500. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
bDAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah la praznikih — oh 1. uri zjutraj; r pondeljkih pa ob '8. uri zjutraj. — Naročnina znaSa: v Ljubljani ▼ upravni št vu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20*—, polletno g 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se ib	pošilja	upravni 5 tvu.
:::	Telefon	številka	118.
y Ljubljani, nedelja dne 18. maja 1913.
Leto IT.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:s	Uredništvo	in	upravništvo:	nt
Učiteljska Tiskarna, Frančiškana’ Uca St. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma so ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana 'n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratni! oglašanju >o-::: pust. — Za odgovor je pritožiti ».n* mko.
k:	Telefon številka "|R
Jugoslovanstvo.
(Nedeljska pridiga.)
Zdaj pa ostane: vera, upanje, ljubezen — to troje. Apost. Pavel.
Vera:
Vera trdna in neomajana. Kakor verujem v svoje življenje, verujem vanj. Ni treba, da govorim o tej svoji veri povsod in ob vsaki priliki
— v dejanju jo hočem pokazati. Najbolj globoko verni ljudje pogosto naj manj govore o svoji veri. Oni, ki se najbolj prereka o oblikah vere
— je ima navadno najmanj. Zato pravim:	Jugoslovanstvo	bodi	naša
narodna vera. Ta vera vodi vse naše dejanje in nehanje — ne prepirajmo se o nji — živimo po nji. Po tej veri uravnajmo vse svoje notranje in zunanje življenje. Ta vera mona živeti v nas in polniti vse naše bitje. Malovernim in nevernim ne kažimo mržnje. Zgled naj jih prepriča. V tej globoki .veri je naša rešitev. Vse eno je. kaj si, kdo si. Veruj in živi! Ta vera bo dajala višji smisel celemu tvojemu življenju.
Upanje:
Upanje tiho in veliko. Ne obupni nad trenotnim neuspehom. Tvoje upanje bodi trdno in ntVmajano. Zaupaj v syojo moč in veliki ideji. Oboje zmaguje. Pol stoletja so živele ideje, ki niso mogle zmagati — oni ki so verovali, so doživeli njih zmago. Upaj tudi ti — ne na pol, poln strahu in bojazni, — ampak upaj tako, kakor ti veleva tvoja vera. Nikdar ni zmagoval, kdor ni upal na zmago, kajti kdor ne upa na zmago, ni zmage vreden. Zaupanje v samega sebe in upanje v zmago premaga malodušnost in obup.
Ljubezen:
Ljubezen silna in nesebična. Naj te ne motijo malenkotsi — da bi ne ljubil zlatega zrna. Le ljubezen ustvarja dobro — sovraštvo rodi zlo. Zato se izogiblji sovraštva — in vodi nai te ljubezen. V tem bodo vsi spoznali. da hočeš dobro in pralvo. Taka bodi tvoja pot — hodi jo sam — in kaži jo drugim. Ta ljubezen bo zmagala.
Ovire miru.
Pričakovanja, da bo preliminarni mir brez vseh težkoč podpisan, se ne izpolnjujejo. Osnovo preliminarnega miru — ki naj bi objednem pomenjal dejanski mir med zavezniki in Turki — so izdelale velesile in jo diktirale balkanskim državam; Zavezniki so osnovo sprejeli, a pripojili tudi nekaj pridržkov, na katere se pa velesile niso ozirale in so mislile, da pridejo Zavezniki kljub temu na dnevni red in da podpišejo
mir. Stvar se je pa zasukala. Mirovni delegati zavezniških držav so že zbrani v Londonu. Bolgarski poslanik ima od svoje vlade naročilo, da podpiše preliminarni mir. Takšnih naročil pa še nimajo niti srbski in grški mirovni delegati, ki še do tega časa niso dobili instrukcij od svojih vlad.
Srbski pridržki so bili soodloče-vanje pri natančnejših določbah severno albanskih meja, ki so dosedaj odločene le v velikih obrisih, toda tako, da se Albanija le preveč vsiljuje kot klin v srbsko telo.
Grški pridržki so večji tako z gmotne kot s politične strani. Grki hočejo, da se jih pripusti k besedi, ko se bo odločevalo o usodi Egejskih otokov, o katerih hočejo odločevati samo velesile, seve le v svojem interesu. Poleg tega pa še niso določene južne albanske meje. Tu je najvažnejše vprašanje krfskega kanala. Avstrija in Italija ne pripustita, da bi kanal postal helenski.
To so ovire podpisa preliminarnega miru, katerega podpisati se Bolgariji zelo mudi, češ. da radi obotavljanja Srbije in Grške nosi vojna bremena Bolgarija. Srbi pa nasprotno povdarjajo: če smo mi lahko čakali radi Bolgarije in Drinopolja 4 mesece in nosili premena, je zavezniška dolžnost, dq. tudi Bolgarija sedaj radi nas počaka.
Nevarnost je, da Bolgarija preliminarni mir podpiše sama, kar bi bi! nov povod za še večji razdor med Srbijo in Bolgarijo.
Maribor.
(M? čreda brez pastirja.)
2e opetovano smo se bavili z raznimi vprašanji našega narodnega boja tu pri nas. Storili smo to od slučaja do slučaja, kajti vodilo nas je načelo, najpreje opozarjati na razne pojave — katerih je baš to leto prepolno — ki silijo dan za dnevom na površje, a gredo mimo vseh onih naših sorojakov tako mirno, kot bi ne pomSnili za ves obstoj nas, štajerskih Slovencev, biti, ali ne biti. Maribor ie Slov. Štajerju — in to je naravno — to. kar ie glava telesu. Kot največje mesto naše krajine, s pretežno večino renegatskega elementa, združuje vse one nith ki se vedno bolj in boli zgoščajo, da se konečno zganejo, ali zdrgnejo, v mogočno zanjko, v katere objenm naj se podav' oni element, ki bi moral biti edino gospodujoči po Slov. Šta-jerju Slovenstvo. Vse to se izvaja iz Maribora ven. tu je sedež vsega, a tu dela renegatstvo tudi neumorno, z naravnost cinično hladnokrvnostjo in očitnostjo, ne da bi pri tem našlo le najmanjšega odpora od naše strani. Nai se temu ugovarja kolikor se hoče, fakta se ne dado spraviti iz sveta, ravno ker so fakta, dasi se
nekateri trudijo, 'današnji položaj umalovaževati, ali pa sploh — ignorirati. Je to ravnanje onih naših narodnih elementov, ki. ali že imajo politično svojo preteklost, ali pa, ki se ne upajo izpostavljati svojega imena, bodisi, da so jim potem maje njih službeno stanje ali pa — in to je najčešče — ker so prekomodni, da bi se posvetili boju. Bodimo čisto odkritosrčni. Pri nas Se dela narodno obrambna politika — v Narodnem domu za pivskimi mizami. Je to žalostno samopriznanje, ki pa ne-pobito obstoja, kajti kljub temu, da sni:) Slovenci v Mariboru društveno— a ne družabno (kajti pri nas obstojajo stroge družabne meje, skratka: Bog separatizem raznih visoka naobraženih plastij — dobro, rekli bi, vzorno, organizirani, ne pridemo niti za korak dalje, vsaj ne takrat, kadar so dani najvažnejši momenti za našo narodno obrambo. Priznavamo, da vsa društva vrlo tekmujejo v svojem stremljenju, za lastni napredek. Lastni, a ne. tudi
— celokupni, splošni. Kje je iskati krivde? Edino le, ker nimamo, kot že omenjeno, nam na čelu niti posameznika, niti posameznice organizacije — b kateremu bi se v potrebnih in težkih narodnih momentih lahko zatekali s popolno zaupnostjo! Smo brez vsacega načelnega vodstva. prepuščeni le vsak sam sebi. In na tem nazadujemo, na tem propadamo, korak za korakom, na tem tudi — umiramo... Vemo, dobro, da tudi te naše besede ne bodo mnogo zalegle. Kvečjemu, da se bo zo-pet kak gospod jezil, da smo tako
— odkriti Biti moramo! Za božjo voljo, ali ne vidite in ne slišite, kako vse krog vas. kar je renegatskega, kar vre novih napadalnih in razdirajočih sil in priprav?! In v tako kritičnih časih imamo v nedeljo, 18. t. m. shod zaupnikov narodne stranke za Štajersko. Nočemo časa prehitevati — saj smo neskončno potrpežljivi — a sili se nam vendar na dan občufek: Tudi to bo šlo — mimo. Gospoda, mi v Mariboru potrebujemo več kot le shodov zaupnikov. Mi potrebujemo delo. delo — in zopet delo! Maribor — in ž njim je mišljeno Podravje in Slov. Gori-
Nova iznajdba
1
K
t
s katero se morejo prikrajšati dolgi nosovi gospodov diplomatov.
ce rabi prvič, odločne, s skrajnimi silami delujoče politične stranke, ki se ne boji de|a. ozir. boja, kateri nikdar ne pojemlje volja in, drugič: Rabimo neobhodno — svoj lastni narodni svet. kojemu je na razpolago neomejeno vse, kar rabi narod; na obramba, v prvi vrsti pa, zadostno število resnih, značajnih in kot mravlja delavnih mož. Skratka: Ves naš sedanji politični ustroj, ki veže in koncentrira za vse svoje moči na Celje, se nam zdi popolnoma neumesten in — tudi nezmožen, braniti ozir. ubraniti pretečo nevarnost, vseobče ponemčevanje. Ne odrekamo gg. v Celju morda s tem zmožnosti, ki so potrebne za uspešen narodnoobrambni boj. Nikakor ne. Naš namen je le, povedati čisto odkrito, da se nam zdi popolnoma neumestno, smatrati Celje radi svoje naravne lege, tudi kot središče narodnih Slov. Štajerskih teženj. Prva in glavna postojanka Slov. Stajeria je in ostane — Maribor, Tu preti največja nevarnost* tu se morajo
— naravno — osredotočiti vse glavne sile štajerskih Slovencev. Če pade Maribor, pade z matematično gotovostjo tudi naša dozdevna opora
— Celje. Mislimo — sicer smo pripravljeni na odpor — da danes ne kaže druzega storiti kot, Celje vzame Slov. Bistrico in kar je južno doli do Save, Maribor pa Podravje, Slov. Gorice, in ostalo tja do Slov. Bistrice. Za vse pa je treba seveda! najpreje odločnega moža iz naše srede, ki se ne boji in ne ustraši nobenega viharja. Vrhu tega pa treba seveda tudi, da se začne dramiti vso ostalo našo slovensko javnostjo in, da si Maribor zbere svoj narodnopolitični sklad, ki mu nai omogočujc bojno delo. Da pa bi stvar po Slov. Štaierju radi dvodelnosti — in v tem skiajnem sredstvu le, je še mogoča naša izdatna obramba in rešitev — v nobenem oziru ne zaostajala, morale bi biti obe skupaj v vednem in nepretrganem stiku, t. pr., morale bi druga drugo neprestano informirati, da kadar treba, tudi skupno operira-
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. y LjtlbljanK Ustanovljena leta 1881.
obrestue hranilne : /t S1 01 brez odbitka rentnega
0 :
vloge po čistih
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Mož se je odpravil molče, za njim Magdalena Feronova; čez pičle 2etrt ure sta dospela do razpadajočega paviljona
Bil je stražnji paviljon.
Mož je odprl vrata in stopil v sobo, ki je bila v pritličju.
Tam je prižgal svečo, ki jo je bil prinesel gotovo že prejšnji večer ali pa po dnevi.
»Nekoliko vlažno in plesnjivo je tu«, je rekel mož.
Magdalena je skomizgnila z ramami.
Odvezala je culo, ki jo je bila prinesla s seboj, in izmotala iz nje težko mošnjo, iz katere je vzela precejšnje število zlatnikov.
Pomolila jih je možu.
»Na«, je dejala, »tu imaš nekaj za začetek; toda spominjaj se — ako mi ostaneš zvest do konca in ako se izkažeš pametnega, si brez skrbi za vse življenje.« ^
»Kar se tiče zvestobe, ste tem laglje prepričani o njej, ker vas ne morem izdati, ne da bi izdal sebe samega; kar se tiče pameti, hočem pa gledati, da opravim vse po svoji najboljši moči... Toda pojdiva, da vam pokažem svoje stanovanje.«
Mož je odprl sosednja vrata in šel naprej po stopnicah, ki so se kon-čavale v dokaj prostorni in dobro prezračeni kleti.
»Tukaj je«, je dejal. »Spravil sem dol eno izmed postelj, ki so bile zgoraj, in nekoliko opremil ves prostor. Tukaj imate mizo in naslanjač; kar se tiče hrane, vam prinesem vsako noč. kar bo treba.«
»Kaj pa konj?« je prašala Magdalena.
»Ako zapustite park skozi mala vrata m gieste po poti vse naprej, pridete kak.h pet sto korakov od zidu do stare koce, ki je služila nekdaj drvarjem. Postavil sem konja vanjo. Treba vam ga je samo osedlati: v tisti koči boste tudi lahko čakali ugodnega trenotka, da se vrnete v park.«
»Ali pojde kralj kmalu na lov?«
»Pojutrišnjem... Priredil je velik lov, ki se ga udeleži ves dvor.«
»Dobro; pridi torej vsako noč m mi poročaj, kaj se godi v gradu. Doslej sem zadovoljna s teboj. Pojdi zdaj: trudna sem.«
Mož se je poslovil.
Magdalena je zaprla skrbno pa-viljonova vrata in šla leč v klet, kjer je kmalu zaspala mirno spanje.
Takšen je bil stražnji paviljon, kamor je hotela sprayiti vojvodinja Etanpska Zileto in njeno mater Mar-gentino.
»Pripraviti ju hočem, da se preselita tjakaj,« je bila dejala kralju,
»in urediti, da se priredi paviljon za njuno bivanje.«
I11 res se ie lotila dela, kakor hitro se je kralj poslovil.
Tucat delavcev in služabnikov ie začelo snažitj tiste sobe v paviljonu, ki so bile še količkaj ohranjene, od vrha do tal ter jih opremljati s pohištvom, tapetami in zavesami.
2e drugi dan je bil paviljon pripravljen za bivališče, vsaj v tistem svojem delu. kjer naj bi se bili nastanili Žileta in njena mati.
Preostajalo je samo še, pregovoriti ju.
»To bo težava,« si je mislila vojvodinja, »toda s potrpežljivostjo pojde vse. Naposled pa — tudi če jp mala Žileta jezna name — Margen-tina mi mora biti hvaležna, ker sem ji pomogla najti njeno hčer.«
Kakšnih misli je bila pravzaprav zdaj vojvodinja Etanpska?
Ali je hotela res pripomoči kralju do zmage nad Zileto?
Ali jo je nemara navdajala tjha nada. da se bo deklica laglje ustavljala kralju v stražnjem paviljonu?
Ona sama bi ne bila mogla povedati tega z gotovostjo.
Prežala in zvijačila je na vse strani, izkušaje rešiti položaj, ne da bi vedela, ali se ji lo posreči in kako se ji posreči.
Ko je stopila v stanovanje vojvodinje Fontenbloške, je našla Mar-getino v naslanjaču. Nesrečnica ni marala več ležati kljub svoji tani.
ker je hotela biti vsak trenotek pripravljena, da brani svojo hčer.
Zileta je sedela poleg nje.
Mati in hči sta bili zatopljeni v enega tistih dolgih in sladkih razgovorov. ki so tvorili njiju življenje, odkar sta se bili spet našli, tako da nista opazili voivodinjinega prihoda.
Vojvodinja Etanpska pa je bila odprla vrata sobe na ozko špranjo in je slišala del njunega razgovora, čeprav sta se pomenkovali tiho.
»Kako praviš, da je ime tistemu mlademu možu?...« je rekla Mar-gentina.
»Manfred ie, mati.«
»Manfred ... Manfred,« je dejala Margentina zamišljeno. »To je čudno ... zdi se mi, da poznam to ime... še več. zdi se mi, da ga spoznam po sliki, kakor si mi ga opisala ti... Zdi se. kakor da sem ga poznala dolgo časa v svojem življenju.«
Nagla rdečica je poškrlatila Ži-letino lice.
Ugenila je resnico^
Margentina je živela v času svoje blaznosti v ulici Move-Garson, to je nedaleč od Dvora Čudežev.
In Manfred — ali ni prebival tudi on v Dvoru Čudežev?
Ali je bilo po tem takem kaj čudnega, ako sta se srečala z materjo?
Toda Zileta se je silno bala omeniti materi le z najmanjšo besedico, da je bila prej blazna.
»Ne mučite se, draga mamica,« ji je dejala. »In predvsem, ne mislite
nič več na svojo preteklost ker bi vas bolelo.«
»Zakaj ne bi mislila na preteklost, dete drago? Narobe: bolj ko morem, mislim nanjo. Rada bi napolnila to luknjo, ki zija v mojem spominu; rada bi zvezala sedanjost s svojo mladostjo in premostila jarek ki ju lOči... A da se vrnem k Manfredu: res se mi zdi. da sem ga poznala. Kdaj in kje? Ravno tega se ne morem domisliti...«
»Gotovo se varate, mati...«
»Mogoče... In praviš, da te je otel? Da, rekla si mi... In ljubiš ga... Revica draga, saj razumem, kako težko ti mora biti daleč od njega... Toda ne boj se: vsega trpljenja mora biti enkrat konec! Bodi brez skrbi: spravim te od tod, na varno...«
»Nič več sc ne bojim, mamica. Vidite, niti prej. ko je prišel krali k nama, se nisem bala, čeprav bi bila umrla od groze, da sem bila sama... kakor prej...«
»Da... saj si mi povedala... kakor v Puščavnikovi jami... Oh, brezčastnež!«
»Zdaj, ko ste vi pri meni. se ne bojim ničesar več.«
»In vendar morebiti nimate prav, dete moje,« je izpregovorila vojvodinja Etanpska in stopila v sobo.
Videča, da Žileta v osuplosti ne more črhniti besedice, je dodala naglo:
(Dalje.)
ti Skratkaj Maribor—Slov.Gorice Podravje, rabijo svojo lastno, močno politično organizacijo in svo] narodni svet pod vodstvom železne in nevstrašene roke. Krog te pa se mora zbrati ona falanga, ki je potrebna za neustrašen boj. Pred tem bojem pa stojimo v teh mesecih. Gorje nam. če omagamo, kajti z nami pade daleč tja doli postojanka za postojanko. Takrat pa naj nihče ne očita, da se ga ni svarilo ob dvanajsti uri!
Slovenska zemlja.
Zagorje ob Savi.
Nekoliko odgovora na dopis v »Zarji« št. 581 z dne 15. t. m. Dragi Mihi. ne razburjaj se. saj veš, da si se za 10 let postaral, ko si gonil tisto veliko tožbo zaradi zlate ure, lučke, ki je gorela po polnoči in tistih 15 tisoč krone, s katerimi kupuješ zdaj hiše tam pri cerkvi. Ko bi bil malo pretuhtal položaj, pa bi bil prišel do spoznanja, da ni dobro hudiča klicati, potem pa trikrat blamažno pogoreto igrati pred sodiščem. Tri tisoč krone niso mačje solze. Pri pravdah in kupčijah ne gre tako gladko in mastno, kakor v kakem konsumu. Ko se že govori o pijancih In pameti, ki jo. kakor si domišljate, imate v Zagorju vso v zakupu, lahko bi se bili v teh 16. letih naučili, da take reči, ki odpirajo delavcem oči. niso za vas. Ne. ne luči, ampak tema je dobra za take stvari. Pijanci so toraj zapazili rdeče zastave v zraku z napisi »Hoch! Mai!« in kla-verno udeležbo, brljavi, dopisnik, ki je korakal sam zraven, pa vsega tega ni opazil. Pozabil je tudi na klofute, ki so se menjavale na Izla-kih. Pametni ljudje vedo prav dobro, daj vse res in še mnogo več, kot se je pisalo o konsumu. Kako je bilo na tistem obč. zboru s predlogam v zadevi zveze in padanju dividende?
Seveda »resnica oči kolje« čen-če se pa zatekajo k uredništvom, če pa še to ne pomaga, pa se zmažemo s pijanci. Zares lahko sredstvo. Opozarjamo na govorico, kako so pri »Zarji« odpravili zaradi dopisa nekega sodruga. V cerkvi groze s peklom, dopisnik pa z delavci. Toda ti naslednji nič ne verjamejo. Mi nismo nikdar napadali dostojnih soc. dem.; pač pa simpatizirali z njimi. Seveda, da ne s takimi, ki so o priliki otvoritve »Sok. doma« tulili kot živina ali pa z onimi, ki so napadli mirne udeležence pri Robavsu itd. Odgovor glede dopisa »Dan« št. 495, z dne 13. t. m., ki se ga nam lažnjivo podtika, pa prepuščamo dopisniku. Saj je pisal, da slede podrobnosti.	N. Z.
Doberdob na Krasu.
V nedeljo 12. t. m. je priredilo naše živinorejsko društvo javno tombolo s plesom. Slavno občinstvo in cenj. gostje so mnogo pripomogli društvu do lepega uspeha. Pri tomboli in pri plesu je bilo prav živahno. Živinorejska društva so za kmečko ljudstvo velikega pomena. Kdor še ni v društvu, se bo gotovo prej ali slej vpisal. Društvu pa priporočamo, da marljivo deluje in da budi zanimanje pase. Pri tej priliki moramo pohvaliti naše godbeno društvo, ki se je prav dobro izkazalo.
Nesreča pa je hotela, da sta se morala skregati.
Naš kaplan je bil sicer božji namestnik. ni bil pa nikak verski pe-dant. N. pr.: on ni zahteval od svojih vernikov vednili in vednih spovedi; zadostovalo mu je. če se je človek oglasil pri njem v spovednici le dvakrat na leto. Ta njegova skromnost o spovedi pa ni bila nič kaj po godu prijatelju krojaču. Cešče mu je ugovarjal: »Premalo spovedi zahtevate od svojih vernih.«
Kaplan je mirno odvračal: »Saj ne trdim, da ni potrebna večkratna spoved, samo pravim, da zadostujeta le dve. Če se ra vi čutite res potrebnega večkratnega razbremene-nja svojih grehov, sem Vam vedno na razpolago.«
In naš krojač, ki se je prej res držal želje in nasveta svojega prijatelja kaplana, priče' je pohajati k spovednici najprej vsako trimesečje, potem mesečnčo in končno celo vsak teden.
Kaplan je voljno prenašal te nepotrebne šikane svoiega prijatelja. Ko je pričel slednji dražiti ga pa vsak dan, minula ga je potrpežljivost ter se je drznil vprašati nekega popoldne na lastnem domu prijatelja, čemu pohaja k spovedi dnevno, v tem ko da je sam prepričan o čistosti njegove duše. Krojač se prav ponižno nasmehne ter pravi. »Vpisan sem v tretji red, zato moram ostati čist kot vsi tretjeredniki.«
»Dragi moj!« vzklikne kaplan, »če pojde tako dalje, skončate gotovo v osmem, pa ne redu, pač pa v osmem bolniškem oddelku!«
Tako jo je mož zabrusil svojemu najboljšemu prijatelju — ki ga je, se razume — pri ti priliki izgubil. Kako je on sam mislil o silnih verskih fantastih, nam ni znano. Istota-ko nam ni znano mnenje ostalih tovarišev omenjenega duhovnika v sličnih slučajih. Scdbo si pa lahko napravimo sami, zakaj zato ni potrebna bogve kako velika preglavica.
Štajersko.
Iz Koprščične v Istri.
nas
V bližini starodavnega, za Slovane spomina tužnega mesta živi danes jako pobožen krojač. Čedna je njegova hišica, da, čedna je cela njegova domača vas.
Tu je kaplanoval pred leti tudi še živeči duhovnik, ki opravlja sedaj svojo službo nedaleč iz Koprščine. Ta je bil mož na svojem mestu: pravi duhovnik, trden narodni voditelj in neupogljiv značaj. Raznih muh, ki danes brenče posebno mlajšim njegovim tovarišem po glavi, se je vselej ogibal ter opravljal le svoje duhovske dolžnosti v popolno za dovoljnost svojih vernikov. Tudi klečeplastva in hinavščine ni poznal. Skratka: bil je in je tudi še danes duhovnik na svojem mestu.
Dasiravno je bil le tak, kakor smo ga opisali, omrzil se je pri svojih predstojnikih, ki so ga črtili in omalovaževali, tako da je še danes le kaplan, če tudi je mož star približno svojih petdeset let. To pa njega ni popolnama nič oviralo; deloval je vedno le v prid svojih podložnih in ob vsaki potrebi rm bil na razpolago z vsem svojim. bod;si duševnim ali materielnim imetjem. Zato ga je ljudstvo res ljubilo in spoštovalo ter še danes ga imajo v najboljšem spominu. bodisi stari ali mladi vaščani.
Omenil sem že, da je svoječas-no kaplanoval ta duhovnik tudi vasici. kjer še danes živi naš pobožni krojač. Da sta si bila dobra prijatelja ni potreba povdarjati. Ta pobožen, oni duhovnik, dva elementa, ki gotovo spadata v edinstvo. In res: ljubila sta se kot dva rodna brata; vedno sta bila skupaj.
V Mariboru, sitnari in dela svoje kozlarije okr. glavar pl. Welss vedno huje. Ni dovolj, da se je ta pl. gospod popolnoma udinjal nem-škonacionalcem v boju proti Slovencem. se sedaj še dan za dnevom kažejo vedno jasneje vse njegove upra-viteljske nezmožnosti. Zlobni jeziki no Mariboru namreč trde. da ie K. pl. Weiss vso razpredelbo svojih podrejenih mu uradov popolnoma zafural, tako, da primankuje že sedaj ponekodi prostora za najnujneje stvari in vendar je novo erarično poslopje največjih celega mesta. Seveda, če obsega stanovanje tega gospoda samo kar 16 sob, potem že mora registratura — v klet! Mesto da bi gospod skrbel za odpravo vseh nedostatkov, pa se raje briga za — svoje kure. Zanje je že poskrbljeno in to v izdatni meri. Skratka: Zdi se nam, da ta pl. gospod sploh ni zmožen zadostovati svoji nalogi ne v tem. ne V onem oziru in bilo bi dobro, da se mu preskrbi ali cilinder ali pa kak daljši — dopust, da si osveži svoje živce...
Raz Pohorja. Prijatelj, ki je bil te dni na Pohorju, nam poroča, da je naše! pot od Bolfenka, od tam, kjer se odcepi pot k nemški koči in nadalje proti Ruški koči, vso prepleteno hlodovja, vejevja, stebel itd., na daljavo četrt ure. Nedvomno so to storili z vednostjo mariborskih »Nemcev« zlikovci zato, da bi ovirali hojo k Ruški koči. Dokler se teli umetnih zaprek ni odstranilo, je bila pot res že podnevi skoro onemogočena, ponoči pa naravnost smrtno nevarna. Nemška kultura je že padla tako daleč, da se ne straši več uiti — pred surovim zločinom!
Iz Lipnice. Pred dnevi se je pokvaril blizo Lipnice stroi brzovlaka, katerega so morali izmenjati. Ker so morali najprej brzojaviti v Maribor po drug stroj, je imel brzovlak
— popoldanski — 2 uri zamude.
Maribor. Tu se je obesil trgovec Relchenberg. Bil je zagrizen Nemec ni zapravljal svojo trgovsko premoženje v korist nemškim društvom! V ostalem pa je to ime ravno radi samomorov v tej rodbini po celem mestu znano. Tudi Reichenbergovi bratje so izvršili — bilo jih je troje
— drug za drugim samomore. — Nesramno je postalo zadnje čase ravnanje nemčurskih sodnikov in njih priveska, pri c. kr. okr. sodniji v Mariboru. Z raznimi Biceki in rorg-glerji je vzrastla nesramnost teh pritepencev že tako daleč, da izzivajo po uradih slovenske stranke z frankfurtarskimi užigalicami. Rado-vedni smo, kaj vse bo zakrivila slovenska brezbrižnost, malomarnost in narodna mlačnost pri c. kr. drž. uradih v Mariboru. Sami sebe ponižujemo! — Preselitve uradov v novo poslopje c. kr. okr. glavarstva, se bodo v teh dneh dokončale. Do konečnega obvestila preseljevanj.
sprejemajo se samo stranke z res nujnimi zadevami.
»Straža« je očividno pozabila na marenberške »Krivoprisežnike« v znani aferi s posestnikom. Rebernikom, pdmč. Naratom. Svetujemo ji, da pusti mariborske naprednjake pri miru, če ne ji zažgemo nov kres, ki pa bo še hujše svetil, kot prvi. Ona dolži razne naše napredne ljudi, češ. da vedo za »natančna pojasnila, zakaj je posojilnica v Marenbergu izgubila vsako zaupanje, v času, ko javnost še vedno ne ve, kako je prišel Rebernik do tega, da je moral mesto 500 gl (1000 K) plačati glavnico 7500 K, obresti in še nad 5000 kron stroškov. Mi pa imamo svoje dokaze in, ko jih še do zadnjega zberemo, bomo pokazali svetu nekaznovan zločin, započet — v božjem imenu. Saj se razumemo, ljuba »Straža«?
Ormož. Ormoški Nemci imajo na mestnem okopu svojo nemško šo* lo, ki jo vzdržujejo seveda samo s pomočjo slovenskih šolarjev. Žalostno je, videti to deco, ko se med sabo vedno in izključno slovensko pogovarja, pri tem pa nosi — nemško tri-koloro. In kdo je temu kriv? V prvi vrsti mi Slovenci sami, ker se premalo zanimamo za našo okolico. Da bi dajali našim sorojakom po deželi več navodil in jih opozarjali na veliki narodni greh, ki ga s tem store, bi gotovo kaj dosegli. Pa tudi sedaj še ni prepozno in da se še marsikaj rešiti in odpraviti, samo volje je treba!
Brežice. Že parkrat smo se ba-vili z načinom, po katerem naši klerikalci »širijo« Izobraževanje med naši ljudstvom! V nedeljo je tu zopet klerikalna prireditev in gledališka igra, pri koji že naslov pokaže, kaj imamo pričakovati. Igralo se bo namreč »Don Manuela, ali Ave Marija«. S takimi bedastočami se pita naše ljudi, naše kmete! In s tem se jih hoče prikleniti na naše narodne interese! Je to res za klerikalno politiko značilno, ki hoče s tem, da ljudi ponetimnjuje. vzdrževati svojo blagoslovljeno moč. Ljudje božji, pokažite takim prireditvam fige in ne udeležujte se jih!
Kozje. (Grozen detomor.) Lansko leto marca, je rodila neka Blak-šič, hči prevžitkarja iz kozjanske okolice, nezakonskega sina. Oče detetu je bil 521etni malopremožni posestnik Fran Dobrina. Kot prispevek k detetovi vzgoji, je moral plačevati mesečno po 10 K, kar pa njegovi hčeri Čili Blakšičevi. ona ie svakinja nezakonske matere, nikakor ni ugajalo, kajti bala se je, da bi vsled teh mesečnih alimentacij svojega očeta izgubila doto. Vsled tega se je v obeh porodila misel, dete odstraniti, t. se pr. umoriti. Ko je Blakšičeva pred par dnevi delala na polju, sta se ukradla v sobo koder je fantek spal in mu vlila v usta solno kislino. Vsled notranjih opeklin je dete izdihnilo, potem, ko je pretrpelo grozne muke. Ko je došla otrokova mati. je bil sinček že mrtev. Sumnja se je takoj obrnila na omenjena dva, ki sta umor tudi priznala. Odali so ju c. kr. okroz. sodišču v Celju.	,
Mariborska Ciriltnetodanja obhaja 15. junija t. 1. 25letnico tukajšnje moške podružnice in proslavo ta dan z veličastno slavnostjo, pri kateri sodelujejo poleg vseli treh Ciril Metodovih podružnic vsa mariborska narodna društva. ProJ'1^1o tedaj vsa društva v bližini in daljni okolici, zlasti pa vse podružnice, da se pridružijo temu slavlju ter odpošljejo nanj svoje zastopstvo. Zlasti prosimo, da se ozirajo na ta dan svojih zabav in veselic. Vsa Ciril-metodarija po Sp; Štajerskem naj bi se zbrala ob tej priliki v Mariboru, da položi svoj obolus na oltar domovine ter se navduši za nadaljno obrambno delo, katerega je ravno tam na Štajerskem tako krvavo potreba. 15. junija vsi v Maribor!
Brežice. V Drenovcu pri Brežicah so v eni pretečenih noči vlomili tatovi iz Hrvaške pri trgovcu Andreju Kom. mu pokradli blaga obleke in specarij ter g°tpvine__ 500 K. Skupna škoda znaša 2000 K. Da so mogli sploh priti do stvari] in denarja, so morali najprej s silo odstraniti železno zatvoro pred vrat-
mi’ Bizeljsko. V eni zadnjih noči so vlomili dozdai še neznani tatovi v mesnico fajinoštra Raklteli3. ter pokradli slanine, masti itd, za prav izdatno škodo. Sumijo, da so l tu bi udeleženi kot tatovi eni m isti Kot v Drenovcu, namreč Hrvatje iz ono-stran meje. Vse poizvedbe, ves trua in napor orožnikov Pa ie bl’ doslej brezuspešen. Tatovi, ki z vedno večjo drznostjo ropajo, kradejo in vznemirjajo celo okolico, so jo tudi to pot pobrisali. Neumljivo se nam dozdeva, da merodajne oblasti ne skr-be za novečano stražo. Kje drugje bi se bilo že vsemogoče ukrenilo, da se koncem vendar pride v okom neznosnim razmeram. Skrajni čas je, da se nam da tudi jezdece-orož-
nike. Prebivalstva se že polašča nekaka panika, ko vidi. da je brez moči, dasiravno dosedanje orožni-štvo dela z nervoznim naporom.
V Trbovljah ie ukradel rudar Paušak več dinamitnih patron in porcijo smodnika. Tatvini so prišli takoj na sled. Paušaka, pa so prijeli v Litiji. Pravijo, da je bil anarhist in, da je pri delu večkrat govoril v anarhističnem duhu. Nemški-lijti seveda dolže in blatijo zopet po svoje Slovence, da si imajo ravno oni največ povoda molčati. Saj so o Bin-koštili ravno nemški buršaki v Gradcu pokazali, koliko da jim je — za cesarja in državo. »Tagblatt«, »Mar-burgerzeitung« itd., bi dobro storili, da najpreje korenito pomedejo pred lastnim pragom. Smetja je dovolj!
V Doberni sta v neki gostilni pila rudarja Jurtiša in Štrban. Na-krat skoči Jurtiša k Štrbanu in mu prisoli zaušnico. Razvil se je med obema pretep in Jurtiša je zadrl Štrbanu ozek, dolg nož (silet) s tako silo v glavo, da mu ga je došli zdravnik s pomočjo, klešč, le z velikim naporom izdrl. Štrban bo najbrže umrl Jurtiša so prijeli.
Celje. V odvetniško listo je vsprejet dr. Ern. Kalan.
V Virštanju so se te dni igrali dečki z neko staro, nabito puško. Ker se naboj ni hotel izprožiti, so začeli puško preiskavati; pri čemur pa se je naboj sprožil. Krogla je zadela 141etncga Andreja Budnika v čelo. Fant je kmalu na to umrl.
V Mišjem dolu pri Celju so streljali na binkoštne praznike z mož-narji. Enega možnarjev je hotel šele 141et stari Guček, ker se mu ni hotel izprožiti, izprazniti. Ko je začel po možnarju praskati, se je smodnik užgal in ves naboj je puhnil fantu v obraz. Zadobil je smrtnonevar-ne poškodbe.
Maribor. V nedeljo 18. t. m. je tu shod zaupnikov Narodne stranke. Govorili bodo dr. Kukovec, dr. Božič in dr. Gorišek o pol. položaju. Jugoslovanstvu in organizaciji Narodne stranke v Podravju in Slov. Goricah.
Dnevni pregled.
Kai diči politika? Dober politik mora znati predvideti, vedeti mora že v naprej, kako se razvijejo stvari. videti mora par metrov pred nos. To ie politična modrost in k temu speje vsa politična izobrazba in
vzgoja. Dobro se zavedati, kaj vodi sedanji trenotek. To drugod! — Pri nas je pa drugače. »Na vse zadnje se ne ve. če ne bo na vse zadnje...« to-le besedovanje je vsa •politična modrost naših državnikov. In ta modrost ie vzrok, da se ne odpusti rezervistov. »ker se na vse zadnje ne ve, če ne bo na vse zadnje ...« Res, nedosegljivo!
Že zopet začenjajo. Dunajsko čifutsko in klerikalno časopisje zadnja dva dneva ne prinaša druge^ kot »silno informativne« vesti o srb-sko-bolgarskem sporu. Vsi Cifuti in pobasaji govore, da pride do vojne med obema narodoma. Saj ne bi izgubljali tinte radi teh pobožnih želja umazanih listov — ko bi njihovo pisanje ne rodilo tako slabih posledic. Znano je, da avstrijska vlada tako dolgo ne namerava odpustiti rezervistov, dokler se ne razjasni položaj na Balkanu — četudi nas to nič ne briga. — Zato pa le hitimo slikat, kako črni oblaki se zbirajo na Balkanu — tako si misli odlikovani Kanja, ki mu še ni dovolj, da je za svoje pustolovščine postal izredni minister.
Kai naj si zapomnijo Jugoslovani? Zapomnijo naj si. da je klerikalec Jerabek avstrijskemu parlamentu zaklical, da je črnogorski kralj Nikola: brezsramen individuum, ne da bi bil od predsednika opominjan. — Dostojanstvo in duševna višina avstrijskega parlamenta je velika. Bielohlavek zmerja Tolstoja z norcem in oslom. Jerabek pa črnogorskega kralja z brezsramnim individuom.
Maler pri aneksiji otoka Ada Kale. Madžari so tako hiteli z aneksijo turškega otoka Ada Kale, da m-so imeli časa izvesti aneksije v ime-nu avstrijskega cesarja, kralja češkega itd. temveč so jo izvedli samo v imenu kralja ogrskega. Ker jc pa aneksija mednarodnopravni akt — in v mednarodnih zadevah nastopa (sedaj) le Avstro-Ogrska — tedaj je akt aneksije ničev in Mažari bodo morali še enkrat anektirati, oziroma
imajo dober izhod, da od aneksije opuste.
Zakaj so tako hiteli? Zato. ker so zaupno vedeli, da misli Srbija otok anektirati, ker prebivalci otoka so mohamedanski Srbi.
Brez naslova. Na meetingu »kulturne lige nacionalistov« v Bukare-štu so nastopili govorniki proti Avstriji in so ji očitali, da je ona kriva da je Romunska doživela fiasko na balkanskem polotoku. Med drugim so tudi rekli: »Bolje ie imeti odkritega sovražnika nego nezvestega prijatelja, ki nam je zabranil mobilizirati in je obenem raznetil antagonizem med nami in Bolgari. Prijatelja, ki zasužnjuje naše brate na Zalitvanskem in jim odreka avtonomijo. katero bomo mi dosegli edinole z orožjem v roki. Brzojav »Ruskega Slova.«
Leta 1848 In sedaj. Našel se je letak »Was ist Konstitution« iz leta 1848. Tam se glasi: Od sedaj stoji trdno, da ne bo imel Nemec nobene predpravice pred Cehom, da bosta oba naroda enakopravna, da se bosta v vseli deželah učila oba jezika, da uradniki ne bodo več uradovali v ljudstvu nerazumljivem jeziku, da izgine sedanja jezikovna mešanica iz uradov, ki ie ni razumel ne uradnik, ne kmet, ne sam gospod Bog...« Tako leta 1848. In danes?
Pritožbe dobivamo vsak dan o naših poštah. V nekem kraju na Krasu tekom treh mesecev llkrat »Dneva« sploh niso prejeli. Mi bomo vse te slučaje natančno preiskali. Poštno ravnateljjstvo prosimo, da napravi red!
»Veleizdajniški proces finančnega paznika Cesnika. Kakor se nam iz Novega mesta poroča, je obnovitev te afere določena na pondcljek, 19. maia ob 3. popoldne pred kazenskim senatom okrožnega sodišča. Obravnava je bila po razveljavljenju prve razsodbe pri kasacij.skem sodišču že trikrat razpisana, pa se je morala zaradi zaslišavanja prič preložiti. Kasacijsko sodišče je baje izločilo prvo pod obtožbo stavljeno dejanje Česnikov govor na pošti v Kočevju in se bo to pot samo še o drugem pogovoru obravnavalo., ki ga je Cesnik imel v kuhinji z gostilničarjevo ženo. Za to obnovitev se ima Cesnik zahvaliti znanemu prijatelju Slovencev dr.. Kotschevarju. ki je s svojo ničnostno pritožbo zoper oprostilno razsodbo desauviral ne samo tri slovenske sodnike, nego tudi predsednika okrožnega sodišča samega, ki je bil takrat tudi v dotič-nem senatu.
Porotno zasedanje v Novem mestu se prične v pondcljek. dne 26. maja. Na razpravo pride tudi znani grozni čin roparskega umora SOletne starke na Tolstem vrhu. Po dolgih, trudapolnih zasledovanjih se je orožnikom na Rateški postaji vendar posrečilo dobiti pravega tiča v roke. Zanimiv bo tudi slučaj neke znane tatice iz navade.
Posledice tajfuna, ki je te dni razsajal v jugozapadnih krajih, so se pojavile tudi na Dolenjskem z nepričakovano vremensko izpremembo.
Predsednik novomeškega okr. sodišča proti slovenskemu časopisju, Prejeli smo: Prvi izmed višjih sodnih predsednikov, ki so pričeli nam, proti slovenski žurnalistiki kazati nemško uradne roge, je bil novi predsednik deželnega sodišča g. Elsner. Kako je nasproti sodnim poročevalcem svoje roge naperil, to je bolj privatnega značaja. Vendar pa se ni upal prelomiti z vsemi običaji kulance svojih prednikov. To nanašamo, ker ga v tem oziru prekaša njegov kolega, novi predsednik novomeškega okrožnega sodišča, g. pl, Garzarolli. Pasi mu ravno slovenska žurnalistika ob njegovem nastopu ni dala nobenega povoda, je očividno kazal neprijazno lice in po-manjaknje kulance, je vendar takoj ob svojem prvem nastopu kot predsednik porotnega senata dal slovenski žurnalistiki občutiti, da hoče nasproti nji hoditi druga pota. kot so hodili njegovi predniki. Sai še m pozabljen slučaj, kako ie uradni sluga kakor on trdi. na ukaz predsednika pri porotni razpravi našega tedanjega poročevalca sodnih obravnav razpostavil prepihu namenoma ravno nad njegovim sedežem. Ali to so malenkosti, ki se same sebe obso-jajo. Ampak te dni je predsednik izdal odredbo, ki v čudni luči osvetljuje naravnost sovražno preziranje časopisja sploh. Znano je, da novomeško okrožno sodišče glede kriminalnih slučajev ne zaostaja za dežel-
Dalje v prilogi.
QUO VADIŠ?
se ponavlja na splošno zahtevo samo 3 dni in sicer od 24 do 26.t.m.
v Kino -,Ideal140^%
Priloga »Dnevu“ štev. 500, dne 18. maja 1913.
lini sodiščem, mnogokrat slednjega še prekaša v senzaciji posameznih tlučajev. Spričo tega dejstva je na-favno in vsakemu izobražencu lahko timljivo, da ima torej pri nas slovensko časopisje bodisi te ali one stranke interes na tem, da je o slučajih, ki se imajo obravnavati še pred razpravo vsaj toliko poučeno, da do-zna. kdaj se ta ali ona za ta ali oni list zanimiva obravnava vrši. V to svrho je pri vsakem sodišču na razpolago kniiga, v kateri se vzporedno .vpisujejo razprave s kratkim zaznamkom datuma, imen strank in načina obtoženega dejanja. Da vzamemo le en primer. Sedaj se imajo vršiti porotne razprave. V splošnem se javnost zanima že pred porotnim zasedanjem, kateri slučaji pridejo na vrsto. Vse avstrijsko časopisje prinaša te slučaje že pred časom zasedanja. Tako je bilo doslej tudi pri novomeškem okrožnem sodišču navada. Ali zdai je novi predsednik tudi tej navadi zadavil vrat. V petek, dne 16. t. m. je prišel eden notoričnih novomeških časniških poročevalcev v urad okrožnega sodišča; kjer je do-tična knjiga p razpisanih obravnavah bila doslej vedno tudi za časnikarje dostopna, seveda potoni 'sodnega uradnika. Dotičnemu poročevalcu se je šlo za to, da izve, če ne pride že trikrat preložena in ponovljena »veleizdajniška« afera finančnega paznika Česnika v kratkem na vrsto, kot se po Novem mestu govori in rad bi bil zvedel, če so že porotne razprave določene. In kaj se je zgodilo? Dotični uradnik je prošnjo z obžalovanjem odklonil, češ, da tega vpogleda ne sme nihče dovoliti, ker se njega sumi, da je on kriv. če se o razpravah preje v listih poroča, kakor se obravnava vrši- Ne diši to po ostankih kabinetne iustice? Ali more sodišče prelomiti kako »uradno tajnost«, če poročevalec vpričo uradnikov samo to izve, kateri slučaji in kdaj se obravnavajo? Do kakšnega akta vendar ne more priti, ker mu tega, tudi če bi hotel, v uradu navzoči uradniki ne dovolijo, kar je popolnoma prav. Kako pa ie to. g. predsednik, da »Slovenec« in »Laibacher Zeitung«, ki včasih poročata o stvareh, ki še niso dognane, ne vživata z drugimi listi vred enake kulance?
Usodepolna vožnja. Dne 6. t. m. v pozni noči pelja’ sta dva posestnika iz doberniške občine. Črvan in Hrovat, vsak po en voz zmletega žita iz mlina v Žužemberk domov. Na cesti, ki pelje od Krke po strmem bregu v večkratnih serpentinah v Žužemberk, zavili so Hrovatovi voli pri zgorenji serpentini iz ceste in padli z vozom vred na spodnjo cesto, kjer se je nahajal ravno Crvan s svojim vozom. Črvanovi konji so .se vsled padca Hrovatovega voza tako ustrašili, da so voz šiloma čez cestno ograjo nazaj potisnili in tudi ti z vozom vred večmetrov globoko padli če z breg. Sreča v nesreči je, da se ni niti žival, niti noben voznik poškodoval in sta drugo jutro domov odpeljala. Kakor povsodi, bil je tudi tukaj vzrok alkohol, katerega sta se črvan in Hrovat v Boncovi gostilni v Žužemberku navlekla in nista bila zmožna za vožnjo.
Napad. Martina Prešerna iz Rečice pri Radovljici in njegovega 21-letnega sina Milana sta v četrtek ponoči pred neko gostilno v Rečici brez vsakega vzroka napadla dva fanta in ju z nožem in gorjačo nevarno ranila.
Strela iih zadela. Dne 15. t. m. ie bežalo šest oseb iz Dubice v Bosni pred nevihto v neko kočo. Nenadoma je udarila strela v dotično kočo in je ubila dva moža. ostali štirje, fantje od 16. do 18. let so popadali na tla in so se šele čez dolgo časa zavedli.
Krvavi izgredi med dragonci in civilisti. Kakor se iz Krakova poroča, je prišlo v Podgorici dne 15. t. tn. med nekaterimi tamošnjimi dragonci in civilisti do hudega prepira, v katerega se je vmešalo več sto ljudi. Dragonci so izdrli svoje sablje, usmrtili so z njimi nekega moža, Ro-Jika po imenu in so,nevarno poškodovali celo vrsto oseb. Ko je prišlo na mesto izgreda vojaštvo, je več civilistov potegnilo samokrese iz žepa in je na vojaštvo sprožilo vejč Strelov. K sreči niso ti streli nikogar zadeli. Dragonci so bili aretiranj.
Dvojen samomor oženjenega študenta in njegove žene. V noči med 14. in 15. majem t. 1. sta izvršila v Lipskem študent Andreolotti iz Ti-flisa in njegova žena dvojen samomor. Oba sta študirala na lipski univerzi in oba sta se vstrelila na svojem skupnem stanovanju. Najprej si je pognal kroglo v glavo mož, ki ie že dolgo časa bolehal, na kar se je vstrelila tudi njegova žena. ki je možu obljubila, da si takoj po njegovi smrti vzame življenje.
Velika tatvina dragocenosti. V Berlinu se ie te dni začel proces
proti veliki tatvini dragocenosti, ki so bile pred kratkim ukradene grofici Skosiveri. Grofici je bilo ukradeno za 125.000 mark dragocenosti iij kinča. Storilci so:	Bivši poročnik
Kolberg, agent Krause. Marjeta Pfe-fferjeva in Katarina Dragova. Obsodba še ni proglašena.
Rodbinska drama. Pavla Šmidt, kapelnikova soproga iz Vratislave je dne 15. t. m. vstrelila svojega moža, ki ie z njo grdo ravnal. Nato si je še sama pognala kroglo v glavo.
Grozen čin umobolnega. Kakor se iz Soluna poroča, je postal ta-inošnji odvetnik Cheoki bej vsled gladu nenadoma slaboumen. Odvetnik je v neki trgovini z mesom pograbil velik nož in je nato na ulici težko poškodoval šest oseb. Slednjič je policija po dolgem in hudem boju slaboumnega odvetnika vendarle prijela. Odpeljali so ga v blaznico.
Velika nesreča pri eksploziji. V
Novem Jorku je pred kratkim nastala v neki tovarni za olje eksplozija, kateri je padlo za žrtev troje delavcev, ki so popolnoma zgoreli. Veliko oseb ie bilo več ali manj poškodovanih.
Obglavljenje živine v človeški podobi. Kakor se iz Pariza poroča so v Bethune dne 15. t. m. obglavili morilca Fermontha, ki je dne 12. julija preteklega leta neko enajstletno šolsko učenko, ki je šla iz šole domov, napadel, posilil in jo nato umoril.
Neurje v severni Španiji. Vesti iz Blbao na Španskem naznanjajo, da vlada na tamošnjem obrežju veliko neurje. Reka Nervion in potok So-morrostro sta izstopila iz bregov in Sta poplavila več vasi. Več krajev je popolnoma uničenih.
Samomor ljubimcev v hotelu. Samomori ljubimcev, stari morda kakor sam svet, menda sploh ne bodo izginili iz našega stoletja, o katerem sc pravi, da je omikano. V neki dunajski hotel sta prišla predvčerajšnjim stanovat dvoje mladih ljudi. To se pravi: mlad mož z deklico je najel okrog devetih zvečer v hptelu sobo. Kmalu so hotelski uslužbenci zaslišali več strelov, na kar so vlomili y zaklenjeno sobo katero je najel mladi par. Našli so moža in deklico na postelji. Oba sta I bila že mrtva. Zaljubljeni par pa je napisal s svinčnikom na marmornato mizno ploščo, da je njune smrti kriv brat Josip, ki je razširjal o obeh izmišljene govorice. Doslej pa se še. ni dognalo, ali je tu omenjen brat deklice, ki se imenuje Lujiza Zliner-jeva in ki je okrog 25 let stara ali pa morda brat njenega ljubimca Ivana Kleina. Poleg tega so bila na mizni plošči napisana tudi imena vseb sorodnikov obeh samomorilcev.
Velik požar. Kakor se iz Inomo-sta poroča, je izbruhnil v Schonber-gu dne 16. t. m. v hotelu »Jagerhof« ogenj, ki je vpepelil celi hotel. Ogenj se je vsled vetra silno hitro razširil in okrog 400 prebivalcev dotičnega kraja ie bilo v resni nevarnosti za svoja bivališča. Skupna škoda znaša okrog 35.000 kron.
Nesreča na nemškem parniku.
1 o vesteh iz Helgolanda se sporoča, da je dne 16. t. m. ponesrečil v tamošnjem morju neki nemški podmorski vojni čoln. Štirje možje, ki so bili v čolnu, so padli v morje.' Tri izmed njih se je posrečilo še rešiti, četrti je utonil.
Mila obsodba morilke svojega moža. Obsodba Eve Blume iz Po-
znanjskega, ki je svoj čas umorila svojega soproga in o katerih je »Dan« že poročal, se je proglasila dne 16. t. m. na splošno začudenje yseh tamoš-njih prebivalcev. Eva Blume je dobila samo štiri leta ieče. Začudenje je bilo še tem večje, ker je Eva Blume nastopila kot nravno čisto pokvarjena ženska. Zanimivo je. da je obtoženka, ko je slišala svojo obsodbo, veselega obraza Šla k svojemu zagovorniku in se mu je malo preveselega obraza zahvalila za njegovo zastopstvo. Nato je brez vidnega razburjenja zapustila sodno dvorano
O črnem bokserju Johnsohnu. V Čikagi je bil obsojen dne 16. t. m. znani svetovni bokser Jolmsolm na pet let težke ječe radi trgovine z belimi deklicami. Johnsohn pa je napravil vzklic in je bil izpuščen, ko je položil kavcijo 10.000 dolarjev.
Dvojen umor in samomor vsled bede. Kakor se iz Berlina poroča, je u!-e	mala ^ 1. v nekem gozdu
bhzo 1 otsdama vstrelil neki natakar svoja dva otroka v starosti dva-najst in sedemnajst let, na kar si je še sam pognal krogljo v glavo. Vzrok dvojnega umora in samomora je beda.
Avtomobilski roparji. Dne 15.
t. m. se je pripeljal pred neko veliko trgovino z zlatom, ki stoji na eni izmed najobljudenejših newjorških ulic, avtomobil, iz katerega je izstopilo več elegantno oblečenih oseb. Gospodič so šli v trgovino, kjer so
potegnili vsi iz žepov samokrese in so jih nastavili lastniku trgovine na prsa. Nato so nekateri izmed njih pokradli dragocenosti v skupni vrednosti 150.000 kron. Po izvršeni tatvini so roparji sedli zopet na avtomobil na katerem so se bliskoma odpeljali. O storilcih nima tamošnja policija nikakega sledu, ker so imeli roparji neprave brke in brade.
Grozen požar. V Buffalu v Severni Ameriki je izbruhnil dne 16. t. m. velikanski požar, ki je med drugim uničil tudi 700.000 meterskih stotov žita. Skupno škodo cenijo na petindvajset milijonov kron, ker je požar uničil tudi več drugih poslopij.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Kako umira Črnogorka. Ako Črna gora napove vojno, gre v boj cel narod. Tudi starci, žene in otroci primejo za orožje. V poslednji vojni je padlo čez sto Črnogork. Junaki niso samo Črnogorci, ampak tudi njih žene. One se niso samo udeležile boja, one so tudi nosile ranjence, in municijo. Ko so v podgoriško bolnišnico prinesle tudi dvoje ranjenih deklet, je rekla Angležinja mass Derem-kraljici Mileni: »Mislila sein, da so Angležinje prve na svetu, kar se tiče požrtvovalnosti. Sedai sem prepričana, da so nas Črnogorke v teni prekosile. »Obzor« priobčuje zanimiv dogodek iz poslednjih dni Skadra. Črnogorci so morali opetovano zapustiti eno izmed pozicij, na katero so sovražniki najbolj streljali. Pri tem je bilo nekaj Črnogorcev ranjenih in ubitih. Situacija je bila taka, da so vsi. ki so padli, ostali na bojišču, ker se je umikanje vršilo nenavadno hitro in ni bilo časa. da bi vzeli mrtve in ranjene s seboj. Bilo je že na večer in vojaštvo je čakalo, da nastane mrak, da potem odnesejo ranjene in mrtve zakopljejo. Ko so se čete ustavile pri prvih okopih, je prihitela k njim deklica, ki jih je začela popra-ševati po svojem bratu, ki je bil v bitki. Ko je našla četo, pri kateri je bil tudi njen brat, je izvedela, da je ta padel. Nihče pa ni mogel povedati, ali je mrtev, ali ranjen. »In zakaj ste ga tam pustili?« je kriknila deklica.
>Saj ni tam sam, padlo jili ie okrog dvajset,« je odgovoril poveljnik čete.
> Zakaj pa jih od tam ne odnesete, zakaj čakate.« »Deklica, to je nemogoče. Niti ptič ne bi mogel tja poleteti na krilili,« je rekel načelnik čete. »In vi ste jih tam pustili, da jih bodo Turki vzeli v robstvo?« »To se ne bo zgodilo, naši topovi branijo sovražniku, da bi se tja približal.« »Ah, moj Bog! zakaj čakate? Morda potrebujejo hitre pomoči. Kako se tam mučijo! Kri teče iz njih ran — in nikogar ni, ki bi te rane obvezal. Usta so izsušena — nihče jim ne more «4ati vode. A vi ste se napili pri onih dekletih. Ali je to bratsko, ali se tako bratom pomaga?« Izpregovorila je, preskočila okop in letela je kakor blisk k ranjenim. »Primite jo!« — je zaklical poveljnik. Ona pa je bila že na drugi strani okopa. Bežala je kakor lahna srna. Svinec je deževal okrog nje. Niti petdeset korakov ni napravila, že se je zgrudila na tla. V tem trenotku sta prihitela k nji dva vojaka iz bližnje utrdbe. Bila sta njena rojaka. Eden izmed njiju je padel sredi pota, drugi je srečno prišel k nji. Odnesel jo je za neko skalo. Drzen čin. Videlo se je, kako ji obvezuje rane! Čez nekaj minut nato se je začel na levi utrdbi juriš. Turki so se pred našim topničarstvom umaknili in so zapustili prvi okop. Naši so zopet napadli in vzeli prednje okope. Ko so zvečer znašali mrtve in ranjene, je bila med ranjenimi tudi Rožica Popovičeva iz vasi Medune. Tudi poveljnik čete je bil ranjen. »Zakaj si me osramotila pred celo četo?« je vprašal poveljnik. »Zakaj si zapustil brata?« je bil odgovor. »Nisem mogel pomagati. Pg saj tudi ti nisi pomagala. Brat je rešen, njegove rane so lahke in zate je umrl Miloš.« Rožica ni vedela, da je brat njenega strica, Miloš, padel ko ji je hitel na pomoč. Niso ji hoteli tega povedati, ker je bila nevarno ranjena. Ko je častnik to izpregovoril, je dekle po-bledelo. Le solze so ji poškropile lice. »Miloš, brat moj, odpusti mi, jaz sem' te ubila!« In je bolestno zaihtela. Drugi dan nato ji je prinesel poveljnik svetinjo, s katero jo je odlikoval kralj in brzojavko od kraljice. Rožica se je začudila in je vprašala poveljnika: »Za kaj je ta svetinja?« Tretji dan je umrla v bolnišnici.
Ljubljena.
— Poročilo o Novem Lurdu in
mnogo drugega gradiva smo morali odložiti do jutri. Jutri prinese »Dan« zopet karikature in mnogo zanimive vsebine.
— Vsem onim, ki so se oglasili za Balkan, naznanjamo, da smo naslove Doslali svojemu dopisniku in
dobe od njega odgovor, ko bo čas ugoden.
— Dva dni ]e molčal »Slovenec« o onem, kar je pisala gdč. Ka-mila Theimer v »Slov. Narodu« o klerikalnem zakulisju, tretji dan je prinesel daljše poročiio, da je umo-)ohia. Na izvajanja njena pa ni prešel in ne na zavračanje taistih. S tem, da je »Slovenec« označil poročevalko »Slov. Naroda« za umobolno, še ni dokazal, da njeni podatki niso resnični. Če bi morda hotel o tem kaj povedati!?
— Škandal v deželnem dvorcu. Pod tem naslovom prinaša včerajšnja »Zarja« sledeče:	Dr.	Šušteršič,
ki mu na vsem Kranjskem ni nič drugega všeč, kot težka glavarska plača, razkošno, za šestdesettisoč kron davčnega denarja adaptirano deželno stanovanje in zveneči glavarski naslov, se ne gane, da bi branil svojo politično reputacijo pred napadi gospodične Theimerjeve. In tudi klerikalni voditelji, ki se na tihem od srca vesele Theimeričine kampanje, ne ganejo s prstom, da bi deželnemu glavarju dopovedali, naj iz »patriotičnih« ozirov odloži to »neprijetno glavar-sko breme«, kakor ga je iz »patriotičnih« ozirov prevzel. Javnost se po vsej pravici vprašuje: Ali je mož. ki deželne avtonomije niti pred svojo ženo braniti ne more, ali je tak mož še zmožen dostojno opravljati deželno glavarstvo? Na to vprašanje so klerikalci dolžni odgovoriti javnosti. Ali je spletkarjenje med klerikalnimi voditelji res tako vdomačeno, da ne zbuja med njimi nobenega škandala? Doslej klerikalci še niso odprli ust, da bi povedali javnosti, kako nameravajo odpraviti nezdrave razmere v deželnem dvorcu, ki so na kvar in v sramoto vsej deželi. Dovolj žalostno je, da so več let molče gledali in trpeli v deželnem dvorcu avtokracijo ene familije. Sedaj, ko je škandal javen, je na mestu odkrita beseda in moško dejanje!
— Spomenica o položaju kranjskega učiteljstva sc bo začela te dni razpošiljati. Pripeti se pa lahko, da se pri razpošiljatvi marsikdo'prezre, ki bi" se utegnil zanimati za položaj kranjskega učiteljstva. Zato naznanjamo, da se dobi ta spomenica v »Učiteljski tiskarni« po 10 vinarjev izvod; teh 10 vinarjev, ki se porabijo za poštne stroške, se pošlje lahko tudi v znamkah. Najbolje bi bilo, da sc naroči po več izvodov skupno.
— Kako se pravica deli pri županstvu v Mostah, in sicer takim, ki niso in ne marajo biti Oražmovi prijatelji. Kupil sem posestvo na Selu št. 19 dne 13. decembra 1911. Oražmu pa menda to ni bilo po volji, ker je tudi sam nameraval kupiti. Kako je bil pri denarju, to ne vem. Vem pa le toliko, da je zahteval pri dražbi pregovoriti prejšnjo lastnico hiše, češ, da bi bile boljše, da se otročji denar ne izplača, ampak da bi ga obrestoval ta, ki bo posestvo kupil. S tem pa posestnica Ciglar ni bila zadovoljna. Hotela je. da se takoj izplača. Dne 16. marca 1912 dobim od županstva Moste odlok št. 475: »Ker ste ograjo pri hiši Št. 19 na Selu po-a stavili na občinsko cesto, ukazuje Vam podpisano županstvo isto tekom 14 dni odstraniti, drugače jo bode podpisano županstvo na Vaše stroške odstranilo.« Ker pa ta odlok ni odgovarjal resnici, sem takoj obvestil županstvo Moste, da nisem voljan se pokoriti temu odloku, ampak naj se vzame na znanje, da vložim pritožbo na deželni odbor. To sem tudi storil. (Pritožba zavrnjena.) »Pritožnik je svojo ograjo samolastno pomaknil celo na občinsko cesto, s čemer se ovira promet po nji. Geren-tov odlok je potemtakem postavno utemeljen in je moral torej deželni odbor vloženo pritožbo zavrniti.« Ko sem prejel to zavrnjeno pritožbo od deželnega odbora, sem zopet obvestil županstvo v Mostah, da vložim pritožbo na c. kr. upravno sodišče. To sem tudi storil. Deželni odbor je vložil protispis št. 21.630 na c. kr. upravno sodišče. Izpodbijana odločba dež. odbora se opira na dejanjski stan, kakor je obrazložen v uradnem poročilu županstva v Mostah z dne 30. marca 1912, št. 535. Iz tega je povzeti, da je prejšnji lastnik hiše predmetno ograjo samolastno postavil pred kakimi šestimi leti, in jo pomaknil za pol metra na občinsko cesto. Razsodba c. kr. upravnega sodišča na Dunaju: 1. Da bi bil pritožnik svojo ograjo pomaknil za pol metra na občinsko cesto, je neverjetno, ker on trdi, da stojijo stari koli na istem prostoru, ne da bi bili za las premaknjeni. 2. Da bi bil pa prejšnji lastnik hiše pred kakimi šestimi leti pomaknil ograjo za pol metra na občinsko cesto. je pa pač čudno, zakaj se ne bi občina brigala že poprej za to. C. kr. upravno sodišče je zavrnilo odlok deželnega odbora in županstva Moste in pritožbo Fr. Hambergerja odobrilo. Kaj se >e potem zgodilo? Vsa stvar še
ni bila rešena. V zadnji pritožbi sem stavil priče, katere naj bi se zaslišale. Dobil sem zopet poziv županstva Moste, da se vrši obravnava na licu mesta, in naj navedem omenjene priče, katere se bodo zaslišale glede moje ograje. Priče so bile zaslišane, in so tudi pošteno izpovedale. Zapisnik se je poslal zopet deželnemu odboru. Dobil sem zopet odgovor od deželnega odbora z dne 10. aprila 1.1., št. 6713: »Z ozirom na uspeh obravnave na licu mesta v zadevi Vaše ograje. Vas deželni odbor pozivlje, da izjavite, ako ste pripravljeni občini podpisati reverz, da boste na zahtevo občine odstranili, oziroma umaknili od občinske poti obstoječo leseno ograjo, kakor hitro bi b'lo to potrebno z ozirom na sklenjeno regulacijo. V tem slučaju bi se zahtevala umaknitev Vaše lesene ograje ob poti takrat, ko se bodo morali umakniti z ograjami tudi Vaši sosedje. O tem se je obenem tudi obvestilo županstvo.« — Na ta dopis me je pozvalo županstvo Moste. Šel sem osebno v občinsko pisarno. Izjavil sem, da se mi čudno vidi, da se kaj podobnega zahteva od mene, kar se od mojih sosedov do sedaj še zahtevalo ni, moja ograja stoji na isti črti, kakor mojih sosedov. V slučaiu potrebe na sklenjeno regulacijo bodem pa takrat odgovarjal, kadar bode čas za to. Sedaj si pa pomislite, kako se mi je hotelo nepoštenim potom vzeti pol metra zemlje, oziroma vrta. Enkrat je poročalo gerentstvo v Mostah deželnemu odboru, da sem jaz samolastno pomaknil ograjo na občinsko cesto, drugič zopet, da jo je prejšnji lastnik hiše pred kakimi šestimi leti. — Vse skupaj ni bila resnica. Oražem se je izrazil, ko smo imeli obravnavo v občinski pisarni, da sem jaz njegov največji sovražnik že pet let. No. pa mene se mu ni treba bati. ker jaz mu nisem od moje strani še nič slabega storil. Če je pa mogoče on name ie-zen. to pa meni nič ne škoduie. Kar se tiče v trgovskem oziru pri veletrgovinah. imam kredita,dovol.i. ki ga mi-nihče ne more vzeti. Če je pa Ora-žem v isti trgovini zahteval par vreč moke (oziroma njegov voznik), brez denarja in če mu jo niso zaupali, to mu pa jaz ne morem pomagati.
Fran Hamberger.
— Iz Bizovika. Pri nas se govori, da je gasilno društvo naročile novo brizgalno za 100 konjskih sil. Brizgalna je bila baje naročena že meseca marca, pa je še zdaj ni'. Kje so jo naročili ne vemo. Pravijo, da bo v enem mesecu tu. Gasilno društvo je precej premožno, občina pa tudi. Nekaj bo dal deželni odbor, nekaj pa Korbar. — Vprašanje pa je, kod bodo vozili novo brizgalno, ko imamo tako slabe ceste. Glavna cesta je najslabša — pa možakarji v Bizoviku tega ne vidijo. So pač slabi vozniki. Cesta bi morala imeti štiri metre širine, pa ima komaj tri. Pa naš paznik kaj drugega vidi, cest pa ne. Sedaj so celo cesto napačno obsadili.
— Kino in gledališče. V zadnji štev. »Divadla« je izšla kritika o slovenskem gledališču in pod črto je uredništvo povedalo svoje mnenje o kinematografu v gledališču. Uredništvo ni proti kinematografu v kolikor so slike dobre. Zadnji »Narodni obzor« pa prinaša iziavo g. Vaclava Štecha, ravnatelja vinogradskega1 gledališča. Vaclav Štech pravi, da bodo morala gledališča napraviti kinematografe — sicer jih drugi zaduše. Bio ima veliko bodočnost. (Vi Ljubljani smo torej druge prehiteli!) Kino mora služiti gledališču. Gledališče potem ne bo trpelo. Kinomato-grafične predstave obišče vsak enkrat — predstave v gledališču se rade obiščejo večkrat. Čehi napravijo posebno tovarno za filme. Današnja masa si kinematografa ne da vzeti — zato mora gledališče poskrbeti za lepe predstave — posebno slike iz sočasnih dogodkov, pokrajin itd. Tako stoji lahko kino v službi ljudske vzgoje, kakor časopisje. — To je mnenje češkega strokovnjaka.
— Trgovski gremij poroča: Čuje se, da nekateri trgovci svojim na-stavljencem. ki so sedaj pri orožnih vajah, grozijo, da če se prav v kratkem ne vrnejo od vaj domov, so prisiljeni jim službo odpovedati. Tako postopanje od strani delodajalcev je vse obsodbe vredno, če se odpokli-canceni, ki morajo izvršiti svojo dolžnost za cesarja in domovino, grozi z odpovedjo službe. Z ozirom na hu-manitetne in častne patriotične dolžnosti, se prosi cenj. delodajalce, da prihranijo službe svojim uslužbencem, ki so sedaj pri orožnih vajah tudi če bi bilo to za, njih morda zvezano z osebnimi ali gospodarskimi žrtvami.
_ »Pariški večeri« se prirejalo,
to je dejstvo, ki ga ne utaji nihče. Seveda stvari ne moremo prinašati v podrobnostih, ker ima vse v roki druga oblast, ki ima pa tudi pravico do konfiskacije po čl. VII., nov. z
17. 'dec. 1862, št. 8, drž. zak. z 1. 1863. Kakor hitro pride zadeva v drug Stadij, prinesemo vse podrobno. Nekaj posebnosti priobčimo pri prvi priliki.
— Slike novega gasilnega aparata »Tea« poskusov, ki so se z njimi izvajali, so razstavljene v izložbi Krisper.
— Poskusi v deželnem dvorcu.
Tudi v deželnem dvorcu so poskusili gasiti z novim gasilnim aparatom. Poskusi so se vsi dobro obnesli.
— Na ljubljanski realki se ie ustanovila meseca marca 1.1. postaja za pilotske balone. Ta postaja ima popolnoma meteorolegičen namen in nima z nobeno zrakoplovno postajo zveze. Pojasniti hočem na kratko pomen in delo ljubljanske postaje. Ta postaja ie podružnica »Mednarodne zveze za polet pilotskih balonov«. Ista ima nalogo, da spušča ob tako-zvanih mednarodnih dneh male balone v premeru enega metra, katerih hitrost se natančno določi. Te se zasleduje potem s teodolitom. Balon je napolnjen z vodikom in ima hitrost 150 ali 200 metrov v minuti. S podatki, ki jih označi teodolit in s to hitrostjo se potem za vsak čas lahko natančno izračuna lego balona. Potem se nariše njegova pot, se določi smer in hitrost vetra v stopinjah od 500 do 500 metrov. Te podatke se pošlje mednarodni komisiji, ki jih primerja z onimi drugih postaj. Uvidi se lehko, da imajo ti podatki veliko vrednost za znanstvo, toda potrebno je, da imamo obilo postaj. Iz istega vzroka se je tudi v Ljubljani ustanovila podružnica, ki je druga v Avstriji. Duša ljubljanske postaje je prof. F., ki je bil lansko leto premeščen z Dunajskega meteorologičnega zavoda v Ljubljano. Njemu pomaga pri delu nekaj asistentov in šestošolcev.
— Slov. plan. društvo. Vsled bližajoče se turist, sezone je sklenil osred. odbor SPD., da otvori letos tekom sezone »informacijsko pisarno« v sobi SPD v Narodnem domu v Ljubljani, v katere področje spada sledeče: 1. Izdaja dijaških izkaznic. 2. Razpečavanje knjižič turist, vsebine (markirani poti SPD. in dr.)
3. Informacija o gorskih i. dr. turah ter kočah SPD. 4. Sestava potnih načrtov po naših planinah. 5. Vpisovanje članov SPD. 6. Naznanila glede stanja markacij, potov v svrho popravil. 7. Reklamacije, pritožbe i. dr. eventualnosti. Pisarna (posluje društveni odbornik R. Badiura) se otvori dne 26. t. m. ter bo odprta 3krat na teden i. s. v ponedeljek, sredo in petek od 1 do pol 3. ure popoldan skozi celo sezono do preklica. Naslov za dopise (priloži naj se Znamka za odgovor):	»Informacij-
ska pisarna SPD.«, Ljubljana, Narodni Dom.
— NI mogoča brez dobrega kavnega pridatka dobra kava. Če hočete itneti res dobro kavo, ki bo imela pravi okus, vonj in barvo, rabite Kolinsko kavno primes, ki je po soglasni sodbi vseh gospodinj najboljši kavni pridatek. Da je tudi pristno domače blago, edino te vrste sploh, jo tembolj priporoča. — Pri nakupovanju 'dobro pazite na varstveno znamko »Sokol«, ki jamči za izvrstno kakovost!
— Tržno nadzorstvo je v petek zjutraj z laktodenzimetrom preisko-,vamo mleko ženskam, ki ie pripeljejo v mesto po Marije Terezie cesti. Preiskalo je 82 mlekaricam, 1240 litrov po številu. V 15 slučajih so odvzeli mlekaricam v posebne steklenice vzorce v svrho natančnejše preiskušnie, ker je bilo dvomljive kakovosti. Eni mlekarici so je zlili 6 litrov proč, ker je bilo pokvarjeno.
V dveh slučajih ste mlekarici napovedali napačna imena, ker sta imeli slabo vest, in tako se bosta morali zagovarjati mesto enega zasuli dveh deliktov.
— Ker ie prehitro vozil, se je moral zagovarjati pri državni policiji Feliks Sokolj, hlapec v službi pri Kušarju na Erjavčevi cesti. Stražnika, ki ga je pozval, da naj počasi vozi. ni ubogal, marveč je bil aroganten. Tudi, ko Je bil pri policiji zas!Jšan. se je zelo arogantno obnašal in kričal, da ie zato hitro vozil, ker se mu je mudilo in da poli-cija ni zato tukaj, da bi voznikom zapovedovala. kako naj vozijo. Držav na policija ga je pa poučila, da se mora ravnati tako in voziti, kakor to policijski predpisi predpisujejo. Ker se je proti policijskim predpisom pregrešil. so mu štiridnevni zapor prisodili.
— Ponesrečil se je pretekli petek na Dunajski cesti pri nakladanju železa 261etni delavec iz Rožne doline pri Ljubliani Martin Hafner. Pri delu mu Je padla na levo nogo traverza ter mu jo zlomila. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Iz opazovalnega oddelka v deželni bolnišnici je včeraj zjutraj pobegnil 351etni slaboumni Avguštin Žitnik.
— Nepoštena postreznica. Delavka Marija Bizjakova, stanujoča
na Rimski cesti št. 6, je hodila streči v isti hiši stanujoči agrarnega inšpektorja soprogi Konig. V soboto jo je pa hudobni duh zmotil in pobratila se je na mizi ležečega bankovca za 20 K. Ker pa Konigova ni imela nobenega razumevanja za tQ zmoto, jo je pustila aretirati.
— Povozil je 16. t. m. ob 3. uri popoldne na križališču med Sv. Petra cesto in Radeckijevo cesto hlapec Franc Rebolc železniškega delavca Štefana Erjavca iz Rožne doline. Erjavec je vozil s kolesom in je priletel v konje, padel na tla in se po kolenih potolkel, kolo se je pa popolnoma pokvarilo. Erjavec sodi, da Rebolca ne zadene nikaka krivda, češ da b; se nesreča ne bila zgodila, če bi se ne bili konji splašili.
— Umrli so v Ljubljani: Jernej Slapar, delavec-hiralec, 84 let. — Jernej Fischer,.delavec-hiralec. 72^ let.
— Kinematograf »Ideal«. Še danes in jutri se vidi Skader v filmu v Kino-Idealu; to je najnovejši posnetek po predaji Skadra. Drama Zigomar je res krasna in je privabila polno občinstva. Ostali spored posebno »Gau-mantov tednik« in mali Buby je izboren. V torek »Izključeni«, velika Senzacija kakor »Ljudje med ljudmi«. V soboto »Quo vadiš?« in otvoritev vrta na katerem se bode igralo tudi pri dnevni luči.
Trst.
v tem oziru še mnogo slabše. Izpodrivalo bi se slovenske uslužbence brez pardona. Da bi na ta način hitro nazadovali, tega nam ni treba še posebej poudarjati. Kakor rečeno, je za nas samo en izhod, in sicer v vztrajnem delu.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
Zaradi nepravilnega postopanja tržaškega magistrata v zadevi vo-lilskih imenikov, v katerih je mnogo slovenskih volilcev izpuščenih in mnogo imen popačenih, je napravil narodni reklamacijski urad pritožbo na c. kr. namestništvo. Vse kaže. da je trž. magistrat čisto navadno sleparsko gnezdo, kjer se kujejo zlobni načrti proti Slovencem. Gospodom na magistratu ie vse dovoljeno, zato delajo, kar se jim poljubi. Njim ne gre za pravično stvar, za izvršitev tega, kar določa zakon, marveč za ostudno gonjo proti slovenskemu narodu, katerega bi ho-’ teli rajše danes nego jutri ugonobiti. To pa zato, ker jih nihče ne kontrolira. Glavna stvar je, da so italijanski nacijonalci in da kot taki falsificirajo in sleparijo na vse mogoče načine. Nepošten boj proti Slovencem, to je glavni namen uradnikov na magistratu. Treba je, da posedujejo za to potrebne kvalifikacije; druzega se od njih ne zahteva. Bolj ko so. za take reči sposobni, tem rajše Jih imajo. Je torej v njihovem lastnem interesu, že falsificirajo in sleparijo. Plačani so za tako podlo delo. To bi pa nikakor ne smelo biti. In ne bilo bi tako, ako bi bila naša vlada vsaj za kontroliranje sposobna. Ker pa se vlada za to, kakor vse kaže. nič ne briga, zaradi ega so razmere v tem pogledu tako žalostne. Ce bi se godile Nemcem take krivice, kakršne se godijo nam Slovencem, bi vlada že posegla vmes in napravila bi red. Toda nam Slovencem vlada ni naklonjena, kar od nje tudi ne zahtevamo, pač pa je naša zahteva, da se nam zagotovi vsaj tiste pravice, ki nam gredo po zakonih. Če pa bo naši vladi tudi za-naprej več ležeče na Albancih, kakor pa na Slovencih, če bo tudi v bodoče bolj podpirala tiste ljudi, kateri bi je sploh ne smeli brigati, in pri tem nas zanemarjala in tlačila k tlom, pa ne dvomimo, da bi se jej nekoč lahko pripetilo, da bi jej vsi sedaj v državi od nje zapostavljeni in prezirani, kadar bi se nahajala v hudi stiski, zaklicali brez pardona na uho: Tja, idi iskat pomoči, kamor te je do danes vleklo srce.
Kaj pa sedaj? Reklamacijska doba je torej končana. Kaj pa sedaj? Sklicevali se bodo shodi in sestanki in dolžnost vsakega zavednega slovenskega volilca je. da agitira. Agitacija naj gre od moža do moža. Shodi so velike važnosti; na njih se marsikateremu nezavednežu odpro oči. Da pa ljudje pridejo na shode, za to morajo preskrbeti zaupniki, oziroma zavednejši volilci. Nezavednim slovenskim volilcem, kateri mislijo, da je vseeno, ali zmagajo pri volitvah italijanski liberalci, socialni demokrati ali Slovenci, je treba prepričevalno dokazovati, da so na napačni poti. Marsikaterega mlač-neža se na ta način lahko pridobi za našo stvar. Včasih naleti dober agitator na uspeh celo pri najhujših nasprotnikih. Imeti moramo pač pred očmi. da pridemo lahko v tako zagato da bo odločeval en sam glas. Nasprotniki delajo z vsemi močmi. Delajmo tudi mi! Dolžnost nam veleva, da se potrudimo. Ce hočemo priti v Trstu do boljše bodočnosti, moramo napeti vse svoje sile; če pa tega ne storimo, pa smo obsojeni na smrt. Ker je volilni boi zlasti za nas Slovence krušno vprašanje, zato ne zabimo, da »kdor ne dela. naj tudi ne je«. Malo slovenskih uslužbencev je nastavljenih pri občinskih podjetjih. Če pa bi niti teh poslancev, ki jih imamo, ne imeU. Dotem bi bilo
V SKADRU OBSEDNO STANJE.
Skader, 17. maja. Malisori so že začeli s svojim kulturnim delom. Po vsej Skaderski okolici so porezali telefonske in brzojavne Žiče. Vsled tega je angleški poveljnik razglasil nad Skadrom obsedno stanje.
RESEN POLOŽAJ RADI JUŽNIH ALBANSKIH MEJA.
Atene. 17. maja. Tu vlada med prebivalstvom veliko razburjenje radi izjave Italije, ki hoče raje vojno z Grško, kot pa dopustiti, da dobi Grška ono, kar želi.
GRKI V JUŽNI ALBANIJI ZA GRŠKO.
Atene. 17. maja. Velesile, imenoma Italija in Avstrija, nočejo dovoliti, da bi pripadlo mesto Korica k Grški. Prebivalci mesta so se zavezali, da se bodo do zadnjega borili, da osta-neio zvezani z Grško.
REZERVISTI.
se bodo balkanski narodi mogli potem posvetiti delu za boljšo bodočnost.
Popravek.
Dunaj. 17. maja. »Militarische Rundschau« poroča, da rezervisti, ki služijo v Bosni in Hercegovini ter Dalmaciji, še ne bodo odpuščeni.
NOTRANJI SPORI.
Drač, 17. maja. Med posameznimi albanskimi voditelji vladajo velika nasprotja, ki imajo svoj vir večinoma v osebnih ambicijah. V sedanjih razmerah je težko dobiti obširen pregled vendar pa je očitno, da peša ugled provizorične vlade. Izmajil Kemal, ki ima nekaj osebnih pristašev, ker mu pripisujejo veliko sposobnost za politične kupčije, pri katerih uptjo, da bodo sami profitirali, ni priljubljen med ljudstvom, in tudi večina bar-jaktarjev ga ne mara. Kemal pa Je trdno namenjen držati oblast. Kaj namerava Esad, je doslej negotovo. Nedvomno ima več. pristašev- kakor provizorična vlada. Med posameznimi skupinami pride prejalislej do boja in od položaja je odvisno, v kakšnih oblikah se bo izvojeval.
ZA TURŠKO SUVRENOST.
Peterburg. 17. maja. Ruski poslanik v Londonu grof Benkendorff je dobil od svoje vlade inštrukcije. naj vztraja na tem, da upravlja Albanijo vali pod vrhovnim turškim go-spodstvom. V ruskih diplomatičnih krogih zagotavljajo, da podpirata Francija in Anglija ruski predlog.
POGAJANJA.
FRANCOZI
MIROVNA
London. 17. maja. Zunanji urad ni storil še nobenih priprav za sklicanje mirovne konference. Grey se v pondeljek s svojega dopusta vrne in se udeleži v torek seje konference poslanikov. Mirovni delegati bodo v pondeljek že vsi v Londonu, vendar niti srbski niti grški delegat nimata glede podpisa preliminarnega miru še nobenih inštrukcij.
BODO POSREDOVALI?
Pariz, 17. maja. Bolgarsko-srb-skemu sporu niso tukaj doslej pripisovali resnosti. Poročilo o veliki razdraženosti na obeh straneh so presenetila tukajšnje kroge in depri-mirala mnogoštevilne prijatelje Jugoslovanov. Vesti, da Rusija ne mara razsoditi med Srbijo in Bolgarijo je tukaj porodila miseL ce ne bi bilo mogoče kakšno drugo posredovanje, ki bi moglo preprečiti poostritev spora. Ako bi bilo v Srbiji in na Bolgarskem primerno razpoloženje. bi utegnila Francija prijateljsko posre dovati, ker bi njem objektivnosti lahko zaupali na obeh straneh V nasprotnem slučaju bi morala Evropa poseči vmes, bodisi s posredovanjem ali pa če to ne bi kazalo na uspeh, z apodiktičnim izrazom svoje volje. Na noben način ne bi pa prepustiti, da bi pnšlo do nove
vojne na Balkanu.
VLADNI ORGAN MIRU.
Belgrad, 17. maja. Vladna »Samouprava« obžaluje, da velik de srbskega, bolgarskega in grškega časopisja spričo aktualnih vprašan; zanemarja višje interese balkanske zveze. Srbija balkansko zvezo viso ko ceni in je njej na ljubo veliko žrtvovala, tako Albanijo. List trdno upa. da se bodo interna vprašanja zaveznikov ugodno rešila, tako da
Z ozirom na članka »Odprto pismo na c. kr. deželno sodišče, oziroma širši javnosti« v štev. 482 in 485 Vašega lista »Dan« blagovolite v smislu § 19 tisk. zak. sprejeti v navedeni list sledeči popravek.
Ni res, da sem se odpeljal v isti sapi v Trbovlje, res pa je, da v Plati-karjevi zadevi nisem bil nikdar v Trbovljah.
Ni res, da sem se v detajlih malo priučil, počel okoli strank hoditi povpraševat in počel se sumljivo vesti; res pa je, da se v zadevi P. nisem ničesar priučil, da nisem okoli strank hodil, da se 'nisem sumljivo vedel.
Ni res, da sem jaz poslal P. v Trbovlje in da sem jaz pogodbo razveljavil; res pa je, da je P. sam pogodbo sklenil in tudi razveljavil, pri čemur sem ga jaz zastopal.
Ni res, da sva večkrat v kavarni pri »Slonu« skupaj prišla; res pa je, da jaz s P. nisem bil nikdar v navedeni kavarni.
Ni res, da sem proti P. samo-pašno postopal; res pa je, da do konca 1912 proti njemu sploh nisem postopal.
Ni res. da sem ga začel kar naenkrat preganjati, da je tožba za tožbo začela poplavljati, da so se eksekucije in prodaje vršile dan na dan; res pa je, da sem vložil tožbo glede svoje terjatve še le koncem 1912, torej tedaj, ko so mu drugi upniki prodali že vse premičnčine in tudi že velik del nepremičnega premoženja.
Ni res, da sem sestavil načrt, da sem P. in njegovo ranjco zasužnjil, da sem se hodil prepričevat, kako da bi bil P. in njegova ranjca žena moja najemnika, in ni res, da je P. žena rekla: »zdaj bo pa že šlo dobro, ko ste Vi kompanjon«; res pa je. da nisem sestavil načrta, da^ nisem P. in njegove ranjce zasužnjil, da se nisem hodil prepričevat, da st nisem vedel, kakor bi bila P. in njegova žena moja najemnika, in da slednja ni nikoli rekla, da bo šlo zdaj dobro, ker sem kompanjon.
Ni res. da sem P. interveniral, ni res, da sem se njegove žene ogibal. da se me je P. branil, da sem mu zagrozil, da bom ž njim naredil; res pa je, da P. nisem interveniral, da se žene nisem ogibal, da se me P. ni branil, marveč me vedno za denar prosil, da mu nisem grozil, pač pa zahteval, naj mene reši zavez.
Ni res, da sem P. prazno blagajno kazal, da je rekel, da sem Su-lač; res pa je. da P. blagajne nisem kazal in da tacega pogovora nikdar ni bilo.
Ni res, da mi je P. očital, kam sem ga pripravil ter da sem ga to-ažil, da se bo stvar v zadovoljiv curz spravila, ko bodo stranke plačale; res pa je. da mi P. kaj tacega ni očital ter da ga jaz nisem tolažil, nasprotno pa ga vedno opozar-al na breZdno, v katerega drvi.
Dr. Poček.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložili znamka 20 vlaarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserend v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Gllnce 92.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu IL Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižja cena.
Kdor si želi nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar, kamnosek.
F. Vodišek, izdelovalec harmonik, se nahaja sedaj v Sp. Šiški št. 156.	. __
Sprejme se gospode na dobro meščansko hrano. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.	376-3
Stanovanje, obstoječe iz dveh ali treh sob. in če mogoče z nekoliko vrta se išče za avgustov termin. Ponudbe z navedbo stanarine se prosi pod P. F. na »Prvo anončno pisarno«.
Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slovenski urarni in zlatarni
Alojzija Povha,Trst
ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob).
Cene nizke.	Bogata	iz bera.
Martin Kralj
čevljar in izdelovatelj gornjih deloi v Ljubljani, Wolfova ulica 12.
Priporoča se slavnemu občinstvu z? vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
® PETAR JERAI
TR5T via s.ciovAnms.
~ I
II
Moderno pohištvo. Lastna delavnica.
Stenski
delavni red
pr* za stavbenike
v smislu zakona z dne 22. junija 1902, drž. zak. štev. 155, je založila
»Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
in ga prodaja po K 1*— komad.  _
| Otvoritev slaščičarne. ■
I
I
Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvori popolnoma na novo urejeno slaščičarno
na Kongresnem trgu št. 6 (Gjudova hiša)*
Postregel bodem kot dolgoleten strokovnjak z najboljšim vedno svežim pecivom ter si prizadeval cenj. odjemalce kar najbolj zadovoljiti.
Obenem se priporočam sl. društvom in cenj. restavraterjem ter jim nudim znaten popust.
Vsa naročila za krste, poroke, nove maše in razne pojedine izvršil bodem kar najvestneje m po najnižjih cenah.
Z odličnim spoštovanjem ALOJ ZIJ I>ISŽJVI-A_IV.