Uredništvo:
Schilierjeva cesta Stev. 3,
na dvoriSču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
. * *
List izhaja vsak dan raziyi nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
1
NARODNI

DNEVNIK
Vpravntiitvo:
Schilierjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust	;
Posamezna štev. stane 10 h.!
Stev. 187.
Telefonska številka 65.
Celje, v sredo, dne 18. avgusta 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Ob 40letnici državnega ljudskošolskega zakona.
(Govor g. dr. Ljudevita Pivka na XXI. glavni skupščini „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društevu v Mariboru 16. avg. 1909.)
Ob 40 letnici državnega ljudskošolskega zakona se spominjamo razmer, iz katerih je vzklilo r.edanje avstrijsko ljudsko šolstvo, spominjamo se mož, ki so nam izvojevali in branili državni ljudskošolski zakon, a tudi tistih, katerim je bil ta zakon neljub. Ob tem jubileju pa se oziramo tudi v prihod-njost, ki pripravlja ljudskemu šolstvu še jasnejše dni.
*
Po dogodkih leta 1866. se je moralo v Avstriji marsikaj spremeniti. Nevolje je bilo preveč, ker so državo še vedno bolele solferinske rane, ko nas je zadel novi udarec pri Kraljevem gradcu. Zdaj ni bilo več kraja, kjer bi se ne bilo žalovalo za kakim življenjem, žrtvijo takratne naše diplomacije. Toda žalost se ni priplazila samo v meščah-ske, kmetske in delavske hiše, tudi na preplašenem obrazu marsikaterega višjega gospoda si citai nemo vprašanje, kaj bo sedaj, kaj se zgodi sedaj! Po dunajskih palačah je strašila zopet pošast revolucije, podobna oni, ki je pre-vrgla leta 1848. kneza Metternicha in njegov stari avstrijski sistem.
In glejte, kmalu nato se je podarilo narodom, po čemer so hrepeneli desetletja in desetletja. Grudna leta 1867. smo dobili ustavo in v njej podlago vsega tega, kar je potrebno v modernem državnem življenju.
Veselje se je razlegalo po Avstriji. Dobili smo ustavo, ki v tej prvotni obliki ni mogla okameneti, ampak ki se je morala po svoji naravi razvijati in izpopolnjevati.
Blagodejni vpliv ustave se je pokazal kmalu v stremljenju po osvobo-
ditvi in zboljšanju našega ljudskega šolstva, ki je bilo v tej dobi resnično slabo v primeri s šolstvom ostalih kulturnih držav. Sedaj se je že čutila silna potreba, da se podržavi šolstvo tudi pri nas, da postane iz cerkvene zadeve (ecclesi asti cum) državna posvetna zadeva (politicum). Saj se je vedelo,' da je bil svetovni pregovor iz leta 1866. precej opravičen, ki je trdil, aa je ljudskošolski učitelj najboljši general, isti pregovor, ki se je iznova potrdil po 40 letih za ruskojaponske vojske.
Odveč bi bilo na tem mestu navajati vse posamezne hibe in slabosti avstrijskega ljudskega šolstva v dobi izza leta 1855., ko se je sklenil kon-kordat med državo in cerkvijo, po katerem si je osvojila cerkev poleg drugih pravic v državi tndi nadzorstvo nad šolstvom. Kar vas je starejših, moji dragi prijatelji, vsaj krog ,50 let starih, veste sami, kakšna je bila ljudska šola v dobi konkordata. Spomnite se tistih mladinskih šolskih let in nam pripovedujte, kako ste obiskovali šolo, kdo vas je poučeval, česa ste se učili in kako! Po edinem principu učenja na pamet ste se učili poleg veronauka še nekoliko čitanja, nekaj pisanja in računanja in to je bilo vse. O realijah, o zgodovini, zemljepisju, prirodoslovju in sploh o predmetih, ki bi bili lahko razširili duševno obzorje mladine, ni bilo v tisti šoli niti sleda. Nekateri odstavki takratnih šolskih naredb pravijo celo odkrito, da ljudska šola nima namena skrbeti za to, da se povzdigne duševno stanje ljudstva, ampak narobe, duševni napredek je treba ovirati, ker bi drugače ljudstvo lahko postajalo nezadovoljno in nesrečno. Mislečih in izobraženih milijonov ljudstva takrat niso mogli rabiti, rabili so le „pridne, dobre ljudi", t.j. (po takratnem razumevanju) ljudi, katerim je vse po volji
in ki ne morejo postati nikdar nadležni.)
Nekoliko srednjeveškega aristokratskega značaja si je ohranila še tista šola. ker je dajala zadostne izobrazbe le -otrokom izbranih višjih stanov, množici nizkega ljudstva pa ne. Taka šola, ki skrbi samo za nekatere izbrane otroke, je razredna šola in po današnjih pojmih velik socijalni zločin. _
Tudi v narodnem oziru jo bit*, konkordatska šola vredna obsodbe, ker je zanemarjala nadarjenost narodnega naraščaja in se ni brigala za velikanske duševne zaklade, ki leže globoko v narodu pokopani in neporabljeni, dokler tava ljudstvo po temi nevednosti. Ista šola je tudi precej zakrivila, da se avstrijski narodi v gospodarskem oziru niso mogli razvijati in da so po naravnih zakonih morale priti nad državo raznovrstne katastrofe.
Učiteljstvo je imelo v konkordatski dobi tri nadzornike, poleg škofa in dekana še domačega duhovnika. Domači župnik je skrbno pazil, katere časnike in knjige čita učitelj, če sploh kaj čita^ s kom občuje, o čem se razgrovarja z ljudmi, kako živi doma, ali se posti itd. Kar je povedal župnik o domačem učiteljevem življenju, se je seveda uvaže-valo $ri kvalifikaciji, kadar se je oglasil za kako mesto. Ob nastavljanju se je zahtevalo, da je bil prosilec dober pevec in da je znal igrati vse običajne cerkvene melodije, da je bil torej zmožen cerkovniške in orgljarske službe. Med prosilci z isto kvalifikacijo se je dajala prednost dobremu — tenoristu (§ 211.)
Glede takratne učiteljske izobrazbe je bilo odrejeno, da učitelj nima več vedeti nego to, kar se vbija otrokom v giave. Tej zahtevi se je lahko ugodilo, saj je bilo gotovo zelo malo učiteljev, ki so prišli s to določbo na-vskriž vsled svojega preobilnega znanja
in svoje pregloboke izobrazbe. Le pomislimo, kdo so bili po veliki večini takratni učitelji — rokodelci, obrtniški pomočniki, cerkovniki in da so v marsikaterem manjšem mestu bili veseli in celo ponosni, če jim je poučeval mladino kak doslužen korporal. O poprečnem duševnem stanju učiteljstva nas poučuje dovolj razvoj učiteljskih izobraževališč. Po Felbigerjevi reformi -r dobi Marije Terezije je imel učiteljski kandidat dovršiti po ljudski šoli še trimesečni, pozneje šestmesečni tečaj, v katerem si je izpopolnil svoje znanje v pisanju, čitanju in računanju v toliko, da je lahko poučeval na tri-vialki. Šele po letu 1849. se je ta tečaj nekoliko raztegnil, in sicer najprej na eno leto, pozneje na dve leti. Državni ljudskošolski zakon je končno izpopolnil učiteljsko izobrazbo in ustvaril učiteljišča s 4 letniki, za katere se je izdal leta 1874. posebni organizacijski statut.
Ko se je vložil v državnem zboru prvi predlog na osvoboditev in ločitev šolstva od cerkve, je zapihljala sveža sapa med naprednimi krogi, drugod pa je nastal krik in vrišč. Avstrijski škofje so izrazili v svojem protestu bojazen, da bo nesrečna mladina zgubljena, da se bo bujno razvijalo razbojništvo, požiganje, ubijanje, zakonska nezvestoba,< da bo vse podivjalo, ako se sprejme tak zakon, ki bi vzel cerkvi nadzorstvo nad šolstvom. Dne 27. aprila 1869. se je sprejel v eni seji za poltretjo uro brez vsake debate državni ljudskošolski zakon, s katerim je proglasila država, da gre nadzorstvo in vodstvo vsega šolstva njej sami. Cerkvi se je pustil pouk verouka, na ostale predmete pa se ji ni pustilo vpliva.
Ponosno stavbo so nam zgradili naši predniki leta 1869., toda vprašajmo se.^li smo si ohranili, kar smo podedovali po očetih? Priznajmo si,
LISTEK.
Poroka.
J. S. Machar. Iz stare proze. — Iz češčine poslovenil T. L.
Novoporočenca sta prišla s celim sprevodom iz cerkve.
Salon, kjer se je svatovalo, je bil primeren ogromnemu imetju veletržca Rozvode, očeta nevestinega. Zlatobar-vane stene so bile tapetovane s temno-zelenimi listi. Na zidu je viselo Krasno se sveteče zrcalo in nekoliko podob z umetniško izrezljanimi okvirji. Te podobe je kupil veletržec na razstavah, ne morda radi umetniškega smisla, ampak ker zahteva bonton tako okrasje v salonu. Tudi strop je bil umetniško delo. Bil je vzbočen, poln reliefov in ornamentov, ki so se prepletali v fantastično krasni zmesi. V sredi je visel žareč se mnogoogelni svetilnik. Vse pohištvo je bilo umetno izdelano iz mahagonijevega lesa. Vaze, kupice, por-celanove podobice na omarah, rjava svilnata zagrinjala v oknih in vse
ostalo je bilo temu krasu primerno. Bil je to, kratko rečeno, salon bogate rodovine, kjer se kupičijo najdražje in najkrasnejši predmeti, kamor ne smejo stopiti otroci, da bi ničesar ne razbili, pomazali, kamor se vodi le najbolj častne obiske, salon, ki tudi glavi ro-dcvine ni vselej pristopen, — prekrasna nepotrebnost, ena izmed stvarij, s katero posnemajo bogate rodovine plemstvo.
Bilo je približno tri, ko se je začela gostija. Okoli mize je sedelo kakih dvajset oseb. Mlada žena je odložila belo atlasove obleko in sedela v okusni domači toaleti. Bila je to krasno dekle kostanjevih las in rujavkaste italijanske polti. Iz temnih njenih očij je zrla danes obupna resignacija. Na vprašanja in šale navzočih odpovedovala je kratko sečno, tupatam s prisiljenim usmevom. Bele roke je sklenila v nav-ročje. Žalostna žrtev konvencijonelnega zakona.
Poleg nje je sedel na desni strani ženin. Moderni trap, s koketno počesanimi lasmi, skrbno urejenimi brki in drznimi očmi, človek, ki je zapravil
svoje življenje na promenadah, v kavarnah, vinarnah, elegantnih gostilnah, orgijah in športih, ki jih je rodil konec minulega stoletja.
Na levi strani mlade žene je sedel družnik, mlad pravnik z velikimi modrimi, odkritosrčnimi očmi, a neuglaje-nega vedenja. Na svatbo in k pojedini je prišel le na čudno željo nevestino, ki si ga je izbrala za družbo. Govorilo se je, da je najboljši prijatelj drugega študenta, katerega je baje strastno ljubila gospodična Rozvodova.
Gospod Rozvoda je vsled zadovolj-nosti, da je hči privolila v zakon s človekom, ki ga ji je sam izbral in ki ga ni skoro niti poznala, rad izpolnil to hčerino željo in povabil neuglaje-nega študenta za družnika.
Gospod Rozvoda je žarel sreče in ponosa. Zopet se je izpolnil jeden sen njegovega življenja. Zdaj je združen vsled ženitve svoje hčere z rodbino, katere ni samo cenil, ampak h kateri se je oziral s spoštovanjem in občudovanjem. Sedel je poleg očeta svojega zeta, stikala sta si zaupno roke, šepetala in se smejala, a se takoj na to
vtopila v važne kupčijske pogovore Kadar je govoril na glas, govoril je aforistično — dokaz vznešene razpo-loženosti in duševnega ponosa.
Mati mlade žene je sedela ravno tako poleg matere svojega zeta. Čeprav sta razpravljali o najnavadnejših stvareh, govorili sta nepretrgoma. Gospa Rozvodova je videla svojo minulost .. . Ah, da, ravno tako se je godilo z njo pred petindvajsetimi leti. Ni se omožila ... prodali so jo!... Tako, kakor njeno hčer danes .. Branila se je takrat svoji ženitvi, branila sedaj ženitvi svoje hčere — obakrat zaman. Bila le takrat stroj v očetovi roki — bila je sedaj sužnja svojega moža ... Ljubila je svojo hčer, živela samo za njo... in videla sedaj celo njeno otožno bodočnost ob strani ne-ljubljenega moža ... videla jo v svoji preteklosti... Ta svatba se ji je zdela kakor rekvijem srečnega mladega življenja njene hčere ... Najrajše bi bila umrla.
Ostali povabljenci so bili znane1 starišev ženinovih in nevestinih. Znancev novoporočencev tam ni bilo. Važni
da si državnega ljudskošolskega zakona nismo izpopolnili, niti tako ohranili, kakršnega smo sprejeli, ker nismo bili na straži, ko je prišel sovražnik šole in delal marljivo po dnevu in po noči, da bi izpodkopal temelje glavnim stebrom državnega ljudskošolskega zakona.
V bojno vrsto proti državnemu ljudskošolskemu zakonu so stopili razun principielnih političnih nasprotnikov zlasti bogatejši posestniški stanovi. — Marsikateri bogataš je vedel, da ima dobiček od tega, če ostane ljudstvo še nadalje neizbraženo in nevedno, češ, jaz sem izobražen in prosvetljen dovolj, imam svoje dobro prepričanje o zemlji in nebesih, toda čemu je ljudstvu tega vsega treba! To je ono stališče, moji dragi prijatelji, ki nam je vzelo in odtujilo množico ljudstva in v katerem tiči glavni greh naših izobraženih prednikov in vrstnikov. Kdor ima oči, da gleda, bi vsaj dandanes že lahko videl, da je narod močan samo takrat, kadar hodi njegova inteligenca roka v roki z ljudstvom in vsemi stanovi strmeč za skupnim ciljem, ki je blagor splošne omike, svobode in napredka.
Politična kronika.
a Seja parlamentarne komisije „Slov. jednote" Včeraj dopoldne je imela pari. komisija „Slov. jedn." sejo, katere so se udeležili tudi češki radi-kalci. Na seji so bili navzoči: češki minister - rojak dr. Žaček ter poslanci Udržal, dr. Ploj, dr. Laginja, dr. Šu-steršič, dr. Hljibovickij, Stanék, Davidjak, dr. Masaryk, dr. Pacak, dr. Baxa. Šilinger, dr. Korošec, dr. Hruban, Šra-mek, Mastalka, dr. Myslivec, Slama in Horsky. Po dveurnem posvetovanju se je parlamentarna komisija zedinila za to-le resolucijo: 1. „Slovanska jednota vztraja na svojem stališču, naperjenem proti sedanji Bienerthovi vladi; 2. sklepe o svoji nadaljni taktiki bo „Slovanska jednota'1 šele storila, ko se skliče zopet državni zbor; 3. „Slovanska jednota" se udeleži posvetovanja, ki ga je skli cai predsednik poljskega kluba dr. Globinski; 4. „Slovanska jednota" zahteva, naj se dà deželnim zborom dovolj časa za jesensko zasedanje in 5. na predlog Choca obsoja „Slovanska jednota" naj ostreje preganjanje Slovanov v raznih avstrijskih pokrajinah ter poziva vlado naj z vso odločnostjo ščiti slovansko prebivalstvo pred napadi s strani Nemcev. Vse točke so bile soglasno sprejete razen točke 3. proti kateri so gla-
sovali češki radikaler Popoldne so se vršila pogajanja z rusinskima poslancema Romančukom in dr. Iiewickim glede vstopa Rusinov v „Slov. jednoto". Kakor poročajo današnji jutranji listi, so se ta pogajanja v toliko neugodno končala, da ne vstopijo Rusini v „Slov. jednoto", temveč se bodo ž njo samo od slučaja do slučaja v taktičnem postopanju zjedinili.
a Akcija prof. Glombinjskega. Konec obstrukcije v državnem zboru? Včerajšnja konferenca klubovih načelnikov, ki je trajala čez tri ure, se ni končala s popolnim neuspehom. Rezultat kateri je sicer pri naših avstrijskih razmerah dvomljive vrednosti, je, da se je pooblastilo predsedstvo poljskega kela, da se pogaja z vlado in, strankami glede delovanja zbornice in da naj ob primernem času zopet skliče konferenco klubovih načelnikov.— Konferenca je bila proglašena za zaupno. Izdan je bil komunike, v katerem ste za nas predvsem zanimivi izjavi češk. drž. posi. Udržala (predsednika „Slov. jednote") in dr. Šusteršiča. Udržal je izjavil v imenu „Slov. jednote", da so Slovani principijelno pripravljeni se zavzeti za ohranitev delazmožnosti v parlamentu in da se tudi udeležijo tozadevne akcije. „Slov. jednota" pa si hoče svoje nadaljno taktično postopanje napram vladi ohra-niti za čas po sklicanju parlamenta in ga po tem urediti, je-li vlada uveljavi princip narodne jedna-kopravnosti ali ne. Sanacijo parlamenta se mora iskati v pravičnem ravnanju z vseini narodi in strankami. Dr. Šusteršič je izjavil, da je obstrukcija dosegla svoj cilj(!) 'in da ni več nobenih obstruk-cijonističnih temveč le opozicij oneln e stranke v „Slovanski jednoti". — Slišati je tudi že posamezne glasove o tem izidu konference. Posi. dr. Steinwender še je izrazil v „N. W. Tagbl.", da se obstrukcijonist. stranke niso izrazile niti za obstrukcijo niti za nadaljevanje iste; proglasile so se za opozicijonelne stranke z drugimi strankami SI. jedn. vred in je njih postopanje odvisno od političn. položaja v jeseni.. Tako so si to razlagale stranke v večini in tudi izrekle željo, da bi imela državna zbornica kratko zasedanje pred deželnimi zbori, v katerem bi se rešil finančni načrt. Steinwender je mnenja, da bode moral stopiti § 14 na plan, ako se to ne zgodi. Poljaki so zelo zadovoljni
trgovci, kateri nimajo smisla za nič drugega, kot za to, kako se more z užitkom realizovati denar, ki nimajo nobenega čuvstva, nobenih globokejših zahtev duševnih in česar tudi v bližnjih ne iščejo, možje, ki imajo velike trebuhe, tolste roke, razumne, trezne oči, kateri govore le o kupčijah, samo izjemoma o politiki.
Nekoliko goapä, soprog teh trgovcev, se je zabavalo živo o nečem; ob takih možeh zgube i žene vsako glo-bokeje čustvo in vse mileje dušne lastnosti, znajo pa govoriti z največjim zanimanjem o vsaki gluposti.
Bogata jedila so krožila po mizi. Gostija se je odlikovala z resničnim kneževskim krasom.
Neprestano se je nalivalo dragoceno vino, slišali se glasovi in napit-nice, pri katerih so zveneli tanki kozarci, podobni nežnemu cvetu lilijinemu.
Možem se je razpalil obraz, glasovi so doneli mogočno, kričalo se je skoro.
Gospem so se bliskale oči, postajale so živejše, in njih govor je bil vedno hitrejši. Večkrat so se zasme-jale brez vzroka glasno in bučno.
Mlada žena, katera ni skoro nič jedla in pila, se je sklonila v tem kriku k družniku.
„Jan", je zašepetala, „kako se mi vse to gnjusi!... Bog, o Bog! giava me boli in zdi se mi, kakor da bi se hotela razleteti."
In še tišje je vprašala, govoreč šiloma in zastonj zakrivajoč bolest, besedo za besedo: „A kaj... kaj dela ... on? Kje ste ... ga videli?"
„Milostljiva gospa —"
„Ne imenujte me tako, Jan, za božjo Voljo", ga je vstavila.
„Videl sem ga v cerkvi", je pripovedoval drnžnik tiho, „stal je za stebrom in gledal na vas z umrlimi očmi ... sedaj sedi znabiti doma, gleda kam na strop ali blodi po ulicah, ali - Bog ve ..."
„Jaz ga nisem videla v cerkvi... imela sem oči kakor zastrte", je zašepetala mlada žena.
Drnžnik je molčal.
„Bog, o Bog", je zašepetala bolestno, „kako se konča to ?... Ne najde se usmiljene roke, ki bi me rešila tega groznega življenja."
„Poglejte na gospo mater, živi z
s tem rezultatom posvetovanja. Drž. posi. Stwiertnijä, popredsednik poljskega Kola, je dejal, da ima utis, da obstrukcija ne bode več oživela. Vse stranke želijo, da se skliče državni zbor že meseca oktobra. V takem Slučaju se preloži zasedanje deželnih zborov na jesen, ker ti itak ne morejo poprej s pridom zborovati, dokler se ne uzakoni finančni načrt, ki hoče vsaj deloma pomagati deželam o njihovem žalostnem financijelnem položaju.
Drobne politične novice.
Vojno sodišče v Barceloni še zmiraj zaseda in sodi. Obsojencev je doslej že okrog 100. Mnogi uporniki so bili obsojeni na dosmrtno ječo. Na smrt pa še ni bil nikdo obsojen.
Kritični položaj v Perziji. Položaj v Perziji je še zmiraj zelo kritičen. Še zmiraj se branijo zlasti pokrajine okrog Širasa, da bi priznale vlado novega režima.
Boj pri Mellili 16. avg. so napadli Kabyli na 3 različnih mestih španske postojanke. Baje so se zelo ojačili. O izidu bojev ni ničesar znanega. — Iz Madrida poročajo 17. avg. da so Kabyli ujeli celo špansko patruljo pod vodstvom jednega častnika, katera jim je pa pozneje na zvit način ušla in se vrnila v španski tabor z važnimi novicami o kabylskih postojankah. — Mavri so napadli jedno špansko kolono ob izmenjavanju straž, a so se morali z velikimi žgubami umakniti.
a Srbski prestolonaslednik na Nemškem. Iz Belgrada poročajo, da bode nadaljeval prestolonaslednik Aleksanjer svoje študije v Nemčiji.
a V portugalskem parlamentu pričnejo v prih. dnevih z raz* pravo o dolgovih kraljeve rodbine, ki znašajo nad 20 miljonov kron.
a K r e č a n s k o vprašanje Obrambne velesile nameravajo znova skupne korake pri visoki porti v kretskih zadevah. — Grški poslanik je že ustmeno odgovoril na drugo turško noto ministersk. predsedniku Hilmi-paši, kateri je bil z odgovorom zadovoljen. — Turško vojno brodovje je odplulo na otok Karpatos bi. Krete.
BiiEvna kronika.
v „Deutsches Haus" v Sarajevu
„Nemško društvo za Bosno in Hercegovino" je razposlalo na vse nemške liste oklice, v katerih berači za prispevke za gradnjo „Nemškega doma"
vašim očetom že petindvajset let!" jo je tolažil družnik.
„Uboga mama!.." je vzdihnila mlada žena.
„Spomnite se, kaj pravi Marger: Ljubezen je odrekanje in zatajevanje."
„Slaba tolažba", je vzdihnila, „ali pravzaprav ta citat ne spada sem. — Sicer pa je napisal ravno ta avtor: Ljubezen je egoizem srca ..
Umolknila je in prešla z belo roko čez oči.
V tem trenutku je pravil oče, hoteč da bi ga dobro slišali, glasno in mogočno:
„Najnesrečnejši zakoni, gospe in gospodi, so zakoni iz ljubezni. Taki ljudje se predobro poznajo, misli, čuti in vtiski jim niso tajni, kadar pa preide doba ljubimkovanja, ne ostane ničesar, kar bi ju vezalo. O ljubezni mi ne govorite. Ljubezen je glupost mladih pregorečih src, ki ubeži nekaj tednov po poroki — in zapušča ali dolgčas ali disharmonijo. Drngače je, če se združita dva človeka, ki se ne poznata. Šele po svatbi proučuje eden drugega — in ta študij je višek raz-košnosti. Vem iz lastne skušnje. Sča-
v Sarajevu. Tamošnji klerikalni „Hrv. Dnevnik" pa inserirà Südmarkino banko! v Bolgarska socijalna demokracija
je imela te dni svoj 16. redni zbor, na katerem je bilo zastopanih 54 organizacij. Politično organiziranih članov šteje stranka 2427, med njimi 876 obrtniških, 167 poljedelskih, 139 tovarniških delavcev, 285 trgovskih uslužbencev, 774 učiteljev in uradnikov ter 196 članov svobodnih poklicev. Zadnje leto je stranka priredila 1290 organizacijskih in agitacijskih ter 615 javnih političnih shodov. Pri volitvah je dobila stranka v šestih krajih 4410 glasov. Zadruge ki pripadajo stranki, štejejo 2fJ60 članov in so imele 700.000 frankov prometa. Močno razvita je strankina literatura; knjigarna stranke je imela zadnje leto 124.092 frankov prometa in 16.443 frankov dobička. Glavno glasilo stranke je „Rabotničeskij Vjest-nik", mesečno izhaja znanstveni list „Novo Vreme". Letošnje majske slavnosti se je udeležilo 7000 delavcev.
v Gajeva slavnost v Krapini. K našemu včerajšnjemu poročilu še pripomnimo, da so pri slavnostni akademiji poleg že imenovanih govorili tudi: Rus Volodomirov, Bolgar prof. Bobčev, za „Matico Dalmatinsko" don Ivaniševič, v imenu istrskih Hrvatov prof. Spinčič. Nato je položil ljubljanski žnpan v spremstvu Slovencev venec na vznožje Gajevega spomenika. — Na slavnost je prišlo do 150 brzojavnih pozdravov z vseh strani slovenskega sveta. Med njimi je najznačilnejši oni od Polita Desančiča, tovariša pokojnega dr. Gaja in njegovega osebnega prijatelja, ki se v duhu pridružuje slavju naglašujoč, da v slogi Hrvatov in Srbov vidi oži-votvorjenje Gajevih idej in idejalov. — „Hrvatska" pa h koncu svojega poročila trpko biča nekatere okolnosti, ki so spremljale to slavnost: 1. par dni pred slavnostjo je mestni zastop kra-pinski imenoval Rauchovegd podžupana Beloševiča za častnega občana; 2. tudi pri banketu je sodeloval ta Beloševič; vsled tega se je odstranil ruski general Volodomirov, češ da ni mesta zanj, kjer so tirani; Stjepanu Radiču se ni dala beseda pri banketu. 3, Srbov se ni povabilo. 4. Ni bilo poleg hrvatske nobene druge slovanske zastave izobešene. — To so jako žalostni pojavi!
v V Zagrebu se bodo vršile z začetku septembra občinske volitve. Izvoliti se na novo polovica mestnega zastopa, 25 zastopnikov. Rauch pridno napeljava vodo na svoj mlin.
v Kongres čebelarjev iz Hrvatske in Slavonije se vrši 30. tm. v Rumi. Obenem je čebelarska razstava.
Štajerske novice.
v Cesarjev rojstni dan. Danes je stopil naš cesar Franc Jožef v 80. leto svojega življenja. Po dolgoletni stari navadi bode prebil naš sivi vladar ta dan v svojem priljubljenem kopališču
som se privadita drug drugemu in postaneta nerazločljiva. Ena duša sta," ena misel, eden dih. Jaz živim s svojo soprogo že petindvajset let, in živim zadovoljno. Ali samo zategadelj, ker se nisva poznala pred poroko. In hči moja bode tudi srečna ..
In medtem, ko je ta oče in soprog razpravljal o svojih teorijah, se je ozrla njegova soproga na hčer s pogledom, polnim same bolesti.
Ta je ujela pogled in otožno po-kimala z glavo.
Vzdihnila je in uprla svoje temne oči z izrazom obupne resignacije na nasprotno steno prekrasnega salona.
„--naj živita novoporočenca!"
je končal oče.
Mehanično je vzela kupico in trčila z vsemi. Hotela je piti... ali takoj jo je postavila zopet na mizo. Vino ji je dišalo odporno.
V tem trenutku se je spomnila na Kristusa na križu, ko so mu podali gobo z vinom in jesihom.
Zatrepetala je in vzdihnila.
Krog nje se je govorilo dalje ...
Išlu na Zg. Štajerskem v krogu svojih otrok in vnukov. Vsi narodi mnogoje-zične naše države se ga bodo danes spominjali v večjih ali manjših slavno-stih in od vseh strani se mu bodo sporočali dokazi ljubezni in spoštovanja. Saj v tem smo si vsi avstrijski narodi jedini in jedini tudi v prepričanju, da smo se v dolgi dobi vlade našega cesarja razvili na vseh poljih gospodarstva, politike, kulture. Navzlic vsem težkim uram in bojem, katere imamo Slovenci prestati, se vendar pridružujemo z veseljem miljonom avstr. narodov, mi-ljonom hvaležnih in veselih src ter kličemo svojemu vladarju: Bog ga ohrani in obrani še dolgo njegovim zvestim narodom !
v Cesarjev rojstni dan v Celju. Na glaziju so imeli danes vojaki tukajšnje posadke in pa celjski veteranci slovesno službo božjo. — Za uradništvo, korporacije in drugo občinstvo je ce-lebriral v farni cerkvi slovesno mašo inful. prošt g. Ogradi. Udeležba je bila zelo velika. — Na javnih poslopjih vise zastave; na nemški dekliški ljudski šoli so danes izzivalno razobesili frankfur-tarico. Ali se ne bi mestnemu uradu namignilo, da ne gre na cesarjev rojstni dan razobesiti izdajalske frankfurtarice ?
d Afera Hens Woschnagg (Vošnjak)-Ai strich — sramota spodnje-štajerskega „nemštva". Završalo je letos spomladi po nemških gajih, ko je priobčil „Narodni Dnevnik" za Hansa Woschnagga malo častno novico, da je bil nekdaj Slovenec in celo «lan narodne slov. armade, sokol. Hudo je to zbodlo vse prave Nemce in mešč. učitelj Aistrich je hotel kot števni kandidat zbrati te pristno nemške glasove. Prišlo je do znanega spora, v katerem je moral slednjič Woschnagg Aistricha tožiti. In sedaj se v sodni dvorani pere umazano nemško perilo. Dokazalo se je, da so celjski renegati bili pripravljeni Woschnagga voliti in poslati v deželni zbor kot reprezen-tanta in zaupnika spodnještaj. nemštva vkljub temu, da je bil sokol. Evidentni dokaz, da naši renegatje n e poznajo prav nobene narodne časti, tistega, kar je pravemu Slovencu ali Nemcu sveta stvar, temveč -da so le pusti špekulantje z nemštvom in tistimi tisočaki, ki jih dajejo Nemci za „narodno", torej idealno stvar iz <;ele Avstrije. Ne gre se tu toliko za osebo Hansa Woschnagga, ki je samo tipičen reprezentant spodnještajerskega nemštva in mora sedaj svoj mandat plačati z mučno in neprijetno preiskavo, kedaj je prebarval belo-modro-rdeče narodno prepričanje s frankfur-tarskimi barvami. Nam se zdi celo opravičeno njegovo ogorčenje, zakaj se je to uprav njemu zgodilo in ne Ambrožičem, Javornikom, Jesenkom ter tisočem drugim ? Je to povračilo usode za Šoštanj! Stvar še sicer danes ni končana, a pomenja velikanski Skandal za spodnj e št aj e rs ko renegat8tvo.
o Stara ljubezen ne rjavi. V času, ko je „Slovenec" na vse kriplje branil državnozb. obstrukcijo klerikalnih poslancev in v pripravo k event. bodočim državnozborskim volitvam pridno blatil Hribarja in Ploja, je toliko zašel v obsovraženo narodnjaštvo, •da je celo parkrat lopnil po svojih nemških bratih, krščanskih socijalcih. Ti so bili tudi toliko brezobzirni, da se niso prav nič ozirali na politično strankarske razmere svojih slovensko-klerikalnih zaveznikov temveč so (v lastnem interesu seveda) obsojali obstrukcijo. Sledilo je medsebojno izmenjavanje različnih ljubeznivosti z Dunaja in Gradca ter Ljubljane. ^Slovenec" je slednjič uvidel, da dr. Šusteršiču ne bi cvetle iz takega zares ne-krščanskega prepira rožice, zato se je
hitro spokoril in sedaj že skromno hvali dunajske krščanske socijalce, ker „obsojajo" nemške demonstracije proti Čehom. Seveda ne zaradi narodne in človeške pravičnosti, temveč zaradi tega, ker bi ti kričači utegnili biti nemškim klerikalcem na Dunaju neprijetni. „Slovenec" ima za take razloge veliko umevanja in zato že hvali nemške kršč. socijalce, ki so de facto dunajskim Čehom veliko bolj nevarni kakor vse Malik-Wolfovo kričanje. Le poglejmo, kaj počenja dunajski župan pri zaprisegi novih občinarjev, pri nastavljanju nradništva, pri češkem šolstvu itd. itd. In kaj dela leks Kolisko-Aimann? Češki klerikalci dobro vedo ceniti tega nevarnega češkega narodnega sovražnika in si ne upajo na klerikalni shod, da bi ne vzbudili prevelike nevolje doma. „Slovenec" je šel na led plitvim frazam dunajskih kršč.-socijalcev in kakor vse kaže, — namenoma. Ako je ponosen na to, je njegova stvar. Naše javnosti pa itak ni težko preslepiti!
Poskušen ulom pri celjski „Posojilnici". Ko je došel danes zjutraj uradni sluga celjske „Posojilnice", g. Dolenc v vežo pred pisarno celjske „Posojilnice", je našel na svoje začudenje pisarno odprto. Skazalo se je, da sta obiskala pisarno po noči jeden ali dva uzmoviča — vlomilca. Poskušal je najprej z ostrimi orodji blagajno, a ta je takozvana oklopna blagajna in ni vlomilec mogel razun nekaj neznatnega okraspanja ničesar doseči. Nato je na-vrtal mizo g. knjigovodje Smertnika, hoteč priti v zaklenjeno miznico, katere ni mogel drugače odpreti. Na mizi, ravno nad miznico je 9 lukenj, napravljenih najbrž s takozvanim centralnim svedrom. Pozneje je časom z nekim drugim orodjem, najbrž dletom, poskušal odpreti miznico g. tajnika Lončarja. Tudi tam ni mogel odpreti mizuici, zato pa je od spodaj napravil luknjo v njo, tako veliko, da gresta skozi dva prsta. Na to pa ga je -nekaj najbrž pregnalo. Ker je bilo oboje vrat s hodnika zaprtih, se je moral storilec ali zvečer že splaziti v vežo in se tam skriti za celico, v kateri je umivalnik, ali pa je ponoči neopažen splezal po cevi na hodnik in odtam vdrl v vežo in v pisalno. Storilca zasleduje celjska policija. Odnesel ni ničesar.
o Iz Brega pri Celjn. Prejeli smo sledeči dopis: Bralno društvo na Bregu jo hotelo prirediti — kakor vsako leto
—	ljudsko veselico, združeno s primerno gledališko predstavo. Vaje so se že pričele — a naenkrat izvemo, da je neka Mari, po domače „dolga Mari" prepovedala kot prednica Marijine družbe breškim dekletom sodelovanje pri veselici. Da je to Brežane razburilo, je samoobsebi umevno. Seveda je igral vikar Gorišek kakor vselej najbrž tudi sedaj pri tej prepovedi primerno ulogo. Ali misli gospod vikar s tem pospeševati narodno skupnost občinarjev, ki je pri prihodnjih obč. volitvah tako zelo potrebna?
Na adreso slovenskih trgovcev. Piše nam potnik: Nedavno sem se vozil iz Gradca proti Celju. V železniškem vozu je sedel meni nasproti prileten gospod, Nemec iz Berolina. Bil je zastopnik večje tvrdke v Nemčiji. Ko prideva do Maribora, me ta gostobeseden mož vpraša, ako poznam te kraje, čemur sem pritrdil. Nato prične: „Torej v teh krajih stanuje najneum-nejše ljudstvo na svetu. Mislim, da se imenujejo Slavonci. Možje so vsi v Ameriki, kjer iščejo kupe zlata in prestolonaslednika Budolfa. Trgovci, kateri so Slavonci, kupujejo za jedno prijazno besedo od nas najslabše blago."
—	Moža sem seveda primerno zavrnil in je prav malo manjkalo, da nisem nesramnega nemškega žida na občutljiv
način naučil dostojnosti. Glede naših izseljencev sem mu stvar razložil, zaradi razžaljenja slovenskih trgovcev pa sem mu obljubil, da bodo ljudem njegove sorte sami dali primeren odgovor.
v Iz Petrovč. Kakor se je že objavilo, se je preložila velika ljudska slavnost v Petrovčah na dan 5. sept. 1.1. Vsa bližnja društva se prosijo, da ne prirede ta dan nobenih veselic. Natančni vspored se bo pravočasno objavil; toliko se že danes naznani, da bo nastopil celjski, žalski in braslovški „Sokol" in da se vrše velike priprave za vsestransko zabavo.
d „Narodni Dnevnik" od sobote psuje klerikalne poslance, da se jim gre za žep in druge egoistične namene", pravi „Slovenec". „N. D." sicer o tem ni pisal, pa če se „Slov." boji, da že vsak napredni list tako piše, mora imeti slabo vest. Je že zlodej, če so med klerikalnimi poslanci ljudje kakor Roškar, Šusteršič, Korošec itd., da se jih mora neprestano braniti in sipati ovčicam peska v oči, da ne spregledajo!
o Umrl je sinoči v Podsredi nadučitelj Andrej Šket. Pogreb se vrši v petek dopoldne. Pokojnik je bil simpatičen, blag mož, dober učitelj in narodnjak, kateri je užival ne le med tovariši, temveč tndi med ljudstvom zasluženo priljubljenost. Pokojnik je bil svoj čas tudi zastopnik učiteljstva v okr. šol. svetu in je z veliko vnemo zastopal napredek šolstva. Bil je tudi zelo delaven v učiteljski organizaciji. Bodi mu lahka žemljica domača!
o Ogledovanje goveje živine se vrši za celjski okraj dne 1. septembra. Natančnejša določila priobči „Narodni list". —
d Za narodni sklad nam je poslal g. Vrabel 1 K, katero mu je plačal kaplan Štuhec namesto deželnega poslanca Meška, katerega ]e peljal imenovani od zborovališča do Sv. Bolfenka.
d Ponesrečil se je na Raksi 17 letni realec Zimmermann iz Gradca. Padel je 70 metrov globoko in mrtev obležal.
v Občinske volitve v Mariboru.
(Nemška nesramvost,) Nemški volilni odsek v Mariboru pobira za volilni sklad. Najlepše pri tem pa je, da celo slov. volilce nadleguje za doneske, da bi s tem večjo svoto lahko izpodrinil nasprotnika. Takšno postopanje je gotovo nesramno. Opozarjajo se torej slov. volilci, da vsakemu nemškemu volilnemu beraču pokažejo vrata.
v Grdo sramotenje slovenskega učiteljstva. Mariborska „Straža", glasilo Janeza Roškarja iz Wagnitza, katero urejuje bivši sodnijsl^ pisar Cenčič, toži, da pada število dijakov na gimnazijah in pravi: „To pač kaže očitno, da liberalci in osobito učiteljstvo delujejo tudi naravnost na to, da bi šlo čim manj kmečkih sinov študirat." Dotični kaplan, ki je" to napisal se naj sramuje v dno svoje duše! Ako bi ne bilo učitelja, ki ga je podučeval, bi nikoli ne trgal hlač po gimnaz. klopeh! Naj se samo oglasijo vsi čisti kaplani, katere so ravno učitelji s težkim trudom spravili v srednje šole, pa bode nesramno natolcevanje učiteljstva več kot stokrat ovrženo! Kar se pa tiče nas, ali nismo neprestano priporočali študij ? Ako pa so marsikje duhovniki pretrgali vse prisrčnejše vezi med šolo in domom, se ni čuditi, da je naše in pa učiteljsko tozadevno delo zastonj. Učiteljstvo pozivamo, naj na to obrekovanje tudi dostojno odgovori! Opravičeno se čudimo vodstvu lista in stranke, ki pusti na tako neopravičen in nekvalificiran način blatiti zaslužne slovenske može. Komu to koristi? Nakaj denarja in časti željnim duhovniškim hujskačem in — Nemcem. Kajti kogar bo še volja
kaj delati za javni blagor, če gaza pia čilo različni tintenštrolhi blatijo?
d Vstopnice za šentjursko sokolsko Slavnost imajo v razprodajo: gospodične Golež, Zidanmost, Verbič, Sevnica, Svetic, Sevnica, Klan Milka, Krško, Završnik. Št. Peter v Sav. dol., Čatar, pri g. Vagi, Grobelno. Gospodje: Kurbus, Slivnica, Vodenik, Laški trg, Kukec, Žalec, Ferlinc, Šmarje, Stadler, Brežice, Berlisg, Ponikva, Naraks, Lož-' niča pri Žalca. Gostilna Narodni Dom, Celje, gostilna „Slov. del. podp. drn-štvo", Celje. Po Št. Jurju pa v vsaki gostilni.
d Zaročil se je g. Bračun Franc, c. in kr. podčast. voj. morn. v Pulju, z gdč. Anko Zupane v Trstu. Zaročenca sta doma v Kozjem na Štajerskem.
d Umrl je v pondeljek zvečer v Maribora šolski svetnik in gimnazijski profesor v pok. Janez Majciger. Pogreb se vrši danes popoldne ob 5. uri.
O delovanja in zaslugah tega moža še spregovorimo.
d Imenovan je profesor gosp. Fr. Vajda v Ljubljani za profesorja na mornariški akademiji v Reki.
d Utopljenca, 18 letnega trgovsk. učenca Hermana Erkerja, ki je 1. avg. pii Ormožu v Dravi utonil, je vrgla voda pri Varaždinu na suho. Njegov oče, železničar na Pragarskem, je v utopljencu spoznal svojega sina.
d Ponesrečil se je vojaški zdravnik v Ptuju, dr. Ign. Sommer. Peljal se je iz Št. Janža domu. Konji so se vsled drdranja nekega motorja za vozom vstrašili in zdravnik je tako nesrečno padel iz voza, da mu je počila črepinja in je umrl, še predno so ga pripeljali v Ptuj.
d Mariborsko dirkalsko društvo priredi jesensko dirko v nedeljo dne 19. sept. Prijave do srede 15. sept. opoldne tajniku Francu Oehmu, Maribor, Tovarniška ulica 13. O darilih in pogojih prihodnjič.
d Marljivi mariborski občinski Svet. Včeraj se zavoljo nesklepčnosti ni mogla vršiti seja mariborsk. obč. sveta.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Cesarjev rojstni dan.
v Dunaj, 18. avg. V proslavo rojstnega dne cesarjevega je zelo mnogo hiš okrašenih z zastavami. V katoliških in drugoverskih cerkvah so se vršile slavnostne službe božje. Vojaške slavnosti so zaradi odsotnosti vojakov pri manevrih odpadle v velikem obsege in so se vršile bolj skromno. Zjutraj je naznanilo 24 strelov iz topov slavnostni dan. Vojaške godbe so igrale po ulicah, vojaško službo božjo je opravil voj. škof Belopotocky v votivni cerkvi. V Štefanovi cerkvi je slnžil slovesno mašo nadškof Gruscha ob navzočnosti najvišjih državnih dostojanstvenikov.
Posledice včerajšnje parlamentarne konference.
v Dunaj, 18. avg. Danes dopoldne je poročal posi. Glombinjski o izidu in vspehu včerajšnje konference minister-skemu predsedniku Bienerthu. Objednem se je poučil o stališča vlade. O pogovoru še ni ničesar znanega. Vendar pa je baje vlada naklonjena ideji, da se skliče jesensko zasedanje državnega zbora, ker so že dane zadostne garancije za uspešno parlamentarno delo (1).
v Praga, 18. avg. „Narodni listy" poročajo, da je sklical prof. Glombinjski zastopnike „Slovanske jednote" na 29. avg. k posvetovanju.
v Praga, 18. avg. V „Venkovu" se izraža predsednik „Slovanske jednote"
agr. poslanec Udržal takole: Zaradi gladkega poteka včerajšnje konference so se dali Nemci zapelji k prevelikemu optimizmu. Mi smo morali «javiti, da ne moremo o svoji taktiki v jesenskem zasedanju državnega zbora ničesar sklepati, ker ne vemo, če bode vočigled dogodkom pa dunajskih ulicah slovenskim zastopnikom sploh mogoče priti jeseni pa Dupaj. Mi smo zelo radi vzeli izjavo dunajskega župana na znanje, da jamči za osebno varnost naših rojajtpv, vendar je ne smatramo za zadovoljivo, ker pravi nemško časopisje, da so bili zadnji dogodki še le začetek bodočih dejanj. Mi s o diffl P» da ni misliti na nobeno pomirjenje, dokler bode ta sistem. 3e vtelešenvBienerthovemmini-sterstvu, na vladi. Brez češkega deželnega pa ni državnega zbora.
, o Dunaj, 18. avg. Včeraj so se vršila posvetovanja dunajskih Čehov s češkimi državnimi poslanci zaradi dunajskih protičeških izgredov.
Zahvala kneza L jubomirskega.
O Praga, 18. avgusta. Knez Ljubo-mirski je poslal po odhodu čeških gostov iz Varšave brzojavko na praški mestni svet, v katerem se zahvaljuje
za to, da se je omogočilo Poljakom sprejeti češke goste na svojem domu; obisk bode utrjeval bratske stike obeh narodov za blagor obeh.
Različne novice.
o Carigrad, 18. avg. Turški listi izražajo svoje zadovoljstvo nad tem, da je odpoklican ruski civilni agent za Macedonijo.
o Pariz, 18. avg. Vojne ladjp kre-čanskih obrambnih sil so priplule iz Suda-zaliva v Kanejsko luko in izkrcale 150 vojakov.
o Štokholm, 18. avg. Iz različnih krajev dežele poročajo, da so delavci zopet prijeli za delo. V Göteborgu je pričelo tisoč delavcev v raznih tovarnah zopet delati.
Fo svetu.
v Rodbinske žaloigre. Tekstilni delavec Hegerman v Pottensteinu je prišel v nedeljo pijan domov in se je spri z ženo. Ta je vrgla za njim goreč spiritili kuhalnik. Špirit se je razlil po delavčevi obleki in ga tako težko ožgal, da je dvomiti na ozdravljenju. — V hipni blaznosti je trgovec Julij Konting v Berolinu sunil svojo ženo na železniško progo baš v trenutku, ko je prišel vlak, ki je ženo zgrabil in usmrtil.
v Prstan cesarjeviča Rudolfa? V
Görgenjskih gozdih na Solnograškem je našel nek j astir dragocen prstan s črko R. Strokovnjaki izjavljajo, da je prstan umrlega cesarjeviča Radolfa.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
123. dan razprave.
Proti izvajanjem drž. pravdnika govori dalje dr. Popovič. Upa, da bo objektivno sodišče sprejelo predloge zagovornikov. Odgovarja mu državni pravdnik ter znova odločno ugovarja klicanju od zagovornikev predloženih prič. Govori še dr. Hinkovič. — Nadaljevanje razprave je v soboto 21. t. m.
Radi bolezni se proda eno« nadstropna
Hl i
ito

z gospodarskim' poslopjem, v kateri se nahaja dobro idoča gostilna in zaloga piva, v jako lepem, zdraviliškem in prometnem kraju na Kranjskem.
Naslov pove upravništvo „Nar. Dnevnika".	389 4-2
Trgovski pomočnik
boljša moč se sprejme takoj y trgovino mešane stroke
L. Kuharic, Ormož.
390 3 1
Sprejme se spretna
popolnoma izurjena pri R. Miklauc, Ljubljana, Stritarjeva ulice št. 5. (Gospodične iz Savinjske doline imajo prednost).
386 3-2
R. Diehl
»',.? -.r t -ah rut »*»-*• régno**)
žganjarna, Celje
priporoča svojo velika zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—64
■i!!!;'!
101 40-23
Steckenpferd-tilijno mlečno milo
nnjmileje kožno milo kakor tudi proti soln-čnim pegam!
^ Dobiva se povsod! —
Proda se
železna blagajna.
Cena po dogovoru. - Naslov se izve pri upravništvu „Narod.
Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48. -
H
„LASTNI DONI'
Pisarna je « Celju, Rotovske ulice &t. 12
o © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©g® dopoldne, ©e©
Najboljša prilika *a sigurno štedenje je plqdonosno nalaganje gotovine ===== pri denarnih zavodpjh, ki nudijo najugodnejše pogoje.
f registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Cel j u
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član
zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- mpf1 Agri	\
nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po H^* WM 9&U?	/OJ
Hranilni knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavi jen ju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račai © © © © © glavnice in cLresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © t.
Editto narodno
prVa jttžnoštajcrsta liatnnose^a
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojey, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnlc, kropilnih in krstnib :::	kamnov itd.
Brušenje, pulir anje in
struganje kamena s stroji.
industrijska družba.
Čsall] SsSü SsaìU Sesuli Ì&22K3 üSsjli
Celju.
Brzojavi:,Kamnoseška industrijska družba Celje'.
KjgJ
m s
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst gra-t in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran ln hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::: lavanje napisov v iste. ::;
S^snJ SJSJU Kau Sssjö SŠHO SšsiS Ssuu Rsufi ssau Ssaì