V.dvsh p*Ktof»»klh U'IH U prutoUMIOI itgiijc v iMth iari m IMS m po*«* • ffcko razsajal trm* ntkfi)*. Meščanska v' JiM v kolikor Baslu D f* nad« J« bolj divjala p*, n•#«!!< kjer j« Mto ela »k. gibanje |m*i j razvito. in‘po rtejsli k>*r a* razlike man poljskim delavstvom ir. velikimi p<>«>«inikl zemlji v b»,l) oetr* la globok« V mcatih p- „«redni ••/»>■* bar šoazlja in delavstvo. tal« pa «< w .rtfli Im prvi budi spopadi. puroMtu v »erami in pitni Italiji, kjar ja p»IHI/no U«lj«ap Ih>I) razvilo m izrs/ltn. Jug |a ta dana* v n.kah knaearMov katerih u.jna nato d* pa Ji porabila reakcije tudi v severnem in «rodn)*ia delu drja«e. k »W prej lakih političnih običajev nia.. ar poznati. li mr at >r reakcij* udarila aa dajete * obliki kazenskih ekspedicij po vojn-tka premišljenih načrtih lar jr napa •la la naravnoat ali pa obkoljeval« pola a.nia pootojank* socialistov. |->p»laro* ir. komunistov. d»klar ni*, u« rad n je padlr. Kako ar ja to Rodilu )r znano ik ar opazuj« lahko še danra marsikje. /animivo ja. ka^o ar jr udejstvoval* n-akrija pri na a na dr trli krr ni ko-rM kapital v ar Ir J In povaod nastopati naravnoat kot tak. jr koj it pr»«*u rajnka svojega naatopa proti dal« trpal v at rt gosto domovina. In dal k trm nr kako id ral Ul Ir no tarbmo »roje-o.u odporu. S lam ja odi val var tal tka boja 1« atolatja u zadlnjanja lullja M rt rtaI š njimi tudi svetovno vojna in tadnjo UnaRo oh »*UvL Ako pomislimo, kako je bil protrorol Italijan akt narod vpad anvratnih armad globoko v h* petka ravnina, moramo redi da ja italijanski kapitalizem spretno porabil * •'oje atrba idejo domovin« in dvig Ha* lijanskega ljudstva proti aovratneaa ' padu na italijanska tU potem ralo. a« je bila vojna »e dobljena Minogrod* naj omenim... da bi tudi italijanski proletariat. .e bi bil dobil drftavo v rok*, ko a« pridrle avstrijska vojna v Benečijo napel vse aile in kontno vrgel horda nam-tk««a kapitalizma preko mej Italijan •kr«a naroda. Da M pa to doprVal. mu* ni bilo usnjano od zgodovine in js na tadje obveljal a — suvrajnika damo vina. Idealistitno oaadja. ki Ra j« kapi tali-asa mai dati svojemu nsd^ti prati delavstvu, pred katertm a* js traaei to aatlo prej ja a jat patina molrnnosran. stvo. ki si ni ničesar obsulo oH prola* tarskega prevrata, ki pa j« menilo, d« bo dobilo s svojim nastopom vodstva driave v rok«. V rtni/M * brrtposelnlml in zavarovano pred »Mastjo Ut zakonom je imelo pmetr roka. ko je aacoln svoj« l«trb» proti grozocim delatrem in kesa* ti m in n pnlavčenje drv at napa ustroja 7. a to ja tudi v razmerama kratkem ca* »■t uspelo, da je deloma doseglo svoj rilj. deloma pravimo, k«r ja kapital n.arvikaj prepustil ma lome vrano«« u. toda popolnoma vendar ni dal Is rok vaak «red ste v. ki tvorijo nw driave in njeno <»bla»i. lahko rotoroo, da borba mad kapital »m in malomeščanstvom sa dr-lavo ni končano. kar fatisam te davna ne predstavlja kapitala ampak tjndl. U an koncem konca od njspa odvisni. Tako at je raz loti ti nasprotatva. ki ss dan m dnem kale jo v taboru burtoozij* Ca at Uko skuta ms raztolmačiti v Slavnem io. kar pravkar dotivljaaao. vidimo. kako malvg* pomena j* nastopa nje reakcije med slovanskim in hrvni-akim ljudstvom v drsa vi. At svilno ne p.»menja to ljudstvo v HaUji mn.ifo vef kot n ir. ker tvori k »maj 10 odst. vespa prebivalstva V drSavi. Tudi (»padar sk» na mor« čisto vplivati na Italijanski kapital Reakcija M lahko tla v lam pugledu mirno ajsgn. f e m tla. sta dva vzroka nacionalistično imrtja, ki at ga ja potekal kapital sa svojo efsa ■Ivo proti pratetarlatu, in koristi tistih ki so pričali med slovenskimi la hrsat akimt kmeti s kakšnim podjetjem, ah •o m (nspodarako vsdrdevali mad njimi. Pravzaprav m morali prlttstl k to nul« tretje, osebna naspratvtva med brnečimi urojenci la onimi, ki so priti! mad nje bodisi po svojih »lutkah ah drupaca. \ end«r je (lavni vsrok (motna korist nakatsrlh takih, ki so sa anali oko lju. Z gospodarskim prevratom e drasv« bi bilo tudi po njih. sato so vss atsrlH da as nekaj takspa pregrad Gotovo, da js Mio mad bojevniki rsakrt)! tudi takih, ki so nastopni! Is Moto aoctona listlcn— ideali mm ki so pa hitra mllt v najskrajnejši šovinizem. v bratu mno aovraMvo radi tspa. kor aska-tsrl drtav ijant (ovora jezik, ki sl -državni Jezik Neclaoasa so MU to Mladi fantiči, ki so voda It. da mdraj« nshaj r.arodni, nskaj vsllkspa ss svojo tdsa-I«. pa so ss spnaaMjali na prlatar. da •o lovili la klofutnil mlada rekruta ah naborih in podlH spat ras mladička, kj so ob «th »vocsr uporno postopaN okoli vaahlh oglov Kar ai Hasks ronhrija pit pas na dsSell pravih v zrakov. — ljudstvo js «s po nagonu vedela, da M Mto mgstoraajs kruto Is m asdslmn prasm pok, - ai magto m« mm gtarih mi DELO Glasilo KomunUtiine »Iranke Italije Komunitii morajo vet potek dofodkav izrabili v to, da ar uhje v trdi loii krvavih i/kulrnj. Njih nalofa je, vodki proletariat v njegovih borbah, do razruiitve »tare dndbc. Trat, is n«* kis - im iv. ■ im. ut. L. TROCKI: Združen« driave Evrope Ps enem lihi.... Pstftak tlolpsai psMsmrtata v Italiji ps dsjsajs. kakor aa to navadno misli ampak posla dlta dolgotrajna«* ra« v o ja pr« h tarah ips ptknaja v Italiji, katera pa tthasal radthil ospaa Hoclalistic- aa atsanka — at Ml im duteva«4 aa tehnično pripravljen ah nastop re\n luetsnaras dobo. ki jo ja nat varil* sv*» •ovna rajon. Moja', ki ga opaanjemo v delavskem gibanju vss zapodi Kvrups po svetovni rajal in ki ja isnel akoro v torb aapodnuev rupekih drtavah iste ali p visimo posledic« pora« ali zastoj tta Mvskzps pok reta. reakcijo, fašizem. Zadržanja Sodah*tene stranke v Italiji * ussh račjih gibanjih in bojih sa •osa protblragtnjskih i—odov. zasedb« tora ran, prvih Bastdfnv »borotenega fatizma pa do zadnjega večjega poaku aa Italijaaaksga delavstva. 4* se ratl is-pod krempljev Mussolinijeva reakcij« — generala« stavk« v avgustu lanskega lata dogodka, ki za«l»il. d* « n »pomnimo «4» n|*>g»vl obletnici, ki j« Mia pretekli teden sledi logično it nepripravljeno*! In nesmotnosti stara stranke, da bi razumela pohttaj in znala uporabljati lamu primerna bojna aradatva. Vslad tega je moral proletariat ItaUj« prelivati on« poraza in »n« udarca, ki jih J« sadoMI v svojih veli-kih bojih in saora danes prsti vi jati tira* ni Jo kapitalistične makri Je v obliki Tat ■tetica« diktature. A to p.»menJa za delavski pok ret obenem nekaj pozitiv nega, pomen Ja zalo strogo toki likulsnj. ograj, ki naj izčisti In Izkristalizira delavsko gibanje zn badoCe boje. ki naj ga uspesoM m bodočo iMizbetno zmago, Kemaatati — šiita dr la v sluga razreda — moramo vsa u potek dogodkov izza-Mti v to. da uctaso neprestano. uCitt.o v Mi tdi krvav* takitoeaj. kajti nam js nalaga, da vodimo proletariat v njegovih bsstinh da rasrnatlve stara drut-hs. ns Is to. ampak te vse »sc: da orpi-atotramo an njenih rudevtaah novo tmmdho knmimlstifzssgs gospodar*»s. Delavske gibanje v Italiji je dane« stomljsa v lldporpa sila proletariata to njegovih organizacij js natrgan ta kosal rontu-ij* MM*.!«, sptra|e>o m na Min kratkovidnih, asmspnih. dumvno js fnsiasm uspel pridobiti s demagogija Položaj v Italiji je danra tak. da j« de-■sla postala srsdlmo svetovne reakcije, da se vas od svetovne bursnasijr obr njene danra v Rim. kakor so ocl proletariata obrnjene v revolucionarno Moskvo, modltco prve delavsko-kmetske republike, obsegajoče eno testi no sveta. Rao leto je minulo po zadnjem poizkus« itnUjanskagu pn»letariat». da M redi popolnega poloma. Spominjaj«* S« tedanjih dogodkov. hoj«v. ki Jih J« de la v st«» bil., ponekod z Junatkim navdušenjem In samotmovanjert In ki se Mit ponekod vencan! celo z zmago, mo-temo mi. da je bil tudi glede na »Mrk-livne pogoje, mednarodni pblomj. gospodarski poloJaJ rte rele itd. ttd„ trenutek ki M mogel odločiti: ali polom, aM na novo pot. pot orgnatzlrane o» hrambe, ki M tvoril* trhodttf to pre-hod v protin len* v o. « Toda. . tragedija, ki ss J* v..-eta » proletnrakem gibanji, honrem vojps. to je amrala razviti do konca. Dgnea. ko js ras marsikaj odkril, ko so nas dogodki marsikaj namili lahko določimo, da js pomenjnln aadngi stavko v avg«*« preteklega. l«u vrhunec in prihod r* slov na vlado - končni logi. ni finale t* tragedije. Sedaj s« za-enja nov« d Um. doba pregnipiranj* In reorganizaciji Ml te sicer zaključen tntertneszo. ki naj stopa ob zmagi vsake reakcije, lmer» mezzo zastoja is rastgnacije Urokih mas, ki j« nujna posledica doti vet iti po razov. * le nastopajo znaki, objektivni predpogoji, ki pričajo, da bo ta perioda kmalu premagana. V Italiji sami je prvi pojav končno cMcenje v vrstah prvletar •kih strank, propadaajs csntrtsltCnlh struj v delavskem pokretu. spiranje revolucionarne elit* okrog komunistične ■tranke. s večjo in sigurnejco garancij« nam audi dane* internacionalni pek» MJ. ki js dandanes, v dobi Internacio-nalnth^pnkrstov. pne najvazneki in naj- Psnra tovarno poleg obeh centrov svetovne razredne grupacije, revolucionarne Rusije in reakcionarne Italije dv« dr-to vi. v katerih se odločuj« usoda K v n*, pa: Nomcije in Bolgarijo. V obsh ime-m« organiziram- proletarsko gibanje ia P* ) rsakrbmantoMirroasfio, opiraj*« to na Uroke mase na eni strani prole-tankih, na drugi strani maloburtouz-ntb in intelektualnih slojev. Ti dvs dr »avi sta danra odločujoči sa proletarski pekret Tudi ce M se reakciji posre.il« momentali.n zavladati nad dstelo. bi ns huelo to tolike vatno*!, krr M netaj pratotarakl pok ret nedotaknjen, kako« Imamo priliko opazovati to danra na Bolgarskem. Nemčija to aajvatoejM todustrlatoa d na v« Kvrope m nahajg prav v teh todalk. v uh dneh prad sdio-fttotoat dnpsdhl. hi bode na mah spre menili Ilce poltticnsmu p«klul«Ju. Ik-lav* »ki razred ulsejt prs^ prevzetjem državne tlasti v svoje roke. kljub u»-varn<»sll, ki preti s strani sile »rK*tilziraii«ga Ih Ziztba A t* se n« bi m»«1a vzdrftaii na vladi prut I organizira n I volji delavskega ravivNi* s|simnitu» »e I« na Italijo kjer se mor« fsliMtiCna vlada vzdrtatl edinole spričo vlomljen« organizatlvui- sile proletariata* Tako stojimo dnnes prod dogiulkt. ki trorajo na muh spremeniti |H»l«>Vni in poviti delavsko gibanje na pororitce z ud locujoCo u logu. Skusi Nemčijo in Bolgarijo bo val prnlctsrnk« revolucij« novo zajel centralno Kvrupo in lis«I-i in postal opazuje v psihiatriji. Na isti način, kot je imela vojna svojo bazo v potrobi produktivnih sil do večjega polja razvojnih motnosti, imn »ku-1 jutri j« IVtml.rja. smrtomisu« Kvrppl in tlovestvu, svoj ntoatruozeii ura/ 4 idm-(it v t ni brskega premoga s lorenskiui ie-iesom. Kvrupa ss ne mor* razvijati v nb dacevglnih mejah, posta vi j«Mtih p«» vma illesk. pogodbi. Mora jih unkiti. ako ngca svojega popolnega ekonomskega propada. A metode, ki jih uporablja fraltroak« hurtoazij«. da prohoracl meje. ki jih je auma potoavila. le to večaj« kaos in 1'dbUluJeJ.i razpad. Nesmotnoet MUt, da r«M temeljni problem s^onomkne restauracije v k v ropi. pusto ja bolj in bolj «videnton delavskim masam. Parala d«l*' sko-krmu ak« vlade odgova/j« rastočim -1 remi jv n jam delavstva* kjs dohiti ratilve z 1% stnlmi silami. Danes postaja torej potrebno |>okagatl konjtretncjie sledeč., ra-tltev: tesno ekmako delovanje evni|> akjh naradev, ki bo edlbo moglo rešiti aa» kontinent ekonomskega razpada in iisiiinjena amsrikanskemu kspitohi. Amerika se js odcepila od F.vrepe in o-pazujs danes *kooomi<'ny agonij«, mirno prkakujoe trenotka. ko ji bo rangm« kupiti jo — kakor Avstrijo — z malimi sirotki. A Fraurtja se ne mon* ločiti od Nemčije, ne Nemčija od Franclje in obe tvorita temeljno skupino zapadns Evra-' pe. Tu j« nastal rasel evropskega problema m tu ae bo razvozlal. Vse ostalo Je M pnveeek. Balkanske drtav« ne morajo ■ivett in se razvijali izven federacije, to smo priznali to mnogo pred evrupaku vojno Isto se mora reci o ostankih avstro »grakoga lesarstva In zapadnih pride Iv« c* rt »tl. ne nuslja. ki so eatoll kred okvira Rov. Cnije. Apenini, FlraMjl Ig gkandinavlJa ae le udje esropekaga tel« m. mol« t v t tesna. Nami zase ne morajo živeti. Na sedanji «*•»* produktivnih sil Je torej evropski kontinent eBe*WMtt*d celot«, jasno, ne sakljucona. a globoke notranje enotnosti, ki as js po k s sala k»t taka v »tratni ka^slrud imperialistICn* vojne ia ki ae je na novo pojavila « »tratni krizi okupacija Foruhrja. K v ropa ni le zemljepisni Izraz, ampak ja eko* nomteno de J* v o. mnogo konkretne*«« — poarbno v danatnji povojni sltaacij* - Bot svetovni trg. Ako smo ml te prad procejtnjim časom priznali potrebne to* •terarije so Itolkanskl polotok, je dane« cas poet* v Ul na Jasen in prarlzon nscld problem balkanizirane Kvrupe. Ostane potom v pni tanje Mov. 7.veze na •ni »tranl In no drogu omi Velika Britanija touno ob sebi umevno gotovo na k« •ov. Zveza sna. ki aa bo upirala uatontv vltvi evropske federacije in ki m ko «bo» tollji. Itola« »k« u.n«» liedo na novo z* dobile vero v gvujo m« in svujo zaiog» To a» danes pribitim« perspektiv« po lilknega paiotajs, po |»reteku elieg« let« od zailnjih velikih trnjev. 1'oioraJ nam nudi ugodno sliko za bodočnost, a ml an>» ptikllrnni. da lu Imdoenosi subjek-livno «• danes prtnruviniu. Dtrjevaii n,m smo note organizacije, vzgajali v rarrvdm revolucionarni zavesti »rite in druRe. a v prvi vrsti se ir iti. da nas doR.tdki u« bodo muli mipripravilen*'. \ teni ti. i predpogoj zmag.-, kajti res J« sieer. d« so zunanji, ekonomski u plivi, ki oblikujejo dnirlto. u uo»itelJI diuthr, eleuieniami material pri zgad»>-Itiskeui |iroct-»»i Mno pne mi. tavljala vstopiti vanjo, lu evo v »led toga dejstva Milnega zagotovljen most meJ . r>>p<» iu Azijo! Vprašanj'' Velike Britanije ima bol] pogojno ru/ratitev, ki ravisi »d razvoj-n«'Ru |>n»re»a revolucije v tej drfceli. Ako Ih» triuiuflraia »delavek*« km. i-ka vladu • evropokein kontinentu |>red /nuitvt-j» angleškega itnperiali/inii stvar ki je precej gotov« bo evropeka federacija delavcev in kmeluv to v »led tega naper jena proti angleikemu imperializmu. Takoj. ko bo to zrušen bodo. naravno, britanski otoki t od|»rtimi rokami »prejeti v evropsko toderarljo. Toda sc nas l»o niogo.e vprašalo — zakaj evropska in zakaj ne svetovna federacija* Postaviti v prstan jr tako. j« preveč abstraktno. Evidentno ekonomski In iiolitlcni razvoj sveta »trami k e-notni »vefovnl ekonomiji. » stopnjo centralizacij«. odgaAorjaJoče tehničnim pogojem. A sedaj'm gre aa bodočo aoclali-»ticno ekonomijo: ampak zato. da a« l pot Hi zafale, v katoH se nahaja JCvrvfto. Traka pokazati evropskim, delavcem lu kmetom.Izhoda, neodvisno od pogojev, v katerih sr nahaja danes ravo-lucionarnl proces v Ameriki. Avstraliji, Aziji in Afriki. N toga Stalina se nahaja jiarola »Zdrujene drtav* Kvrope* na isti hiatorltni »tupsrjl. kakor ona »deiavako-kmet.ke vlade*: je prah • Ina pan-la. kj odpira |>er«p«ktlvo ranitve In vodi vslad tega >lelov ne mase na pot revolucije. N*1 mogoče therttl z Istim MtoHtott ra-' volucionarngoa razvoja po celem svetu. AOMrtkk >>i uda Iz vojne otlbljena. ampak m,»cn*Jla. Notranja stabilnost ameriške l.urtoazije j« to celo moCna Ona skuta reducirati na minimum svojo od* visnoot od svetovnega trga. Valsd lega se '»ddaljuje revolucija v Ameriki, neodvisno od evropske situacije, ta par desetletij. Ali moramo rad v sled tega. da »e mora razvijati evropska revolurlja vspurodno z ameritko? Niti najmanj*! Ako ni čakala nazadnjaška Rusija (In ui m«gla čakati) evropske revolucije. Im čakala In bo ih ogla čakati Evropa tem manj ameriške revolucij«. Blokirana po kapitalistični Ameriki — In v prvem momentu nuigfV* tudi po VeHkt Url tani ji - bo mogla delavska In kmetska Evropa vstrajati In s« razvijati na podlagi re«n« vojatk« in ekonomične 7veze. (Konec prihodnji« ) NljtakZs ii»rstl[i s lovljl 1’ugOji, pod katerimi mora biti zavarovana zemlja v Rusiji sa pn!j«ds1sl»» so sedaj jasni, kajt^ sklenjenih Je bito nekaj pogodb med kapitalističnimi skupinami in delavskimi komunami. Prad kratkim J« Mia dana koncesija za ?VOQO skrov 'I aker <1.A ha) semtja nekt kapttaHsttoni dr«H*i v jutnem delu Ukratiitoi Pu pogodit j« gruMta ob-tna v.irovaii in otHldovatl cen ijo *.i drtav«. pri č ero ur pa taia primetan do-Idrtafc. ‘ vas (m»d vladno kontrole Dru/b* Je z Berlina Ih as je pri. el« pečali • pol jedel.-t vofn ra dMtovlfanJe ftvll na nefhtkl trg. Pogodb« J« sklenjena ka M let in bo lahko obnovljena 12 l«t na lo. Na-Kmnina od zemlje in 12 pudov (pud K kg) žita na desjatlno (desjalina tl00 m kv.J. Tp ni v«liku. ako up«v ■tovarno, da tamkajšnja zemlja obrodi ua desjatlno U*» pudov in C« je dobra letina tudi 160 pudov na Isto. Tako j« najemnina nekako desetodstotna od pridelka. Hill pa mora poiag tsga plačan llvllakl davek, ki znaša tudi nekako deset odstotkov od pridelka. Tokom treh la« dniftba ns more prodajati žito Cea mojo in potom ima ukrajinska vlada moč. da v slučaju potrebo omejuje trgovanj« s tujino. Delavske komun«, ki •• naseljujejo na demlo. m plačajo od aemljs. ki jim j« obdelovati, ničesar .in nimajo drugih »bvsenosti. kot da morajo oddatt deset odstotkov od svpjsga pridelka. £*rSa naselijo s mati ne H jo dobijo mnogo vec aamlje, kar ttd nljli priča-kujejo, da bodo v«| zemlje obdelali. Kna tokih komun. Mlgajsvo blizu Odesa, M lahko slutila aa vzorec dragih v nusiji rodi svojega vodstva Bestav Ijena j* i« farmarjev ia Amerike.. Nku-pina ja pzutola SMO a krov as ml j« tras bogat« pratL JKamnna gg aaatoja ift Reparacioni čvor Ili r jul* 1«£L K«vremena Je Nema^ka slična uzbur kanom mani. |>o kotne plovs mnogohroi u* Imrke, s kojlma sr bezduuil lslari%1» po igrajo, prouči, da Ih s»ak»g č«mA« hvai* u svoj sauirtuiaMrimj Vulkan »kom »nagoni Izbijifl^ffllr erupcije uviiiir«. knji »d prgEfN ffto Nemocku i taritU »Ivorane, cesto krvav« borb« ija oitrtii« pobudjjip' '6pMu pt>«orn<>si Baloni alvorana' ekonoltiakn kriz« i »• za/van« rav olitcfbnafn)^ politicka umu sfera, znatno Je zšMM^s k*zn»fi.>m «'k»|H'ilirijoui IruirnHRciJikc »<>lda trsk« u mraku oblast. Sada a« Je n*vršilo po gi»dine »vog rstlM»Jnickve radatclje. Cilj je ekspedicije bio da prisili Ne mačku n« la, ni Je ispunjavanje mirov odradalot*. a i«>»ug!a je taj prakti čan razultat. da burfooaka Nemacka odi jot pasivniju raristenciju. Ato j« primoralo mdatelje ek»|ierticije, da |>n»iire okujtoriono l«zu. i da time i lazov« juš ■ t ljuboiitoru i zavi»t n drogov ima svojih^* veznika*. Kan^p prod uren je okupacije iraziva i intonzivnije skrije, kuje sv* više primejo vojuicki-polili/ki karakter i dovode e-kouomsko »tanje N cmočke ga Ivicu prtv pasti, što, opel. pi»goršava I opito stanje kapitalisticke Kvrope. 1 vremen« ruroke okupacije znatne je opao n*mački izvoz, a porastao uvoz. i U> narvtčibt uglja, a kojlm Je ranij« Nemocka u Izobiljnoj meri ra »polagala Tako je. n. pr.. Nenun ka m prvo pol ugodili« |g». g. izvezla n»t»e za I3J4M.716 funti »terlinga. do. itn Je za isto vet 1B9. g. izvezla rot»e samo zn AJMU-Td tariši t terlinga* Manjini izvozom, a venut uvozom znatno p- opala kupoma moč p*o>a.'k« marke, rije je posledice naročilo orotila radiu, ka klasa. 1‘ratna z v an k enoj »to* lističi su cene šiv alnih nandrnira sada »kopije za IVJKi p uta više nego u prod-ral no vrame. dočim su radničke plač« samo u ližim> pnta več«. Ovo nesnoanh stanje izaziv« spontane atrajkove, kojl m če»io krvavo svrtavaju. 1 ovl au štrajkovt najooiglednlji dokaz jodinotva svotaklh razbojnika, koda an U pitanju njihovi klaani IntorasL Ne-mački fašištt. pomognutl od Pariza, m tvorono prot«, da če streljati svakog de-aetog št ra j kara. L’ Mdnchenu ss vrta pri-preme aa v »liku la tistlčku smotru: - I lom »e prlllkom ima. navadno, proglasiti i Bavarska monarhija. Ds čs ova monarhija bili gUjczdo kontrarevolucije. I fllljsla kontrarevolucionarno« Pariza, o lome ne moto biti ni najniaiij* »vimnje. A t» |M»ivrdjuJu 1 fašisti, kr prijtrentc na bavarsko »aksonskoj granit i Bavarskim je fa»i»tima trn u oko mena Sak-sonija, koja Je |M>»|ala git)eztlo revolu-cionsraog proletariata. KlasnoeveHni proletariat Sakoonije »« jednako i dt»»ledno bori I prot iv stran ili zavojev a, a kao i protiv domačih izra-bljivaca: zalo je on Jednako na udani I okupacitinim trtijiama. kao i najamni-rima nema/kih kapitalista. Pasivni otpor nemačke burfoaiije pro-nia kaznenoj vkspedicijl. a istovremno njeno aktivno gušenje radničkog pokra la jasno kazuje, da c«k razboinickag rata Ima da plati radnlcka klasa, zašlo j« i potrabno, da se alomije I uguii svaki organizovant otpor proletariata, a go »poda če se iz Berlina i Pariz* ver pogodili za košu svojih modernih robova. (Ivo Je do »ciglednosti jasno | ono ka zuje »vskom. konte vrana Jot možak nija Isiaata. t ko |M»znaJe uiiuiratfiju dinami ku revolucije sa n Jeno t n zao tiranom khi-norn lM»rbom. u« m rovn'uci« oai ni rešim neizbejtno mora sv rili i »a otvo ronom dlktaturom ov« Hi on« kla*e — burtoazije Hi proletariata. (Kakov »veletok mor* ualsdtti; pa makar revolucionarni rotim prolasio I kroz nekakvu Uv. demokraetju. Praedal|«h In la raforma K »Novim raioiinaui* epaua luui na-rodba. katero je objavil rimski uradni list In glasom katere mm glavni ravnatelj »javne varnosti* (policije) dati »po-aebne nalog«* privatnim oseba-n. ki Aa morajo plačati. Ka tak« »poroho« naloge* J« prod v id Jana letna svota L. 3M1.08®. 7. drugimi besedami povedano: imeli boam poleg rodnega policijskega aparata ttnli nebroj privatnih o*eh. hi hod« • utrjevale* državo, to js. hi se bodo hort Is z vsakovrstnim donuncljanstvom. D« pa n« bo stvar provsc smrdela, ji s« Pritisne uradni zakoniti pacat. Ta Mtodaa stvar pa vsssns —rdi, la prav prsen>to! \ BraaoUsso as j« vršil proces proti bsigijakim komunistom, ki so Mii. po b taltjanakem vgofru. oMozeni aarot« proti varnosti drtav* Porotniki ao na rata jttrinajst vprašanj o krivdi oMostacsv odgovorili usgativno. Sodišče jih js goto oavabudDo vsaka krivd« tor jih apntalle M gnladg. Nekaj o reakciji na deželi uro bi m ant nagi st j nav gos— m raskci«aaraa gffcoajs m m dsg *—a Mjraj« • tam da ss porast — asM ashta- iijsota« nopia* ta gramn g ««Mfegm® »kt« po tatovih, ds koto m—« MBs Do Mi Ul* t« dalo tass *- is i posoas je razumljive Pognana at Mto dara* -»iše ntoo g—I«. U * UH*« j« pa pritao Big srostio s« js ia taJI id-—a Pntaai Istra js u* i «u stari Hj» jtgdta r ai v u«la. M pa idl« t* nota «• sSSta * •tk.no, ker ss js leti rasvljata: aa«« j« tla adta* kdt potacan nsvmaa. ta-vzotasi nskauns taolaj*. M o ja namilil oekatroi ails— ihi aa ssajs n— navadno taki. ki a* jtas js sdrta, da as *»tod sgitocljs mod rte lovci M hOM«. poaebao aaod aaHaš. ki s* ta tadaB sta ■lavijah so s« ropom, vpštoslo as js aa talep« in dejanja tartatafih MSC ptara. »'trata in pr*pr*C«vata as js ir— mi varno zarvuntsto* prosi drtav« ta ta ta-druge ao Mta anzndnjs shdtazshs. ds an zgoij polit—a drnscva. Tako jr petsto d« poftaljah« uprov«. ki al alkdar ttao-I* »dosti Strahov. Lovita jta ja »ri bolem dnevu, la smogi dvstašjjvf ta gn- tandshnl knadlmd mad ds—MM to in tnm ralo ncfttajsv, izmed —v— — •»•' ijoncov, pa rodi pahagagav. as san-vprek ovajali ta aiosnilgl. tab a® taagta ,»bl*«t nikjer tagnr** agrahSU assnmd-kev in protadrtavtah sliftamr. ki Jta na dezett ni Mto. ta ta possh— as tata. artata t rosni argaat. S ka—AsnSMgta usutnon j« knnolja Havil« samga. sva ljudi, ki so Mii ras dar toštas r---- da ntoo «M tndl oni —d knsgdBSSI ta poUrljakl saapatol. M ns Is—1 psa— tudi ksga sonjaH tara na vlada sa^^nadstaM airtaij •O M naglo paklsnlll jniaivkai na vs daha ta vlada, pasto—z Mak v «o-rlei. posL VMbb v T— fM g—A kani. No dsaal aa nakntasd aaaatajsh to hhro poanag ta m tadl sta g ihta— ker almpadatraj* raj« ■ atoto. kar tam nljo todi njih prod - bošjtavtaš. M as 1 rajo prot« pati. koron dati nrtaova «tak 1 koga pregnati ta kj« I—dsg—'k|ta km Ugv Ni bito troho mri drahmi, toskm mto shatsjift Ljudski odri sa as raagaa U. knjige ta n— pil— li I ■ i>in|i - ssptamta. Par tadnov sa lovta gadi. rozntsro so poatato div)« Psrasd ta Mta tako. ■ kjar js Mta aa ntonta ns ho tata kmalu sabrtoal h irontasHfai dataval ta kmsej« s* pr« šoz. »niško Upoii. h— ta 1 ne in njih otroci, ronta— pa ta daaatak Ilič <1 rarogi kot ta. dn js vrata —mm u latov š« poranošMa. šlzrsikdi. M Ji 1 prek, sros S »ral, ro jo adnj odtasd ta ta pmmkdrnriL Konddmti so dašalt a paš-n^Hft rrakcijo. hi sa j« po njta «**- Uto tzvršUf svojo sg"Mutasta SlMgS ■ata ao ro gadšto stran. M M jta M ’ mkrat ohdašoraH mn— padtata imhja-m Zakon J« asroda apni ta ta tadl gto-•ovi is Rimo roro dasoit m BšinŠiK ta henenu ai padlo aa aoa. — M ro tata-kei radi V— Ztoctnov an osdtota ta tar tudi listi atas sroan pasati, ja aatato — M. skrito. w sa a— at pimMto Slovanski narodnjaki as ta li|i»ml a* svojih ljudi m sraps pstalta fcmnta prtdto vt—radTta Mrotaja k«, posebno aa mta. ki sdsa MN kiah-1 turo. ts«todsvaa|a. aaport psa—ata strahovaaga • hanrsM^ito tadl akrik 1 odstavit«« p« ašgtaatoto ndtogch. ras jih j« ta čntato M ta daasa aš kentoM ittosh an ta Mitajs ara ptoirad v to— s jun ato* tanpalL N— jtoa masah tali ‘ orošja m o* jih —to vptoam mg—K. 1 liuib Ma—hdM« ta anaiata. tar ja Ml tudi mm ovajatac. ki Jz drugtoa valto* ' zkotoraL C* raatalja M Mto ga—ta anszo-, pou prad rovratajom vš— an datato ja itaoto tahko manj varata jdta ta , ■iZE**»Ji«*?o5šo . JS a—tipali o* Mto ta dMtaJa nshnta-1 rih gsrataotav. ki M lrattg takta ka||s ’ M22Lm^ire*taiTniht ' SCTkTtalSTIiiUIinl—Jk tar ga l »-kNa. (utone* rontašja M — dtaMI afc—m da g« j« atatja tadlto a ta—tol—o— Uv« ta M togalaa val dsaagta ti - .-.....— Domala vas ti NARODNI TISK V Trstu Uhaja Ust, katerega «-'»podar ji mla-n, mora MU pt«o« »uljudao ta aa pravi taka. ha pa karajo preprosit I tud ja. M aa poe—jo uhanih braad la .ra au modri molje*. jih ho k«o Po hvalil, .taka ja troha .h* la ti r* hočemo, ha aa ha Mia llahatvo ma taobrasiloi* l*>»'«al, prija tal ji I Ta Hat ta not trs la pauk hala aa taobrazbo po svoja, iu \ tarnata la mm MavUko v roko, boste vi hali. ha ja ajihov pouk tak. ha va> mn ra ahHU aarall pot radi njega. Časnik, ki aoal paaltao ima .Mali liai*. a j» *► Uk po svoji nesnagi. ja Ust soda, i>» plaavi - aa taka as vira la lak pouk. ki aa praralaaana m top prapruataaa brni ca. Ta ja njegova poljudnoe< da bi m Cim hitra ja prodajal, kar atana papir ataaa tlak. ataas uprava In sta— (udi duhovitost. luks samo potkovo koludrovvlno od H. julija IMS. po Kristusu, pa U»ta ra šumeli. ha aa tako gobesriat»‘- pita in razmnobujs la saradi tega. da Hm • vlako*, kakor aa pravi, da pa »oral nat dobri slovanski k mat in delavec kupujsta m sladkor In msd. Bop nam praha od-pustl. aoj nismo navoaMjivl. t, MaloII atarjl raja vidijo polno kot prazno bU pajao, ampak to pa M lahko povsmn. da ja aa podobna novica In za podoben pouk Ikoda tiakarakopa stroja, papirja In irnila In stokrat Skoda taaa. ki pa I ma ta sin vsa skl kmst In delavec s bra ajsm taka amrdaea kolodrovtci— Da ja rsa smrdeča naj navada mo dal sestavka a tnaaknm .ljudakam pvsaoti»#u.. doh«* aadao kakor so to slotill uCeoi pnapodja la aalnlka »Malega Hala*: Dabra jr »ra 2kaditi nap ar hadr jr Ir Mr dan Pijani ar ml jr dalo. »a kam T .Va dr.si U stana, aa lasi prj aa e—afi po Ut k. a kri kam Mrdlror. in djaa sam pr srki. jr« — Spisat — a*m pijsau a <*rjia/ Ploat jr aardlls. asa sr at primi«, kruti jr pa m la jlask / glto — /rte Toarto. o ar j* prtloeolo it prtol. Ti aaiamraaki ksdir dk aoj matom. rar Ittaaijr kirlsla jr sp slo. kam plussi? 2 roko pa jr o*ri«»s kam prj arm Ir«, kr tfstiMo mi at dai« jMala so soba. jr tr jaraa. ma dr«pl bot arttrrj prrj ks Imat kaj lalarpa acrdrf km hsbrs is jau. bom rrku .koma % Mu taf’lr par ir ati Hto mr jr taTas boli trrbrk lr».-.u.r str jr. atam map« rcT dr lat Ta htprt mktflm bapsa oba S« Mir* ata tla pod pSahm. Ma Isti Mpss j# pod maas urada rrrr-ub. aa ambal am Ma oba sprt par. rSa atsAia jms krdala. it lamp. n prsar. krj salu srna Iz sirit s poalrfjs. da baS .pij«rar. jra« .dtbo«. ? .Sram tr kodi au Spol 7 Tab« Ma krCol«. da ar jr Ipam-pM Irrr«. irat prj br arm ra jra brl pr m*-rt im sbad« par. s*m sr ob«*« jra« arm san dam«, kaj malorltpa ’ Kdor ja la klabaao spUal. iu* ualati vod« la kruha enkrat na dan In M pa po pravici lahko žepe* kot vspabunda. ra nima koristnrjsrpm dala. To j« slovanski bund najbolj pita« vrata, ki bi m dal postano plačati la s palico p., sadnji pia tl. Kar ja pa najhujsa. takih dshtonh ilnvt—hi laliHpiai. .soiao* človek. ki ja lapuhu bs ona trohico normalnosti, hnbsaa ja moadh tassl p raj. doklar aa Is MavanM Julijska Krajina, ki sna ponavadi najbolj*! hal siovanskapa pnroda. val. ha aa sam. sshi radiane. fenka j« vsa ta mapasa. as lahko to Ir tog. P« Pr sth s taka vtaaks kulturo, kaM— pru- M st h Maki V roatart —vad— s mana rtjn rssbsrit^s siovanskapa uma U ptupa kol odrov btona, v rasnlcS nadeneta« izliv aabs petrod— nadarjenosti. ki M hahsvltoatl Cuka aa pal'ci spravi v < v sna kapa duha as vsak Ma moramo po- i kazati prah aajponosusjts narod« In jlb , m m san vs sta n vprašati: AH imata Mali i Hat In PUpota ta Kskshrsvltsf Pa k« • nam odgovorijo. ha pa nimajo, jim ma psalsvas potisna m., koludrovatino pod nas In zakličemo kakor —premagljiv kralj: Kaku hočete bili vallki. ko nimaU Malspa HMafl Nkoro Mo Irt ja prsAlo. ko sr ja bila pravda, ali s« smajo pisati msd Moven-ci pesmi. ki na poučujejo, kaku sr brani ivpa |>rsd gosenicami. kako ae pri-thliO« uajboljdl krompir, kaku »« ov-ram odplavljajo parjs. kaku hs uiivliu plavam pnld« prvpanjaio in kaku uu.ru jo puspodarju lovili miti. Fretercn j« bril norce Iz Ustih, ki ao hoisll. dn *s rvlo prmiiI skladajo *amo tud. |H>uka Ca bi rsvri vsdsl. kaktus im-ncIih« Ih« psi Mali Itat in kaktsn puuk bo Siril dai.ru, bi is prrvclikrpa obu|«a nikdar n» zinil rnr unw rime, kaj n. ooka in novic* je po večini taka neslano, da isziva kritiko. C« je pribel narodni Inlelipmt na koludrov-•Cino. da jo tedensko proizvaja, je troha povedati, tla je ta narodna •dutev-ua* hrana kvacjemu ve za v pomije In da naj se ze zaraiff usmiljc"!* » slo venskim ljudstvom konca proizvajati le br ni nlkugsr aram. da veiha i nj-svoje dušne sinoznosli. Časnikar je vcaai velik rev el, vernim te ni potrebno, da M se kar v pnojniro apubcal v zabavo ■ preprostega* obeli* stva. ■l*reprostu* občinstvo ima najio sled a njim spolj te sočutje In se niti za bava u« sprli«, njspovepa plumattva. ker ima te vedno vec zdrave— okusa ko tirti, ki aa lovi, da bi mu ustrepel In pa spravil v smeli za vsako ceno. To M Mio prvo, kar nam je potisnilo pero v roko na east koludrovicine. Ce je del pisarjenja Malepa lista bedast in neslan, je pe drupt del komedlantskl da ne omenjamo bolj na široko vseh kr tavlh novic, ki jih od petka do petka zbirajo Malolistaraki pospodje za dobro slovenako ljudstvo. Vzemimo na pr. Is ■novico* Kajba? Kaj bo. razlapa v I stl 1 latovI ttsvllki tako le: .Va«je te relt* aod«Irookartki odbor *< bo isdsšsl iMuderea sforrss*! kmermlk. fti se bo «drlsea ud bunk. ki ac bo r mkak dre* imirmirantk aseb. ampak v ruk«k sorod«. Ml proslav«, soj bi sc mitri e sort tlakom! la noens daeeaik« uputri I« softoj sicer bosta »be ttskorsl * trsti is oba daeralk«. Veliko kol tir bi kilo. ko k4 pospudje pri .Ctffsosll* odprli oCI la «rl-dcll. d« tr dosei ae do elodotl ftsknr pred JS loti. Polit, pospodje. ki nkosNjctc. ustal-lUe te rersepo liodttr« ' Tako torej Mali list. Kje se snuje la veliki nadstrankarski odbor ne ve niti tisti, ki js spisal svoj znameniti «Kaj bo?> Nadstrankarski odbor* Morda se js pa začela l-spoareni na daljnem severu smilili vsa -amoAka« politika na-tih narodnjakov In zato M radi poma pali narodnemu omnibusu, ki ss ime nuje drupace tudi poHtlcno šrukiro «K-hlnost** Kdo v«? I porabljamo priliko, da nasvetujem« za novi dnevnik vel kolon koludrovtalne. ce hore MII rr» m» deren. Dr pa ne bo odvisen od bank in od dveh oseb. predlapamo. naj M pa dali v roka 1‘epotn iz aktlo pompolar*. Tako bodo M vari najlepte urejene. IU-nam ae, da jo ut to le nate mnenje, zakaj nikakor s4 nečemu vmeiavall v zadevo nove tiskarne in modernopa dnevnika s kakimi spletkami, ker M M-eer takoj trpel ta novi odbor, ki mora Mil nadstrankarski! telo aa stran Način poročanja listov v slopu navednspa •Kaj bo?* je postal sadnje lase tako običajen, da vidi la razume ve« ■Muf* tudi zadnji poroki pa etir. le pri Malem Itelu so ta tako pre fripani. da aatelijo vlad advokate j«rl ■Kdtaosti* za nos * takim Čenčanje'*', ki j« mak hitrspa politi, napa propada aja Juli Jako-kranjskem narodnspa ma-lomeicanMva. Da aa ne ha IjudMvo vvs vladti kakor pred .’*> leti. kakur IHuz-u rajo Koludr.nrrl, se ludl larlsiti n« Ig dal« vec ko Iskrni ko to te .-arovni«s lovili. /. iiMHlerulm dnevnikom in s na.i atraukosaklm udbur«ut ter uuvo Uakur no akuta)« ao*podj« upiaMU Wllfani« re, da bi jim odvzeli tnini« s|ianje. Nt ksk re. i zel«. «ei« duhovit« ut tZUsjiMji vol Atnjiak mal« verjetno, da bi sv p<>-■|NM(j« ki ukazujeju usmilili rrv n epa lju«tsiva in dali tiskarn« in kar s«- je dni Malol lazarjem C ret. hujiuu. se, (i-■ ijsklh apentuv provokatorjev, h« uh* venski tisk tak« propadel v julijski Krojim, da p« ne bu ve. resno upošteva Iu ne ljudstv« in ne oblast, tiasnittvu, ki 'Vrjtsja in ustvarja javno mnenje, tahku velik« kurtsd. s te ve. laliku fck.*^ dujs, to ne pozna svojih doitnual! tn m lovi za močno hlojtajiio. t:asnikar ps poBlune komedijam b*ez ugled«. *ko dl ji v ec vse javnosti. leh vrst nismo iMpivtli s pre jan a njem, da M> tukajmja narodn^buniall-slika spremenila svoje polenjHje. am i|»ak retto. da opozorim« souiit^jeiitke. naj ue podpirajo pmlepa tiska ter jiu jasnjujejo ljudstvu uli vsaki priliki, koliko j« v resnici vreden. Narodni tisk j« metanski tlak. zalo visi na ujem izvir ni preb vsepa mehaiodva: lov i« dobički Tak tisk ae M> nikdar pzdrevll, ampak bo pnjil, dokler ue razjiade na prot it prisegajoča metCauska kulturo. leptah Zakonita.... zasedbi SUvbirttzs zadruge V problih dneh je Irtatkl (fatisiovskij prefekt ro*|»ietll potoni dekreta Iu naj vec j« delavsko zadrotno podjetje tat imenoval urodnint potom, brez da M vpra*al elane, likv idatorako komisijo. Itazume se. da sktltajo nasprotniki de la v skeps razi vda najti razloge za tu pi .etj« tam. kjrr jih ni ia d* prikrivajo prave rozlope ki au razrednega zha-aja. Prvi napad ja prihajal a strani Itaaa enih zavodov m od tam ae je hale ah hotelo dati nekakšno podlago trditvi, j« morala MavMnaka zadruoa propasti rodi tepa. ker je Mia obremenjena • dolgovi Zvezni kreditni mvod aa preporod HetteCIJ (la tudi Kreditni z« v ud za zadrujiiitlvo) nista »e prod leti prikrivala namere Izvrtati napad aa delovne pogodtie ter s tem povzročiti zmedo med delavstvom, čeprav ao navajali kut pre tvezo za laku vmešavanje Ce*. da je tre ha kontrolirati uporabo izposojenih zneskov. Sladkal afavMnskih delavcev, kateremu je stal pri arru, poleg tlvlje-nja Stav Muske zadruge, tudi tavljenakl interes liaiM^ev delavcev, je večkrat stavil konkretne predloge, ki so spravljali v aklad Interes podjetja In interes« delavcev. Bile so to mirne reftitve. ki P*» niso nikdar zadovoljevale bančne zavode la vodstvo zadruge. N takim |*osto-l»snjem ao ozlovoljili delavstvo ler dokazali, da vbogajo slepo tistim, ki so si stavili kot rilj uničiti to. kar je Mio plod truda polnega delovanja delavskih organizacij. Toliko ae je delalo, da ja Ml Rtavblnakl sindikat, proilsgs oktobra, prisiljen, sporazumno z zastopal kom Narodne stavMnske zveze Žana rdi jem, ha pre k in« vse od no*« je b StavMn-sko zadrugo ter da takft odklanja va* kar je v zadrugi doerevalo. na ikodo de lavrov. Po zavzetju vlade s strani faitstov on as pridela zopet Ukane proti podjetju. Te Ukane on se vrtal« potom ohlaatev in veda« pod pretvezo slabega finančnega Manja, ki pn Je Mio umetno povzročeno ud unspa, ki jz Imel v rabah suhim m > tkarje »mendranja ter tlecsl to grl« po i djelje. Vse to ta Infsrtapnust jiroleiaria-lu je privedlo ho tras. ha je Ml upravni svet priailjfei demMeniretl Profek lura j«, posluj«Jut sr. tkfeer jj je pave da stala prav, starih as«trtjahta takta i nov. |*ostala na ta na/k n goa|mdar|ra imdjetja ter Ifneuevsla adrninistrailvno komiBijo. ki se je marala orientirati |»» trm ila privede /adrugu na pit lavi ■ sto* »kih korporacij. Ker se ravno govori o dolgovih. M M 1 In Inlersoanino v|»ratati ing. bortlja, ravnatelj« Zadruge, ako Ima res dolgove. koliko znavajo In kake vrste d« on. I*ri tem M M ki treba Izrertio povdarltl ako ao ti dolgovi realni ali pa—.. fiktivni Kajti oe dobro zna. da m nepromic -nine. naprave In nutterlal lahko ceni INiljohno, nizko ali visoko. In polam se eno \|*msanje: kako to. dn medtem k« je podjetje na robu propad«. ugotavljajo kreditni zavodi akliv-1 nooli in pasivnosti, zagotovila jo interr-. ar vsem upnikom in oe zavezulejo plačati takoj delavce. Tn je ravno ngan ka t,... ra*lsto\»ka komisija skliCe no treh nosečih •neumornspa- dela za— rotitev Ktavbinake zadruge, na tihotna shode za imenovanje delegatov na kongres l*o manj kakor enem dnevu prednazna ml« pa ae shodi na tihotna suspendira i jo. 1'ravl se. «)a ni prtvlo do sporazuma i z bankami in— da ni mogoče nic napraviti. Prefekt rarpuva zadrug«, jo 1 likvidira z dekretom, ki s drugimi in-diakretnoatmi vred razkriva talnoat. Ilavno tako kakor ob priliki nanada proti Delavski banki. ReOoj se proti Stavbinxki zadrugi manevrira Kredttuk zavod, ki da ne moro vec imeti ud nota jev a podjetjem, ker je falitno in ako ae Ut« ne pod v rte gotovim pogojem ki au vse prej kakor finančnega značaja, kot n- pr. imenovanje upravnega sveta • kompetentov*. to ae pravi prijateljev fatazma. Sfavblnska zadruga je imela *a gl v I jenske sile. ampak je ni Mlq mogo ce dobili legalnim potom. Da se jo m-vojuje, ae zateCe k igri provnetja dolgov in kreditov a strani zalagajočih bančnih zavodov, ki pripravljajo zadrugo ali konaorrij ki M Ml popolnoma odvisen in premoženja katerega M tvorili milijoni Is prebitka StavMnske zadruga. Z drugimi. I>e seda mi povedano, polatca se protnolenje vitalnega zavoda, zato da ne ga violi v drugo podjetje ki naj ho alepu orodje v rokah vladaj • -a klike. In da bi *e' laija razpolagnl-i z imetjem, ne jemlje -lanom pravico Imenovati si rno likvidatorsko komisijo. Itazlogi javnega reda n katerimi a« opravi.'u je suspendiranje kongresa za likvidacijo. <>lmta Ja jo sedaj medtem ko je prefekt uroka k«miotja *e pred dvemt tedni (kadar as ja mislilo, jn se b> »K Mie podjetje IsgataMn petam) MM m lem ha talita dana. V tem notam aluCaju ae Koce pri mani ti znan« sisteme nasilja. Zato vsebuje iekrrt primarno ta tista, ki ao najbolj razburjeni: vojne ataodorance ki ae bojijo, da ae jim bo zaplenilo hita. grad ■jp klerik je sprejeto Zadruga, kakor tudi delavce, ki imajo dobiti ta mnogo tednov plac«. Medtem ko je •rde*«* Ta druga ■ir1a> denar. Jim falitem .dar ■ je- polom lunik tu. kar je bilo skotat ■puMjeno. To takem dokazu veliko lul nosti ne bo noben proletarec in t.mH ti 1 An i posestnih v Julijski krajini n.tnll) da je fazisem sito ki je v alutM raznih magnatov tipa Koaulic. In tale po:etn ko je vlada poskrbela, da ae Ukvtdlra je vojne odškodnine a kosi papirja, kt ae dajo bopve kake spraviti v denar. TIMI, ki si razlagajo tako počenjanje s tem. da je Mia Zadruga •rdaca* blizu resnice. N« da je dajala prol»:ar skl m institucijam, ravno narobe: stala je dala vol va dokaj iHev. Vlada, prefektura in faiizem ao hut* II zavladati brez kontrol« tudi v tej in-itlfurljl. delavstvo pa mora vedno ostati v temi in morda uprav radi :ega s« je uduftllo zadnji gina delavstva. •Uv» rstoro*. zato da ae bo moglo nenu>*ef*o manipulirati. DELAVCI KMETJE I ČITAJTE IN KAZtWJA|TE VA* LIST. UCtTB SE. PMDOBIVMTE novih sooHuenikovi — ■■ II 11 Glasovi s dtfsls Croi vrb nad Idrlto Dolg« js ta. kar ae je zadnji članek, namenjen •Delu*, postavil od nas. evno-v rdi ih trpinov delavcev In hmMov. Ce i lovek gleda na« vas s pmoiaasgs Ajd- ka ali Velike PeC| M rekel, dn v tl pzi-jeznt gorakI »astri, z lepo beta rsvbvV ju v -rodi. »Ive vsi ljudje v božjem astra, srečno In zadovoljno življenje. AH M ta kruto varal' Tudi tukaj sive delavci, delavk«, dninarji, kmetje bajtarji tn lagal M ae, ako M dejal, da jr njih življenja »bzveks dostojno. Nasprotno. Morijo ae od zora d« mraka la kljub temu nimajo nic. Ce lira kmei hib. in par krav. ga tarejo ta bf- veliki davki, da k mah. va, davka oa leto j>ta< a. kakor je v rodne preato-bnjr Zdaj ae j« protajm«. čemu tolike davkov, kdo ima korist ud njih' Delov no ljudstvo gotovo ne in tudi ne gredd v njegove potrebe. Vse. za kar nas osle-p« rt j« požrejo tisti kateri nam sedijs na vratu, naa tlačijo k tlosn ter pijrje vato kri. A nat delavec in kmet. kakor tudi dutevni delavec, gleda vse to imsivna od strani In trpi bogu vdano, namrete da bi ae zavedel svoje agod«v inske naloge. katera mu pripada in "e začet organizirati v proletarsko delav«ki stran ki in se temeljito izobrntevatt. ker le v organizaciji In ra vednosti je muc delov, nega ljudstva. Za nato vas je potrebno delavske I : nit I -t*— l—1— drstavs » citatni-co tn dobro urejeno knjižnico, ker ce U-delavstvo telesno in duw»no pripravljeno na velike dogodke, kateri gs čakajo, jih bo t lahkot« premagata In se osvobodilo is krempljev sutenjatva in kapitslistlrnaga Izbori »ra n la 7« pomni mo M delavci in kmetje ge-ato natega velikega učitelja la bojeval ka Karto Marta, da osvodttov delavcev mora Mti delo delavcih samih' Delavci celega sveta, adrutlte ae! Tudi vera j« strup m narod. C« Je e slutbi kapitalistov, bogatašev H po- SofetaiHiiiife MmMMm mmrajntMMd MlMM Pred dnevi ae je zbrala stav enaka Ko-■i.umatirna mladina, na dveh aataaa kih. da se skupno spomni padlega aodr. Karto Starca. Prvi sestanek os js vrkil na Krasu. dn«t na (rtirttfcem. Na oba sestanka as jr Kusnunlaticna mladina odzvala a točnostjo In rodom, kateri lam aajvstje vataost za nota dana »a je delovanje. Hama nek m jr vzMI e ptpstasm rada. jamto prttn e dobri st—tam rta tn n ramam dala z>zv—h* Kiiaizlitltai mladine, (de le tke je Mia gspslna kat va dobro pomen nategi skupne— delovanja. P« otvoritvi sestanka je provael bese Iroada da »ta rar dtal|a Batam ki atoa pota*« Kato db* tskbtam patom. na| aamndama g—to* tafa ae—»g takta aailior Op—Mik todkjtaatj: D. KNIN: Štlrji govori Gsvsr slsvcoskl iotelifeaci - Na. ta nismo poHtikl. mi smo kul* torni delavci, politika je odgovorna za pravim« uporabljanje na«h duševnih proizvodov v korist < lovetke drubbe ! O, počasi, dragi moji intelektualci I Ti ato dal to rtovsshs drnlbe. v kateri MoJMs. VI. ki rodil« velik« mirti, ki rodita načrte vos— njen«— gib—ja. ki sto aj«— dinamična sila. Imats agro nem vpHv — to drulbo Ak> — nimate odločilne— vpliva, je t« vata Itn vda Nimate — zato. ker vam .v bolj komod-— Mti privesek vladajočo— razreda, kateremu slutit« tn katero— konfno smatrate svojemu —rodu. Blesk kepi talin— vam je —lepil od. «laM ste. pro malo je v vas samonikle—, odtr— li sto •e od svoje— —roda. tzpuMII ste tl« Izpod svojih nog In da—s. v svetov—m viharju m nihale v nadih valovih, kakor trat — vodi. Broz s—raja at« la broz mod Gnijete v tradicijah razreda tn danes be st« rt as vat zapazili, da va« gospodar propada ato zmedeni, ka- kor hlapci gospodarja, ki stoji |—4 konkuraom. Toda stvari si danes lasne Na sini strani izkoriščani, na drugi tzkortbtovalri. Vama — ničesar! Iskortvevanl a« zavejo —rod. izko-tabtovalrl — pijavk«! H kom hecetof L —rodom, a*l a pl javkami? Ura Mja ia vi ae morete odločiti'. . B Draga moja Inteligenca, danes rtojlb cisto Izven svoja— naroda. On I« — po zna. ker ti n« delal tanj. ti — Mvta » njegovih vrstah. Tl uMvarjnb kulturo aa buriujski razred, priatno Mirtujsko kulturo tn mio j« —ravnost smrtno In zabavno. ako te slUimo vzkllkavati In vzdihovali: •*’r . Boljsevtki prihajajo, njihov A— j« tu. njihov pohod je siguron In njihova ura neizogibna - toda kaj. ko ps —■ bodo morda pometali — ulico In posili —te kulturno delo ... I Morda pometali — ulico In pa—zlil vato kulturo! (», — morda, m— prav gotovo! VI rtujito izven —a. vato kultura ni —ta kuHara Vato kultura ja med —ml to idav—j akrahlraia. Narod nit— bito mr od aja in vi st« tuji hlapci, — zagovarjat« nas, bera tov. ampak —•« nasprotnik«. Ml hor«mo avuj« kuliunm delavce, ki bodo ustvarjali našo kultu ro. ki m bodo borili odprto in iskreno za —te kulturna vzora, vas — — vidimo nikjer v svojih vratak. Vidimo — v— v vrstah svojih na aprotaikov in ker smo —povedali boj njim valja to boj tudi vam. Ako Imate samo malo pojma, kako M v— rad Imel nad delavski —rod v svojih vrstah? Alt varta, kako ae počuti —to delavstvo, ako im« v avoji sredini inteli—nia. ki aloji —omahljivo m odkrito v njegovi crnl vrtal? Mu» duha. — je v— —k Da s« zapre U aa —»a vsoro kakor mi, aanlravaat ia pozabljeni In jutri bo umrl ■ —mi — vrtalih, ako bo potreba, ali — — barikadi a pubko v rokah. Dola —m načrte m boj. kar tl ao rev— tako potrebni, kakor sila —»Ih miblc. Ali imate pojm, kako m je nato delavstvo razveselil«, ko j« izvedelo, da stoji v Ljubljani potdetot študentov -komunistov na njegovi strani? Petdaart Hudem ov komunistov, ki tvorijo z nato tovaraibko omiadi— a— m mo organizacijo, petdeset »tudentev, petdeset mo! Intelektualnih delava- v Min*;; bodal nosil. Fetdeset mo« —M proletarske kulturo. In. ali vaato. dragi moji intetokt—k-i. kako ukabolj— J« nade proletarsko de lavatvof Ali veta« kako red— In hva leb— pohaja v nato predavanja, —to diskusije In —to polltlc— *ote In neprestan« zahteva m vec. t« vec. P« v — ni. pa aa — zmenile za to njegove sahie va. Cim bolj v— klic«. Hm bolj betlte od njega In M delala ra narod? Nam delavska tovarniška in obrtni tka mladi— m beta Irt zahteva obrtne nadaljeval— tol«, koliko peticij — vlado. — magistrat, koliko protonj v Ja v nota j« to odposlala?! Poveodi gluha u M— Sedaj pookuta organiznvati sos-no jo obrt— toto Koliko energije v teh mladih proletarcih, ki robota jo ed zore do mraka ra kopito Hotimo gospodo! Kolika vetrajnost v bor« ra z— njem In ia kultura. Kolika tol ja m —prod kom! In vir Kje M«. v| Intatoktuatr'? Ive ram lepe prilike m delo ra —rod. Ko M «4 ves vsak samo a— ure — led— manj pnjil v smradni kaverni, pn M Mia to pereče v preran Je nnge proletarske mladi— reto— Zatorej — rod! as. drage moja eto-venaka inteligenc«, ako to bo jetri to —rod brcnil kakor kubka — rosto In asm—I «• teboj v— tvojo kultura Tl tani— nikabth zvez t njtm. s njegovimi potrebami In njegovimi daljami. Tl M mu tuje ia tuja mu je tvoja meltea-ska kultura. la k« ae danes lovHe po araku, tara tol pad nogami ta k« v— gleda ra« toe-ge— in M—taas Izgubijo—, br— c—*, menjavajoč svoje veora ta naasee kakor dete svoje Igračke P«*—* — rorao. kaj je bolj Mrsmstas. vi eM vata na—ti. Nekdaj sta m —m adaH drogami. Nekdaj et« Mii fantje Igpeli stenam peaara is grla. Bela vse ja eedrtles ramlatal ta v Tak« st« nam paM: Mi. kar n— je kovntov, ral bera« val h—alk kova H svoja erra. kovali ero« meroj Vta: to—I rudarji M Idrtja. M TVbevnfe. . Ir ptavrav pronfeMk. u Kaplje, to feragetall devinski epaljata rthozjA pol—gl —nart to ta— trsaake - deta. kot de kipariš je tasta taped dtata -vi. akljucsau tkabrl od od stotov, rteifee* smrdljivci, ravttt v esaeta eaaM duh. vi mH—i*. U nam ne—e -uto. zidarji ta toenc. astaarjl MdbvHkt drvarji pa ta mak. tata vsaaM Naaal tl mec ki arjet ta segat - dratom n —torapatta tl r^m V. Ufeifek* * tanM —ros v vrUacs ratrai ranM ravtoMfel rta vec. Vipavec brbljavi ratotafetta bernkt ketota val ki pe—ete eMe—^bpttotta e>MK bradam v -dacneel v ebatata^ddra Sate berae ral —v—I kovan trde bovafe. tod— pttontofe. de — — med nami aigie—a. — ata« dan. — prt— ran _ — vetodK ptade afl|Bi w (