriranje, adaptaciia prostr»rov za fntometnranie in potrebnih pTedavr»ln;c v skupnem znesku Din 1 66H.547. ITT. GradSen? orfJco ri??n?e, višja eeoderiia in asfronomr*^, zemlieoo. V. Monteni-stlka: rndar5;tvo in rrebljenje rud, žele-zarstvo, splošno fuzinarstvo. rudarsko strojes!ovie. iaTrKnnrrstvn v skuprem znesku Din 2-^.oon. VI. Arfi?fekfura ?n nnv-t-nostna 7^4<*-r'mz: v skurmem rnesVu Din 54.000. VTI. Kemlia: irpor^^njetiie instihi-tov ?rt kn;i7nfce. Hd. v sJcrmnem ^eskn D?n 700.000. V7TT. P?axrt! ner^-eđvfd'--^ izdatki v skupnem znesVu Din tsn.non. To j? slnrp-no fzrednih kre^ftov Drn 4.45S.647. T^rej skupni T>redlasrani kredrt za teh. fin. Din 5.110.812. Od tesfl 'e Pnančni odbor odo-bril: za redn! kredit Din 25^.000, rrrećm krećU D!n 250.000. Tf>rei slni-pni c<5nbrfni kredit Din 500.000, kar ne znaša niti 1"% predlajrsTTe svote, s tem denaTjem je seve-da poi>nTrtrmia onemogočen razvoj Ijojbljan-ske tehnike. Kako Jrrivfčna je bita vladn pri razde-Htvi kredi tov ie nafbolj razvidno iz dej-srva. da je odobrila za trrrrverze v Fer>i!bl>erK>, po vidovdanski nstav? zajamčeno najvišjo Jailturno mstitncijo Slovenije. ! Obračamo se na vsalceija vosamnika, ■ predvsem pa na vse naše Ufirlamentanre khjbe. da zastavfjo svoio odk>C?!no besedov to: da se predfojti fiiiančne*a cđbora tde^e kređitov IfaNfanski uitfverzl v narodni sknpSčifii odkfon^o fn se odrtbre vsi s strani nnlTerce predl-ieanJ krediti. ' Akademsko đntStvo 9afodovensk9i tehnj-fcoT ko4 zastoonlk vseh s!f?atel?ev teh. fak. aBJTerre ¥ IjahBiH. * Odlomck iz * Filozofskoga Slovarja-. v *Popotniku€. (Konec.) N^jvišjo stopnjo duhovn'h vaj dos-ži • asket v zamiku (ekstazi). V njem obi-ti reskončno srećo, koji nebena druga ne er .či kakor pravi stara bu-dist'čn.-i pesem, podobno sreči, ki jo riba doživi, ki smo jo vzeli za nekaj časa iz vode in ]o 7opet nazaj položili. Po prebujenju iz mi3iiv;iega sna se zdi asketu, Ua se je ij-^ova duša k-čila od telesa, s« potopila v ?librni ?;c-skerčne poezavesti in se zdru2ila z bogom samim, da je neposredno ;:eJ.il vse skiivnosii prirode knivor orcl *z visine po-ki.-.ino ptx! seboj, cm se je piatn* hčck n;e C\cga atmana razširil in nizsorw*l v bra-mo samega. Asket je o resničnosti prizorov notranjega vida neomajno prepričali; enakci prepričan.'e z objutkom najviš;e '.zvesm »sti prevzame tuđi verne giedalee, opazujoco eksarzo svete sa moža Mistorično je zanimivo, da so prev7jli indljsk: Ariici bram.i isi\O riloz^f ^* Kakor svoio crno ko^ćo O'J irno»:i'^::i pr^ tnih prebivalcev Indije, na^orž» d^ia tcrciiarne-ia ćr^esa plemena, Ki e v starokamjn ti ; dobi razžiriio svojo pc.sebii) kulturo (se'.i-( tov diiš, čarcKlejstvo, vr^ževcrn-ist) ;rcKo ćele Evrope in Azije ter se pozneje pome-šalo s priseljenimi Indnevropici. Prvxni misticizem je resilo v nr'uki tajnih sek1 (ml-sterijev, in dalo tako enotno podlago vsem mističnim strujam v Đabiloniji. Perziji Egirtu m n^ Grškem, osobito =;emitski re-ligijoznosti, zasidrani z nasiljem zunaii'.^d (heteronoiriiiega) prepričan.ia. j Na Grškem so gojile misticizem ajue : verske sekte v obliki »misteriiev*. Z in!-stičnimi vajami (askezo) je vzgajal Pitaso-ras učence svojega »amostana v Krotnnu (Spodnja Italija), o<3 njesa je prevzel Pla-; ton askezo in mistiko s selitvijo duš. Koncem »Menona« razlikuje Platon oba načina spoznavanja, natančrieje rzvaja razliko v di-alogu »Pl'.ai-dras«. Intuitivno spoznava člo-vek z bosanskim delom (theta tnoira) duha v posebnem položaju zavesti, v položaju odu^evljenosti ali božanske blaznosti (ma-nia, eras), spoznanje se »pojavi z božanskim delom brez razuma«. Misticizem PitaRore m Platona je pre-v'adal v gršk; filozofiji s sistemom novo-platonizma (Plotin) in gnosticizma ter vi- soko zavalovil v srednjem veku s kršćansko mistiko in \Taževernostjo ćarovniških procesov. Sovisni val misticizma je upatiel z napredkom modernega prirod oslovja in tohtiike, a začel zopet naraščati koncem 20. veka. osobito po svetovni vojski v obliki okultizma, spiritizma, novobudizma, teozo-fiie (Blavatskv, Olcott, Besant) in antro-pwotije (Rud. Steincr). Mistični element uvaja v franeosko filozo-fiio intuicija modnega filozofa H. Bergsona. Vedno je brfiela mistična struna na balalajki ruske filozofi;e, neposredne sosede orijenta!sker;a ili indijskesa misticizma (So-lovjev, Loskii). Bcrg:soTi in Loskij hoće ta priboriti mistič-nemu spoznavanju (intuiciji) priznanje legi-tinrne fnozofskoznansrvene metode, ki bi predslavljaJa četrti vir spoznanja poles iz-kustva, razuma in vere. V zgodovini se tipično ponavlja irpa-danie in naraščanje misticizma, v časih dolgotrajnih vojsk in revolucrj, gospodarske krize in materijalne be-de opeša intelektualna sila logike Ln v utrujenlh, onemog-lih dušah zagospodire vra/.evcrni misticizem. Ćelo intelipe-nlnemu človeku se kra-doma vsiljujejo mistične slutnje. Isto silovito dejsrvo misticizma probija v zsrodovini, v narodnem in individualnem življenju. Kaj ve znanstvena psiholoRiJa o dej-st\'u misticizma? 2 njrni se bavi p-^sebna stroka splošne psihologije, parapsiho-1 o g : j a (Nemci) ali metapsihologi-j a (Francozi), ki po znarrstvenili metodah izsleduje vse pojave okultizma. Doslej ugo-tavlja samo instinitost dejstva^ a pristavlja, da je tako zapleten in zavozlan problem, da sa še ni mogoče vsestransko osvetliti. Opozarja, da je prvotno in osnovno člove-ško razpoložen'e mistično: človek se rodi v okolici sarrv'h skrivnosri, vsak trenmek dožrvlja v sebi in okoli sebe učinke, priha-jajoče iz nevidne, neznane prirode, ki se v začetku istoveti z mfstično nadprirodnost-jo. To vsakdanje doživljanie skrivnosti spremlja enako skrivnostno o-bčutje in raz-položenje, čeprav človek naposled otopi in se navadi neznanih vzrokov. Osnovno mistično razpoloženje prevladujc v mladini in lji>dski masi, v intelisentu se orneji snmo tolfko in tam. kolikoT in kjer se umaknejo mistične sence luči razuma in* logike. Ker počiva mistidzem na čustveni osnovi, odffovarja razum kakor v vsakem emocijonalnem položaju, torej s slikami, z nazornimi predstavami fantazije. Misticizem misli v nazorih, simboličnih podoban. Enako nazomo spočne rudi znanstvenik v hevTističnem afektu idejo, po mnogoletnem naporu m hre^eneniu se mu nenadoma prikaže v obiiki taJcozvane intuicije. Pozneje stoprav utemelji rnruitivno kiejo z znanstvenim Ln logičnim aparatom. Nazorno doćivlja rudi medij v hipnozi pod vod-stvcmi hipnotizerja, v avtohipnozi pod vodstvom lasrnih čustveno in hrepeneče vko-reninjenih pojmov. Enako nazorno doživi po noči človek v sanjah, česar se je po-dnevi bal ali po čemur je hrepenel. Znanstvena psihologija priznava dej-s+vo čustvenega misticizma kot prvotnena in osnovnega človeškeKa razpoloženja ter dejstvo mističneffa, intuitivnega spoznavanja, intuicije, ki nastane avtomatično v glo-binah podzavestnega spomina brez s o-delovanja zavestne, torej svo-bodne volje in priplava ^oto\-a na površino zavesti. Kako se vrši proces pod-zavednesa st>oznavanja, v kaki obliki in stopnji se javlia zavesti? A!: v obliki tem-nega čustva ali slepesca jrona? Ali v nor-malntm. ali samo v rzrednem in izvežba-n«m položaju zavesti? Natančno znanost še ne more odjrovoriti, samo toliko je spoznala, da se udejstvujejo v intuiciji samo prirodne, čeprav še neznane moči, ki iz-ključajejo vsako sodelovanje na^iprtrodniti sfl in duhov (sTMrhrizem). Vse napačire raz-iage potekajo iz tište me:od:čnc zmote, ki csamosvaja in tr?ra iz prirodne c.c'otc neznan; del prirede in ga povišu je brez vsa-ke.2:a nadprirodnec:a bivati ja. Kar :'e v prirodi neznano, žaro še ni neprirodno, kar je bilo včeTaj neznano (nadprirodno), to je d:mes znano (prirodno) in ćelo znanstveno umljivo. Ista znanost n^m tuđi poi^niuje, za-kaj so si razHčne dobe :n osebe različno razlagale to skupno deisivo. Mislimo si samo Custven-o raz;s:ranep:i in ^o resnici hre-penečega človcka, ki intuitivno dojame važno rdejo, a v svoji prihcloški neizobra-ženosti n:ti ne shiti nje prirodne.^a izvora. Kako se vendar razlikuje ta način irredne spoznavne n^zornosti cd njegovoga vsak-d«.njcsa ali Ijudskega spoznavanja! Nemo-*go-jo se mu zdi, da bi tukai lielovale sa^no prirodne moCi njegove duše, zato si razla-ga na čmležen način, iln sa je navdahnila neka viš;a nad prirodna sila, neki višji duh in mu razodel v nazočni cbHki skrivnost-no resnico Različna razlaza deistva se izraza tuđi v različnih inionih poloi:a;.i: za-mik, ekstaza, hrpno^2, vizija, inspiracija, intuicija, dru,ii vid, uii.o mystica, manija (Platon^. ]z rakesi zmotnesa umev^nia se ie razvila većina vraževernesa okultizma. Kikib temu spoznavanju lv> 5e vedno d^- voljevala umeiiv^stna svobnda, jrovoriti pesnficu metiforično in simbolično brez premišljcnc prevare o prikazri bn^ov in duhov, ki so mu razodeli skr^TCsino inspiracijo ali vizijo. Psihološki ćejstvi čustvenet:a m?sit-cizma in misti5ne£:i. int:iuiviic^a spozna-rtja si je osvojila zlasti praktična psihologija (psihotcfcnFka, psiha.uo^ika) in y.: proglasila za učinkoviti, novi sredstvt rjutUke vzs;n.ie, izluščivši ju \z vraževernc In?iBC kakor je nekdaj rzluičUa znanr*t med crno fiziko, kemijo in astronomijo Iz vražever-ne magije, alkimije kn a^trolr>fci:e. Tako ie resila problem esoieri/ma in j'-.so!eriama, navidezni problem dvojno res;:;-v. Rcsnica je sam-o ena, a se pojavlja v rafHčni obliki ob prehodu skozi raziiCno dnhov-; >st ljudstva in abstrakmcKa iiiOKofa. Lj-u-Jst\*o do-jema resnico v obliki nnzrn-nl'u snnbolov. filozof v obliki abstraktnih in Uličnih pni-mov, v neiznbražencin ljudstvu prcvladu-je nazorna fantacija, v šnlnncm filozofu poimotvorni razum. Mo\lernn r*si!r.K :>h:ka dokazuje, da ni formalna razdelUev znanosti v esoterLrem in eksoterl2e?n nlkaka di-jaiektična prevara, ampak meUxlkl4!ii. na psiholoških dejstvfli slono-j most, kl konč-no in za vedno nlruli brc^^n'e prepada med ljudsko Ln filozofsko (fušo ter o i^rne zadnjo zaveso izprcd nadm'rodneca misticizma. Indfjska fHozofiia >e dfsJej esn*čnejra esotertzma in mistično sfmbr>!ienereizkuŠn>o strokovnjakov. Logični r»rei«Wišnja ie nepotrebna v metodičnem in dkKiVrijncm mv-sticizrnu, Kajti tukaj jr prc^Mekel znanstvenik (filozof) abstraktne pojme v na-Torno obTeko stinbolov, jili snmo prestavil iz abstraktnesra filo-zofs-kejra Jezika v na zorni liudski jezik in timetnost mističnih simbol ov. Na naših železniskih projrah %o se dogodite v zadnjem času razne ncz?:r>de z veliki* mi materijalnimi škodarni m tuđi človeskimi žrtvami. Po drugi strani povzročajo take nezgode nezaupanje potnikov in strank. Težjih nezsrod je bilo na niših železnicah (od 1. 1918) že veliko, sedaj si sJedijo po vrsti. Popolnoma brez nezc:bcna že-lczniška uprava; ker pa pov^od irvajajo z rastočim promeiom tixH temeljirejše varno-stne odredbe in tehnične naprave v svrho zavarcvnnja prometa, stoji število večjih nezscod razmeroma nizko, oziruma vsaj ne nanaščn z rastočim proineionv. Ti varnostnl ukrepi so na naših /elcznicah v zadnjem času p"ti naših Želez-nic interesent, še ni izbrijan. Tom hujše je radi tesa dejstva. da je natopila ^e vrta raznih nezsrrxl ki ocrroža vnmost notn'kov in blaga in koečno draee železniške naprave same. Potrebno je, pojsknti vzrck te^a pojava in sa tud! odstraniti: V7rok ni skrit. Žclez-nice so strokovna uodi^tia, pri katcrHi mora biti vsakdo sposnben za svoje mesto. Stevilo veščera osohja se je spričo razmer (katerih pa nočemo ztioaa ro"revati) tako skrčilo. da se kažejo že posledice. ki pri ir-leznlcah nast^jo v rbliki n*zv:od. Trkaj je vzrok naših želczniskili nez^nd! Ako žclez-niška urn-ava ne razi>olaTa z d^volj izv--žbn-nim osobiem, tedaj je njena dolžnost, da Isto i7Ae?bn in iisposobi. d^kler je čast Vs^k dan zam::dc np*n prinaša n-^ve nevarnosti, nnvc nezKfdc. materijalno in moralno škr> dol stran. 8. »SLOVENSKI NAROD« dne 25 novembra 1923. STev 270 Stt v danasnil Rusiji. Profesor Piip, biv§l estonski ztma-nji minister in sedaj glavni urednik lista *Waba Maa«, se je mudil dalje časa v Rusiji in obiskal je Petrograd, Mo-skvo, Nižnji Ncvgorod in drujra važ-nejša ruska mesta. Pred revolucijo je bii docent na petrogradskem vseučili-Sču. Profesor Piip opisuje sedanjo Ru-sijo takole: Rusija je prestala najtežjo krizo vsled svojega eksperimenta s socijalno revolucijo. Poskus se je izjalovi! in Rusija je sedaj izprcmenila svojo pot, zapustivši vso bistveno karakteristiko poskusa samega. Življenje se je poka-2a]o močnejše od teorije in gospodarski zakoni so zmagali s svojo ndzpre-menljivostjo. Finančni In gospodarski razlog! so prisilili boljševike, da so me-njali direktive in njihovi kriteriji so organizirali takozvano »novo gospodarsko politiko«. Na začeti poti boljScviki ne morejo jti nazaj. Življenje jih sili. da korakajo vedno dalje po poti gospodarskih koncesij. Para'elno postaja gospodarska obnova Rusije dejstvo. Ta obnova sicer koraka zelo počasi kakor želva, nemogoče pa je tajiti to. Danes so številni lastniki tovaren zopet pri-Čeli z delom, čeprav so svoje tova me dobili le v najem. Iz taktičnih raz'o^ov se bo vlada držala še dolgo časa frag-mentov svojega komunističneca programa, teda to ni nič dnijrega nego zadnji krči. Sedaj ni več komunizma v Rusiji. V trm oziru ni dopti^čcno dvoje ronenj. Splošen je glas v Rusiji, da posto ja življenje lažje. Današnje razmere se ne morejo niti z daleka prlmcrjati z onim I iz let 1917—1920. Dežela se vzbu-ja vs!ed opustitve administrativne ngo-roznosti £]ede industrije in trgovine. Treba le pogledati stanje čest. spošto-vanje reda in miru itd., pa dobiš vti?k, da je bolezen Rusije prestala svojo krizo. Res je, da se je Petrograd ponižal na provincijalno mesto, ali Moskva Je mnogo čednejša in vecji je red v njej nego leta 1917. V masah se Je tzvrSfla velika psl-ImJogična izprememba. Jasno je, da se je ruski rarod dvJimil iz dobe anarhične svobode. Sovjetska vlada je prouče-vala ljudski temperament in se je prepričala, da je ljudstvo naveličano nereda, na kar se je življenje napotilo v gotove norme. Uvede! se je tuđi strogi pravilnik za r?bo železnic, tramvajev itd. Profesor Piip je mom! p!ačat» kazni 50 miJijonov nibljev, ker je skoči! na tramvaj, ko je bil v teku. Kdor vrže odpadek cigarete na tla na postaji, plača globo 300 rubljcv v zlatu Sovjetska fciilica in policija je dobro opremljena in njeno postonnnje z občinstvom je uljudno. Prebivalstvo se pri'njroduje novemu redu brez protestov. Državljani razumejo, da maksima »vse je dovođeno« ne velja več in zato poslušajo glas avtoritete. Vse to pn nlVakor ne zn?ČI še, c!a j« ž'v!jcnje v Rusiji srečno !n mirno. Po našem kriteriju je rusko Življenje trdo. drajrlnja nnrašča ztnsti pri najnu|nej?ih vrakđanjih p~trcbšči-nah. Katastrofalni padec rob* ja pa je ustavijen. Izvrgla se je bfstvcna izpre-mrmba v izpiačcvanju plač in mezd. Uvede! se je takozvani »tovami ru-br!j« in plače se vrše na temelju te nov-čne e^ote. »Tovarni n:belj« se frih'ije s cenami produktov taVn, da povi Sanje cen ne zadene delavskih dohodkov. Nezaposlenost v Petrogradu je ve-JITca. v Moskvi pa je manjSa. Produkcija na sr>lošnem naranča sta'ro in raz-tnorje med ctc??.vc? in tovarnami je nor-tnr.lno Industrijski ddavci so pač in-teres!rani na tem, d?. tvornice obratu-jejo in zsto delajo vestnn. Ako kaka tvornica ne izkazuje d^bička, jo taknj znpro in delavci ostanejo brez posla. Nrva buržuazija in novi Intelektualci Ti\rn prav nič podobni on:m iz predre-volucijske dobe. PreživeH so pretrnnja-nje s strani »Feke«. prestat* so laVoto, vro razliCfro bedo in nezgode, ki so prišle zadnja leta nad ruske državljane, in tak-n so se okrepili v bojih za ek-si5ter?co ter so sedaj predvsem pozitivni. Ntti sence stare siovanske seutimen-frrjnnsfl ni več na njih, ne rammejo Trrsrcrjeva in TVstejra in ne respektira ?o Dostojevskesra. Osfcr boj za življenje jlm je odvzel one ideale, ki so bili tako dragi predrevolucijs!;; ruski in-"te??jrenc1. To so moski in ženske s trd-nimi živci, materijalno blagostanje je njihova npjviSja mfsel. Prof. Plin ne računa na novo nisko rcvoTuci.io. Gospodarska obnova dežele fe alfa in omeira sedsnje vlade in biln bi tuđi vsake drus:e vlade. Boljgeviki ti) razumejo kakor vsi realni po'itiki in žrfvujcjo svoje teorije temu prepriča-nju. Vsak ajrresivnl duli je Izirinil brez sledu Boljševik? ne zamišljajo nikake vojne, ker vsak boj hi poruši! prčeto gospodarsko obnovo. Kljub vsemu temu pa ortrjnjo bo'j?5evi*ki in ako bi n. pr. tebrrhnila revolucija v Nemčiji, bi pn-rabili v«o svojo silo, da bi se okoristili 1 njo v svrho svoje stranke. Ppnovo poročilo zv?ni precej ver-jc'no. Gotovo je, da mi Slovnni radi čujemo o obnovi Rusije, ker dobro vemo, kaj je pomenila za nas v vojni in po vojni odsotnost Rusije in čakamo nc-strpno na njeno novo krepko navzoč-nost v krosu Slovanov in v vrsti odlo-čujočih svetovnih sil. Mislimo, da je omoffočil obnovo zdrav duh ruskega naroda, po!n neporušne volje do življenja. Z obnovo se ustvarijo povsern nove razmerc, ki polagoma spravijo do-mov tuđi ogromno većino Rusov, ki sedaj becajo po širnem svetu. SodlaHzsm 1d komuĐlzsm pri žozelkab. Za vse socfjalistfčne družbe pri žu-želkah je zelo karakteristična neobičajna specijalizacija posamnih skupin ali kast. Ta specijalizacija v?liva na ves oreanizem specijalistov. Cebele delavne je lahko lo-čitl od matice a!i trota te po zunanjosti. Kakor sem že omenil, nahajamo pri Čebe-lah-delavkah sp'ošno tudl degeneracijo spolnih organov. Mravlja-vojšČak se zelo razlikuje po svoji konstrukciji od mravije-delavke. A\ravija-dclavka se razlikuje od samca ali samice. Iz teca štedi, da slon! organizacija družbe na načelu razdelitve dela in sicer prisiljcnega de!a, ki označuje vsakeca člana družbe kot izrazito uspo-snbljenega za svojo stroko. Individum je docela podvržen družbi. On je popolnoma Izginil. Individum se je spremenil v otro-ka, v navaden vijak ogromnega skupnega organizma. Taka družba je slična veliki tvornici, kjer vsakdo opravlja svoje posebno de!o. To specijalno de!o dan za dnem in od pokoljenja do pokoljenja zapuSČa sledove na vsej konstrukciji specijalistov. Oni organi fn dell telesa, ki so potrebni za specijelno delo, se razvijajo z vajo. Drugi pa, ki ne delajo, polagoma oslabe in okrnejo. Zato tuđi opažamo povsod pri specijalizaciji da se nekateri organi enostransko razvijajo na ržčun drugih. Postedica vsake specijalizacije je atrofija. To je sploSen naravni zakon. Povsod, kjer je družubna organizacija zgrajena na načelih delitve dela, nahaiamo tako specijalizacijo indlvidumov, ki spadajo v organizacijo. Zlasti pa opažamo tako specijalizacijo v samotnem organizmu. Vse celice in živci, ki tvorijo org^nfzem, pred-stavljajo prave speijaliste. Miftlce. živci in celice, vse to so specijalisti, pri katerfh se ej razvila ena lastnost na račun vseh ostalih. Taka specijalizacija ie brez dvoma zelo koristna za ves orgnnizem, in vso družbo, ker je ona vzrok večje sile. trpežnosti in produktivnosti dotičnega organizma. Dasi koristna za oreinizem kot celoto. je ps obenem na Skrvdo vsem indfvidumom. ki so či?ni te organizacije. Škodljiva je za nr-ganizem zlasti zato, ker je vedno spoiena z izgubo neodvisnostl. Fndiviđum je podlo-žen skupnosti in se spremlnja, kakor že omenjeno, v majhen vijak ogromnega stroja. Tako tcTej vidimo, da sodjalistlčni red, ki se mnogim zdi ideal za vse člove-štvo, že davno eksistira pr; žuželkah. Vidimo, da je ta red res ustnnovil zelo mogoč-ne organizacije. Mravlja vseh vrst, te maj Ime slabotne žuželke predstavljajo v dru/abni organizaciji triko ogromno silo, da se ji ne more zop-erstaviti velika žival in tuđi človek ie včasih proti njim brez moči. V južnih krajih se mravelj boje liud-je in zvcTi. Kadar pr!dc}o potukiče mrnv-'jc do ka>5nc vaši, vse prebfvalstvo zbe-i\ in prepusti svoje imetje njim. Zdaj, ko stojimo na prajrn novejra sveta, se odpirate pred človeŠrvmn dve poti. Ena pot voJi k socijalizmu in kolektivizmu, k odpravi privatne lastnine in ustanovitvi secijalističnih zadrug z vsetnf onimi posledicami, ki jih nahajamo danes v socijallstičnih družbah žužeike. t. i. k po-polni podvrženosti indlvldnma družbi, k za-človeka. Ne čiovek mora biti orodje druž-ca pet vodi k individualizmu, t. j. k osvo-boditvi CloveSke individualnosti Iz okovov, ki jih pogosto nalaga isti dnižba in država. LJodol>no kakor anarhizem skuJa tuđi individualizem osvcbodJtl in emancipirati človeke. Ne čiovek mora biti orodie družbe, nego družba orodje človeka. Ne sme-mo pozabitl, da je tuđi v sedanji kulturni družbi (ne tako popolni, kakor je socijaM-stična družba) čioveška osebnost že precej stisniena in popačena. Tuđi tu imamo opraviti sicer prikrito in prisiljeno specijalizacijo. Fni se rode kakor vozna živina in se morajo vse življenje peč3ti s fizičnim delom. drugi pa se rode v intelgentnih dru-žinah in poznajo vse življenje samo inteligentno delo. Toua Prva kakor druga specijalizacija je v škodo človeški individualnosti. Obe spremijajo rejrresivnt pojavi. NaSa kulturna družba nudi dovolj primerov za take regresivne pojave. Oslabljen vid, izdapanje zob in las. nevrastenija in neprirojena fi-zična slabost in onemoglost, tako značilnl pojavi pri inteligentnem pokliču, kaj je to drugega. nego posledlca specijalizacije v eni stroki? Prenaporno fizično delo na račun intelektualne zmožnosti je specijalizacija v drugi smeri. Taka specfjalizacija je Se bolj škodljiva kakor specijalizcija razuma. Ona pretvarja fizično krepkega človeka bodisi v molčečo In malo razvito žival, ali pa v poslušno orodje, v lutko, ki Jo je mogoče prisiliti, da dela karkoli: danes-loviti protirevolucijonarje, jutri pa dclatl židovske poboje ali ubijati zdravnike in inteilgenco, ki je žrtvovala svoje življenje narodu (kakor se je to neštetokrat doga-jalo v času ruske revolucije). Socfializem hoče ustvaritl Idealno družbo, Indrvfduatl-zem pa idealnega človeka. Le ona družba je dobra, ki podpira harmotifčnl razvoj to srečo človeSke tndivklualnosti. Ta težnja za individualizmom, za osiguranjem lastne individualnosti Je jslobo-ko vkoreniniena v človeSki naravi. Hrepc-nenje po privatni lastnlni je samo Izraz te težnje, kajti nič ne varuje posamnika Fn njegovega potomstva pred ziinanjimi nevaT-nostmi tako, kakor privatna lastnina. In v tem je bržkone glavni vzrok. da so se vsl poskusi socflaHstične orjranizacfie povsod izjalovili Clovek In iuielka. Ob se nt mo- re sprijaznitl z umorom lastne individualnosti niti v tem slučaju, ako se to vrši v imenu višjih interesov družbe in države, čtoveku je potrebna taka organizacija, ki bi ga pretvorila ne v ozkosrčnega specijalista z okrnjenim! organi, nego bi mu dala možnost. da harmonično razvije svoje sile in sposobnosti za dosego višjfh Idealov. Damska zimska moda. Nobeno, Se tako nestanovftno vreme, si ne menja tako pogosto, kakor ženska moda. Mnogi vidljo v tem nagnjenje k spccrfiinim slnbostim ženskega sveta-ko-ketstvu. nečimurnosti m ponosu na telcs-no lepoto, drug pa so mnenja, da bi ženska brez mode Izgubiia velik dcl svoje privlačne sile. Kdo ima prav. je težko pove-doti, gotovo pa je, da moda vsako leto bolj napreduje in da je to bognto polje, kjer se z uspehom udejstvu-ejo številna podjetia, ki kujejo fcz ženskega nagnenja lepe denarce. Moda je seveda odvisna od najrazHČ-nejiih fakto.-jev, med kntere spada tuđi fi-nančna kriza. Pred vojno so se dame ob-lačile raskošno, četudi na račun finegn okusa In skromnosti, danes pa je moda vsaj v pretežni večfni Inteligenčnih in rne-ščnnskih slojev skromna, okusna in manj raz-košna. §e ni dolgo tejra, ko so bile dame prepričane, da je nedostojno nositi po-nareieno kožuhovino. Dnnes pa je kožuh s ponarejene kože splešno pr;'j^b!ien. Joplč iz te ponnrcjene kožuhovinc ne pus^n dlake in poleg tega na videz prnv n\* ne za-estnjn za dragoccmmi kožuhov'nnmi. N. sicer posebno dobro sredstvo zoper mraz. toda lepetn mora včesih tud i potrpeti. Mnogo cenejVh kožuhovin se rnzlikuie od dragih samo v tem, da jih ni mogcle nositi več let, nego kvečjem 2 ali 3 sezone, ker se kmaiu otorabijo. Zato pa ne stanejo 100, nego 10—2v) tisoč. Dami pa, k: nikoll ni nosila kožuliovine in si kupi ceneio. tuđi ta lepo p-istoja. Med vsemi mogo^nfmi vTStami damskih zimskih kostumov se naj-bolj priporoča Icto6 kratek suknjič iz ko-žuhovine. Kratki kožuhi pa tmajo tuđi svoje me-je v namenu in ci'jih. Dokler se ne ponosi, ni na svetu koze, ki bi bila »anj dovoli slaba. Kakor hitro p* prekorači svojo me-jot je konec vsega-lcpote, elegarce in ponosa. Kratki kožuhi ne smeio biti elegantni. Ne srne se niti pomišljati o eleganci. Kožuh mora ostati na svojem mestu in niti z ocesom ne srne škiliti po eleganui. pa je vse dobro. In kakor se je mnogo sport-nih obiek zadnja leta spremenilo v pro-menadne. tako je tuđi kratek kožuh zablo-di! z izleta v z;msko narove, nazaj v mesto Sedaj je njegovo mesto na ulici. Po dne-vi je pogled nanj užifek. zvečer pa tz^iibi mnogo na svoji privlačnosti. Bolje rečeno: iam, kjer pokriva suknen K>pič in krilo, je izboren, kjer pa neza-dostno izpcpolnjuje popoldanskl ali večerni kostum, je hum-bug. Dante pogosto kažejo med vsemi talenti oajvečjega občudovanja vr«den t«n-lent — poskusiti hočejo vse, kar je naj-slabSega in najmani primernega. Zato vidimo pri njih pojrosto n-zke laknste če-veijćke in po s^oje p-rikrojene klobuke s kratkim n.Hgiibankm .k>Pi^em. Kratek kožuh ni praktičen. Ni praktiCcn žuto. ker o-prav'.ja razmeromr malo funkcij. d^si je pri damah zelo priljubljen In gfl nosijo tudl tedaj. ko i im ne pristoja. Veliko bolj praktičen je kostimi, ker ni na svetu kraja in prilike, da bi ne bil primeren. Zato pa je kratek kožuh iz botra ali sfbirske (bete) veverice absnlutna prevara. Po r\'artrri vzbuja elegnntno iluzijo in sil! k elegnntnim dopolnkvam. Po svoji obliki pa zahteva elegantne izpopolnitve. Kler je bober, tam mora biti dolg kožuh, kjer je koza, tam kratek. Sicer pa ni obligatna baš koza. Lahko je tuđi mačka, pes. srna tHi kars bodi, kar hoc![ po božjem svetu. Samo da je veselo, svetio, s kratko dingo, kcsmnto, samo da ma žep« in da se znpenia tja do nosa. Već pa tuđi nfhče ne srne zahtevati od koze, ki je še včeraj begala po dvorišču. Take-mu kožuhu se prMega volelna enobarvna oblek?-, najboljša je temno rjava in pe-stroiiarvan iof>!č, ki ga je treba pre^nsati s črmm pašom, če je enobarven. Nogavice voin'jne, ćevlji pa nizki. Na glavi kloljuček iz enobarvne klobučine. ako je jopič prsan fn p;snn klo-buček. ako ie jopič enobarven. Počez j^a krntek kožuh in dama je elegantna. Kot specijaliteta v letošnji modi se priporoča kn tek bobrov kožuh, temno rjav klobuk in črnn obieka ali kožuh iz divje mačke, zelen pli-$ast kostum in zeien klobuk ali temno rjava barvana srna. riav kostum z rdeč-kastimi lisami in rdečkast klobuk. Razne vesti. • Clemenceanjeva luha. Francoska »Re-publfqLe« poraća o starem Clemenceauiu da ima fanatično rad juhe in se rad ponaša, da je njegovo zdrarje samo radi tegn tako trdno, ker je trl.crat na dan vročo juho. Med vojno pa ie bil nekoč pred Ver-dunom gost pri Štabu poveljujočeca generala P^taina. Pri mizi le prfpovedoval, da se ves dan ne počuti dobro, Če ne zavžiic zgodaj zjutraj juhe. Eden od omizja ga je tedaj vprašal: »Kdaj pa vstnnete gosp»J ministrskt predsednik?« — »No. tako oke], 4. ure zjutraj.« »Ali potem mora vaS kuhar vstajati opolnoči?« »Ni treba«, je od-vrnil suhoparno Clcmencau, »to preskrbim sam. Nalfjem si natnreč zvečer v tern-> forsko steklenfco juhe. položim nanjo svoje noge. in ziurraj ml ie treba juho sairn^ na krožnik nalit!.« Kronist trdi. da se nr mfzi generala Petaina ni ntkoli već seržira I a Juhi... • Kdor trn potlednfi ameje... V Krefeld ▼ Nemčiji je tck«l po kolodvoru neki mlniJ mož. da hi si prihoril udoben sedež v vlakr. kl je tmel baš oditi. Ali vsi oddclki so bil »sedeni in mlad mož. vidcč da ne dosc-ničesar. je napravil dostojanstven obraz. Sr' k zadnjemu vagonu in rakri'al z mogočni" glasom: »Vsi izstopitt, vagon bo odklopljen'-T«iUi j« DAStaia med vozuimi iio^ti ttraho- »it« zmcSnjava. Vsak je nopadcl svojo prt« ljago in si poiskal v drugem odticlku prostor. Mladi mož se je krohotal na vse grlo in se nastani! prav udobno. Da, da. tako je. če je čiovek prebrisan. Samo, da bj vlak že odpclial.« Ko je tu nekaj časa srdcl, je prišel kolodvorski načclnilc in ga vprašal: »Vi ste sigurno oni premeteni gospod. ki je potnike »potegnil«. da ho vagon odklopljcn?« — »Rcs je*, je odvrnil premetenec smejć. — »Tako. tako«, se je režal načelnik. NeVi uradnik, ki vas je sliSa! kričati, je menil. da spaJatc k nadzorstvu in je pusti! vagon eno* sfavno odklopiti. Vlak je ravnokar odpe* ljaJ . .« • Predavanje porrlajevalca dr. Voro-nova v Turlnu. Dne 1S. tm. je imcl v T;ri-nu dr. Voronov predav?n;e o svoj! »oir.la-jeva'ni metodi. UJe'e/ba ie b'!a ogrorrnn. Preda val je v franeoskem jez'lu In raz\i-gal svoj? dosed'n'e uspehe. Ker jur:di!n! !n morallčni rnz'^Ri ne prip^SJajo prem-Sania ž!cz s človeka na č'oveka. je prSe! na misel. da se posluži ?lez op!c, ktr mu je rzr.dno uspelo in ima be'e^eti že vrsto tispehov. Izvai;;! je, da rpernc'ia res pomladi 5tare;šeza čTovcka ;n ria traia to porr.ln-jenie. kakor se ?e sed n fzVazalo. oVoli 3 'e-ta. MrsH. da bi se s ponnvno operactln dn-sejjl; nnda1:rr t^Dehi. N:e^ve operticlie ntso ime> nikak'h slabih pos^edfc in med operiranim! ie b'l tud-' n^f JW !etn? mn^. Samo eden tzmed operirancev *e umri. to pa ?e bM ve'?k p'-^nec \v. te 5'edi'a smrt. ko ga ie n?vr>flde! dc!?rium ^rerru-ns. N« ženike se metoda ne ds iip^ab-'f!. Navzoče ob!?n-stvn ?e 'e p^s'rvvilo od predavatelja z burnim plo^kaniem. • Roparjf v Slavoniji. V Slavoniji se dnevno množe rop.irski napadi \n strah vse Slavonije je glasovrti razbojnik Jovo Caruga, ki mu oblasti ne moreki do ž''ve-ga. Izvrši! je ft nebroj roparsklh umorov in drugih ztočinov, ter je skrajno prebrisan čiovek. Dne 10. tm. je priše! v Mio nnd-logarja Li-kc Kovačića v selu Samatova. V h;Ši je wi!a navzoča samo 70 letr.a star-ka, kate»; se je Čaruga predstavi! kot dr. Šaša Isaković. odvetnik iz Osiieka. Na-rvczei ji je, da je zagovornik n:cnega sina Luke, ki se nahaja v preiskovainem zar>o-ru v Osijeku. Ker so se vsi podatki iočnn ujema!;, je starka verieia. da ima pred se-boj odvetnika dr. Isakoviča. Nadalje ji je pr'povcdoval. da je kemfčna analiza ujo-toviSa. da so krvavi madežt, ki so bili od-kriti na robeu njenega sina kri človeka fn da je Luka osumlien. da je umoril posest-nika šteba. Dobil bo najmnnj 15 let in da ne bi bilo mene. bi dobil veSnla. Je zagotav-Hal »advokat«. Starka se je ginjena zahvalila »advokatu« in pa dr>bro pogostila. Nt-to je slednji potegni! iz žepa notes ?n p^>če! pisati, starka pa ga je pusti'a ssmega. Ko se je čez pol ure vrnila. je »advokat« tzjri-ni!. Skočil je skr>zf okno in odnese! zlato verižico z mcdriljnnom, 60O0 Din gotovine in na stolu je pusti! košček papirja. na katerem je bilo zapisano: »Tu je bil ha-rambaša Jovo Čaruga. kar vam manika sem jaz odnesel«. OroSnikf so podvzcl! energične rnere, da i'^lep--.lnoma civilizirani in so se prilagodili Življenskim razmeram. RdečekoŽec je je morda Ie vedno tovec, ali kdor ob:5če njihove reservacije, vidi, da se ukvarjajo že s koristnimi poklici. Indijanci so damianes živirorejci, kmetoval-ci, vrtnarji, tkalci, loniarjl, preprojarjl, I>eru:n:narji, knjigovodie in ce.o nekaj vii-jih poklicev je med njlmi. Neko indijansko pleme v kraju Osaga pri Oklahomi, je danes najbogatej&e ljudstvo na svetu. V tem kraju so numreč odkrili petrolej, katere^i se nj leto prcizvaja do 50 milijonov dolar-jcv. Vsak elan tega plemena debrva na leto ld ćo l2.r»OO dolarjcv. Ler^ 1022 je ?ri-delek petro'e:a na ozcm!;u Osaga Indijan-cev znašal več kot 29 nvilbonov sodov. Nedavno pi se je rdečekot.ec zopet o^rcrnil za bnj. Ka'uir.ct — mirovna p;^a — je bila zakopana, tomahavki so žvizgal! po zraku. Indijanci se SH v hoj — ne za s:nro pravdo — temveč za fi!m. NMhove tradicije in običaji bodo sedaj prikazovani na platnu. * Demon alkobot na S1ovasT»em. — Pri reviziji iicenc za tečenje a'kuholn.h pijač v A\ed/:Uboru se ie ugotovilo. da je stevl'o !i:enc naraslo zadnja leta s 5 na 22. Te žsra-nietoče im.ijo v rokah skoraj sami ž;dje. ki knkor kn-osesi iz^e^avajo In uničjjcjc ne-razsotino ljudstvo. I ht; nn^Tlnfn vlado, "ij za^re v omenjenem mestecu najmanj 2 0?idovskih beznic. da nc fc - oud.itna prc-biva'stvo moralno in gospodarsko propatilo. * Žensko ▼ sodnl službi. Na ponske. Zato bo dr. Jarmila Ve-slia. k' je b !a nedavno tcgs k.ikx odvet-ni?ka kandidatka spreleta v praksa rrl ka-zen^kem sodJ-č:i v Pragl, imenovana v bM'nj; bodočnostl za av^k^lrauta. Dr. Jir-mHn Ve^cha ho prva ?en«ka v sedni službi v Cc?ko^lava^kl rerubl*kl. HINTERSCHWEICER &C0 MASfH«nife8ltlK«liS«CieSSWFl tnbM za vsclci se Vam prf;v)roča n-nc ve!etr. R. Stermecki, Crlje, tko hoćete res dobio In poceni kup:'i ročno domaje d?lo, kakor tuđi fine tvornilke. oblelce m ienske. mi Jke I "troke. nrril>, kl"buke. p'e* jopr, Repice i Sale, kravate, r^k«v ce, nop^^'ce in s~l'»h v«n modno robo za dame in gospode. — Trnovo) crtgroa » c«ne. X3COGCK*>VX>OOCtXX>CXXXX£*X3Cr*icyrrK3£XX^^ Pn ?'čilio nnfnnrf^nfn o?™^*™*- da ** ^v^ dospeii .li.llliinUiPUiiiilJi! najbolji! ftlvalnl .troji Pouk v vezenju ter krpanju perlia fn nogavic (Stofanje) breznlačno EDI NO le pri: Josip P$iellns ^l'f" Utemeljeno god. 1892. Oblastno do2v. izvjesujvuicri za trgovinu i obrt Ullitor Selinser I sin, Zagreb, ia ?i II. Telofon br. 16-43. Brcojatrii Rerjniles. izvješćur najbrže i niisavjcsnljf* o hankona, poduzećima, lv*di^^H ^Bi^^^H ^^^^^Dl I^I^^Vt ^B^^^^B ^^^K^^R t^^^^^^B JHBE^BB m^BBE^ t,n*4Kl »fi?T*^ v vv igsigfnđnsfriSalec, do leta 1920 predsednik Kranjske Industrijske &r*;12!2v prs^ss^nih monfanshega druSfua Wd. Blagi pokojnik si je pridobil v 30. letih svojega predsedovanja nevenljivlh zaslug za naše podjetje. Plodonosno njegovo delo častimo s hvaležnim spominom. V LJUBLJANI, 24. novembra 1923. Stran 10. SLoVćiNSKI NAROD* dne novembra 1923. štt-v '2/0 Gefssnl cf®1! Srlsifis kmw in rckbuii zavoda S^ftieraa usrećila za vsc ta- in inozemske časopise po predpisanih tarifnih cenah. koiodv. in &rometaih prostorih. Pri večkratnih naročilih omenjenih reklam primeren LiDlni), Stari trg to 19. Oglasni dell Lastna izdaja najmoder. in najuspei. parmanentnih reklam, katere uvrščuje na f popust. Točna in solidna postrežba. Konkurentne cene. Proračuni brezplačno. Uubllana. patefa Lfubli. kred. banke. »T««« fm OWUGI V« -■Gllnce $tey 5 Ueisi. rfj-nžb«. » strojno In »Lktrlćns Industrije. D.ba*l}a> •laktr. matortisl, •l*ktr. motorj« Itd. vseh vrst stroj«, tranamUlja, specijalno podleti« za »troje l»n. induatrijo. U«. t«**. M ^UhM*, naprava e.«k,r. «£. ^ I. .!*. n.P,to* « M in «* irvri.v,„ie Koncu. P^^-^detTiT^^^^ " ili* !%&i£ l*i«U TeSsfsn 2S8. l.'nM'»fta Bradi«*m VILJENI SECMJARDT, Ljubljana« Salanburgova 4 (na dvorllču). delavnioa za precizno mehaniko. Geodetićni instrumenti, hidrometrični aparati, p'animetri, psntografi. logaritm. računali, merilni trakovi, nivel, letve in trasi rke, pris- mattčna in druga precizna menla. —— Preo* ma rlsalna oro4|a. Pomavilo r»romptnr» in solidno ft KORANI? •* sijamčeno pravt ssbaatel ikrili su krltj© strah. SOTt%HTT ne premoči, ne odzebe se ne 1ora> in ne trsja, je popoJnoma si- ^uren proti os^nju, toči In viharju, tehta na 1 m* Mini 12 kg, k neomejeno trpežen, je holjli kot vsi eternt!. ie n^jbo1|5a io naj cenejša streha ker ne potrebu|e nikdar popravila. Fran Hoževar - Linblfana. »nn-Ia^a e«ata 30. ------- Jugometalija' Splofaa kovinska industrije izdeluje vse vrste lilepar* aka. kotlaraka, vodo-To^no-lDstalacffa%a de- la. Prevzame najrazličnejSc predmete za pocir.kanje, pocinjanje in autogenič- no varenje! Točna in hitra postrežba L'uhl'ana, Kolodvorska ul. 18 poAoai :^ Leno itnaantfD. Rok Cakš, $mnt\ mcjsm Lmbllana, Ifl fil&ka ŠU 18. izdeluje vsa v to stroko spada-;oča clela n.ijso!idne]p In na'ceneu-. Mihael Peternel Dabllana, Ceiovšba 89. Eksport luksusnih Čcvljev lastnoročnega izdelka. Na drobnot Na debelo! IStktr»lrtne bakrene žice in bakrene vrvice itd. izdelek Hedtlcrn-htimer KHpfenverk und SGddeutsche Kabelwerke A. G. Frankfurt im Main Visoko fn nizkonapetostnega PORCELANA tovarne H. ^ehoinburg & S5hne, A. G.. Porze!lanwerke, Marpa ethcnhOtte, Rossi£u, ^ch\vandorf. — Velika 2aloqa ! Samo na debelo ! KARGl BASTIANCIC zavod za tehnifne in elektrotehnične potrcbščtne. Centrala; Ljubljana, patača Lfubljanske kreditne bf«ke Ib/IIL Brzojavi: K'ABA, Liubl-ana. ISOLATORJEV za v»?oko napetost, motor;ev, generaroriev in tranaformatorjev tvnke Lloyd-Dynamow*rke, Bremen. ELEKTROLVT-BAKER. 1a IZOLIRN1 trak. .DURAB1T' Zahtevajte ponudbe ! Specijalna đ2.iHSilII iSI HIDlk^ feroIaCnlca Naimoderneiši kroji po meri. LPStĐ3 li\W angleškega in feškega blaga. Cene povsem konknrenćn«. LJUBLJHHfi Z! do os ka Bifea ifeu. Su "i»r7^K*2Eši? = SRPSKA TOVARNA PREPROG = LAZAR ĐUNJERSKI A. D. VELIKI BCCKEREK, prlporofa tvoje najmodemeje nreleno domaje podjetje za Izde'ovan'e vsflke vrste Turn«, Velvet. Glorla, Tapestrl, Bukle Kidermlnster, Holender, Juta, Manlla In Moket ?rrproc[, ka kor tud svoje splošno zn^ne specijalitete z r< ko izdtlanih SmirnsUih preprog. knlpferov v vseh barvah in vzorcih p« danih vclik^ttih. Zastopstvo in zaloga za Slovenijo A. DULAR, LJUBLJAMA, Mlklošlčeva cesta St. 36. 1NG. RUDOLF PECLSN. Stroji za vsateo industrijo, lesno in kovinsko; roljede'jski stroj! in orodie; lokomobile in mo-torji; vseh vrst stiskainlce; veletrgovina žeieza za stavh#n*» in konsrukdjske svrhe. — To-varna poljedelskih strojev, 1 ivama za Železo In kovine F, FARIC »z deluje vae predmete \z IHega ieleza. v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo. MARIBOR, Trubarjav« ul. 4. Tel. Inter. SS. Tei. inter. 82. LJ za žage, jfa^eriie (Voligatter^ enostavni in univerzalni stroji, za nr-rarske strofe, k mb. s krožno in trakovno žago fBand- u. Krei«sage\ stroj z* struženje in uravnavanje lesa (Abricht tmd Dicktenhohel-masehine), stroi za vtianje fBohrmaschin^, za skob!an?c (Frascn) krožne ža^e rKreissa^en). Raz ogilja v prvovrf^nl irvršbi, po naj nižjft cenah in najpovoljnejSIh ptnSllmh pogojih Wflker-Uferke. Wien X, laxGnbnrqestr. 12. za stolare, tvornice pokućtva, leolare i pilane, za bravare, mekan'čare I radionlct za popravke, za limare, tvom cc limenih i kovinsk'h predmeta. Bogato skladište transmisija, sirovoulnjih in bentin-rnotora, kao i urediajp za svariti i hl tele kovine. flioT i strojevi gunj |FT7DRrHFR zflGREB dicn. dr "hRL JLILUhLULu Vlaiks ultcs brci 25 ofimah uz dnevne djene sa skladišta Zapjeb Pozor ?a novo ustanovljene Industrije! Ugodna cena za nakup sledečlh parnih strojev in kotlov; 2 parna sirota po 100 konjskih moči, znamke „Hock*, 3 parni kotll, znamke „Hock* in „Tisch-beintt, 2 po 45 m1, 1 po 90 ml kurilne ploskve (Heizflache). Vst strojt in kotli so v obratu in v najholj-šem stanju in se prodaio le zaradi vpeijave celokunnega obrata na električni pogon. Gornji predmeti se lahko ogledalo do 15. dec. ti. r Tovarni cementa Zidani most. — Cene po sporazumu! BtesRiH ilmte: %* od.080.000'-. ««••• *••>• Hezerva: Đln 3Z.515.OOI-. Podralnlce: B!sđ9 Jesenlce, CaviaU KorCnla, CeftR, Kotor, B53fcrc«Jii:!Ii, Rranf, E?zr.3&&uL Llnb%lsna9 dzlss, marlbor, lllefkooICt Freoalic, Sarateoo, Slbraffi, ZjiflrfilL Hfftigrilianshl odio. SE^slso u brzolaoi: JHDRHIISKfL l?!!!!?^SEi zavodi; Jadranska banka: Trst, Opatija. Wien, Zadar. Frank Sakscr State Bank: Cortland Street 82, New-York City. Baaco Vugoslaoo dc Chlle: Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir. lx Southamptona — Chorbourgđ Leviathan 30. oktobra, 20. novtmbri, 15. decembra Is BREMENA čez Southimpton in Oicrbourg v HEW TORK George U/ashington 24. oktobra M- decembra Presieenl Roosevclt.....7, novembra 12. decembra President Hardlng..... 14. novembn 1«, januarja President Fillmorc ..... «• novembra Americ«........ . 1. decembra 0. jannarja Presideni Arihar...... 22. decembra Odhod b Souttumptona In Cherboar»a n din poroej«. Ve* li tpođnjlh naHorov UNITED STATES LINES Generalno zastopstvo: Beograd, Palata Beogridske /ađrag«, preko puta .Hotel Brtetola« — Zagreb, Sredisnjt Savez Hrvatskih Seljačkih Zadruga. Mlhanovlćeva ulica 2, vrtko puta kolodvora. — Ljubljana, Brodarstvo ZjedlniefUh Amerišklh Držav, Dunajska cesta 29. - Sarajevo, Savez Hrvatsk.h Seljačkih Zadruga m Bosnu i Hercegovinu, Aleksandrova a lica 52. — S«iak, Banka za Pomorstvo. 60 komadov hrastovih dreves v dimenziji do 1 metra v premeru vsebine Črez 200 kubičnih metrov proda tvrdka F. STIOEB Dl SIN, Slovenska Bistrica. Proda se vse skupaj alt pa tuđi v manjSih mno-žinah od postaje Slovenska Bistrica. Broj 6907/23 12421 Pri mestni občini Banja Luka se ima popolnUi mesto mestnega gradbene^a inženjera v Vm. Čin. razreda. NameŠČenje je prvo leto začasno a definitivno na-meščenje sledi po uspešnem službovanju prvega leta- Plača in doklade kot pri državnih nameščencih. Ponudniki, ki morajo biti naši državljani naj svoje predpisno kolekovane prošnje pošljejo temu mestnemu poglavarstvu najkasneje do 10. februarja 1924 in naj prilože: 1. Krstni list (Rojstni list). 2. Domovnico. 3. Spričevala (diplome) o strokovni šolski izobrazbi. 4. Spričevala o dosedanjem službovanju najmanje 5 a najviše let. 5. Spričevalo o moralnosti. 6. Uradno zdravniško spričevalo. &estno poglavarstvo Banja Luka, 16. novem. 1923. Gradonačelnik WL Bafagllović. d. d. ¥ LJuliIJ^i&l : prodala vseh feafeovost!, v colih vagonlh po or!^. cecab pretnogovnikov za domačo uporabo k»!sor tndi sa ladnstrJjsfea pod|etja In razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste fn vsakega Izvora ter priporoča posebno Ia čehoslovaškl in anglefikl koks za livarne in domačo uporabo, kovaSki premogp crni premog in brikete. Naslon PBOMETNI ZAVOD ZA P HE MOG, d. d. oentrada v Ljubljani, Miklo&fteva oesta 18/IL 'aMaiuiQiia;aiaitJ!a!Qiiai!aiaia1aiaiaia> IINITED STAfit U ^ LINES :# STev. 270. „SLOVENSKI NAROD* dne 25. novembra 1923. stran odgovor« upravi naj se priloII 1 dinar. IHHLIOGLRSI Como oglasom do 20 b«s«d Din 3-_t vsaka nadal|na basada 90 para, s davitlno vrod Pleskarskc pomoćnike, ranesljivc, sprcjme takoj v stalno dclo Tone Mal# fiaj. Kolodvorska ulica 6. _ ______________12.511 Vajenca ra Spcccrijsko trgovino ▼ Ljubljani sprcjmem takoj (hrana in stanovanje pri starših). — Naslov pri: »Apoilo*. Ljubljana, Sta« ri trg 19.__________13.515 Krojaški pomoćnik, tmrtžcn dcla malih in Te« likih kosov, mlad, — išče »lužbe za takoj. — Po* nudbe pod Dcla vcn/12.507 na upravo »Slov. Nar.«. Iščcm službo sluge, inknsanta ali kaj sličnega. V slupaju po« trehe položim lahko 50 Usoč kron kavcijc. — Ponudbc pod Dclo/12.379 na upravo »Slov. Nar.«. Uradnik-gozdar I državnim Izptrom, 29 let star, snmcc, i5če pri* merno službo, po močno* sti v lesni stroki. — Do« piši pod »Gozdar/12337« na upravo »Slov. Nar.«. Potnik, Ici bi kot postranski ta* »lužck prcvzel razpcč«va* nje dobro vpcljanejja 'predmeta, se iS<*e. — Po* nudbe pod Atfilenn2.460 na upravo »Sfov. Nar.«. Gospodična b! se rada izučila v mo* distovski stroki. — Ccnj. pontidbe, ki pridejo ▼ požtev samo 2a Ljublja« no. naj se pošliejo na upravo »Slov. Naroda« pod »Modistin ja/12.203«. Oficirska menaža smodniSnice v FCamniku i5čc za 1. december sa* mostojno, 30 do 45 let staro, kuharice RcflektU ra se 1e na samostojne. Kuha ra do 20 osch. — Ponudbe je poslati smnd« niSnici Kamnik. 12.261 Prodajalka, stare3ša moč, dobro \z* urjena. 2 vcčlcfrio pra* kso. želi premeniri službo takoi ali pozneje. Crc kot hlapajni'nrka ali vo» dircJpca podružnice. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 12.450 Soficitator. Izvežban v vs<-b i^vrSilnfri in zcmljckn jiznth zađe* vah, išfe mesta v odvet« ntSki pisarni v LjnMjnni. Samostojen dclavc. vpo* leojen sodni uradrik. — Por»i«dSe pod: SoIiciMtor 12.327 na upravo »Slov. Naroda*. Korespondent, izvežbana, zancsliiva in samostojna pisnrniSVa moč. zmožen slovensko in ncmSke korrspondcn« ce, spreten stenograf in strojepisec, — se takoj spreime. — Tstotam ss Rnrpime tuđi KONTO* RTSTIN.TA * daljšo nra« Icso v trgovslcih nodjrt* jih. — Golob A Ko., to« vama kemičmh izddVov, ( Vić. 12.359 I I Potnik, ( tuđi začetnik, fotograf« ske stroke se sprejme proti plači In proviziji. Službi stalni in na j pri-mernejša za državnega upokojenci. — Ponudbc pod »Agi1en/I2.424« ni upravo »Slov. Ni rodi«. Gospodična, ttirejša, veSči popolno-ma samostojno voditi tr» govino z melinim blagom želi mesta kot voditeljici trgovine v meitu ali ni deželt. — Ponudbe pod »Zanesljivi in podjrtna 12.499« ni upravo »Slov. Narodi«. Višji železništd uradnik, (doslužen) komercijclne stroke, prosi skromnega za.služki ni kikem ?&• upnem mestu, v spedicij* skem ali trcovskem pod* jetju. — Ponudbc pod ŽelezniSki uradnik/12.418 na upravo »Slov. Nar.«. Kontoristinja z vcčletno prakso, z zm* njem slovernkega, hrva** skeea. nemlkr^a !n Itali« jansVrffa jezika, nem^ke stenografi je. stroiepisja in vsrh dmgfh pfaarnf* SVOi del, išče nnnnerne^a mršti. — Potvrdne pod »Kontoristfn'a/12 513« ni upravo »Slov. Ni roda«. Maserka s koncesijo se prmr»ro?a g. zd^vnlkom in cenj. ohčin^tvu za eelo telrsno In d^lno mn««^o, katero si je nridnb'la pri prvo« vrstnth močefi v !no7*rr»« stvtj. — Vprs*i «e od 9. do 10. in od T? do 2. ure pri f. Vodeb, RimsVu r*--sti 2T. 12 105 | Frodam | Prodam spaleico in kuhinjsko opnvo. — Clince 77. 12.512 Vcč vrat in oken ter sodf naprodaj. — Na* slov pove upnva »S?ov. Naroda«. 12496 Konalna banja fn peč naprodaj. — Na« slov pove uprav »Slov. Naroda«. 12497 Zidna opeka« nova, vsled praznenia prostor* poeeni nsp^o* daj — J.Ccrnc, Dunnis'a cesta 2S 12.498 Štirivslični stol. sistema «Ganz«, kombi* niran, v dobrrm stanju, naprodaj. — Matjan. Pit« *ine«Hni5ica. 12.375 »W«ndcrcr«-aTfo, trisedcŽni. v prvovrst-nem stanju, moderno opremljen, se upodno prodd. — Naslov pove upravi »SI. Nar.«. 12.370 Cinast lonce, za 50 t skoro nov, pred-vojni msterijat. se crno prođi. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 12.470 Železna peč. lepa, velika, rdečkasto emajlirana, naprodaj v trgovini Jos. Sclovin-^u den, Mcstni trs stev. 13. 12.461 Puch-avto VIH zidnji model, najmodcr* ncjSc opremljen, 38 HP. ceno naprodaj. — Ponud« be pod Nizka ccni/12.453 ni upravo »Slov. Nar.«. Smoking-obleka, skoro nova, rm srednjo velikost, se ugodno pro« da. — Pismene ponudbe pod »Smoking« na AIo* ma Companv, Ljubiinna. 12476 Tovorni arto (3 tone), malo nbljen, pocrni naprodaj. — Po« nudSe pod »Skoro nov 12.457« na upravo »Slov. Naroda«. Motorno kolo mamke »Opel«, popoi* noma novo, 1 V» HP. zc!o poceni naprodai. — Po* nudbe pod »Najccneje 12.455« na upravo »Slov Naroda*. Gumi, dimenziie: 710 — 90. 7^0 —00, 820—120, 880—120. 895—135. po naju0odnej» 5ih cenah nanrodai. — Ponudbe pod »l'godnost 12.456« na upravo »Slov. Naroda«. Šoferski kožuh, dolt?. ohlap^n. nodložen z brezhibno lisičevino pred* vojno sukno, naprodaj za 2500 Dn. — Vprašuti od 15 do 16. v Ljubliani. glavni ko'odvor, I nad* atropje (šulgaj). 12.510 8 HP lokoinobila Hofhcrr & SchrflnTT, 11 UF tvornosti, prcvozna, izborno ohnnjeni ter do* ccU obrata zmošni, zj?'"!« jem 1917. doilej vsrga »kupaj v obratu sa^o tri leta. se proda. — H«tz & S^hutrenauer, Portsrbach (Porc'e^ «m 5»ce, Kim« ten. Hsrrrrrirli 12.431 | Kurm | SpalnicOf dobro oh ranjeno, kupim. — Ponudbc pod »Spalni* ca 12.452« na upravo »SL Naroda«. Poihove kože in vsch drugih divjaćin kupuje sko^i celo leto trgovina z usnjem D Zdravič. Ljubljana, Flo» rijanska ulica. 11.697 Surove kože vseh vrst kupuje po naj* višjih cenah — Maschke &. Komp, GlinSka ulica št 27, Pot v Rožno dHi. no. 12 238 Erinjevcc, samo zajamčeno pristno kmetsko blaijo, se kupi večjo množino. — Naj* skraine rv>n"t!he in v^o* rec je pof,!nti na poštni prcdal 37, Celje. 12.285 Halo! Naznaniam slavnomu obr:nstvi!, dn ktipuiem in j plačflm najvt^je cene za | pono.šene cH^'c. perilo, ) Čevlje in pobištvo. — I Dopi^nfrfl 7sdoatujc: prU dem na dom. — A Ju* ' rečiJ. Sv Jakoba nnbr^?* je 31. 12 290 10.000 Din posojUa iščem ra dobo trch mc» secev proti 30 % ohre» stim. Jamsfvo na zemlji« šce — Pismene ponudbe pod »Posojilo/12 37K« na upravo »Slov. Naroda«. St?novarje dobi, kdnr posndi 30.000 do 40.000 Din na vknjiž-bo (2 »obi, kuhinja fn dn:jje ugodnosti^ po do« givoru. — Pon"dbe pod »Sigurnost 12.468« ni upr. »S!nv. Naroda«. Bančne obresti pla'am doti(5nemu, V\ no* sodi za eno leto 40.000 dinarjev proti vkni?2bi ni nrv^ nif!fn. Pon"dh. • •• ♦ Privš^k, Ljubliana, Mi» H:«i:eva c. IP I. 12.484 I Sopi^ovani? § Uveden trgovec sr'.dnie starosti želi Jo» pisovanja z gospodično ali vdovo od 25 do 30 let s premp>eniem radi fe» nitve. Drrisi pod »B!a* gasfante,12 501« ni upra« vo »^nv N'a'-ofi«*. Lep lokal ob glavni cc.j*i poleg po* staie cestne železnice. se odda. — Naslov pove uprava »Slevenskcpa Vit* roda«. 12.31fi Možitev* Bogate ino/emke in pre« moirrse nem^ke dame ni se rar?~ srt?rto rmožils. Gospodom, ^Hji brez pre« mo^^nja, daje tn'na po« jairn'a Airsk. Stahrev, Berlin, N. 113 SroJpische« strnssc 48. — PoStnina za od^rvvor trikratna p^STm* sVa po^tnina. 12 343 Za trošek 1% hrane izholj&ate čudovito uzi tek in red i hi ost svojega obeda, ako rabite pravi juhu ekstrakt w/> fi«flMcT!<^»' -,tj *••»:%»< I« ranovama Meblorana soba z dvemi sposteljama bli« zu dr»!cnjs'vctja kolodvora se tikoj odda. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 12.478 Dijakinja srednjih Sol »c spreime na stanovanje k dručini sredi mesta. — Naslov pove uprava »SlovrnsVe« ga Naroda«. 12.505 Leoo sianovarfe (cve sohi. kabinet in pri* tikline. električna rsz* sveti java) sredi mests — zamenjam z vcčiirn, ev. enakim. — Pon"dbe pod »Zamena 1924'12.450« na ni upravo »Slov. Nar.«. Odctem stanovarje v srrdini mesta, nb^toje* če iz petih sob. k"hinie in pritiklin — PoninJVv pod »L'go dobi ta':oj ■•iotif-ni. ki pla "a trilctno skromno pi'-mninn ns* ^>^ej in 5r» OfVt nin do.ho« iila 7% dve irH. ^ig-irna vlrnij/ba in o^rrsti. — Prtvvrk. MiklosiČcvi ee* sti št. 18/1. 12.4? 1 QGQGQQGQ u. prcmicmne Prvovrstno njivo v bli/ini Stcpanjske cet* kvc prodam. — Vpra**» nji pod »Njivi/12.374« na upravo »Slov. Nar.«. Prostor, primeren za d-rUvnico, v sredint mesta. se išče. Lahko trdi na dvoriSču. — Pon"dbc pod »Dclav« nica 12.206« na i-pravo »Slov. Naroda«. Tr^ovska hiša (enontdstropna) z vrtom v predmratju, z lokalom in sVlacii^rcm n^nrrdaj ti 375 000 Din v R-alifet-ni pisaT-ni v Ljubi ;ani. Toijanska c. 12. 12.402 Gostilna in mesa^fja z enonac'itropno hiSo in vrtom ob Jufpi ž^leznioi rtarro^'^i rn 225.000 Din v R.?iil5*~tni pi^srp.i Po« itnska cesta 12, Li"T ? •*- ra. 12.490 Kiša (enonadstropnt) z pr>stH» nisko ohrtjo. vrtom in pritlMinami, se proda. — Pojasnit« dnjc: Franc Srhantel. konc reali^ctna pisa^na. Liubljani, Me«t« ni trg I R/I. 12 479 Vsrfe nose^tvo na Dol:rnj*'-em s trgovino «• proda z victi in« vcr'fjcm. oziroma se od Ja v na jem za več let. — Lc rrsni reflektsnti nai poštiejo svoi nn^Tov pod Vepec takoj na ra7nola» po. ^'etrt ure oddnlj^no od n'«Tne poitc, ufi^dnt p-ačilni nogo ji. — Priv. šek. Lji-Miini. MiVTn*». čevi cesti 18/1. 12.4A3 Trgovska hiša ! Na ntjbolj prometni toč« ki malfga mra-a v Slove* niji. krasna leda. t. rar* n'^ni ' ^'"siianni. vinotoč itd.. se prd '-codnimi pU» fHriTii pofioii proda. — Obratni prostori in sta* novjinJs tal'oj na raxpo< lajjo. Pr> 1. derrmbra t. 1. — Priv«rk, MikIo«fVva cesta \*fl. 13.4^2 n?zno I Službeno iresto pod oji?irrV vtj — P'-droS* na po-o*HT* "oi poklon* t-';*|r,5 5*fln/>v«n?r ob« Rtoir^e ir I*»«t*-h nro«tn# rf^'r k'?p<*M faVoi na r#*» nniflirt r*-T-g p?7T-«. p]&» r*n«rrr1*^viT»c pn p*V'»tvt 7,t--f->7««"« ^v Jakob* n«< brežje 2Q. 12 403 Zimske suknje in oblfke i^flotovl jone in r>o nneri im« v veliki iz« beri. — J. Rojina. Lj'b« ham. 12.521 Dežnike popravlja hirro, solidno ter ceno A Pavjfn, Lj"b» Ii«na # Trnovo, Strnr^Va pot 17. 12.516 Ribfe oli#e, 7»iamceno pristno. naj* l-o?»$e norveške jrnamVc, ciosnclo. — LeViini Pa« \c*rt"*. Kft-loviVa cesta it 2. — Direktni imnort \t Kristiitniir! 11 R34 TVsnfstovsid s'r Ia fr>oTn^mn^trn) nudi po 20 50 Din franko pošti ali želcrr'ca. — Tr^nvt »ko podiette K. Mahor« čtč. Zagreb, Petrov« "li* ca 35. 12430 »Posestnik vi!e * ki je odda] pon"dSo na inserat »Gotov drnar«, se napreda, da dvi^ne pi* smo pod OT'rnjrnr* Šifro v upravi ».Slov. Ni roda«, ker poSta ne sprejme po« »iljk s Siframi. 12.474 Okrasld za božično drevo, boJH^ne svečice. jaslic* r*t£\cdn\ce xa Bozič in novo teto. kupite na de# belo najceneje pri tvrdkl Ivan Bahovcc. Ljubiiana. St. Jikobi trg 7. 12^ Spec#j-?1na z»Jorfa zimske^a bi ^ ft a dovble. palmeraton. fla-ii. t'-r irgotovli-nih zimtkih Mf'innv, ul«t-ov in v«i« kovrstnih rblck — Dri* t»o SchwaH, Ljublana. Dvorni trfl 3 U9SJ TraDistovski sir, polnomastrn Grover, Til« siter. S F'^ientalcr, Im# perial. a Ia Lipti'er. ?a*no rr«*>l'"*, P' iii naiceneje —• »RtV«n;a«t, ari^ntitrno in komisijo r^di'-tir. Za« greb. Palmotičcva 3^'T 12.503 Telovadci - st>ortnlk! ! PH»v*rr»*a s« tvornici telnvtdnfp« in anortn^^i orodja J. ORA^EM. Rib# r.ica, PoI-njsV-o. Oprema kompletnih telo* v^dnic in l»tnih t?lova* di«?. — Stib;tno in p^-e* nosliivo orodio. 10 362 Dal*r»atrnsVo», .tfipnrs itrfl8TiiOY. gffpali^ip inHlisetneeaprsn b.delovanje posod Iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikoi U kakor tuđi posod (Škatle za konserve. Volića zalogu En%ajllrAn;i« Sn lukautsa > Priporoča ss 98C6 Ana Ku8| LJUBUANA, Resljeva cesta 4 (prej trg. barv g. Hauptmana) Rabljene itt m za moko 85 k^ vsebujoče, In za otrobe 50 kg vsebtijoČe, dobre, čiste In brez-luknjaste kupi Vinko Haj dl 6, valjični mlin. Kranj. 60i3C V nsniaTDi KAROL POLUK, KRAHJ. se proda: Blđer eBcfltnderskl kond«nxae!|skl parni straf oi 55 HP še popoinoma novo ohranjen s paratM katlooi kat ere ga kurilna ploskva meri 26 a1 ta Ima 8V2 atmeasfar pritiska. Ogleda se ta stroj lahko v tovarni v Kranju, kjer se izve tuđi za prodajno ceno. rnCC Sioalnl rnrr stroii sd med dobrlmi nalbolISI! 15-letna garancija. Srtdnc cnL Pnda|a as ■■«*■ ____ Itaba aalapri IvrdM ■ -- Uni, UriNIM* SodM ni. T Igli® UOitf aimžnlca nooo me Pozor trgovci! ođdam trgoHno m miešamim Hagom imUd bošnm m 93tm kt9emiarftm At »atogo aa dobo 10 ht v majem. Stanova*}* me nupoiago. Trgovina se nahaja 9 hogmtcm imdmšMfsm+m mrafm ma Kranjskim. D*t*fl*i kitmi prom+t masa Din 2 mM/orn*. Po-trvbm kmp&al samo Din 250400-—. Ostmn*k po dogovoru. Ponmdbt /r poslati mm mprmvo Siov. Nmroda pod *X*mi r*fle*tant'I18t9*. Pri nizki ceni! IGJS. ZARGI, Ljubljana Sd. Petra cetra cesta 3. Nudi činjenim odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje. Krasna izbira volnenih površnih jopic, jamnerfev, ovifačk, ro~ kavic. nogavlc itd. Trikotaže vseh vrst. Moško. damsko in otročje perilo. Zaloga raznih kravat, posebno samoveznic po primerno najnižjih cenah. NA DEBELO t NA DROBNO i ■ h ti ■ b i b b m tuni m jljlJGljljljljljljljljljljljuTTI Tvrdka K Vsak /i S + X ({&+" fP^Šl *°*y! •» • ■ • ^v Prlstna ^^1,°-!^ I ciganska od 17. do 23. ure ■ g o d bal