MF* Po konfiskaciji «fruga izilaja. Izliaja : 10., 20. in 30. dan vsakega meseca. Dopisi naj se izvolijo Iranko vati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. V e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravništvu „Mira“ y Celovcu. Leto XIII. Vabilo k 5, letnemu občnemu zboru katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, ki se bode vršil v sredo dné 25. mal. travna (aprila) 1.1. (na sopraznik sv. Marka) v Celovcu v dvorani gostilne „pri Sandwirtn“. Začetek ob 3. uri popoludne. Spored ; 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika o denarnem stanju. 3. Poročilo tajnika o delovanju društva v pre- teklem letu. 4. Zapisovanje novih udov in vplačevanje letnih doneskov. 5. Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev računov. 6. Govor o sedanjem političnem položaju. 7. Govor o ljudskih šolah na Koroškem. 8. Govor o preosnovi volilnega reda. 9. Gospodarski govor. 10. Razne razprave, predlogi in nasveti. K temu shodu so uljudno vabljeni vsi udje političnega društva in tisti slovenski rodoljubi, ki se želijo zborovanja udeležiti in smejo z dovoljenjem odbora od udov vpeljani biti. Po zborovanju vršila se bode za ude prosta domača zabava. Na jesen pa priredi naše društvo za ude in povabljene goste zopet večjo nàrodno slavnost v Celovcu, na ktero vse prijatelje društva že danes opozarjamo. Odbor. Naraščaj slovenskih častnikov. Kakor pri vseh drugih reččh, tako smo Slovenci prikrajšani tudi gledé števila častnikov. Pomanjkanje slovenskih častnikov pa ima za nasledek, V Celovcu, 10. malega travna 1894. da naši vojaki veliko trpijo, dokler se ne naučijo nemščine.----------------(Tukaj je bilo zaplenjenih 36 vrst.) — — — — — — — Dokler bomo le od vlade zahtevali slovenskih ali pa vsaj slovenščine zmožnih častnikov, tako dolgo jih ne bomo nikoli zadosti imeli. Kakor v drugih potrebah, si moramo tudi v tej sami pomagati. Mi moramo sami skrbeti za naraščaj slovenskih častnikov. Kako pa hi bilo to mogoče? Profesor Bartoniček je v Celovcu ustanovil šolo za take, ki hočejo k vojakom stopiti kot enoletni prostovoljci in podvreči se dotičnemu izpitu. Sola pa je tako uredjeua, da se učenci (ki morajo seveda že prej nekaj razredov srednjih šol za seboj imeti) izučijo v vseh vednostih, ki so častniku potrebne, tako da gojenci te šole v kratkem času častniki postanejo. Kako izvrstno je ta šola uredjena, nam daje najboljši dokaz to dejstvo, da so do zdaj še vsi gojenci tega zavoda častniki postali, in teh je bilo že lani nad sto. Vsi ti častniki hočejo iz hvaležnosti letos jeseni napraviti veliko slavnost na čast g. prof. BartoniČku. Na tem zavodu se učijo sledeči predmeti: nemščina, francoščina, laščina, angleščina, latinščina in grščina (pa ta le za take, ki so vseh osem gimnazijalnih razredov dovršili), aritmetika in algebra , planimetrija, stereometrija , trigonometrija, analitična geometrija, razkazalna geometrija in nauk o senci, fizika in kemija, zgodovina in zemljepis, natoroznanstvo, hrzopis, vojaški spisovnik, nauk o zemljišču, praktično merstvo, pionirska služba, nauk o trdnjavah, nauk o orožju, vojaški vežbovnik in službovnik, taktika, poljska služba, vojaška raz-redba, uprava in vojaški kazenski zakonik. Pouk je kar mogoče praktičen, in vse, kar se prej z besedo pové, se koj na to z izgledi pojasni ali pa s podobami ali nzorci razkaže, poskusi ali pa narisa. Le na ta način je mogoče, premagati obilno tvarino, ki še od leta do leta narašča. Po drugih zavodih potrebujejo štirikrat toliko časa, da se toliko naučijo, kakor na zavodu g. Bartonička v Celovcu. Na tem zavodu pa se ne gleda samo na vednost in učenje, ampak tudi na vojaško izgojo, to je, zbujajo in gojijo se v mladenčih tiste lastnosti, ki se od častnikov zahtevajo, namreč : spoštovanje do vere, zvestoba do cesarja, domoljubje, poštenost, Štev. 10. ljubezen do tovarišev, dostojno obnašanje, ljubezen do snažnosti, reda in pokorščine. Zdaj smo tedaj ta zavod površno popisali; in kaj hočemo s tem doseči? Imeli smo pri tem dva namena: Prvič smo hoteli na ta zavod opozoriti slovensko-koroške mladenče, ki imajo dovolj študij in premoženja ter so zdravega telesa, da za-morejo ustopiti kot enoletni prostovoljci k vojakom ; prej ko to storijo, naj dovršijo še študije v zavodu g. prof. Bartonička, ker v tem si pridobijo tiste vednosti, ki jim kmalu pomorejo do častniške službe in časti. Pa tudi drugi Slovenci, štajerski, kranjski in primorski, naj bi se posluževali tega zavoda, kajti na tem zavodu se ne gleda na nàrodnost ali kakošne vere da je kdo, zavod nema s politiko čisto nič opraviti. Toda na Koroškem imamo le pičlo število študiranih mladenčev; tudi se ni nadejati, da bi prišlo na Bartoničkov zavod mnogo Kranjcev in Štajercev, ker se bodo plašili pred stroški. Zato je bil naš drugi namen pri pisanju tega članka, zdramiti kakega Slovenca, bivšega častnika, da bi enak zavod ustanovil v Ljubljani. Tam so srednje šole močno obiskane, torej je gotovo tudi mnogo študiranih mladenčev, ki bi bili sposobni za enoletne prostovoljce. Ako hi še eno leto (pred ustopom v vojaško službo) obiskali ta zavod, ki bi bil uredjen po zgledu zavoda g. Bartonička v Celovcu, naučili bi se toliko, da bi v kratkem postali častniki, in tako bi si mi Slovenci pridobili potrebno število slovenskih častnikov pri tistih vojnih oddelkih, pri kterih služijo Slovenci. Tak zavod ustanoviti, bi bila tudi v gmotnem oziru za podjetnika hvaležna misel, kajti vsak gojenec mora plačati precej visoko šolnino ; g. Bartoniček ima pa še posebej zavod, v kterega sprejema premožnejše gojence iz dežele, da imajo v zavodu brano in stanovanje. Naj bi rodoljubi v Ljubljani poiskali moža, ki bi zmožen bil, tako šolo voditi, in naj bi se poiskale še druge učne moči, kajti en sam profesor ne more učiti vseh predmetov, in potem naj bi se poskrbelo, da se ta zavod ustanovi, — storjeno ho s tem veliko dobro delo za slovenski nàrod, ker mu ho skrbljeno za potrebno število častnikov. Zahvalo dolžni pa bodo temu zavodu tudi vsi, ki bodo z njegovo pomočjo postali častniki, kar je gotovo častna in še dosti dobro plačana služba. Posvečuj nedeljo! (Povest iz francoščine.) (Konec.) Prišel je mimo nek stari gospod, iu ko je to ihtenje slišal, ozrl se je na dečka in ga začel izpraševati. Ko mu je Lojze vse povedal, bil je stari gospod zelo ginjen. Povabil je dečka s seboj. Ko je pa videl, da deček težko hodi, poklical je po-streščeka, kteri je brž tekel po izvoščeka, in potem sta se z dečkom v kočiji peljala na dom tega gospoda. Ko stopita v dragoceno opravljeno in krasno razsvitljeno dvorano, predstavil je gospod Lojzeta svoji gospej, že precej starikasti ženi, kte-rej je iz očij in obraza gledala sama dobrota in ljubeznjivost. „Poglej tega dečka“, je rekel gospod, „to je zvest in trden kristjan, pravi mučenik za svojo vero. On celi dan nič ni jedel in je bil potem še neusmiljeno tepen in na ulico vržen, ker danes na nedeljo ni hotel delati." Gospa je fanta milovaje ogledovala in božala. Njegova skromnost in njegov odkriti pogled sta jej zelo ugajala. Poklicala je strežnice in naročila za dečka gorkih jedil. Ko se je Lojze pokrepčal, moral je gospodu in gospej povedati celo zgodbo svojega življenja: da je bil rojen od revnih starišev na Savojskem, da je dovršil ljudsko šolo, in kako je potem prišel v tisti kraj dimnikarski mojster iz Pariza, ki je najemal dečke, da bi se pri njem izučili za dimnikarje. Revni starisi so imeli še več dingih otrok, zato so se Lojzeta radi znebili, tembolj, ker je mojster pravil, kako so dimnikarski pomočniki dobio plačani. Potem je pravil, kako ga je mojster pri trdem imel in kako ga je vsako nedeljo pretepal, ker ni hotel delati in skruniti Gospodovega dné. Tisti gospod in njegova gospa sta bila zelo bogata, pa brez otrok. Zato sta sklenila, Lojzeta za svojega vzeti in pri sebi obdržati. Kupila sta mu lepo obleko in ga začela spet v šolo pošiljati. Bil je ubogljiv in priden ter imel bistro glavo, zato se je lahko učil, da je prekosil vse součence. Kmalu je prestopil v latinske šole iu tam vrlo napredoval. Dimnikarski mojster ni več prašal za njim; stari gospod in gospa pa sta imela svoje veselje nad Lojzetom! kar koli je poželel, je dobil, in po svoji smrti sta mu zagotovila vse svoje obilno premoženje. Lojze pa se nad to srečo ni prevzel, ostal je priden, skromen in pobožen. Posebno zvesto je posvečeval nedelje in praznike, in ob takih dnéh se je hvaležno spominjal nekdanjega svojega župnika, ki mu je srečo obetal, ako bo nedelje posvečeval. To se je tudi uresničilo, kajti če bi bil Lojze mojstra ubogal in ob nedeljah delal, hi bil zdaj ubog dimnikarski pomočnik, tako pa je bil gospodič in dedič velikega premoženja. Ko je Lojze latinske šole dovršil in je bil okoli dvajset let star, lotila se ga je želja, da bi enkrat obiskal svoje stariše, brate in sestre. Prosil je svoja reditelja, naj bi mu to dovolila, in njegova prošnja je bila precej uslišana. Dobil je za na pot dovolj denarja, voz, konja in kočijaža, kajti v tistem času še ni bilo toliko železnic, za peš-potovanje je bilo pa na Savojsko predaleč. Lojzetu je začelo srce hitreje biti, ko je zagledal domače gore, kterih se je komaj še spominjal; pogled na domače gore mu je poklical v spomin marsikteri dogodek iz otročjih let, na kterega je bil skoraj že pozabil. Ko se je kočija v domači vasici ustavila, obkolila jo je kmalu množica radovednih vaščanov, med kterimi je najprej spoznal svojega očeta in svojo mater, ktera je srčno objel. Potem so mu pokazali tudi brate in sestre, ki so bili zdaj že vsi do-raščeni, ena sestra je bila že omožena, in tudi starejši brat se je bil že k neki sosedni hiši priženil. Vsi so imeli solzne oči, ko so pozdravljali brata, ki ga že toliko časa niso bili videli. Vsi skupaj so se potem podali v očetovo hišico, kjer so si pravili svoje prigodbe preteklih let. Posebno je vse veselilo slišati, kako je Lojze svojo srečo našel. — Lojze je sklenil, nekaj dnij pri svojih ljudeh ostati. Veselil se je že nedelje, ko bo videl vse vaščane praznično oblečene v domači cerkvi, ko ho spet enkrat slišal vaško cerkveno petje in glas starih, pa lepo donečih orgelj, kterim je bil v svoji mladosti večkrat meh gonil. Pa kako se je začudil, ko je prišla nedelja, in je videl, da ljudje več ne praznujejo. Le stari ljudje so prišli še v cerkev. Orgije so molčale, kajti stari učitelj je umrl, novi pa ni hotel orgljati ; saj še v cerkev ni zahajal. Petja tudi ni bilo ; prejšnje pevke so se pomožile, zdaj pa nikogar ni bilo, da bi mlade izuril. Po tihi maši je šel Lojze po celi vasi in slišal ter videl je obrtnike delati. Neki bogataš je bil ustanovil tudi tovarno tam konec vasi, in v tej niso poznali ne svetka, ne petka; delali so naprej tudi ob nedeljah in praznikih. Ta slabi zgled pokvaril je celo, prej pošteno-krščansko vas. Duh verske mlačnosti je razprostrl svoje odurne peruti tudi že nad tem gorovjem, kjer je bilo ljudstvo nekdaj tako pobožno ! Lojzeta je ta prikazen v srce pekla. Kar nič več ga ni veselilo, tukaj ostati. Poslovil Dopisi prijateljev. Iz Celovca. (Yabilo na občni zbor ka-toliško-političnega društva.) Naši nasprotniki , nemškutarji in liberalni Nemci, se pridno zbirajo; in kjer koli se zberejo, je njih prvi klic zoper nas Slovence, le mi smo jim toliko na poti, da ne najdejo miru, kakor bi bili mi sami člo-vekožrci! Pa ne bojmo se jih: kdor se nas maloštevilnih , krotkih in miroljubnih Slovencev toliko boji, gotovo sam nema veliko poguma. Zbirajmo se tudi mi v obilnem številu in pokažimo s tem, da ne odjenjamo od pravic, ktere nam po milosti svitlega cesarja dajejo postave. Mi smo tu na Koroškem domačini ravno tako, kakor Nemci, ali še bolj, kajti naši slovenski predniki so bili prej v deželi, ko Nemci. Zato pa se ne dajmo z upitjem in zmirjanjem v liberalnih listih ugnati v kozji rog. Vsako leto vigredi ima naše katoliško-politično in gospodarsko društvo svoj občni zbor; letos bo dné 25. t. m., torej v štirinajstih dnéh, kakor naznanja vabilo na prvi strani. Takrat prihitijo v Celovec rodoljubi od vseh stranij. iz vseh naših lepih dolin, od zahoda in uzhoda. Vabimo jih tudi letos, naj pridejo v obilnem številu, da se spet vidimo in se pogovorimo o naših skupnih težavah in željah. — Zaupne može našega društva prosimo, naj vsak v svoji okolici posestnike spodbuja, da naj pridejo ž njim k zborovanju in se zapišejo za ude, ako še niso. Saj letnina je majhna; če več ne more, naj dàje vsaj po 20 kr. na leto. Društvu ni toliko za te krajcarje, kakor za to, da posestniki govore poslušajo in se za skupno domovinsko stvar ogrejejo in vnamejo. Ne samo vera, tudi politično prepričanje in ndrodna zavednost pride od poslušanja. Pričakujemo torej obile vdeležbe od vseh stranij slovenske Koroške. Iz Celovca. (Laž ima kratke noge.) Dné 12. svečana se je v našem deželnem zboru konečno obravnavalo in sklepalo o predlogu gosp. poslanca Greg. Einspielerja, naj bi se v novo deželno bolnišnico vzele usmiljene sestre za postrežnice. Po nasvetu finančnega odseka se je predlog odklonil.. (Glej „Mir“ št. 6.). Ravno tisti dan so liberalni listi na Dunaju in v Celovcu zatrobili po posebnih telegramih v svet, da je glavna skupščina „ slovanskega dobrotvoriteljnega društva v Petro-gradu“ očitno pohvalila župnika Greg. Einspielerja v Podkloštru in mu pripoznala precejšnjo svdto ruskih rubljev zato, ker on razširja in priporoča pravoslavno (rusko) vero po Koroškem in po sosednih slovenskih deželah ! Te nesramno’ laž. so posneli iz poljskega lista „Časaur kteremu je je sporočil njegov Petrograjski (?) dopisnik, ki pa stanuje najbrže v Celovcu, sklicujoč se na občni zbor slavjanskega blagotvoriteljnega društva in« njegovo tiskano poročilo. Tako zlobno natolcevanje in obrekovanje je g. župnik takoj s krepko izjav©' („Mir“ št. 5.) zavrnil, ob enem storili potrebne korake, da se celej zvijači in nakani pride na sled.. Od: moža, ki ima vplivno besedo v slovanskem blagotvoiitelj-nem občestvu, je došel iz Petrograda ta k’ odgovor: r Občni zbor omenjenega društva, o ktere-m je „6as“ že 11. svečana poročal, vršil se je- še le 27. svečana, torej I<> dnij pozneje;: letno’ poročilo še ni tiskano, o g. Einspielerju nij nikjer ni besedice ; tako neumni vendar nismo, da bi za pravoslavno cerkev med katoliškimi Slovenci denar trosili**. se je od svojih sorodnikov in se povrnil v Pariz, kjer sta ga dobra reditelja že težko pričakovala in pri dohodu z veseljem pozdravila. Lojze pa je premišljal v svojem sren spačenost sedanjega sveta in nehvaležnost ljudij, ki za toliko od Boga prejetih dobrot tistemu še enega dneva v tednu posvetiti nočejo, akoravno Stvarnik to od njih strogo zahteva. To bogoljubno premišljevanje je v njem rodilo željo, da bi se posvetil duhovskemu stani* in da bi potem z vso gorečnostjo oznanjeval voljo Božjo, pred vsem pa posvečevanje nedelj in praznikov. To željo je razodel svojim blagim rediteljem. Stari gospod in gospa sta privolila, ker sta v tem sklepu svojega gojenca videla voljo Božjo. Tako je Lojze postal duhovnik in ostal je pri svojem sklepu; z vso gorečnostjo oznanuje na daleč okrog, kako velik je greh, in kako si nakopljemo časno in večno nesrečo na glavo, ako skrunimo nedelje in praznike. Vsa dežela ga spoštuje. Njegova dobrotnika, stari gospod in gospa, živita z njim pod eno streho. Za svoje stariše in sorodnike skrbi Lojze z mnogimi darovi. Srečen je zdaj in bo srečen po smrti, ker je vedno posvečeval Gospodov dan. Smešničar. Strašne sanje. „To sem imel grozne sanje, “ rekel je neki pijanec zjutraj svoji ženi. — „Sanjalo se mi je, da sem se nahajal na nekem otoku in na okrog ni bilo nič druzega, kakor sama voda.“ Oče: „Kaj pa tukaj kuhaš?“ Hčera: „Počakajte; zdaj še sama ne vem, kaj bo.“ Gosp. župnik je oh enem po knezoškofijstvu vlado prosil, naj to zadevo tudi uradno zasleduje ; morda se bo vendar zvedelo, kdo je to zlobno in nesramno laž v poljski list „Cas“ utihotapil. Ako se je ta zahrbtna zlobnost, ki je imela g. Einspielerja politično iu moralno uničiti, v Celovcu izumila in | zvarila, potem bo pušica na tistega nazaj priletela, kdor jo je sprožil! Stranka, ki se vojskuje s tako strupenim in ostudnim orožjem, gotovo ni poštena! Iz Brnške fare. Večkrat je že marsikdo izrazil željo, da bi se omogočilo, ustanoviti slovenska pevska društva po slovenskih krajih na Koroškem, ker je to poleg shodov dobro uplivno sredstvo spodbujati nàrodni duh v uašej slovenskej mladini, in Slovenci radi pojo. Vsakega slovensko čutečega rojaka je gotovo iznenadilo in razveselilo, ko je čul, da se je ustanovilo v Šmihelu nad Pliberkom slovensko pevsko društvo pod naslovom „Gorotan“. Ko pridem pred kratkim v Brnško faro, sem zvedel, da se je zbralo dvanajst fantov, kteri bi imeli peti v cerkvi, in kdaj da bodejo prvokrat peli, tega ne vem. Res dobro in lepo je to podjetje in ker sem si mislil, da se bode poleg cerkvenega petja gojilo tudi uàrodno petje, sem bil kar vesel, čuvši to novico. Ali — žali bog prevaral sem se. Udomačil se je nekaki nemški duh. Prva pesem, ki sem jo slišal, je bila nemška iu sicer: „Tch keuu eiu’ hellen Edelsteiu . . . .“ Pa moj Bog, saj se tudi ni čuditi, ker pouzročitelji in voditelji so odločno nemškega mišljenja. Pevovodja je sicer po mojem poznanju pobožna duša in ne hode iz svojega lastnega nagiba vodil to petje. Ali peti pa uči še neka druga oseba in ta je odločen nasprotnik vsemu, kar je sploh slovensko; kaj da je, si vsak lahko misli. In sicer se nahaja med njimi še eden odločno nemško misleči sopevec, kteremu gre tudi le za blaženo nemščino. Vsi drugi pa pojejo le iz golega veselja do petja, ne da bi si bili zavedni, da pomagajo' z nemškim petjem slovenščino zatreti. Sicer so- se izrazili, da bodejo začeli peti zdaj tudi slovenske pesmi, in to bi bilo tudi želeti, ker na moje začudenje fantje res dobro pojó. Gotovo npanje pa imam,, da ta zveza ne bode trajala dolgo in se bodo pevci razcepili. Pa vendar pesmi bodo udomačene.. Morda se najde kak rodoljub, ki bi te mladenče na pravo pot spravil in jim priskrbel slovenskega pevovodjo. Iz Št. Jakoba v Rožu. (Kdo je bil kriv?) Liberalna lista v Beljaku in Celovcu sta svoj čas prinesla vest, da so se na shodu katoliško-politič-nega društva dné 5. listopada preteklega leta v Št. Jakobu tepli, to pa vsled hujskajočih govorov, zato so nasprotniki ta shod imenovali „Prfigeltabor“. Mi smo takoj sporočili, da je bilo to razgrajanje v drugi gostilni, ter da ui bilo v nobeni zvezi s slovenskim shodom. To se je zdaj pred c. kr. deželnim sodiščem v Celovcu jasno pokazalo. Pri nobenem zatožencu se ni videlo, da bi bil od koga naščuvan, ali da bi bil razdražen od slovenskih mož na shodu. Nasprotno se je pokazalo, da so zatoženi razgrajali iz navadne surovosti in iz sovraštva do nekega gosta v tisti gostilni. Dobili so ojstre kazni in sicer: France Urbas, 35leten drvar, že trikrat zavolj tepeža kaznovan, S mesecev ojstre ječe s postom; Gregor Mikula, 29leten drvar, 6 mesecev ojstre ječe; Primož Paintner, 27leten drvar, že prej kaznovan zarad tatvine in tepeža, 3 mesece ojstre ječe; France Rasinger, 20leten drvar, 2 meseca ojstre ječe. Radovedni smo, ali bo zdaj Beljaška „Deutsche Allgemeine Zeituug“ svojo laž preklicala, ko je dolžila Slovence in njih shod v Št. Jakobu, da so oni zakrivili te izgrede. Ce list še zdaj ne prekliče svoje psovke „Prugeltabor“ in drugih izrečenih sumničenj o tem dogodiku, potem vemo, da mu nič ni za resnico. Iz gornjega Roža. (Vojska zoper hrošče se bliža!) Letos je spet kebrovo ali hroščevo leto, to je, vsake štiri leta prileze ta golazen v posebno velikem številu iz zemlje; letos se^ bo to zgodilo. Ce se pomisli, koliko, škode ta mrčes naredi, moramo se res čuditi, da se ljudje tako malo potrudijo, ga pokončati. Listnato drevje po gozdih, pa tudi sadje po vrtih tako obglodajo, da štrlijo nazadnje gole veje v zrak. Še hujša pa je hroščeva zalega. Iz hroščevih jajc se naredijo tisti ostudni črvi, kterim pravimo podjed. Ta podjed ruje pod zemljo, pojeda koreninice, in tako se vrh zemlje vse posuši, kar ima v zemlji svoje korenine, to je žito in trava. Pokončajo tudi krompir in peso. Ta črv se potem zavije v neko kožo in en čas kakor mrtev v zemlji leži. Toda ni mrtev, ampak predeluje se v novo podobo; iz črva postane čez zimo spet hrošč (Maikàfer) ter prileze vigredi iz zemlje. Vse jih mrgoli po drevju. Zjutraj | pa nekako otrpnjeni visijo po listju in vejah. To je pravi čas, da se pokončajo. Pod drevesom se pogrnejo rjuhe, potem drevo streseš, in padali bodo kakor hruške na tla. Treba jih je pobrati in v vrečo (Žakelj) pobasati ter domov zanesti. Polijejo se s kropom, da se umorijo ali vsaj omamijo. Porabijo se lahko kot gnoj. Prav veliko hroščev hi lahko pokončali šolarji, ko bi pod nadzorstvom uči- teljev šli nad nje. Kajti drugi ljudje nemajo časa, ker je na polju druzega dela odveč. Iz Vogrč. Gotičua staroslavna cerkev v Vo-grcah je posvečena slavnemu mučencu sv. Florijanu. O cerkvenem godu pride semkaj več procesij s svojimi čč. gg. dušnimi pastirji. V Vogrče so zahajali ta dan v starodavnih časih s procesijo tudi Velikovčani, pa teh ni več. Posmodil jih je svetni duh iu tlači jih mestna mehkužuost. Le še križ, kterega so njih predniki v gotičnem slogu pod hribom oskrbeli, je ostal kot priča minule pobožnosti Velikovških mestjanov! Dolga leta je bil ta križ zapuščen in na pol podrt, pa v sedanjem času ves prenovljen, od g. Battistutija čedno slikan in od domačega g. župnika slovesno blagoslovljen, bo še poznim potomcem pričal, da so se nekedaj Velikovčani tukaj zbirali, da se podajo v pobožni procesiji v cerkev velikega pomočnika zoper ogenj. — Letošnje leto je dosegla naša cerkev nov zaklad, namreč pravi ostanek iz koščice sv. Florijana. Zastonj smo iskali dragoceno svetinjo v gorenji Avstriji, kjer je bil slavni mučenik pokopan, zastonj še na nekem drugem kraju, kjer je nekdanji on-dotni g. provizor med drugimi svetimi ostanki tudi šibinico od sv. Florijana popustil; pa je od nikjer nismo mogli dobiti. Letos vendar se je spolnila tukajšnjih faranov vroča želja. Oskrbel nam je drobtinico iz koščice sv. Florijana po posredovanju Njih eminenci je visokovrednega čast. g. Beneškega očaka radi vnetosti za svete reči sloveči gospod žl. Pilat, c. kr. ministerski rezident in nekdanji generalni konzul v Benetkah. Žlahtni gospod, kterega predniki so še iz časov zveličanega Klemena M. Dvoraka (Hofbauer) v blagem spominu, je že mnogo cerkva z dragocenimi svetinjami oskrbel. Hvala, prisrčna hvala mu zato od nas kristjanov, pri Bogu pa obilno plačilo ! Slavnoznani pasarski mojster Janez Kreiner v Celovcu je naredil za svetinjo lepo gotično monštranco, in ako rečemo: „Delo hvali svojega mojstra“, rekli smo vse. Izpod Topiče. (Velikonočne misli.) Ce se vprašamo, zakaj je dandanašnji toliko revščine, nezadovoljnosti in obupa med ljudmi, zakaj toliko sovraštva in prepirov, toliko samomorov in zločinov, moramo si odgovoriti, da je vsega tega kriva n e-vera. Kdor ima vero, on vse potrpi, zaupa v Boga in ljubi svojega bližnjega. Tako je nekdaj bilo, in ljudje so bili bolj srečni ko sedaj. Usmiljenja je vreden, kdor je vero zgubil, tak ne najde nikjer tolažbe in obupa nad svetom in sam nad seboj. Da bi brzdal svoje strasti, nema dovolj moči, zato se jim udà in zagazi v nesrečo in revščino. Gorjé tistim omahljivcem, ki vedno dvomijo nad verskimi resnicami in posvetnim modrijanom več verujejo, nego oznanovalcem Kristusove vere ; oni nikdar nemajo mirnega srca, ker jim posvetna učenost ne more nadomestiti večne resnice. Kdor ne veruje, da je Kristus resnično od mrtvih ustal, on tudi ne veruje v večno življenje ; njegove misli so obrnjene le na posvetne reči, ktere so pa dostikrat bolj žalostne ko vesele, zato tak človek ne more biti srečen. Sovraštvo med ndrodi izvira istotako iz nevere, kajti ko bi ljudje raznih ndrodov vedno pred očmi imeli nauke Gospodove, vedeli bi, da so bratje in za isto večno srečo ustvarjeni, kako bi se zamegli sovražiti med seboj? „Vsakemu svoje11 bi moralo povsod veljati, in potem bi bil mir in zadovoljnost med rodovi. iz Dunaja. (Nova postava o kupovanju na obroke.) Res je bilo potrebno, da se je ta postava naredila. Godile so se velike sleparije in odrtije, nastale pa tudi mnoge pravde, pri kterih je bilo vselej- revno ljudstvo na zgubi. Veliki trgovci (večjidel Judi) pošiljali so svoje agente po deželah okrog, kteri so ljudem razno blago ponujali. Ker reven človek ne more vse nakrat plačati, ponudili so mu tako pogodbo, da je obljubil vsaki mesec nekaj plačati; to je kupovanje na obroke. Na tak način so prodajali šivalne in kmetijske stroje, slikane podobe svetnikov (table) itd. Prva sleparija je bila pri ceni: če je bil stroj vreden 30 gld., zasolil ga je agent po 60 do 70 gld. Kupec je pogodbo podpisal, pa tega dostikrat uiti zapazil ni, da je bila na drugi strani tistega listka drobno tiskana pogodba, vsled ktere kupec vse že plačane obroke zgubi, ako bi le en mesec plačati pozabil ali ne mogel ! To je bilo že več ko sleparija, bila je že grda odrtija. Tretja sleparija pa je bila ta, da je v pogodbi stalo, da se kupec podvrže sodniji na Dunaju ali sploh tistega kraja, kjer biva prodajalec. Če je tedaj kupec dobil slabo blago in veliko predrago, moral hi na Dunaj tožit iti, pri domači sodniji ni veljalo. Kje pa ho reven človek denar dobil za potovanje, ali da bi na Dunaju odvetnika najel? Ali če kupec kak mesec ni mogel plačati, kakor se pri revnih Ijudéh že zgodi, tožila ga je trgovska hiša, vsled pogodbe je zgubil vse plačane obroke in moral spet iznova plačevanje začeti in prevzeti sodnijske stroške, njemu pa ni bilo mogoče, potovati na Dunaj, da bi se pred sodnijo zagovarjal. Nova postava pa pravi, da kupčija nazaj gre, ako hi agent blago za več ko polovico pre- visoko cenil in prodal. Nadalje, če prodajalec toži, mora tožiti pri tisti sodniji, kjer biva kupec, tudi potem, če bi se kupec prostovoljno podvrgel Dunajski sodniji. Take pogodbe, vsled kterih bi moral kupec kak plačan obrok zgubiti, so odslej neveljavne. Slednjič se krošnjarjem take kupčije sploh prepovejo in dovolijo se le agentom, in tudi tistim le s tem pogojem, ako prodajajo Ijudém take reči, ktere v resnici potrebujejo. Vsi prestopki zoper to postavo se ojstro kaznujejo. — Kako potrebna je bila postava, vidimo iz vladnega poročila, ki pravi, da je bila pri nekterih sodnijah polovica vseh tožeb samo zavolj tega plačevanja na obroke. Liberalcem pa ta pametna postava ni bila po volji, zato so jej v državnem zboru nasprotovali. Iz tega se spet vidi, kakšni prijatelji ljudstva da so liberalci. Politični pregled, Odkar ima nemško-liberalna stranka spet veljavno besedo, ne sicer iz lastne moči in zasluge, ampak zavolj napak drugih strank, ki so jej s pomočjo grofa Hohenwarta na konja pomogle, bliža se notranja politika počasi spet tistemu tiru, kte-rega je zapustila pri nastopu grofa Taaffeja 1. 1879. Slovani ne smejo več ziniti o r a vn op ra v n o s ti, kajti da se jim tista odreka, to je en del „n e niške posesti“, ktere se ne sme nihče dotakniti, odkar je Pleuer minister, knez Windischgratz pa njegova senca. Da pa ne pridemo še tako brž do zdravih odnošajev, za to skrbijo tudi Čehi. Politične zmote češkega nàroda izvirajo po našem mnenju največ iz pomanjkanja krščanskega duha; ko bi se tisti med Čehi poživil, bi nàrod kmalu spoznal pravo pot, ki mu jo kaže vera, namreč pod prapor katoliških Habsburžanov in v tabor krščanskih sodržavljanov, to so pa Poljaki, Jugoslovani, nemški konservativci in antisemiti. Obnoviti zvezo teh ndrodov in strank, je edino prava pot za Čehe in avstrijske Slovane sploh, in edino rešilna za Avstrijo. Sicer pa ni obupati, kajti poleg množice prenapetih in v neizvršljivih sanjah živečih Čehov je tudi mnogo trezno in krščansko mislečih. Tako se je še le nedavno v Kraljevem Gradcu ustanovilo katoliško tiskovno društvo. — Na Dunaju je bil nedavno shod nemških kmetov, ktere je sklical znani rogovilež in Bizmarkovec Jurij Schonerer. Prišlo je kmetov okoli 3000. Govorniki so mahali po liberalcih, klerikalcih, Judih in socijalnih demokratih ; tedaj nobena stranka jim ni všeč razun tiste, ki hoče Avstrijo izdati Prusom! Kar se je govorilo o kmečkih potrebah, ni bilo nič novega; na katoliških shodih se je vse to že davno in dosti bolje povedalo. Slednjič se je sprejela resolucija, v kterej so se izrekli za znižanje zemljiškega davka, zoper socijaldemokratično nasilstvo, za kmetijske zadruge in kmetijske zbornice. — O volilni pre-o snovi se še zmirom dosti piše po časnikih. Vsak kaj druzega nasvetuje. Dosti kruha pa ne bo iz te moke, ker so stranke preveč navskriž. Delavci hočejo po sili dognati občno volilno pravico in so se že dogovorili, da bodo vsi na enkrat delo ustavili in sicer najprej pri prometu in pri premogovih jamah ; s tem mislijo ustaviti ves promet in napraviti splošno zmešnjavo: Bomo videli! Nam ne kaže, da bi se v ta prepir mešali, saj mi Slovenci bi pri občni volilni pravici nič ne zgubili, pač pa bi pogoreli naši smrtni sovražniki, nemški liberalci; zato bi se morali mi le veseliti občne volilne pravice. Kaj bo vlada storila v tej zadevi, in za kaj se bodo odločile velike stranke, ne more zdaj še nihče vedeti. Vladni predlog bo težko našel potrebno dvotretjinsko večino, pa tudi Hoheu-wartov predlog ne ; zato se sliši, da bo Hohemvart svoj predlog sam umaknil — Upravo javnih skladišč v Trstu bo odslej prevzela država. Mislimo, da je to dobro za Slovence, kajti ložej bodo zdaj delo dobili pri skladiščih, kakor pa, če bi skladišča v rokah imeli Tržaški Lahi ali pa Tržaški magistrat. —V Linču nabirajo denar za ustanovo katoliških latinskih šol. — Avstrijski katoliški shod bo na Dunaju letos meseca vel. srpana. — V Zagrebu so po triletnem čakanju vendar dobili nadškofa. Izvoljen je za to imenitno stolico Senjski škof mil. g. dr. Jurij Posilovič, rojen Hrvat. Madjari so si vse prizadjali, da bi Hrvatom za nadškofa urinili kakega Madjara ali pa vsaj madjarona. Toda sv. Oče papež, o razmerah dobro poučeni, niso se podali in niso hoteli druzega nadškofa potrditi, kakor rojenega Hrvata. Tako je morala ogerska vlada odjenjati. Tu se vidi, da imajo papež vendar še veliko moč, čeravno nemajo več ne dežele, ne vojakov. — Na Ogerskem je velik dirindaj zavoljo puntarja Košuta, ki je v starosti 92 let v Turinu na Laškem umrl. Njegovo truplo so prepeljali na Ogersko, v Pešt, kjer je bilo z velim sijajem pokopano. Pravijo, da je prišlo 300.000 ljudij k pogrebu. Kako se v madjarskih listih o Košutu piše, to je že predrzno in silno razžaljivo za svitlega cesarja. Košut, zakleti sovražnik cesarjev, se v zvezde kuje, za cesarja in kralja pa nemajo ti listi nobene pohvalne besede ter se ne spominjajo več cesarjeve velikodušnosti iz 1849. in 1867. leta. Sploh pa madjarska prevzetnost vedno hujše narašča. Skoraj je tako, kakor bi se hotelo uresničiti Košutovo prerokovanje, ko je proti nekomu rekel: „Jaz ne živim več, jaz sem že 1. 1867. umrl. Pa kedar bom v resnici umrl, takrat bom od mrtvih ustal in celi nàrod bo sledil mojemu klicu." S tem je hotel reči : „Ko je Beust skoval avstrijsko-ogersko na-godbo z Dedkovo stranko, takrat je bila moja uloga na zemlji končana, takrat sem politično umrl. Kedar pa res urarjem, spomnili se bodo Madjari spet mojih naukov in se jih poprijeli, in to bo tako, kakor bi moj duh iznova na svet prišel." Kteri so pa tisti Košutovi nauki, ki jih svojemu nàrodu priporoča? Poglavitna sta dva: prvi je, naj se Ogerska čisto odtrga od Avstrije in naj si kakega Madjara izvoli za kralja; drugi pa, vsi nemadjar-ski nàrodi na Ogerskem, namreč Slovaki, Kumunci, Nemci, Srbi, Hrvatje in Slovenci naj se šiloma predelajo v Madjare, da bo vladal v celi državi en sam jezik. Po tem teži in hrepeni Košutova stranka na Ogerskem vedno silneje. Od želje do resnice je pa včasih dolga pot, in mnogo krvi bi moralo biti prelite, prej da bi se Madjarom te želje izpolnila, ako bi se ; zna se pa tudi tako obrniti, da bi Madjari v tem boju še to zgubili, kar zdaj imajo, ali pa še popolnoma poginili. ■— Ko smo zadnjič kazali na veliko škodo, ki nam priraste iz nemško-ruske kupčijske pogodbe in izrekli željo, naj bi se ta nevarnost zabranila s tem, da se hitro sklene enakovredna avstrijsko-ruska trgovska pogodba, pač nismo mislili, da se bodo naše želje tako hitro spolnile. Naši državniki so vendar sprevideli pretečo nevarnost za našo kupčijo, zato so se požurili in sklenili kupčijsko pogodbo z Rusijo, ki je začasno že dné 2. t. m. v veljavo stopila; za stalno, in sicer za 10 let pa se sklene okoli dné 1. malega srpana. O glavnih točkah so namreč že edini. Rusija zniža carino za avstrijske obrtne izdelke, kakor jih je znižala za Nemčijo; nasprotno pa zniža Avstrija carino od ruskih pridelkov. S tem je odprto sejmišče za naše izdelke; nasprotno pa rusko žito za naše kmete ni tolikega pomena, kakor za nemške. Pri nas je žito po ceni, če bi bila prav ruska meja zaprta, ker imamo žita sami dovolj. Na Nemškem ga pa hudo primanjkuje, in tam je treba samo meje zapreti, pa so kmetje gospodi, ker žitna cena silno visoko poskoči. Pa vlada si tega ne upa storiti, ker bi moralo revno ljudstvo preveč stradati, in bi se še kak punt vzdignil. — Sv. Oče papež Leon XIII. so pisali okrožnico do poljskih škofov, v kterej hvalijo zvestobo Poljakov do katoliške vere in do sv. stolice Rimske. Ruske Poljake pa še posebej opominjajo , naj ne kljubujejo državni oblasti ter naj se jej pokorijo. Hvalijo spravoljubnost cara Aleksandra IIL, ki je katoliški cerkvi že marsikaj privolil. Iz pisma veje neko upanje, kakor bi bila na potovanju neka sprava med papežem in ruskim čarom. Bog daj ! — Ruska vlada pospešuje naseljevanje v iztočni Sibiriji. — Grof Kapri vi, nemški državni kancelar, je v Gdanskem (Danzig) naglašal imenitnost nemško-ruske kupčijske pogodbe in rekel, da pride čas, ko se bodo morale zbližati in sprijazniti vse evropske države. Ni pa povedal, proti komu bi se morale evropske države zvezati, ali proti Ameriki, ali proti socija-listom in prekucuhom. Socijalist Bebel mu je kmalu potem na Dunajskem delavskem shodu odgovoril: „Ce se vse države zvežejo zoper nas, se bomo tudi delavci vseh dežel zvezali zoper vse države." — Spomina vredno je tudi, kar je nedavno govoril Danski kralj proti nekemu špauj-skemu državniku. Dansko kraljestvo je sicer majhno in brez pomena; pa Danski kralj je tast ruskega cara (oče ruske carice), torej pozna mišljenje carske rodbine in ruskih velikašev. Kralj Kristijan torej je rekel, da morda čas ni daleč, ko bodo evropske države svoje vojaško breme olajšale. Ruski car je odločno za to vnet, da se znižajo silne vojaške potrebščine. Enako mišljenje da prevladuje tudi v Avstriji, Španiji in Italiji. Slednjič je kralj pohvalil Španijo, ker se je približala Franciji in s tem pokazala, da želi mir. Morda je pa Kaprivi ravno to v mislih imel, kakor Danski kralj ? — Na Koreji (v Aziji) so zasledili zaroto zoper kralja ; 27 zarotnikov so zaprli. Gospodarske stvari. Dovoli mladiču, kterega misliš za pleme obdržati, kar najdalje moreš, sesati, ker materino mleko ga najbolje redi in dela močnega. Kdor si hoče živino večo iz manjše domače vzrediti, ima v tem, če mladiče delj časa sesati pušča, gotov pripomoček. Za pleme obdržana teleta, jagnjeta in kozlički naj sesajo najmanj po 6 tednov, žrebeta pa po 6 mesecev; praseta sesajo večjidel, dokler se jim ljubi. ______ N o v i č a r. Na Koroškem. Do 15. t. m. je treba plačati davke za 2. četrtletje, do konca meseca pa vojaško takso. — V tem mesecu (mali traven) je lov na vso divjačino prepovedan, razun divjih petelinov. — V Otočah pri Celovcu je gospa Meralla z lestve padla in se ubila. — V Beljaku je vlak povozil delavca Gregorija. — Pogorel je Sren v Podgradu pri Bilčovsu. — Na Ljubljanski cesti pri Celovcu je pogorelo gospodarsko poslopje g. Kašica (Holzlegerja) mlajšega. Zaprli so nekega berača, ki je na sumu, da je zažgal. — Koroški deželni šolski sovet je opozoril šolske oblasti, da je neduhovnikom brez dovoljenja duhovske oblasti prepovedano, na pokopališčih imeti grobne govore. — Dr. Anton Muller, župnik Prevaljski, imenovani so za kanonika stolne cerkve. Čestitamo! —- Kap je zadela med oranjem hlapca posestnika Župnika na Djekšah. — Y Št. Rupertu pri Velikovcu se je neki fant pri streljanju s topiči ponesrečil. Odtrgalo mu je dva prsta, in tudi eno okó je tako poškodovano, da bo težko kedaj še za rabo. — Okrajni šolski nadzornik je postal učitelj Hugo Moro v Št. Mohorju. To je tisti, ki zna tako lepe pesmice delati o Šlovencih, da je treba slovensko gibanje zatreti kakor zmaja itd. Ali si bo le upal nadzorovati grozno zmajevo zalego? — Velikov-čani se močno potegujejo za železnico iz Mostiča v Velikovec ter imajo bojda še precej upanja, ker pojde po ravnem in ne bo treba mostov, torej ne bo predraga. Dolga bo 17 kilometrov. — Nemško katoliško društvo je napravilo sijajen shod v Št. Andražu, kterega se je udeležilo 250 kmetov. — Pri Voglah nad Celovcem je pogorelo dvoje oralov gozda. Zavolj velike suše je treba zdaj v gozdih varno ravnati z ognjem. — Parnik hočejo priskrbeti tudi za Osojsko jezero. — Posojilnica v Sinči vesi šteje 365 članov; prometa je imela lani 57.000 gld., čistega dobička 592 gld. Na Kranjskem. Za notarja v Cirknico pride g. Vehovar iz Celja. — „Pomladnih glasov" je v katoliški tiskarni v Ljubljani izišel 4. zvezek, obsegajoč pripovedno, pesniško in dramatično gradivo. Cena 30 kr. — V Dolu so umrli župnik Jernej Jarc. — Posojilnico snujejo v Cirknici. — V Črni nad Kamnikom je pogorela tovarna za kaolin. Mnogo delavcev je ob kruh. — V Predosljah se je obesil 30 letni Jurij Cvek. — V Ljubljani se bo zidala nova hiša za deželno vlado, v kterej bo stanoval tudi g. deželni predsednik. — Neki uradnik dolenjske železnice je na veliki petek meso jedel, koj drugi dan na veliko soboto ga je pa nek železen drog tako udaril po ustih, da mu je več zòb izbil. — Pogorel je Zdešar na Glincah pri Ljubljani. — Znani rodoljub in tajnik družbe sv. Cirila in Metoda, čast. g. Anton Žlogar, postali so župnik v Kranjski gori. Čestitamo! — Pošto so dobili na Primskovem pri Litiji. Na Štajerskem. Sv. misijon so imeli v Ponikvi. — Pri občinskih volitvah v Krčevini pri Ptuju so Slovenci vrgli dosedanje gospodarje^ nemškutarje in zmagali v dveh razredih. — Živino-zdravnik Rotter ostane za stalno v Slov. Gradcu. — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda se je ustanovila v Celju. — Za notarja v Maribor pride g. dr. Reidiuger iz Borovelj na Koroškem. — Pri Ponikvi sta dva vlaka vkup trčila. Trije vagoni so poškodovani. — Sv. misijon je bil v Št. Janžu na Dravskem polju. — Novo mašo so imeli pri sv. Trojici v slov. goricah. — V Mariboru so slovenski gospodje nabrali 142 gld. za slovenske ve-likošolce na Dunaju. — Pri sv. Antonu v slov. gor. se je ustanovilo katoliško bralno društvo. — V Slov. Bistrici je zidar Vrečko raz streho padel in se ubil. — V Mariboru se je ustrelil 15 leten dijak. — Pogorel je Areh v Starešincih. — Na Vranskem so imeli te dni sv. misijon. — Pri Drag. Hribarju v Celju je izišel 3. zvezek dr. Vošnjakovih zbranih spisov. Cena 50 kr. — Pri Mariboru so izkopali lonec poln starega srebrnega denarja. — Na Vrhovljah se je ponesrečil neki šolar pri streljanju. Strel mu je šel v trebuh in ga ubil. Na Primorskem. Svitli cesar so prišli za en dan v Opatijo, da obiščejo nemško cesarsko rodbino. Vse vasi, koder so se vozili, so bile okrašene s slavoloki, zastavami in venci. Velike množice ljudstva pozdravljale so jih z burnimi živio-klici. Česar so izrekli svojo zahvalo za lepi sprejem. — Za notarja v Sežano pride gosp Bežan iz Novega mesta. — Iz Goriškega na Laško se zdaj močno sol utihotaplja. Na Laškem so namreč na sol tak davek naložili, da se prodaja po 17 kr. kila, pri nas se pa po 9 kr. dobi. — Iz Trsta je pobegnil Kontento, blagajnik kupčijske banke, in odnesel 61.000 gld. tujega denarja. —V Borštu pri Trstu je nagloma umrl Ivan Primožič, kurjač pri državni železnici. — Prihodnji mesec bodo pri Pulju vaje naših vojnih parnikov (vojaških bark). — V Gorici se je splašil konj z vozom, ki se je prebrnil. Neka žena, ki je bila v vozu, ostala je mrtva; dva možka pa sta hudo ranjena. Po drugih deželah. Ko so pri Santaudru na Španjskem bregu iz morja vzdigovali potopljeno ladijo „Mahihako“, vnel se je smodnik in ubil 10 mornarjev, 27 je pa ranjenih. — V Šibeniku v Dalmaciji so umrli škof Fosco.____________ Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Milostljivi knezoškof so imenovali vfi. g. župnika pri Devici Mariji ob Jezeru, dr. A. Miillerja, za korarja stolne cerkve namesto rajnega dr. Val. Nemca. Fara ob Jezeru je razpisana do 12. vel. travna. Na sv. Višavjih bodo letos začasno pomagali 6č. gg.: Franc Katnik, župnik v Gorjah ; Al. Huter, kaplan v Hodišah, in Jak. Kindl-man, mestni kaplan v Pliberku. — Kavno pred sklepom lista došla nam je tužna vest, da so p. n. vis. 6. g. stolni kanonik Andr. Alijančič po daljšem trpljenju v 81. letu svoje starosti izdihnili danes 9. t. m. ob Va 12. uri predpoludne blago svojo dušo. Pogreb drazega ranjcega bode v sredo doé 11. t. m. ob V23. uri popoludne. Bog jim daj večni mir in pokoj ! Obširneje poročamo prihodnjič. Kove maše bodo letos darovali naslednji bogoslovci Celovškega semenišča : iz IV. leta gg. : Hefter Adam iz Stetna na Bavarskem; Jelen Aleš iz Št. Petra pod Velikovcem; J org Siegfr. iz Werlacha na Bavarskem ; Maier Viljem iz Bistrice pri Gradesu; Schmidt Martin iz Vrbe; Tschernitz Janez iz Pliberka. Iz III. leta gg.: Brabenec Ivan iz Heralca na Češkem; Eich-holzer Josip iz Velikovca; Limpel Balant iz Blač; P ir ker Janez iz Malteina; Smažik Henr. iz Prage; Umlauf Al. iz Bloda na Moravskem. — Po narodnosti je izmed imenovanih : 7 Nemcev, 3 Čehi, 2 Slovenca._______________________ Zahvala. Za grobni spomenik pokojnemu župniku dr. M. Lutmanu sem nabral 69 gld. Ker so pa med tem časom hvaležni farmani sami postavili dostojen spomenik svojemu bivšemu prečast. dušnemu pastirju, namenjen sem, nabrani denar porabiti za sv. maše v dušno korist nepozabljivega pokojnika, upajoč, da so s tem zadovoljni vsi čč. gg. darovalci. Vsem darovalcem izrekam še enkrat najtoplejšo zahvalo. Matija Kues, župnik v Trbižu. Zahvala. Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost, izreči tem potom javno svojo zahvalo blag. gosp. dr. Krašovcu, odvetniku v Celju, kije našemu društvu poslal lepo darilo vezanih slovenskih gospodarskih časopisov, zagotavljajoč mu, da ostane nam vedno v hvaležnem spominu. Odbor slovenske čitalnice v Glinjah na Koroškem. _________________________________ Vnl>ilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Tolsti vrh in okolico bode imela četrto nedeljo po veliki noči, t. j. 22. mal. travna 1894 ob 3. uri popoludne v gostilni gospe M. Ehleitner pri Fari svoj redni letni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Petje. 3. Slavnostni govor. 4. Volitev zastopnika za glavni zbor. 5. Vpisovanje novih udov in pobiranje letnih do- neskov. 6. Razni govori in nasveti. Po zborovanju petje in prosta zabava. Častiti govorniki, udje te podružnice in vsi rodoljubi so k temu zboru prav prijazno vabljeni, da bi ga v obilnem številu počastili. Odbor. K M Tovarniška zaloga ur. :*! M x x s g £ X X X X S A A ?" * ** ji TEI P §gUÌjJC23 1 a TR®FEŠŠ& 7-,"-r~u~ g: umi T=jf fi IBil fevji . ;15a! r- fessl V Celovcu, stari trg št. 20. Velika zaloga žepnih ur iz Švice in Glashiittna, zlate, srebrne, tulaste, niklaste itd. Dunajske stenske ure po tovarniških cenah. Po naročilu izdeljujejo se tudi omare za ure, kakor kdo želi, da se bolj prilegajo drugi hišni opravi. Po ceni se dobijo nadalje francoski budilci, ure na stojalih, ure za na steno, za kuhinje, izbe in delavnice. Ure z umetnimi olepšavami so vedno v zalogi. Dve leti jamčim za vsako uro, ki jo jaz prodam ali popravim. Ravno tako sem porok za pristnost zlata in srebra. Na izbiro imam najlepše ure kot birmska darila. j- __. A--, ^ iwi. ujul ah o iv ci kiaiAia. u^m š»!;ccco:*LC?:?cc^;:cccc*:ccMcccccc«BX#:«>::cci»j»: Važno za vsako •jospodinio in mater! Katlii*eiiiei’*jeva-Knei]>]>-ova slatina kava se je izkazala kot najboljša, najzdravejša in najcenejša primes k navadni bobovi kavi. Sloveči učenjaki in zdravniki jo priporočajo posebno otrokom, ženskam in bolnikom, ki trpijo v želodcu ali na živcih. Pri nakupu je treba paziti, da se dobi pristno blago. Zahtevajte in jemljite le izvirne bele zavoje, ki nosijo ime Sc dobi V/ 4~ v/~\ i i-i /-v Pol kile povsod. J0T IXclllH tJlllfcir . 25 kr. Mc«l (strd), garantiran pitanec priporočam čebelarjem v škatljah po 5 kil, franke za 3 gld. 50 kr., na debelo ceneje. Nadalje imam pravi, pristuo natomi brinjevec, liter po 1 gld. 20 kr., 3 litre za 3 gld. 50 kr. franko. Nadalje imam veliko zalogo pristnih dolenjskih iu isterskih vin po primerno nizkih cenah. Na zahtevanje pošljejo se uzorci. S spoštovanjem se priporoča v obilno naročevanje Ilen Jeglič, trgovec v Selu pri Bledu, pošta Lesce (Lees, Krain). Kneiova sladi lava, ki jo izdeljujejo bratje Oel* v Rregencn, ter se prodaja v rudečih štirivoglatih zavojih s podobo župnika Kueippa, je po spričevanju g. dr. Euglinga, vodje kmetijsko - kemične poskušalnice v Feldkirchu, jestvina, ki ima duh in okus po pravi bobovi k a v i ter je sladu enako prebavljiva in tečna. — Ta Kneippova sladna kava se rabi z velikim pridom kot primes k pravi kavi. — Dobi se v vseh boljših prodajalnicah za tržaško blago. 'n i Majhna kmetija, ki ima osem birnov posetve, sedem oralov ležišča ter pašnik in travnik, in je cenjena na 1200 gld., se dà v najem (zakup) ali pa se prodà. Več pove Simon pri Goričah (p. Miklauzhof). Mala kmetija je na prodaj Podkrnosom pri Žrelcu, po domu „pri Tratniku". Pohištvo uovo, zemljišča je šest oralov, nekaj gozda. Cena 1900 gld. Več pové Boštjan Pintar v Harbachu pri Št. Petru pod Celovcem. Kmetija v najem ali pa na prodaj. Svojo kmetijo dam precej v zakup (najem) ali pa jo prodam za 4000 gld. M.eričjak p. d. Wurzer v Ovbrah pri Velikovcu. i i U U U ' pohištvo novo, njive, travniki, vrt, gozd, v spodnji Rožni dolini je na prodaj. Eno uro na okoli ni nobene gostilnice. Kje, pove Pavel Seher v Ve-linjivesi. P. Bistrica v Rožni doliui. Loterijske srečke od 31. sušca. Trst 63 34 10 65 2 Line 30 9 52 46 85 Tržne cene v Celovcu. Ime blaga na birne na hektolitre gld kr gld. | kr. pšenica 4 70 5 85 3 70 4 60 ječmen 3 70 4 60 oves 2 50 3 10 hejda 4 30 5 35 turšiea (sirk) 3 45 4 30 pšeno 5 80 7 25 fižol — — — — repica (krompir) — 60 1 — deteljno seme . — — — — grah 5 25 6 55 Sladko seno je po 3 gld. — kr. do S gld. 50 kr. kislo 2 gld. 40 kr. do 3 gold. 30 kr., slama po 1 gold. 70 kr. meterski cent (100 kil). Pri še n Špeh je po 66 do 70 kr. kila, maslo in puter po 95 do 105 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 29 do 33 gld. stari cent. ffliinsKe Kamne iz slavno znane tvarine, ki se dobiva v kamnolomu pri Fischbachu nad Trbižem, tako kamne za pšenico, kakor tudi mlinske kamne iz trdega kremenjaka (Quarzfeuerstein) za trdo mlenje rži, turšice, ovsa, bajde, za mlenje živinske piče, za drobljenje žita in za ječmenove stope, nadalje kamne za piljenje lesa, mečkanje farb, za mline za glazure, mavec (gips) in cement izdeljuje in prodaja Leopold Lagger y Trbižu na Koroškem. V vsaki fari in obelili se nastavi en pameten, spoštovan in premožen človek gg kot zaupni mož in bo imel kot tak precejšen postranski zaslužek. Pismene ponudbe je poslati z naslovom: „201.191 Oraz, post. rest." 1 zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja 1 steklenica gld., 1 tucat 2 gld Marijaceljske kap-Ijice za želodec zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr-stilnim in krepilnim uplivom pri motenem prebavljanju, pri krču v želodcu in zabasanju. velja 20 kr., Va fucata 5 tucatov samo 8 gld. 0 I 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.