Leto LXXV., št. 122
Spedlzsone tu ahbo namen to Poštnina plačana v gotovini.
$0 cent«
OREDNUTVO £N UPRAVU LJUBLJANA. PUOCDfCTVA ULKa
2ABTOPBTVO as ofiut Is Kr*dj«mna Rall> ■ DNIONK FUBBIJCITA fTAJLIANA & A^ MILANO
ESCLUSTVA psr ka pgbbiirfta dl DNIONK PUBBUCRA ITAL1ANA ft.
itaBana ed
A^ MILANO.
Bombardiranje pristanišč v Bizerti in Suši
Pogođene so bile izkrcevalne ladje in manjša petrolejska ladja — 9 sovražnikovih letal sestreljenih
Glavni stan  Italijanskih  Oboroženih sil
je objavil 28. maja naslednje 1098 vojno poročilo:
Italijanska in nemška letala so napadla pristan-šči Bizerto in Sušo in zadela s bombami izkrcevalne ladje in majhno pe-trolejsko ladjo.
Med ponovnimi letalskimi napadi sovražnika na otok Pantellerijo, ki niso povzročili niti žrtev niti škode, je obrambno topništvo uničilo 5 letal.
Nadaljnji letalski napadi na kraje na Sardiniji in na Siciliji so poškodovali nekaj poslopij. Naši lovci so v bojih sestrelili dve letali, medt4*m ko *ta dva bombnika treščila na tla, zadeta od strelov obrambnih baterij v bližini S. Antioca in Deeim o mu n n 11 ja-
Dva nasa lovca se nista vrnila na oporišče.
Špansko priznanje italijanskim letalcem
Madrid, 28. maja. s. Tukajšnji tisk §e vedno z občudovanjem komentira bombardiranje vojaških objektov v Italijanski vrtjodni Afriki in v Sudanu. Tisk poudarja izreden moralni pomen podjetja, kakršno je mogoče samo z najbolj popolno tehnično orgranizacijo in z odličnim materialom ter hrabrostjo pilotov. Last »Alza care opozarja v t<
redno kakovost letal »5-32« ter omenja [ izredna druga drzna podjetja s temi letali, kakor napad na petrolejske naprave na otoku Bahreinn. polet iz Rima v Tolcio in prejšnje polete v italijansko vzhodno Afriko. Hvaleč hrabrost fašističnih pilotov, pišejo listi, da je pojav italijanskih ^tal nad Italijansko vzhodno Afriko obljuba za povrate k na to področje.
Maroški list o borbi prsti anglosaški plovbi
Tetuan, 28. maja. s. Mareški list »Ba-riddi Esabaa« piše v uvodniku o stanju zavezniške plovbe na Sredozemskem morju in poudarja, da so zadnji letalsko-po-morski uspehi Osi v borbi proti angleškim konvojem ob severnoafriški obali navzlic osvojitvi Tunisa resno ogrožali pomorske ssveze med zavezniki v zapadnem "?redo-semkem morju. Zaradi stalne in učinkovite budnosti Osi je prehod skozi Sicitski preliv še vedno skrajno tvegan.
Švicarski tisk o odpornosti italijanskega prebivalstva
Bern, 28. maja. s. švicarski listi prikazujejo v dopisih iz raznih glavnih mest letalsko vojno. Dopisnik iz Rima piše, da je treba priznati, da civilno prebivalstvo v prizadetih italijanskih mestih v tem trenutku izpričuje veliko sposobnost za prilagoditev in velike civilne vrline.
Ustanova vsjvođe d'Aosta
Rim. 28, maja. &. Ustanovljena je bila »Ustanova Nj.Vis. Amedeja Savcjske^a vojvode D'Aoste« s sedežem v Neaplju. Banca d'Ittlia je ustanoviteljica ustanove s kapitalom 250 tisoč lir, ki bo porabljen za štipendije diiakorn vojaške šole v Neaplju, katere gojenec je bil tudi umrli D'Aosta. S tem se je Banca d'Halia poklonMa spominu Nj. Vis. vr jvode D'Aosta in ovekovečila slavni lik junaškega branilca Amba Alagija.
Zahvala švedske italijanski vladi
Stockholm. 28. maja. s. Lit »Allehanda« izraža zahvalo Švedske italijanski vladi, ki je darovala švedski državi zemljišče, na katerem je zgrajen švedski zavod v Rimu. Italijani in
>hničnem članku na iz- Švedi, piše list. so se vedno spoštovali in od-tal  »S-32<x  ter  omenla ! nosi med obema državama so bili vedno od-
lični Te dni je italijanska država dokazala svoje prijateljstvo do naše države. Podaritev zemljišča ni običajno dejanje, temveč dokaz o lepem kulturnem sodelovanju med obema narodoma, ki imata iste ideale na področju kulture in umetnosti.
Švedski Ust u odnosih med Italijo in Albanijo
Stoekholm, 28. maia. s. Rimski dopisnik »Stockholms Tidningen« piše, da Italija ni proglasila samo, da morajo veliki in mali narodi enakovredno in brez zadržkov sodelovati, temveč je tudi dejansko izvajala to politično načelo in sicer v Albaniji. Dopisnik poudarja, da je italijansko zadržanje do Albanije zelo liberalno in daje tej balkanski državi kar največjo neodvisnost. Ob zaključku pravi dopisnik, da je Albanija v pravnih odnosih z Italijo v enakem položaju kakor Islandija z Dansko pred vojno.
Junaška smrt rezervnega bersaljerskega poročnika Giuseppa Libassi]a
KSm. 28. maja. s. Bersaljerskl rezervni poročnik Giuseppe Libassi iz Palerma, civilni komisar v Savniku (črna gora), ki ar> ga uporniki ustrelili, je bil po smrti odlikovan z zlato kolajno. Zgodovina zasedbe balkanskega ozemlja bo vsebovala strani slave in junaštva( ko bodo napisana juna-iPtva, ki delajo čast vsemu narodu. Poročnik Libass' je odšet iz svojega bivališča uradno v Žabljak. Ko se je mudil v vojašnici finančne straže, so g*a napadli uporniki, ki »o obkoliti hišo in pozvali vso posadko, naj se preda. Poročnik Libassi je na po-nv odgovoril s streli iz svojega revolverja ter se je branil s svojimi maloštevilnimi možmi do zadnjega naboja. Bil je ujet in je skušal dvakrat pobegniti, toda ni mu napelo in ostal je ujetnik upornikov. Zaslišali so ga večkrat, na vprašanja sovražnika pa je odgovarjal kot italijanski vojak, ki veruje v uspeh in svetost stvari, za katero se bori. Uspelo mu je po telefonu sporočiti poveljniku našega polka, kje se nahaja. Zahteval je. naj se ta kraj bombardira, da se bo položaj razčistil. Ko se je 6. avgusta L 1941 bližala osvobodilna prednja straža., je vedel, da je njegova usoda
Sporoč'te starešinam, da sem cpravljal svojo dolžnost do zadnjega. Povejte družini, kako sem se kot resničen Italijan zadržal!«
Temu svetlemu junaku je bila podeljena zlata kolajna v spomin z naslednjo obrazložitvijo:
Kot civilnega komisarja so ga premočne uporniške sile napadle in zajele po srditem in junaškem odporu. Med ujetništvom je dajal svetel zgled ponosa in vojaškega dostojanstva vzpodbujajoč tovariše. Zavračal je laskanje, da bi si rešil življenje, ker se je zavedal, kakšne bodo posledice njegovega zadržanja. Ko mu je bilo mogoče navezati stik z našimi četami, ki so napadale ta kraj, da bi vrgle upornike s postojank, je odločno zahteval, naj se bombardira hiša, v kateri se je z ostalimi ujetniki nahajal, da bi bilo s tem olajšano prodiranje naših čet. Pri tem se je zavedal nevarnosti, ki mu je pretila. Ko so ga ločili od vojakov in ga odvedli, je bila njegova exTna skrb, da je svojim možem priporočil, naj sporoče starešinam in njegovi družim, da je do kraja izpolnil svojo nalogo Bil je zgled najčistejše vere in najvišjega
zapečatena. Zato se je vedro poslovil od junaštva. — Savnik — črna gora v avgu-svojih mož in dejal: »Zame je vse končano! | stu L 1941.
Novi uspehi Japonske vojske na Kitajskem
Nank'mg. 29. maja. s. Glavni stan japonskega ekspedicijskega zbora na Kitajskem poudarja v svojem tedenskem poročilu, da je bi! 20. t. m. zaseden Juian<jkvang. važno sovražno operišče v južnozapadnem delu pokrajine Hu-pej ter dohodno pristanišče do 6. čimgkinskeoa vojnega področja Poročilo pravi nadalje, da je vojska kitajske narodne vlade pod poveljstvom generala Isoua Pinevarna učinkovito sodelovala z japonskimi edinicami. Glede spomladanske ofenzive v odseku Tathsinga zatrjuje poročilo da se je pohod zaključil 20. maja po velikih uspehih. Uničena je bila kitajsko-komunisrična armada na področju južno od železnee Šihnan—Trejuan. Glede letalskega delovanja poudarja poročilo, da japonsko letalstvo sodeluje s silami na kopnem v vsej Kitajski in je med tednom bombardiralo Šengijang v pokrajini Hunan, Jenev v pokrajini Fuking in povzročilo hudo škodo na vojaških napravah teh krajev.
Obletnica portugalske narodne revolucije
Lizbona, 28. maja. s. Obletnico portugal-Ae nerodne revolucije, ki je bila 28. maja 1926, so proslavili z velikimi manifestacijami vojaškega značaja, katere se je udele. tOo več sto vetenaoov iz kolonijalnih vojen.
Potres v Nemčiji
Berlin, 28. maja. s. Preteklo noč so na področju Frankfurta zabeležili nekaj potresnih sunkov. Tudi v drugih središčih južnovzhodne Nemčije so čutili potres. V Frankfurtu so bili potresni sunki tako močni, da so meščane zbudili.
Bern, 28. maja. s. V Švici so zabeležili ob 1.23 močan potres, čegur epicenter je bil bržkone v Wiirtem bergu. Žrtev in škode ni bilo.
Freihurg, 28. maja, a Potresne sunke, Id so jih čutil ponoči na področju Wiirtenriber-gu. so zaznali tuli v Badenu in v AlzacijL Potresni sunki so bili močnejši kakor ob potresu dne 2. maja.
Stuttgart, 28 maja. s. O potresnih sunkih, ki so jih čutili ponoči v vsej južnom. padni Nemčiji, se doznava, da je bila najbolj prizadeta ve« Ostmettingen v okrožju Bal in gen. Med potresom so opazili nenavadne svetlobne pojave. Glede narave potresnih sunkov poudarjajo, da gre najbrže za prave potresne sunke, ki jih povzroči premikanje obširnih zemeljskih plasti
Hrvatsko-slffvaSka pogodim o civilnopravnih oilmiiili
Zagreb, 28. maia. s, V zunanjem ministrstvu so bile izmenjane ratifikacijske note k hrvatsko-slovaški pogodbi O civilno-pravnih odnosih-
NAROČAJTE »DOBRO KNJIGO«
Pozdrav italijanske mornarice jap
Rim, 28. maja. s. Ob 32-letnici pomorske zmage pri Cušimi in ob prazniku japonskega pohoda je admiral Arthuro Ri-ccardi, podtajnik v mornariškem ministrstvu poslal japonski mornarici tople čestitke, v kateri poveličuje žilavost, s katero se japonski mornarji ob strani italijanskih in nemških tovarišev borijo v tej mogočni vojni, od katere je odvisna svoboda narodov. Poslanica omenja junake Port Arthurja, Cušime, Pearl Harbourja in Filipinov. Iz vrste teh junakov izhaja tudi admiral Jamamoto, ki je junaško padel v prvi črti. Topli pozdrav italijanske mornarice se zaključuje z ratrdilom, da se japonski mornarji borijo skupno z italijanskimi in nemškimi za novi svetevni red.
Tokio, 28. maja. s. Kr. veleposlanik Italije se je podal ob spremstvu Kr. mornariškega atašeja v mornariško ministrstvo, kjer ga je sprejel minister šimada. Temu je veleposlanik Italije sporočil, da je Nj. Vel. Kralj in Cesar odlikoval velikega admirala Jamamoto z najvišjim vojaškim odlikovanjem. V Ducejevem imenu je veleposlanik izraz'I sožalje ob žalovanju japonske mornarice. Minister Šimada se je zastopniku Italije zahvalil v imenu japonske mornarice za viseko počastitev velikega admirala Jamamota m je naprosil veleposlanika, naj se zahvali Duceju r^a eo-žalje. Kr. veleposlanik se je nato poklonil ob krsti velikega odmirala v mornariškem krožku.
Odbiti sovjetski napadi na kubanskem bojišču
Uspešne akcije nemških izvidniških in napadalnih
oddelkov
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 28. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vzhodni fronti kubanskega pred-mostja je sovražnik včeraj ves dan nadaljeval svoje z oklopnimi in letalskimi silami podprte napade. Po hudih izmenja j o Tih se borbah, v katere je naše letalstvo odločilno poseglo z močnimi silami, so bile sovjetske čete odbite s krvavimi izgubami.
Na ostali vzhodni fronti je bilo mirno, razen pri nekaterih uspešnih lastnih akcijah izvidniških in napadalnih oddelkov.
je bilo zrušenih nad nemškimi črtanu, 23 letal pa je strmoglavilo na sovjetsko stran. Sovražnik je imel krvave izgube in je moral na bojišču pustiti mnogo tankov. Med 160 sovražnimi tanki je protiletalsko topništvo uničilo 48 najnovejšega tipa, 13 tankov pa je letalstvo izločilo i« borbe. Ujetniki zatrjujejo, da so bili napadajoči oddelki popolnoma uničeni. V tukajšnjih vojaških krogih poudarjajo, da sovjetske čete navzlic temu nadaljujejo svoje napade, kajti odstranitev kubanskega predmostja se zdi sovražniku strateški cilj. ki ga mora z vsemi silami doseči. Napadi  sovražnika   v   ostalih odsekih
Nekaj lahkih  angleških  bombnikov je j fronte niso ****** nobenega u*~
priletelo v snoenjih večernih urah pod za- t ščito oblakov nad nemško državno ozem-
Razprava senatne komisije o Šolstvu
Rim, 28. maja. s. Pod predsedstvom senatorja Belluzza in ob navzočnosti ministra za narodno vzgojo se je sestala komisija za narodno vzgojo in ljudsko kulturo v senatu ter razpravljala in odobrila zakonske osnutke, tičoče se osebja šol v pokrajinah, ki so bile priključene Kraljevini Italiji (poročevalec Orano). Verdijevega narodnega spomenika v Busseru (poročevalec Sammartino), plačevanja šolskih taks za učence, ki se odselijo (poročevalec Spaslano). Razen predsednika mi-j n istra in poročevalcev so se razprave ude-I ležili senatorji Costamagna. Rubino, Cs-ratolo. Centile. Maraviglia in Balbino Gu-gliano.
lje in metalo na nekatere kraje rušilne bombe. Sestreljena so bila tri letala.
Preteklo noč je angleško letalstvo napadlo zapadno nemško ozemlje, kjer je posebno v Essenu zaradi odvrženih rušilnih in zažigalnih bomb nastala večja škoda v stanovanjskih okrajih in na dveh bolnišnicah. Prebivalstvo je imelo izgube. Noeni lovci in protiletalsko topništvo so uničili po začasnih poročilih 24 sovražnih bombnikov.
Težka bojna letala so bombardirala pristanišči Bizerto in Sušo ter dosegla zadetke na ladjah in pristaniških napravah.
Hud sovjetski poraz
na kubanskem bojišču
Berlin, 28. maja. s. O včerajšnjih borbah na kubanskem predmostju. ki :"ih omenja današnje vojno poročilo, so v tukajšnjih vojaških krogih doznali naslednje podrobnosti: Po zapornem ognju sovjetskega topništva, ki ie trajal nekaj ur, je napadlo nemške postojanke na *>zkem bojišču IS pehotnih divizij "n 5 botjsevi-ških oklopnih brigad. Sovražne čete je podpiralo okrog-  200  sovjetskih   letal. 48
Volk je menjal samo dlako
Razpust Krm Interne ni odstranil nezaupanja v boljše-
viško nevarnost
priseženi tisoči prostovoljcev, ki so prišli z vseh zasedenih področij na vzhodu. Sla-vnosti so se udeležili zastopniki zasedbe-nih oblasti, močna skupina predstavnikov
Monakovo. 27 maja s, r>Munchner Neu-ste Nachrichten« poudarjajo, da človeštvo še naprej prevzema ^roza zaradi zločinov, ki kažejo pravo sliko boljševiške pošasti,
med tem ko skuša Moskva na vse kriplje i nedavno ustanovljenega ruskega osvobo-
dokazati  svetu, da je s teatralno razpu- i dilnega odbora, skupina višjih oficirjev in
stitvijo Kominterne obenem s kožo spreme- več pravosla-.Ttih svečenikov, med njimi
nila tudi nrav in vstopila v vrste pošte- ! metropolit iz nekega večjega ukrajinskega
nih  ljudi.  Po Katvnu je sedaj  na  vrsti I mesta Na velikem trgu, kjer so bili raz-
odiseja 60.000 Estoncev, ki so jih Stali- i vrščeni bataljoni, so zazvenele t rombe. Ce-
novi rablji iztrgali s silo domovom in jih I te so stale v pozoru. Neki višji oficir je
internirali v Sovjetski zvezi, kjer je večina že pomrla zaradi lakote, slabega ravnanja in mraza. Vemo tudi, nadaljuje list, da so se na Letonskem in v Litvi ponavljali isti zločini, in vemo. da je samo nastop nemških čet v juniju L 1941 preprečil uresničenje peklenskega boljševiškega načrta za popolno uničenje narodov vseh treh baltiških držav. Ti nesrečneži bi bili poslani v množicah v Sovjetsko zvezo, kjer bi jih trpinčili in pobijali kakor na tisoče Rumunov iz Bukovine in Besarabije Kruti usodi so lahko ušli samo Finci, ki so do zadnjega moža izpraznili narodno ozemlje, ki ie bilo prepuščeno Moskvi v marcu 1. 1940. Svet ie tako dobil bledo predstavo, kakšna bi bila jutrišnja Evropa, če bi boljševizem z bratsko no m oči o nad vse civiliziranih anglosaških demokracij obveljal na boršču. Sovražni tisk o vsem tem ne ve ničesar ter ie v glavnem zaposlen s tem. da kad* Kremlju in njegovemu temnemu poglavarju.
Sofija, 28 maja s. »Zora« piše v uvodniku, da je razpust tretie internacionale zadnja past, v katero bi Moskva rada naivne narode privabila, toda posledica 25-letnih izkušenj je taka. da mhče ne bo verjel v to novo sleparstvo. Pokolj v Katvnu, preobrat zadržan i a Moskve do poljske in srbske begunske vlade ter verska farsa vladajočih v Kremliu so nainovejša dejstva in dovoli nrepričljiva, da bodo tudi naivneži oprezni
Carigrad. 28. maia s. V svojem uvodniku se »Tasviri Efkar« zotvet povrača k razpustu Kominterne,'zatrjujoč, da se Čudi zaradi tolikega hrupa o tem sklepu, kakor tudi zaradi zadovoljstva, ki so ga izrazile razne zainteresirane stranke. Člankar piše, da sklep ne bo mogel občutno vplivati na komunistično akcijo v raznih državah, kajti komunizem ie bolna ideologija. Odstranitev Kominterne ne pomeni odstranitev usodne ideologije, tem manj ker obstojajo druge organizacije v Sovjetski zvezi, ki opravljajo v delovanju Kominterne nadreieno me<marodno u dejstvo van j a V bistvu smatra člankar sklep o razpustu Kominterne za popolnoma neučinkovit, kajti druge javne ali skrite komunistične stranke še naprej delajo v raznih državah.
Th prosta volj *
narekoval s svečanim poudarkom prisego, s katero so vojaki novih osvobodilnih legij izjavili, da se hočejo boriti do smrti za osvoboditev ruskega naroda izpod boljševiškega jarma. Nato je bil kratek verski obred, po katerem je metropolit blagoslovil vojake. Neki višji oficir je izrazil svoj in svojih soborcev ponos, da se končno lahko borijo proti smrtnemu sovražniku omike ob strani vojsk, katerim je usoda dodelila nalogo, da rešijo pred barbarstvom večtisočletno evropsko kulturo. Ne bojimo se težkoč. nevarnosti in žrtev, je dejal govornik Preveva nas navdušenje in dviga nas granitna volja, ker vemo, da se borimo za pravično stvar in da sta od izida te ogromne vojne odvisna življenje in blagor ruskega naroda in njegova osvoboditev izpod boljševiškega jarma. Od te vojne ie odvisen preporod države, ki bo končno lahko navezala slavno preteklost svojega naroda z lepšo bodočnostjo. Po govoru je množica pokleknila in zapela staro pesem s stepe. Obred se je zaključil z mogočno parado čet.
Sovjetski poziv za pokol poljskih oficirjev
Varšava, 28. maja. s. Poljski tisk objavlja besedilo senzacijonalne listine sovjetskega maršala Timoscnka, ki je mad poljsko vojno pozval poljske vojake, naj pobijejo svoje oficirje. Listina izvira iz jeseni 1. 1939 in kaže, kakšne so bile že tedaj sovjetske namere. Te namere so se uresničile kasneje v Katvnu. Sovjetski poziv, ki so ga razdelili med poljske čete, pravi: Oficirji in generali so vaši sovražniki, ki si želijo samo vaše smrti. Ubijte torej svoje starešne, vsekakor pa ne poslušajte njihovih ukazov. Zapodite jih od svoje države in pridite na našo stran. V rdeči vojski bodo z vami bolje in prisrč-neje ravnali.
Poljski begunci ne zaupajo mmgUHđ vladi
Ittm. 27. maja s. Poljska begunska vlada v Londonu je poverila Avstraliji zaščito poljskih
nih vdorov, ki so bili v ostalem takoj blokirani. Po obširnih pripravah na področju Petrograda. kjer s« bili ponovni dvoboji med topništvom, domnevajo v tukajšnjih vojaških krogih, da se bodo kma, lu razplemtele tudi v tem odseku ostre borbe.
Berlin, 28. maja. s. S kubanskega nred-mostja poročajo o ostrih borbah, v katerih pa so bile sovjetske čete poražene in so morah pustiti na bojišču številno mrtve in ogromno količino vojnih potrebščin.
Iz vojaškega vira .se doznava nadalje, da so skupine sovražnih letal včeraj napadle nemško ozemlje in odvrgle rušilne ter zažigalne bombe. Tri sovražna letala so bila sestreljena. Preteklo noč so sovražne letalske skupine zopet napadle Nemčijo, predvsem mesto Essen. kjer je nastala huda škoda v stanovanjskih okrajih. Zadeti sta bili tudi dve bolnišnici. Po dosedanjih vesteh je bilo sestreljenih 24 sovražnih letal, to je 10 odstovkov napa. dajočih letal.
Hude sovjetske letalske izgube
Berlin. 28 maja. s. Tudi včeraj so nemška letala, kakor se doznava iz pooblašče-nega vira, napadala v množicah sovjetske ofenzivne priprave. Na fronti kubanskega predmostja je več sto bombnikov in str-moglavcev učinkovito podpiralo borbe na kopnem, napadalo pa je tudi vojaške objekte v sovražnikovem zaledju. V južnem in srednjem odseku je nemško letalstvo bombardiralo železniška križišča in oskrbovalne avtomobilske kolone sovražnika Po dosedanjih vesteh je bilo na kubanski fronti zrušenih 18 sovjetskih letal. V zadnjih dveh dneh je bilo sestreljenih 6P sovjetskih letaL
Berlin, 29. maja. s. Nemška pol ura dna agencija doznava, da so boljševiki izgubili 28. maja 43 letal, med njimi 36 \ južnem in srednjem odseku. Pogrešajo 3 nemška lettla.
S finskega bojišča
Helsinki, 28. maja. s. Finsko vojno poročilo javlja, da so Finci v zadnjih 24 urah na fronti Aunuške ožine odbili sovjetsko izvidnico in ji zadali izgube. Na ostalih frontah obojestransko krajevno udejstvovanje topništva in izvidnic.
20 angleških bombnikov sestreljenih
Berlin, 28. maja. s. Iz pooblaščenega vira se doznava, da fe bilo med napadi angleškega letalstva ponoči na zapadno Nemčijo sestreljenih najmanj 20 angleških šti-rimotornih bombnikov.
Plemenit dar italijanskih delavcev v Nemčiji
Berlin, 28. maja. s. Glasilo italijanskih delavcev v Nemčiji ^Camerata- objavlja poročilo o plemenitem dejanju delavce/ v Stettinu, ki so mezde dveh dni za VoKko noč darovali za prizadete med sovražnimi napadi na Stettin. Zastopstvo narodno-socialistične stranke se je Loplo zahvalilo italijanskim delavcem za plemenito in pomembno dejanje tovarištva in vzaje, mosti.
logo, da se izmažejo sami. Ni mogoče doumet:, kakšno pomoč Poljaki lahko dobijo iz Avstrn lije. To pomeni dejansko, da so Poljaki odslej popolnoma prepuščeni volji Stalina,
em
taboru
BeTn, 28. maja. s. »Journal do Gene ve c, piše, da Švica nima dSplomatskjh cdr.o-SOV s Sovjetsko Rusijo, ker noče imoti odnosov z vlado, ki se istoveti s tratio in-ternacionak). Zvezni svet je že pred Vti prepovedal komunistične in komunistom naklonjene politične skupine prav zaradi tega, ker so v zvezi z inozemsko vlado in ker skudajo z nezakonitimi sredstvi poru-štti narodne ustanove Švice. Razpust K<>-
Berlin, 28. maja. s. Med tem ko se na vzhodni fronti nasproti si stoječe sile mrzlično pripravljajo za bližnji gigantski spopad v poletni vojni, razvrščajo v nemškem zaledju nove legije ruskih in ukrajinskih borcev, ki bodo oh strani nemških čet oja-čile vrste velike protiboljševiske križar-
intereaov v Rusiji po prekinitvi poljsko-sovjet- , minterne ni vplival na to prepove.l. t\ i. skih diplomatskih odnosov. To dejstvo je zna- j carska komunistična stranka ne srn'* z,v čilno. Pričakovati je bilo, da bo po prekinitvi odnosov med vlado generala Sikorskega n Kremi jem zaščita poljskih interesov zaupana Angliji, glavni zaveznici m veliki za ščitnici Poljske, ali pa vsaj Zedinjenim državam. Da se je poljska vlada zatekla k Avstraliji, kaže na eni strani, da Poljaki ne zaupajo več Angliji niti Ameriki in da se London in VVashington nočeta več baviti s poljskimi zadevami Vse to potrjuje nadalje, da nasprotja med Rusi in Poljaki povzročajo veliko zadrego med angleškimi in ameriškimi državniki, ki so končno
ske vojne. V glavnem mestu neke ukrsjin- , w amcnanini uiuvniM, m » kudvuu    uu wi
fike pokrajine so bili včeraj svečano za- 1 sklenili, kakor se zdi, prepustiti Poljakom na- i litiko.
konito obstojati. Vemo, da bodo njeni voditelji ob prvi prihki zopet po s hi žal i ukaze tistih, od katerih so Mil samo na videno ločeni. Danes kakor vcernj so *vi«Mr-ski komunisti ekstremisti, ki nočejo priznati švicarskih izročil, ker gre za prevratno gibanje, ki se mora kot tako tudi smatrati. Švicarska javnost bo o*ta!a zdrava In sklep o razpustu Kominterne nanjo ne bo vplival. Vrednost tega ski pa naša javnost pravilno ocenjuje in zahteva od oblasti, da izvaja dejansko narodno po*
Stran 2
»Sf OVENSKT   NAROD«, sooota. 29. maja TO43-XXT.
Dr. Albert Kramer na zadnji poti
Stev. 122
Ljubljana, 28. maja.
Tn tako je napoči a tista usodna, težka ura, ko smo se poslednji poslovili od dr. Alberta Kramerja, ko smo peslednjič zrli v njegovo
pc.duhcvljeno. plemenito obličje. Kapelica sv. Nikolaja, ta arhitektonsko najbclj značilna, v svojih pomirljivih cstetičnih črtah najboij ob-likbvana dragctina naših Žal, se je odela v raz-k\ c dikovito ubranega, opojne duhtečega cvetličnega cvetja, da sprejme zemske ostanke vel-keca pokojnika. Pred kapelico in v kapelici nešteto vencev, od katerih je vsak zase očar-Ijiva slika vse tiste prelestnt cvetlične rasti, b .'m jo nudi sončna pomlad cb tem času. In sred: tcaa omamnega nolnokrasja vrtnic in nageljnov, potenik in oleandrov, okrasnega zelenja vseh vrst je počivalo njegovo truplo; oblije jc obsevala luč- ki se nam je zde'a avet- i leva. kakor da nam hoče povedati, kake so jasne in s "One poljane, kamor je zaplul pokojnikov duh.
Zunaj - se na obzorju kupiČilj oblaki in / n ali dež. Toda veter jih je ra zganjal. In ko smo izročali truplo nepozabnega dr. K ramena domači zemlji ob stran pokojnikovi rajne življenjske družice, se je nebo odgrnilo v blagi sinj ni. zasijalo je sonce, katerega prameni so žarko obsevali pokojnikovo poslednje domovanje ter poljubljali grudo, ki jt sprejc- . mala vase njegove zemske ostanke.
V (cape'c   pa so se vrstili krepilci. Že pol- i
drugo uro pred poslednjim slovesom 90 prihajali v skupnah. Drug za drugim so se približali krati, prislednjič zroč vanj. ki je bil zmerom pripravljen ljubiti, pomagati, žrtvovati. Tiho, plaho *<pečejo ustnice poslednji pozdrav, poslednjo zahvalo, poslednji razgovor z dr. Kramerjem. Tz mnogih oči silijo solze. In dozdeva se. ko da dragi pokojnik dobro čuje tihi šepet hvaležnosti. V dostojanstvu tega poslednjega pretreslj:vega pričevanja se poveličuje pokojnikova redka osebnost.
In prihajajo zmerom znova. Natrpani, pomnoženi tramvaji si sledijo in komaj ustrezajo navalu množic, ki so prišle po poslednje slovo od dr. Kramerja. Zbrani stopajo mimo že po-Kffte krste in izkazujejo svoiemu dobrotniku hvaležno foo^tevanje, saj je ravno v tem veličina smrti, da nas prevzema šele tedaj trpko jpomanis prav;čnega. pravilnega vrednotenja ^okoinikove veljavnosti ter pomembnost'" za krog svojcev in prijateljev. In tako se vrst- delavec za Obrtnikom, trgovec za izobražencem, kmetovalec za predstavniki našega najvišjega kulturnega, znanstvenega, umetnostnega izživljanja. Ob vseh nj:h je bilo siiajno povel'čano pokojnikovo življenjsko delo, ki je srkalo svojo moč iz živlfen i?k*h vrelcev vseh stanov, vseh poklicev, vseh slojev prebivalstva. Ljubljana ie odgmila svoie zlato, hvaležno srce. Iskrenemu prijatelju, zanesljivemu vodniku, plemenitemu dobrotniku se je prišla poklonit ta množica več risečev častilcev, zvestih prijateljev.
SScvo množice cd prijatelja
Ljubljana, 29. maja.
Zdaj tudi na Žalah diši po nageljnih; tam sicer cvetne vonjave napajajo zrak skoraj vedno, vendar, ko zad:še tako nageljni, človek ne pozab: tudi na Žalah, da je maj. Nad Ljubljr.n5k.im poljem se razpenja pomladno nebo, kodrajo se oblaki in prepletajo s sinj ino.
Takšen maj niski dan je bil včeraj: sonce, ki je barvalo pomladne, že malo na poletje spominja joče oblake, cvetne vonjave, a vendar sredi vriskajočega življenja senen smrti. Tam v kapelici sv, Nikolaja ;e dr. Albert Kramer mirno spal med cvetjem, kakor da se je utapljal v njem :n kakor da je zraslo iz njega. Obraz je ostal njegov obraz, a nanj je legla zadnja človeška skrivnost, ki ob nji zastaneta misel in srce.
Sredi popoldneva je množica napolnila gnj zadnjega slovesa, prostor pred tistim hladnim, čenrav s soncem obsijanim baldahinom. Tiho je bilo slovo v kapelici. S prav zaradi tega je bilo tem boli ganljivo. Ob baldahinu pa je prizor dobil dra-matično širino, a poslavljanje od velikega moža je bilo prisrčno, kakor da nam je bil vsem predvsem prijatelj. Prisrčne, prijateljske, vendar polne spoštovanja in za-strte ?. iskreno bolečino so bile tudi besede pokojnikovega prijatelja in sodelavca Ivana Puclja. »Tiho, tiho, da se ne zdrami ___« Kaj bi govorili o možu, ki je bil
velik in ki vsi poznajo njegovo delo? Bil je mož velikih darov, ki jih je uporabil najbolje; naložil jih je v delo za ljudstvo; mož plemenitega srca, dober kakor beli kruh, človek, ki ni nikdar sovražil in ki ni imel sovražnikov, čeprav je bil politik. — Da, s tem je res povedano vse.
Čustva, ki so vz val ovala ob tem prijateljskem slovesu, so se potem zlila v so- ' zvočje z žalostinko — »Človek, glej dognanje svoje...« Kakor da je pesem ob-visela nad nami in ni mogla izzveneti ter je legla na duha.
Sprevod se je premaknil in na čelu je zavihrala črna zastava.
Kdo ve. kje je bil konec sprevoda; zavedli smo se le, da je tam nekje prav blizu konec te poti: zvonovi so bili takt korakom. Potem so utihnili, ko je v cerkvi zadišalo po kadilu in se je dvignila z njim nad krsto molitev. Zadonela je žalostinka »Usliši nas, Gospod«, zadonela veličastno in mogočno, kakor da na nji plava cerkveni obok.
Potem se je spre\rod zopet premaknil in sonce je začelo razlivati sij in žar nad Ljubljanskim poljem z vso radodamostjo pomladnega neba. Nekje pod nebom so žgoleli Škrjanci, ko se je množica zgrnila ob grobu. Tudi tam je bil maj; cvetje se je zgrinjalo ob odprtem grobu, venci so pokrili celo kup gramoza, ki ga je tam nakopičila grobarjeva lopata šele prejšnji dan: dišalo je cvetje ter se prelivalo od gomile do gomile v vsem svojem majni-škem sijaju. Življenje in smrt, cvetje in minljivost, človek in narava, pomlad in odprt, grob — ob teh nasprotstvih se je ustavila v bolečini misel o spoznanju življenja. — Kakor prve grude na krsto so začele padati besede zadnjega slovesa, da je zdaj konec poti dragega pokojnika in da smo izgubili velikega človeka; novinarji so izgubili svojega tovariša in mojstra, narod je izgubil svojega sina, enega najzvestejših in največjih.
Množica je pričala o tem. Ob grobu je bil zbran cvet našega izobraženstva in meščanstva, a tam smo videli tudi može žuljavih rok; preproste slovenske matere; delavne obrtnike; vrle trgovce; tam so čakali, da pridejo na vrsto ter vržejo prsti ali šopek cvetja na krsto nešteti, ki je zvok njihovih imen znan ali neznan. Končno je vzkipela nad gomile žalostinka, ki najde vedno pot do srca, »Blagor mu«, in spojila se je s pesmijo škrianca pod nebom; mir je zavladal v majniškem, sončnem večeru in sence so začele legati na svežo gomilo.
Pretresljiva pogrebna svečanost
č\m bolj se je bližal čas zadnjega slo-v sa, tem b^lj so se gostile vrste mož in žena. ki so prihiteli počastit nepozabnega pokojnika na njegov] zadnji poti. Veliko dvor šče žal med vhodnim stebriščem, upravnim poslopcni, sprednjimi kapelicami in molilnico j? bilo prepolno. V sredinj je ostala presta le prav ozka stezica, pripravljena za prihod duhovščine, Tisočglava množica znancev, prijateljev in spoštoval-cev dr. Alberti Kramerja je zasedla prav vse kotičke okolj kapelic. Z obrazov vseh je odsevala dostojanstvena resnoba, ki je bila najlepši dokaz, kako iskreno so čutili bridki udarec in vel'čino izgube, ki nas je zadela 3 smrtjo velikega pokojnika. Bil je to pravi žalni zbor, zbor, ki se je sestal .spontano in v katerem nI bilo niti sledu nareienosti in konvenconalnosti. Iskreno cbčutje resnične žalosti je nemo, pa vendar tako veličastno krepko prišlo do izraza, da je ta globoka vdanoet ganila prav vse.
Pogreb je pokazal, kako je povsod zavladala zavest, da smo s smrtjo dr. Kramerja izgubili, ne glede na nekdanjo nazorsko ali pol'tično opredelitev, za slovensko ljudstvo resnično zaslužnega moža Saj so b!li ob krsti velikega pokojnika zbrani zastopniki vseh važnejših struj. z drugimi besedami zastopniki vsega slovenskega ljudstva. Z največjim zadosče-njem in simpatijami je žalni zbor sprejel prihod najvišjega predstavnika naših cerkvenih oblasti ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rozmana, ki sta ga pričakala in pozdravila bivši minister Ivan Pucel j in bivši pedban dr. O t m a r P i r k m a j e r.
Na Žalah
Točno ob so krsto, za katero so se uvrstili najožji sorodniki, dvignili z odra v
kapelic5 in jo prenesli pred molilnico. Iz-
nod strehe veličastnega baldahina, s šte-vilnih svetiln kcv in s stebriščnega vhoda so zagorele luči, dočim Je zunanji okvir prizara povzdigovala belina marmorja in bogatega", resnobnega zelenja, ki so z njim 2ale tako lepo ekrašene. Prav tedaj so se razmaknili tudi oblaki in na krsto je posijalo sonce.
H krsti je pristopila trnovska duhovščina z župnikom V'nćišerjem na čelu. Med grobno t.bino vse množice je zmolila pogrebne molitve In blagoslovila krsto. Take j nato je stopil na kameniti pristavek ob krsti pokojnikov dclgoletni osebni prijatelj in politični sodelavec, bivši minister Ivan P u c e 1 j. že prve. globoko občuteno poslovilne besede gevornika. iz čigar glasu ;e zvenela veTka bol in prizadetost, so ganile poslušalce in mnogim privabile solze v cči. »Ni se preteklo 48 ur, je med drugim dejal g. Pucel j, kar mi je govoril. Morda je "tedaj že videl belo ženo, ki se mu je bližala. Jaz je Se nisem v'del. Odhajal aem od njega pomirjen in poln nade, da nam ga bo usoda še ohranila živega in da bo še mcgel služiti sle venskemu ljudstvu. Žal me je to upanje bridko prevarilo. Z njego-
vo smrtjo smo izgubili verkega moža in težko je ob njegovi krsti povedati o njem še kaj več. Dr. Albert Kramer si je s svojim delom za ljudstvo zaslužil počitek. Eno pa je pri vsem tem resnično: tako plemenite duše, tako debrega človeka kakor je bil pokojni dr. Albert Kramer, še nisem videl.«
Ganjenost poslušalcev se je spremenila v povzdigujoče slovesno razpoloženje, ko je govornik v kratkih besedah očrtal Krame rjevo nesebično in neumorno delo za naše ljudstvo in opozoril na njegov zgled, kako je treba ljudstvu služiti nesebično in vdano. S tem svojim delom je pokojnik, kakor drugi naši veliki ljudje, postal last skupnosti.
Pretreseni so prisotni nemo poslušali pietetne besede. Za njimi je splaval čez odkrite glave in napolnil ves prostor ubrani akord v srce segajoče žalostinke »Človek glej«, ki so jo občuteno zapeli združeni moški zbori pod vodstvom dirigenta Mirka Poliča. Bil je pretresljiv trenutek, ki se bo vsem vtisnil globoko v spomin.
Pogrebni sprevod
Pogrebci so dvignili krsto, ki sta jo ob-stopili dve vrsti najožjih pokojnikovih prijateljev. Pred pročeljem Žal se je premaknil v dolgi žalni trak oviti križ in za njo velika črna zastava. Naglo in brez trenj se je oblikovala pogrebna povorka, ki je krenila najprej proti križišču Linhartove In Savske ceste, od tam pa po drevoredu proti cerkvi sv. Križa. Takoj za žalno zastavo se je zvrstil dolg trored pogrebcev, ki so nosili 27 prekrasnih vencev, ki so jih poklonili dr. Kramerju v spomin poleg sorodstva njegovi prijatelji. Takoj za venci se je uvrstila velika družina vseh podjetij, ki jim je bil dr. Kramer Šef z zastopnikoma lastništva dr. M. Zajcem in Borutom Žerjavom na čelu. Bili so v njej uredniki, upravni in tiskarniški uslužbenci, vsi povezani z iskrenim žalovanjem, saj so v pokojniku izgubili očetovsko skrbnega in dobrega poglavarja.
Za krsto, ki sta jo krasila dva velika venca dr. Kramerjeve družine, so skrušeni od težke boli stopali najožji pokojnikovi sorodniki: sestra Anica Pučnikova, nečak dr. Ivan Pučnik, nečakinji Mira Pucova in Majda Gabrškova ter drugi. Manjkala pa je ljubezniva pokojnikova mati. ki sta jo visoka starost in težka bolezen prisilili, da je spremljala zadnjo pot svojega velikega sina samo v duhu iz svojega doma.
Sledila je dolga vrsta odličnikov in zastopnikov vsega našega javnega in kulturnega življenja. Bilo je toliko pokojnikovih prijateljev, znancev in spoštoval-cev, da se na kratki poti od molilnice na Žalah do cerkvice niti niso mogli zvrstiti. Med vidnejšimi predstavniki našega življenja zabeležimo le najuglednejše. Tako so v pogrebni povorki stopali ljubljanski Škof dr. Gregorij Rozman, bivši mi-
nister Ivan Pucel j, bivši župan in ban dr. Dinko Puc, bivša pod bana dr. Otmar Pirk-majer in dr. Stanko Majcen, bivši ljubljanski župan in predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar, predsednik vrhovnega sodišča Anton Lajovic. vrhovni državni tožilec dr. Stuhec, predsednik apelacijskega sodiššča dr. Golia. viši i državni tožilec dr. Kravina in z njimi številni drugi sodniki in državni tožilci. Videli smo v sprevodu žel. direktorja inž. Rudolfa Kavčiča, bivšega podpredsednika senata Alojza Mihelčiča. ravnatelja Kmetijske družbe inž. Bogdana Ferlinca, predsednika dr. Frana Windischerja.
Številna je bila skupina univerzitetnih profesorjev, med njimi so bili rektor dr. Milko Kos. dr. Andrej Gosar. dr. Melik, dr. Plemelj. dr. Kelemina, dr. Sajovic. dr. Bajič in prof. Bilimovič. Med ostalimi šolniki so stopali tudi prof. Jeran. ravnatelj Akademskega kolegija, dr. Pirje-vec. ravnatelj Trgovske akademije, gimnazijski ravnatelj J. Breznik, ravnatelj Kuno Hočevar, ravnatelj dr. Simon Dolar in mnogi profesorji.
V vrsti uglednih akademskih starešin so bili inž. Janko Mačkovšek. primarij ženske bolnišnice dr. Alojzij Zalokar, dr. Ernest Kalan, direktor Josip Reisner. ravnatelj Mirko Gruden, dr. Rudolf Marn, bivši minister dr. Niko Zupanič, dr. Spi-ler-Muvs, inž. Ladislav Bevc. inž. Jože Rus. dr. Stane Rape, inž. Slavko Zajec. Katoliško akademsko starešinstvo sta zastopala ravnatelj Bogumil Remec in ravnatelj dr. Mirko Božič z več tovariši.
V žalni sprevod so se dalje uvrstili predsednik Vodnikove družbe Rasto Pu-stoslemšek. predsednik Pokraiinske zveze svobodnih poklicev inž. Milko Pirkmajer, podpredsednik Pokrajinskega korooracij-skega sveta Ivan Mohor:č s tajnikom dr. Plessom, predsednik Pokrajinske delavske zveze dr. Branko Alujevič s tajnikom Filipom Uratnikom, predsednika Zavoda za socialno zavarovanje in Trg. boln. blagajne inž. Petrovčič in Erle Gombač ter ravnatelja teh zavodov dr. Kuhelj in Podgoršek.
Med odvetniki in notarji so bili podpredsednik Advokatske zbornice dr. Rudolf Krivic in predsednik Notarske zbornice dr. Andrej Kuhar z odvetniki dr. Urbancem, Milošem S tare tom. dr. Fetti-chom. dr. LavTenčičem, dr. Lapa j netom, dr. Benkovičem, dr. Švigljem, dr. Zvok-Ijem, dr. Novakom, dr. Šukljetom, dr. Je-lencem, dr. Tavčarjem, notarjem Zevni-kom in drugimi. Prav tako so bili v častnem številu zastopani zdravniki.
V skupini industrijcev in bančnikov so stopali predsednik velesejma Franc Bo-nač in ravnatelj dr. Milan Dular, predsednik Združenja industrijcev Fran Hein-rihar, industrijalec Ivan Avsenek. tajnik Zveze delodajalcev Drago Potočnik, kot predstavnika bančnih zavodov pa generalni direktor Avgust Tosti in direktor HanuS Krof ta.
Dolga je bila vrsta obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev. Med njimi smo opazili predsednika Združenja trgovcev Zvoni-mirja Lukiča, Rudolfa Žitnika, Josipa Re-beka, veletrgovca Antona Vcrbiča, Jura Verovška. Miroslava Urbasa. Cirila Maje-na, Rudolfa Juvana, Petra Šterka.
Skoro polnoštevilno so se zbrali k zadnjemu slovesu od svojega uglednega stanovskega tovariša ljubljanski novinarji s predsednikoma Novinarskega društva in Novinarskega doma glavnima urednikoma JurČecom in Zeleznikarjem ter glavnim urednikom »Slov. doma« Javornikom na čelu. Novinarjem so se pridružili tudli mnogi naši književniki, med njimi Pavel Golia, Narte Velikonja, Fran Govekar. dr. Bartol in drugi.
Naš seznam žalnih gostov daleč ni popoln, ker je bilo na kratki poti od Žal do groba ob tej ogromni udeležbi docela nemogoče zabeležiti vse predstavnike, ki so s svojo udeležbo počastili dr. Kramerja na njegovi zadnji poti.
Ob groba
žalni sprevod se je pomikal proti cerkvici med gostim špalirjem gledalcev. Krsto so prinesli v cerkvico, kjer je duhovščina opravila drugi del pogrebnih molitev, združeni pevski zbori pa so mogočno zapeli žalostinko »Usliši nas. Gospod«. Med gostimi vrstami zbranih se je nato sprevod vil po glavni poti preko starega pokopališča in krenil k odprti grobnici za zidom na novem pokopališču.
V polkrogu so se tamkaj pred množico zvrstili okrog groba sorodniki, najožji prijatelji in pevci. V žaru nizkega večernega sonca je župnik Vindišar molil zadnje molitve. H krsti je pristopil dolgoletni novinarski sodelavec velikega pokojnika Stanko Virant ter se toplo poslovil od njega v imenu slovenskih novinarjev in posebej še za urednike in nameščence listov, ki jih je vodil dr. Kramer. Ganjena srca navzočih je končno presunila večno lepa žalostinka »Blagor mu«, ki so jo odlično odpeli združeni moški zbori.
Na krsto so začele padati prve grude. Dr. Albert Kramer je s svojim telesom odšel za vedno od nas, njegov duh pa bo še dalje živel med nami.
Z Gorenjskega
— Tekstilna šola v Kraju zopet otvorje-na. Na povabilo koroške pokrajinske go-spolarske zbornice so se sestali oni dan zastopniki tekstilne industrije iz Koroške in Gorenjske v državni tekstilni šoli v Kranju, kjer so bili poučeni o ciliu, namenu in organizaciji te šole. Tekstilna šola v Kranju je bila v aprilu 1941 zaprta. Pokrajinski gospodarski zbornici se je pa s sodelovanjem svetnika za obrtno šolstvo pri državnem nemestniku v Celovcu dipl. ing. Kraz-maverja posrečilo ustvariti vse pogoje za zopetno otvoritev šole. Kot edina tekstilna strokovna šola v vsem jugovzhodnem alpskem prostoru bo obsegala v bodoče s svojo interesno sfero ne saano Koroško in Gorenjsko, temveč tudi sosedne alpske pokrajine.
Spodnja štajerska
— Novi grobovi. V Mariboru je umrla vdova po Šolskem ravnatelju Marija Schmiil, stara 76 let. V Celju so umrli Štefanija Lavrinc roj. Rebernik, stara 64 let, Uršula. Krivec, stana 78 let, Zofija Kačič iz Laškega, stara 61 let, Terezija Pikel iz Malega vrha pri Rečici ob Paki, steara 19 let, Leopold Seidl iz Cičje vasi pri Rogaški Slatini, star 47 let in Marija Krepek roj. Križ-nak iz Celja, stara 66 let.   X Teharjih so
v Tivoliju
V nedeljo 30. t. m. ob 18. priredi godba XI. Arrnadnega zbora pod vodstvom dirigenta G. A. Misasija v Tivckju prornenadni koncert z naslednjim sporedom:
1. ) Misasi: Vojaška koračnica:
2. ) Bachov Preludij in fuga \ Misasijevi
transkripciji;
3. ) Perosi: kristusovo vstajenje;
4. ) Kossini: Uvertura v epero »Tatinska
sraka« (Misasijtva transkripcija).
umrh Herman Edschi tz Svodnegra. stara 72 let, Terezija šramel roj. Rabič od Sv. Lovrenca, stara 75 let in Biai Pintar od Sv. Lo\-renca, star 49 let. Pri Sv. Juriju je umrla Krist im Krerns.
— Dan glasbe v Trbovljah. Okrožna glasbena, šola v Trbovljah priredi danes in jutri več glasbenih prireditev in predavanj. Plavi dan glasbe bo v Trbovljah jutri, ko bosla, prirejena dva koncerta.
Iz Hrvatske
Obisk zastopnikov bo'garskega perut-
ninarstva. Na Hrvatskem se je mudila prejšnji teden delegacija organizacije bolgarskih gojitejjev perutnine pod vodstvom Borisa in Georgijeva Saleva. Stopila je v stike z zastopniki hrvatskih gojiteljev perutnine. Vodji pa je sprejel V posebni av-dijenci tudi minister narodnega gospodarstva prog. g. ing. Josip Balen. Bolgarski strokovnjaki so si ogledali veliko razplod-no postajo v Jankomiru. nato pa v Podsusedu perutninarsko zadrugo. Na povratku iz Podsuseda so obiskali bolgarske?B poslanika Jordana Mečka rov a V katerega navzočnosti je bil nato skupni sestanek bolgarskih in hrvatskih perutmnarskih strokovnjakov. Naslednjega dne so Bolgari odšli v Sv. Klari, kjer so pregledali klavnico in skladišča perutnine, nato pa v vas Buševec, kjer so bili gostje tamošnje zadruge. Svoje obiske po hrvatskih vaseh so Bo'gari zaključili s posetom občine Turopolje.
— Slovanska drama na JTigrebškem odru.
ZagTcbški listi poročajo o uprizoritvi drame v treh dejanjih >Petra-\ ki jo je nap;-sala Slovenka Ruža Lucija Petelinova. Premiera je bila v sredo 19. t. m. Kratko vsebino te drame smo priobčili v ponedeljek. Zagrebška kritika pravi, da je vsebino težko dosledno razumeti, lahko se samo sluti. Režiser Hinko Nučič je zastavil vse svoje sile, da bi doseglo to domaČe delo čim večji uspeh. Poleg vsebine, pravi zagrebška kritika, se nam zdi čudno, da je Petelinova kot »gledališki Človek« spisala igralsko tako nehvaležne vloge. Dvomimo, da bi bil vsaj eden izmed onih 14 igralcev, ki stopajo med predstavo na oder, zadovoljen s svojo vlogo. Naslovno vlogo ?>Petre« je igrala hrvatska dramska prvakinja Vka Podgorska. Ruža Lucija Petelinova je bila pred leti tajnica banjaluške-ga gledališča. V Banjaluki je bila uprizorjena tudi njena dram »Prva krona«. Petelinova je napisala že osem dram, šest oper. nih in filmsk'h libretov, prevedla jc več oper in sploh zelo pridno suče pero.
od đtvtzije B. Da ee horto zate VMeuEtani
borili z vsemi silami in ne bodo preveč obzirni do želja Nap»>14ja, je razumljivo. Tako bo tudi to og-orC-vna bdtkn, kntere laski bo velikega pomena. V celoti je spored na:
slednji:
Videm: Fdlne«e-Napoll, Ormom*: Cre-mone*e-Siena. Lodl: Fanfulla-Pcvtcara, 1*1-•*a:   Plsa-Mater,   Busto  An*.:   Pro Patrtii-
Padova, No varu: Novara-SpeiJa, A!p»san-drla: Alesj^idrLi-Anconitana, Počivala h« Savona.
Pro Gorlzia igra jutri kvalifilcacljsko tekmo za vstop v divizijo B v Leccu preti klubu enakega imena.
GRADJANSKI JE PREMAGAL CONCOR-DIO 2:1 (2:1)
Nedeljski prvenstveni tekinl med Gmd-
janskim in Concordio. ki jo bili. v Z (grebu rta igrišču Concordi<\ je prisosi.vova! > l^.OOO gelda'cev. MeJ njimi so imeli veliko večino pristaši Gradjanskojra, lei so bi i silno na-vlnimi, ker je doseglo njihovo moštvo tesno, vendar efektno zm pro. S sedi.njo zrnato je Grad jonski postal prvak Segreba. ditke so zr.bili: v 2. minuti W01f] /n Gtmd. j2nskeg*\ v 22 minuti Ajbek za Ckmconko in v 29. minuti Pavletič avto^v.l v kotlst Oradjanakega. V moitvu Graijanskega je zope tnaetopO. Glaaar, u njkafl pa je An-
tolkovu .
V drugih tekmah najboljše skupine Je Ličanin porazil Vc-i .... .0 2:1 tl:0>, Haak Železničarji 3:1 CJ>.1) in ZLT Rad I it lili 3:1 ^0:1).
— Globe  za   mt^tva.  ki  ne nastopijo.
Zveza je določ la kazni za tista moštva, ki brez tehtnega razloga ne nastopijo v prvenstvenem tekmovanju. Prva kazen je izključitev iz prvenstva, droga pa denarna globa v prvem razredu najmanj 800 lir, v drugem razredu, pn rezervah in mladini pa 250 lir. Vse tekme kluba se obenem razveljavijo.
— Nogometno prvi ust ve južne Francija <prej nezasedeno > so je konCalo z zmago Tculousa, ki ima 45 točk. Pet več kakor drugoplasirani Grenoble. V kolu prejšnje nedelje so bi'i doseženi naslednji izidi: Toulouse—Grenoble 9:0, Perpignan— Annecv 2:0.  Clermont—St.   Etlenne 2:4,
Niča—Avignon 1:1, Bete— KContpeUiei 1:0,
Catincs—Marseille 3:3. Ales—Nim« 2:2, Brive—Lvon 2:1. Vsekakor preseneča .z-redno visoki poraz Grenobla. V sevr^r>4 skupini (prej zasedeni Franciji) je prvk Lens, ki ima celo 10 točk v e kikor Ui-ves in Reims. ki sta se uvrstila na drug« in tretje mesto.
Športni pregled
JTJTRI  ZOPET  7 PRVENSTVENIH NOGOMETNIH TEKEM
Nogometno prvenstvo se brez odmonaj nadaljuje. Jutrišnjo nedeljo se zećnejo v prvem in drugem razredu revanžne tekme, v prvensvtu rezerv in mladine pa je na spore lu drugo kolo. V celoti je jutri odigra^ nih 7 prvenstvenih tekem, ki se bodo zvrstile takole:
DOPOLDNE:
ob 9.30: igrišče Ljubljane: mladina VIČa in Ljubljane,
oh 10.00: igrišče Marsa: mladina Tobačne tovarne in Marsa,
ob 10.15: igTiščo Mladike: mladina Mladike in Hermesa,
ob 10.30: igrišče LJubljane: rezervi žab-jeka in Mladike.
POPOLDNE NA IGRIŠČU LJUBLJANE:
ob 14.00: rezervi Tobačne tovarne in Mladike,
ob 15.15: drugorazredna prvenstvena tekma zabjek-Mladika,
ob 17.00: prvorazredna prvenstvena tekma Tobačna tovama-Hermes.
O pomenu g^Tuh dveh tekem smo spregovorili že včeraj. Za Tobačno tovarno je jutri malone gotovo zadnja priložnost, da ne ostane v tem prvenstvu praznih rok. Ni verjetno namreč, da bi ji Mars in Ljubljana bila voljna odstopiti kakšno točko. Na drugi strani pa se Hermesu, če jutri zmaga, odpirajo novi lepi vidiki. Saj v primeru izdatne zmage ni zaigral še niti možnosti za zmfigo v tej konkurenci. Odločilna bo potem tekma, med njim in Ljubljano.
V drugem razredu bo Žabjak jutri po ne-dvnih uspehih na zelenem polju in za zeleno mizo postavljen pre i najresnejio preizkušnjo. Težko, da bi jo prestal pozitivno, saj je Mladika, če je pri polnih močeh, zanj vendarle prehud nasprotnik. Toda ne glede na verjeten poraz bo moštvo pač stremelo, da pri prvi priložnosti pokaže, da mu drugo mesto v tjsbeli drugega razreda po pravici pripada.
V pestrem sporedu rezervnih in mlalin-skih prvenstvenih tekem bo obrat popoln. Jutri se bodo že izluščili prvi favoriti in oddale točke, ki bodo vplivale na postopno razvrstitev v razpredelnici obeh konkurenc.
SPORED V ITALIJI
V Italiji je jutri glavno zanimanje osredotočeno okoli odločilne pokalne tekme med Torinom hi Venezio, ki bo v Milanu. Zveza je rezultat d->sežen prejšnjo nedeljo v Torinu razveljavila in verificirala telemo med Torinom in Romo 2:0 v korist Torina. Protest Rome proti sodnikovim o'.ločitvam ni bil upoštevan. Velik favorit pokalnega final a je prvenstveni prvak Torino. Vendar ni sigurno, da bo imel z Venezio prav lahko delo. Benečani so zadnjo nedeljo pokazali zopet nekaj svojih nekdanjih odlik.
V diviziji F je na sporedu predzadnje kolo, ki bo prineslo važne odločitve. Zrelostni izpit za divizijo A bo jutri polagala Bre-scia, ki nastopi v Modeni na dvoboju s tistim moštvom, ki je z njo na prvem in drugem mestu v razpredelnici. Sicer bo zadnja odločitev izrečena šele jutri teden, vendar bo jutrišnji zmagovalec iz te tekme že skoraj na P°l v diviziji A. Tretji ksndidat Napali igra v Vidmu, kjer ne bo imel lahkega dela. Ulinese potrebuje točke, ker je sedaj tik ob spodnji meji, ki pomeni slovo
KOLEDAR
Danes: Sobota, 29. maja: MartjVi M\er^a-Iona. Dcma.
Jutri: Neielja, 30. maja: Ferdinand, Milica.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Ječa brez rešetk. Kino Sloga: Mala princezo*. Kino Unlon; Napoleon na Sv. Heleni, Kino Moste: Dunajslca kri in Zadnje alo-I vo.
Razstava mladih slikarjev in kiparjev v
Jakopičevem pavilj<7nu, odprta od 9.30 do 19.
Razstava Edo Deržaj v Obersnelovl *ale-rijt, odprta od 8. do 18.30.
PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno.
DE20RNE LEKARNK Danes !n jutri: Dr. Piccoli, Blteivoois n.i cesta 6; Hočevar, Celovška cestii. 62 in Ga-r_ tus, Moste, Zaloška ce5-ta 47.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo opravljala od sobote od 20. do poneiedjla* do 8. zjutraj ga. dr. Jožica 2i.tko, Plete ršrukova 13/L
Radio Ljubljana
NEDELJA, 30. MAJA 194S/XXI.
8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 8.15: Koncert Izvaja orgunlst Luigl Renzi. 11.00: Prenos pete maše tz Bazilike Sv P^vla v Rimu. 12.00: Razlaga, Evangelija. V ItoHJflTlifInl (O. G. B. Marino). 12.15; Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sek-v^nici. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi in napevi. 13.00: Napoved časa, — Poročila v italijanši'ini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Klasični orkester vodi dirigent Mrmo. 13.35: Simfonična glasba 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10. Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora vodi dirigent D- M. 6i-jrnec. — Slovenska glasba. 15.00; Poročila v slovenščini. 17.15: Ing. OBLAK Ivan: Plemenskim živalim sonca in gibanja — predavanje v riovenJčtai 17.35: Orkester Cetra. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentnr v slovenščini. 20.00: Napoved fisaa. — Porodila v ita'ij-mftčlni. 20.20: Pripombe k dog<-»dkom. 20.30: Simfonični kancoit vo ent Previtali. 21.40: Priljubljeni   prsmi   volj   drlgent Zeme.
22.20: Orkestralno glasbo vodi dirigent Pe-tralia. 22.45: Poročila v italijanščini.
TONEDELJEK, 31. MAJA 1013 XXL
7.30: Operna gl -sba. 8.00: Napoved časa. — Poročila v it. lijanščini. 12.20: Plošče. 12.30; Poro'ila v slovenščini. 12.45: Lflhka glasba. 13.00: Napoved časn. — P»»ročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva. Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Orkester vodi di:igent GaKino. 14.00: Poro-iila v it lijaribčini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sija-nec. — Glasba za godalni orkester. 14.45: Pisana glasbi. 15.00: Poročila v slovenščini. 17 00; Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Duet harmonik Malgaj. 17.35: Pesmi in nnpevi. 18.30: Prenos javnega simfoničnega koncerta iz Velike Uni-onske dvorane v Ljubljani:   Koncert vodi
liiigent Niko Stritof. sodeluje pteaiist Anton Trost. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20; Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 20.40: Orgelski koncert Pavla Rancingaii — sodeluje mezzoaopranistka Elza Krlcvčeva (iz cerkve Sv. Petra v LjubijarJ). 21.10: Koncert vodi dirigent Giacchino   Angelo.   21.55:    Koncert trla
Emona^. 22.20: Orkester >Armonia« vodi dirigent S:gurini. 22.45: Poročila v italijanščini.
Stev. 122
*S L" O V E V S K T    V A R O D«, sobota. 29. maja 1943-XXI.
Str;-* 3
Uprizoritev d'Annunzijeve ,*Jorijeve hčeri44
Odrsko delo, ki đastajita predstavlja italijansko književnost in Cigar uprizoritev je na čast slovenske drame
LjANSKI MATOCRAFI
Ljubljana. 31. maja. Bivši realist in naturalist d'Annunzio, ki mu niti najhujši nasprotniki niso odrekali, da je izredno močan virtuoz in mojstrski oblikovalec, plamteč temperament silne sugestivnosti, blesteč stilist in velik umetn k italijanskega jezika, je ustvaril z »Jorijevo hčerjo« svojo najbolj učinkovito dramo. Tudi v nji pa je ostal zvest svojemu glavnemu stremljenju: ustvariti čim popolnejšo in lepo zvočnost. Drema v divjih Abruch živečega najprimitivnej^ega pastirskega ljudstva se mu je izlila v stihe izumetničene lepote, in največji prcstaki mu govore gladko, sladko, logično, modro v doigih periodah, cvetlično in v razkošnih poet enih prispodobah. Ti sirovaki in bestijalni pohotneži so v govorici brez sledu po nekdanjem naturalizmu. Avtor je pač zavestno hotel ustvariti lepo zvočno pesnitev, ne pa resničnosti in verjetnosti čim bližjo dramo. Vsak človeški sloj ima v svojem posebnem okolju in spričo svoje posebne omike ali neonuke tudi svoje izražanje kakor svoje vedenje
Lepotna zvočnost nad vsem tem krasno-slovjem. ti stihi brez grč. izpodtikljajev ali za-jecljajev, skratka ta besedna artismost je za igralce, kn naj predstavljajo najprrmitrvnejŠe pastirje, kmete in prav gotovo celo analfabet-ske starce in starke, prav ;zredno težka naloga.
Avtor pa je tudi zavestno ustvaril dramsko pesnitev celega kolektiva vse občine, več rodbin ali skupin, a je individua! ziranje posameznih oseb zelo omejil. Kakor so Lazar in žanjci zase enako čuteča in enako nastopajoča skupina, tudi med dolgo vrsto sorodirc m sosed ni skoraj nobene, ki bi 6e odločala od skupine, imela drugačno mišljenje čustvovanje n vedenje. V zaključnih przorih 3. dejanja divja in besni vsa množica kakor *z enega grla m enega sovraštva ter n? slišati nobenega individualnega razločka, odpora ali pomisleka. Kolektiv se izraža tudi v najbližnjh Aligijevih svojcih, celo mati se naglo pridruži že v I. deianju množici, Omelia onemi, a tudi Aligi se kočno nežna čajno prelomi n prepusti Milo krivični obsodbi pod pritiskom kolektiva.
Tudi to dejstvo je za igralke in igralce nenavadno težka preizkušnja samozatajevanja in podrejanja. Ako pomislimo -e na zunanjosti, trojne za abru^ko gorsko krajino značilne dekoracije, notranjost Lazarove hise z ognjiščem, skrinjami i. dr., notranjost ovčarske votline visoko v planinah nred Lazarovo hišo z oko-l-co. pa na tipično žensko in moško nošo. po-hštvo. orodje in nc:tcto potrebnih rekvizit, moramo podčrtati režiserja Milana Skrb i n s k a v zgledno skrbnost in globoko poglobljenost, s katerima je ustvaril vprav idealnu uprizoritev. Ogromno število nastopa-j cih oseb je zahtevalo, da je pritegnil in vzpo-rcdil v svoj kolektiv mnogo pomočnkov in pomočnic za razne vloge ter je končno iz priložnostnih statistov ustvaril docela harmonično se u veljajoče množico. _
Le kdor je sam do-življal irorizmritevtako ti /ke. komplicirane, ti^oč malenkosti zahtevajoče, a nad temi malenkostmi okoli 40 igralsk:h individualnosti zahtevajoče igre, lahko pravilno ceni trud sposobnost in uspeh M lana Skr-h:n:ka kot režiserja. Po njegovi zaslugi smo dob:Ii eno najmočnejših, notranje in zunanje najbolj dcujnanh, v skoraj neprestanih velikih, trastno viharnih skupinskih prizorih čim narav nejc podanih predstav.
Imel pa je pomoč v Gerlovičevi. ki je čisto svr.jsko po avtcrje\i zamisli in režiserjevi želji izvršila imenitne skice troje prizorišč s pogledi na mogočno gorovje, planine in trate Te njene skice so našle po našem odličnem dekora-c:jskem umetniku, slikarju Vaclavu Skružncmu in njegovih pomočnikih presenetljivo lepo in močno realizacijo. Perspektivno izvrstno pogojena globina v ozadju s planinami in hribovjem vzbuja popoln vtis višav in daljav pod vročim abruškim soncem. Kako sta G e r I ovi č" e v a in S k r u ž n v v obče dosegla vtis izredne prostornosti na tesnem cdru. je resnično zelo hvalevredno.
Kostumiranje abru:kih gorjancev pa ie bil tudi te/ak problem. Rešila ga je z veliko sposobnostjo, iznajdljivostjo in okusom Jela V i I-f a n o v a. Preiskati je morala dramsko in operno garderobno skladišče, da je našla uporaben material za nova oblačila, presnavliati stare kostume v poseben ljudski nosni stil in si izposoditi halje in dotalne črne in sive ogrtače, ki si jih gledališče danes sploh ne bi moalo nabaviti. Po skicah Vilfanove je potem dramska šivalnica izgotovila za vsako osebo nosebet drugačen bistvu njenega značai3 po barvi in sestavi ustrezajoč kostum ali celo (n. pr. za Ornellc) več različnih oprav Tako 'eraio tud1 barve oblačil s svojimi kontrasti bod*si z m:r no toplino, bodisi z ostro pestrostjo ali mrko črnostjo pred pozornim pogledom prav :zrazr.o vlogo.
A tudi zlatn'no ;n vse okraske, značilne za žcnsrvc tega ljudstva, po glavah in vratovih je bilo treba po osnutkih Vilfanove narediti tu iz domačega materiala. Mnogo študija po strokovnih knjigah, slikah in fotografijah ic zahtevalo delo Gerlovičeve in Vilfanova Bržčas veČina gledalcev še nima pogleda za vse take detajle, ki bistveno dvignejo kvalitetnost naših uprizoritev.
SkrbinŠek pa si je sestavi' za »Jonjevo hčer« tudi igralsko osebje, kri polno ustreza vseskoz: težkim nalogam. Naslovno vlogo Mile :cra Bol-ta r - U k ma r j e v a z močno poglobljenostjo, dojmliivo prisrčnostjo in inteligenco 'cr je dosegla z njo pač višek svojih uspelih kreacij. Od usode in sovražnega okolja prenanjano ciekle. ki »nosi krog vrata vseh sedem naglavnih grehov in je cesarske ceste prod manj po-hojen kot njena sramota« a je hkrati sposobno najčistejše ljubezni ter najstrašnejše žrtve za ljubljenca in njegovo rodbino, je predstavljala Ukmarjeva povsem prepričevalo naravno in brez prazne teatraiike Njen sladki glas. njen stas, pristna ognjevitost pa zasanjana nežnost, divja upornost in fanatična borba za reši-
S laka Lazara predstavlja L t v a r sicer ie v dveh. a elementarno krepkih prizorih nepozabne učinkovitosti in ga je pridružil neštetim BVOJini odrskim ustvaritvam najvišje igralske umetnost:. Dal mu je celo nekaj novih barv in ponovno dvignil jasnost sveje mojstrske dikcije.
Candia. nesrečna mati in žena. je zopet krasna pretresljiva in slikovita kreacija M a r i j e V ere. nedosežna v izražanju trpečih žen. mu-čen:c svetnic. Njena najmlajša hči Omelia. najhitrejša in najbolj globoko čuteča A Ig! jeva sestrica, ki je edino spregledala Mlin »o žrtev iz gole nadzcmcljske ljubezm. je A n č k a Le-var jeva. Igranj o cdkčno in ie ponovno do-dazala. da je sposobna še mars-česa višjega, kakor je imela doslej večinoma priliko pokazati.
Dvoje močnih epizodnih vlog sta imela N a b 1 o c k a in Pavel K o v i č. prva kot zel jarka z bergljama, drugi ket gorski svetnik čudodelnik. oba izvrstno maskirana m oblečena, v karakterizaciji modrijansk h origma'o-v cd lična.
So pa tu še ženske in mo*"ke osebnosti ki le po svoji govorni a!i igralski značilnosti izstopajo iz množcei Kraljeva s Teodulo govori st hc. kakor bi pele orgle. Tina Leonova pa igra Catalano. fanatici; strastnico z vprav vulkanskim temperamentom; besne hijene v ženski pošasti pač ni možno izrazit' močneje..
Starčeva in Rasbergcrjeva kot A!:gijevi sestri tvorita z Ornello v pozah in-igri slikovit tercet. ki se vpiči v spomin zlasti * skupino 3 dejanja, opozarjajo nase še Rakarjeva kot hudobna Ana. Nakcrst kot prvi žanjec z jasno govorico in Presctnk kot nekak sodnik z ljudstva. Režijsko je poleg 1. dejanja zlasti 3. zelo težko, a pn nas prav posrečeno.
Pojoče Žalovalke s predpevko D Stritarjevo, ki ji gre posebno priznanje za točno intonacijo in lepo petje, hčere in druge ženske okoli Can-dije pri žalovanju, izprevod z Algi jem ter strastno maščevalna množica polnijo dejanja z neprestanim valovanjem n izpre-ninjanjem položajev in občutkov. Samo v drhali je nekaj statistov šibkih po govorici. V ostalem sodelujejo ustrezno še Bratina Pečck". Vcrdon k. Tiran, P. Juvanova. Gabnjelčveva, Gortnškova Knžajeva, Simčičeva. Breziear. Podgoršek ;n Sancinova kot lepa nevesta Vienda ki vztrajno molči.
Razpisal sem se obš:rncje !e zaradi visoke ravni predstave ki je na čast na"e Drame, zaradi priznanja režiserju in glavnim akterjem pa iz zadovoljstva, da smo dobili zop^t odrsko j delo. ki dostojno reprezentira italijanske književnost. / r, G.
KINO UNION
Film o življenju velikega Korzičana v pregnanstvu
Napoleon na Sv. Heleni
V glavnih vlogah: odlični karakterni igralec Ruggero Rtiggeri, Carla Can-diani in El*a De Glorgi
Predstave: ob delavnikih ob 15.30. 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah In praznikih ob 10.30. 15.30, 17.30 in 19.30 uri
Ion o matica
Film najgloblje socijalne vsebine ... Nepozaben obraz gracijozne Corlnnr Luohaire v režijski umetnini
Ječa brez rešetk
Soigralci:  Roger Duehesne, Annle Duoeaux
Predstave ob 15., 17. in 19.15; v nedeljo matineja ob 10.30 aH
KINO SLOGA KINO SLOGA
Eden izmed najlepših filmov letošnje sezone, do solz ganljive vsebine je pač
Mala princesa
V glavni vlogi mala filmska zvezdica Rosanna   Dal,   dalje   Roberto Villa, Nerlo Bernardi
Kot dodatek dokumentarij: Cararul Radi velike dolžine filma predstave ob 14.. 16.15 in 18.30 uri; v nedeljo še ob 10.30 uri
pa j
KINO MOSTE
Priljubljene meloiije Johnnne Straus-sa! — Nepretrgan humor. — Hans Moser,  Theo  Lingen,   VVillv Fritsch v filmu
Dunajska kri
Film razuma in čustev! Močna vsebina,  sijajni   igralci:   Luisa Ferida, Gin o Orvi
Zadnje slovo
Nedelja ob %2., ^5., »28.; delavnik ob 1:2&- tiri Poslužite se predprodaje!
VZROK
— Go-pa. vi ste zelo hripavi. Ali ste se preh'adili?
— Ne. pnč je pa moj mož. prišel snoči zelo pozno domov.
dnevna vesti
— Smrt generala Vlllanija. V Broni ie umrl v starosti 75 let gcneial Franc Vil-lani. Pokojnik je bil brat generala Vlllanija, ki je padel ob umiku pri Caporettu v prejšnji svetovni vojni B:'l ie delj časa tajnik aronskega borbenega fašija. Zelo se je zavzemal za razvoj Stranke in Dopo-lavora. Pokojnikov sin je bil uvrčren v vojne formacije, ki so se do zadnjega borile v Tunisu. Še pred nekaj dnevi Je preje' genecaj Villar.i sporočilo, da je njegov umetniki, ki so mu bili predstavljeni.
— Ustanovitev filateHstičnega Dcnola-vora. Na pobudo pokraj inskega D q lavora v Modeni je bil tam ustanovljen poseben filatelist tčni Dopo'avoro. katerega namen je. pospeševati filatellstične študije in razvoj, učinkovito pobijati razne fal-zifikate, olajšati filatelistično izmenjavo, prirejati sestanke znamkarjev, razstave in tako dalje.
— De'avnost preporodnega  zav°da. V
palači Strozzi v Fiorencj se je sestal pod nredsedstvom italijanskega akademika G Papirja svet nac. zavoda za preporodne študije, da razpravlja o nalogah pospešene zavodove delavnosti. Svet je sklonil objavo študij o Michelangelu. Uredništvo je bilo poverjeno članom nac odbora ^Michelangelo« v prvi vrsti pa svetnikoma G. Poggiju in M Salmiju. Nadalje ie oklenil svet izdati publikacijo pod naso-vom »Pomorščaki in kezmografi preporoda«.
-- Rimske umetnostne razstave. V zadnjih dneh so razstavili v rimski umetno-* ni galeriji Duomo svoje umetnine odlični ?l:karji Alfonz Corradi Mario Bezzola AI-cid Campestmi. Robert Borsa in Karal A:metti Olja pastelna in akvarelna dela vzbuiajo nriznnnie rim=kes?a 'imetnnstno čutečega občinstva, ki zlasti ohčuduie krasne umetnine s krajinskimi motivi predalpskih iezer.
— Umrl je veteran macaPske bitke, v
mestu Carate Brianza je umrl 79Ietni branjevec Ambrož Maggioni Pokojni ie bil veteran afriške vojne 1885-86. Posebno se je odlikoval ob zavzetju macsllske trdnjave.
— Drzen pobeg šestih mornariev i« angleškega vojnega ujetništva. Iz Pa rine poročajo: Te dni je posetil svojce v naselbini Novellara mornar Ivan Fontana, ki je na zelo romantičen način pobegnil iz angleškega ujetništva Bil je prideljen posadki nekega podmorniškega oporišča. Udeleži se ie bojev v Libiji, dokler ni priše' dne 9. maja na tuniškem bojišču v angleško ujetništvo. Toda Fontana ni mogel vzdržati v uietniškem taborišču Zaradi tega se je odločil, da pobegne, kar se je zgodilo v noči od 11. na 12 maj. Skupno s petimi drugimi tovariši se je v kopalni obleki vkrcal v neki čoln. S seboj niso :me'i nobenih živil, tudi vode ne. le steklenico likerja Z bonskega rta so odladrali s krai-
tev Aligija z Ustno žrtvijo: vse je uveljavila z j šim postankom ob neki skalni pečini sredi dramatičnostjo, ki je pretresala in dala surov'.m j morja proti Siciliji. Toda zajel iih ie vi-
d očim se ie Fontana z obema drugima tovarišema onesvestil. Srečno naključje je hotelo, da ie dne 17 mala ziutrai opazil neki ribič v bližini Ca^tellabate nri Saler-nu čoln s tremi onesvešrenei. Spravil jih ie v svo*e stanovanje R'bič ie o tem obvestil oblastva. ki so poskrbela za njihovo okrepitev nakar so preie'i domist da 5e lahko pri svojcih odpočijejo O drznem pobegu omenjene šestorice obiavljajo italijanski listi zelo izčrpna poročila
— Levinja napadla krotilko. Iz Parme poročajo: 381etna krotfka zveri Jolanda Orefl iz Reggia Emilija je zaposlena v cirkusu, ki je taboril te dni v Parmi. Ko se je približala levinji. da bi ji dala ko? mesa. jo je levinja s šapo oplazila s takšno silo, da se ie morala Orfelova zaradi občutnih ran na desnici zateči v bližnjo bolnišnico.
— Nad 4000 vernikov v papeževi avdi-
Jenc5. Kakor poročajo iz Rima, je bilo te dni sprejetih od papeža nad 4000 vernikov. Med nj:mi je bila tudi skupina vojnih ra-njencev ter več stotin parov mladoporočencev.
— Carski dijaki so obiskali italijanske
vojne ranjence. Skupna ogrskih dijakov, ki študirajo v Rimu, je posetila v sprem-•u Podtajnika in funkcionarjev rimskega G U.F.a italijanske vojne ranjence, ki Se zdravijo v bolnišnici Principessa di Pie-monte. Razdelili so jim darila in cigarete. Obiska sta se udeležila tudi dr. Mara kot zasfc pnik ogrskega poslaništva v Rimu in dr. Kovač kot predstavnik organizacije v It al i;! študirajočih ogrskih dijakov.
— Nov !at;r,ski sir var. Na pobudo Kr. zavoo'n rimskih študij v Rimu se pripravlja sestava novega, zelo temeljitega latinskega s'cvarja. ki bo zelo obsežen. Revi-*/iia pomembnega znanstvenega dela je poverjena orof. Avreliju Josipu Amarucciju z univerze Sacro Cuore.
— Prerej močne potresne stmke so beležile seizanografske naprave jenskega za voda Potresno središče je oddaljeno 9200 ki ometrov Štiri minute pozneje, to ie ob 0.25. so sledili novi sunki, ki so bili še močnejš: in ki so prihajali iz iste smeri Tudi  ootresomerne n?n*nve beoeraiskega
?mo2rafsko£!a zavoda so beležile isto noč 26 maja ob 1.19 m^čne potresne sunke, ki so trajali 37 sekund z epicentrom v daljavi 9460 km.
— Nesreče. Včaraj je bilo sprejetih v ljubljansko bolnico p?t naslednjih pone. srečencev. Jcsipa Garbaj-sa. 25-i^tne^a hlapca na Rpkovn^ku. je udaril konj v glavo — Karolu Galetu. 44-Ietnrmu železničarju iz Grosuplja. ie pa^el doma hlod na levo nogo in mu jo zlomil. — Marijan Zore. 6-letni sin slikarja tz Ljubljane, si ie nri padco z voz.a zlomil desnico. — Srečko P:šarn. 4-letni sin no-?-nejra čuvaja iz R;bnice. si je pn padcu z-rmil desno nego. — Alojz Zupančič, letni sin posestnika iz Tsovca, si je pri padcu pod voz zlomil levo nego.
profesorja. Vidov danska c. °: Boštjančič Jožefa, s. Elek*a, 50 let. uSmUJCOS sestra sv.Vinc. Pav.. Slomškova ul. 2t); Grad Danijela, 10 let, hči trgovca, Jarška c. 72: Oražcai Josip, 44 let, župnk. Trpi ce pri Novem mestu; Vidmar Franc. 87 let, rudniški paznik v p.. Vidovdan-ska c. 9: Sam<.torčan Hclcaa, roj. ^kof, 82 let. šivilja. Vi*ka ul. 32: Jerman Martin, 44 let. trgovce, Tuharjcva ul. 3: dr. kramer Albert. 61 let, novinar. .Vkcrčtva ul. 13; Anzlin Katarina, roj. Schmid, 85 let. vdava po gostilničarju. Vidovdnnska c. 1. — V ljubljanski bolnici sc umrli: Kreker Janez. 70 let. kro>niar. Sv. Florijana ul. 27: širok Katarina, roj. Mer-vič. 70 let. vdova po žel. zvan.. Prelovčeva ul. st. 8; Kosec Jožefa, roj. Stamol, 58 let. razna-.šalka »Slovenca«. Vel. čolnarska ul. 10; Peric Andrej. 60 let. dtlavcc. Pugljeva ul S; Okom Jožefa. rGJ. Jerct na. 60 let. žena po&esrn;kj. Ki.lczijska ul. 4: H :iča M.-.rija. 52 let. žena delavca. Rovte pri Logatcu 154; Klepec Anton. 55 let. posestnik. Kio ter l. <>bč. Gradec pri Črnomlju: Za;e Anton, 40 Itt. mesar, porruv-nk. Za!o-.:ka c. 45; Peric Anton. 65 let. kamnoseški pomočnik. Na Preval ju 72; (vetre/nk Nada. roj. Bmdelj; 32 let. žena kr>-j. mojslra. .Miičinhke*£ia ul. 03.
—Ij Zanimiva glaOraaaa v:Yera. Mitu-ranti klasične gimnazije upr zore v ponedeljek 7. m v petek 11. junija, obakrat ob 19 v frančiškanski dvorani S^fckljcvo dramo sKralj Oidipus«, ki jo je priredil zi gledališki oder inspektor A. Sovie. Igro je zrežiral član našega gledališča E. Grego-rin.
—lj Naznanite sobe! Mestno županstvo Se vedno zlasti v sredini mesta nujno potrebuje več čedno opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uradnikov. K.lorkoil ima kako primerno robo, naj jo tak^j naznani mestnemu odpravn'štvu v sobi St. 23 v ITI. nadstropju magis'ratnega poslopja za  Robbovim  vodnjak:m.
—lj Ponovitev Tomčeve kantate. V sredo, dne 2. junija se bo ponovila Tomčeva kantata za soli. zbor in orgle, tokrat bo izvedba v ljubljanski stolnici. — Solista (Franjo Golobov3 in Julija Betctta) ter mešani, ženski m moški zbor Glasbene Matice bo spremljal na org-Iah naš prvi orgelski virtuoz mons'gaior Stanko Premrl. Tomčeva kantata je napisana 3 spremi jeva njem orkestra ali pa s samostojnim sp remije vanje m orgel in v tej obliki se bo izvajala prihodnjo sredo. — Delo je veličastno in bo ^melo v cerkvi pravgetovo velik če ne še večji uspeh, kak:r v koncertni dvorani. Začetek koncerta bo točno ob 7. uri -večer. Vodstvo koncerta je v rokah ravnatelja Mirka Poliča. — Predprodaja sc vrši v Knjigarni  Gla.^bone Mat'ce.
_lj Troje znamenitih del simfonične lite.
rature je na sporedu XV. simfon čnega koncerta, ki bo pod vodstvom din-jenta Nika Stri-rofa v ponedeljek 31. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki umonski dvorani. Na sporedu so naslednja d:la: Novak, »Slovaška suita«, ki ima
naslednje odstavke: V cerkvi. Med otroci. Zaljubljenca, Na plesišču, V noč«. Nato je na sporedu Zandonaijeva Trentinska rapsodija in Cajkovsktga Koncert za klavir in orkester v b molu op. 23. Klavirski part tega znameni-te^a koncerta b<. izvajal n.\> najodličncj&i P'11" n st Anton Trost. Opozarjamo, da so na razpolago še sedtžr po različnih cenah kakor tudi stojišča. De>bt se v knjigarni CJlasbenc Mat ea. Ponovno pa (no/arjamo na točen /aeeick <>b pel 7. un zvečer.
—lj   K°£njo  travo  na  t>rea;o\ih I.jiiblj.i-
n ce je mestna občina ljubljansVa za letos c delala ter so mestni čuvaji dotil nalog, da slehernega, ki ni uprav čen kesu t ali ž ti ob Ljubljanic. naznanijo mcet-uemu pcajlavarstvu. ki ba krS telje klicala na oelgovor.
t-lj Samo fte danes in jutri bo odprta umetnostna i*"zstava pisatelja In slikarja EJa De:z.Tja v zgornjih prostorih Oborsn.-lovo galerije na Cesti Arieilo Rca Na ogle i je postrvlj«n:h 31 upelih akvarelo\- in II olj. Ogod neprekinjeno od 8. do 18 30.
—lj 60 iftniri mature ua ljubljenčkom učitoljl^ču praznujotj, lotrv? le Se dva tovariša: g. Josip C h 1 i ■ t c f. ustanovit. !j in pivi direktor znane ugledne trgOVlka šole v LJubljani, zilaj v pokoju, in goj.p. Emanucl J o s i n. blagajn k in pisarniški lavnatelj finančne iliiektiio. zdaj v pokoju. — Jubilantoma iz srca telimo piav zdrav, miren in zadovoljen tlvljenakj \ «i-čer!
—lj Točimo odlično b*"lo \1no buorrcun-dec in amabile passito. Gostilna »Lovšin«, Gradišče št. 13.
—lj Prihodnji Uonoort komornega značaja bo v petek, dne 4. junija v vi ki filharmonični dvoiani. Na tmi toncertu bo izvajal planistični par: Rio in Grego-ria Nard1. izključno le cula, ki ao napisana za dva klavirja. ZaatOpj -ii BO na redu naslednji skladatelji: M aart, Schu-mann. Chopin. Clementi. Biahms in Fante. Ota umetnika sta sijajno uigran 1 m stalno konceitirata na dveh klavirjih. Na koncert opozarjamo. Predprodaja N vj st v Knii^ami Glefbonc Mat'ce.
—lj Tečaj za električno varjenje na Vrt. tehniški srednji šoli v Ljubljani se bo pričel v ponedeljek 7. junija ob 14 v* irlski vartln'ei (delavnlško poslopje). Ker je ie nekaj prostih mest sni e orna le laka uprava naknadne prijave ^e do 4. junija.
—lj Mestna ambulanca bo znprta v sredo dne 2. junija zaradi snaženja prostorov.
TOLA2BA
Polneč je že ravno odbila.
— Ali se ne bojite hoditi ponoč' domov? — vztMhne gostoljuben gospodar.
— Ne, niti najmanj. — odgovori hraber gcet.
— To me zelo vesel:, -- vzklikne g spo-dar ves vesel. — Bal sen ec te, da ostanete tu do jutra.
ZskljiHKna številka ..Našega roda44
Priljubljeni mladinski list je v svojem 14« letniku pritegnil tuđi nekaj mladih sc trudni kc v
Ljubljana. 29. maja
Med m'adino tako priljubljeni list »Naš Rod«. Je s svojo 10. številko, ki je izšla iz tiska te dni. zaključil 14. letnik svojegu obstoja.
Tudi ta številka se odlikuje po pestri, mladini primerni ;n za m'adino zanimivi vsebini. I. Klas je prispeval odlomek iz mladinskega romana »Zamorček pripoveduje«, je pcživljen s tremi slikami T. Kisa. Ljenko Urbančič pripovedni spis »Potepuh«. Milica Kitek pripovedni spis ^Jurkica in po'žek«, ki ga je ilustrirala Marija Vogelnikova. Peter Petrovčič narodno pripovedko »V Iščičnem tolmunu«, dr Janko Lokar poučni spis »Kako se ptiči godnjajo*. Viktor Pirnat pa poučni spis »Ognjeniki v Italiji«. Mladi pesnik Srečko je zasto-pan s pesmicama >Sultanček na vlaku« in -Sredi polja«. Nadalje so še pesmi Gustava Strniše »Junij«. Iva Peruzzia Fejdica se pogovarja s punčko« in Staneta Vračka »Noč«.
V rubriki ^Drobne zanimivosti« so kratki poučni sestavki o ku'turnih rastlinah, strupenih rastlinah, strupenih kačah, nafti in belem oremogu« Nadalje je za zaključek objavljenih še nekaj smešnic in rešitev križanke iz 9. številke
Ob tej Driliki naj omenimo tudi hvalevredno dejstvo, da ie uredništvo »Našega Roda* Dritesni'o u sodelovanju tudi sku-nino mladih resda najmlajših sotrudni-kov Med niim: je Ljenko Urbanč:č. ki je prispeval v zadnjih Številkah tri pripovedne spise v orozi. BranČko Stane in Srečko oa vsak po 5 prispevkov v vezani besedi
Ljenko Urbančič je opozoril nase tudi že z nekaterimi podlistki, ki so bili objavljeni v »Jutru«, »Ponede.jskem Jutru« in »Slovenskem domu«.
V 14. letniku so v »Našem Rodu« sodelovali tudi priznani pisatelji in pesniki. Novinar in pesnik Stanko Kosovel je prispeval pesem »Muho«, pesnik Ivo Peruzzi dva pesmi, pesnik in pisatej Gustav Strniša 5 prispevkov v vezani besedi in tri v prozi, novinar in pisatelj Davorin Ravljen dva pripovedna in en poučni spis, pisateljica Ina Slokanova en pripovedni apli is en prevod.
Od tujih umetnikov so zastopani med drugimi Lev N. Tolstoj. I. S. Turgenjev in Leonardo Da Vinci. Slike so napravili slikarski umetniki Oton Gaspari. France Mihe ič, Tine Kos in Marija Vogelnik. Štirinajsti letnik »Našega Roda« obsega kakih 150 strani in ima. kakor vidimo, pestro in zanimivo v?ebino. Izhaja v LJubljani med šolskim letom in ga izdaja Učiteljska tiskarna v uredništvu Ivana Tavčarja.
Ob tej priliki naj čitatelje še opozorimo, da je v 10 Številki »Našega Roda« Učiteljska tiskarna v Liubjani razpisala nagrado 500 lir za najboljšo mladinsko povest, ki jo je predložiti najpozneje do 25. avgusta t. 1. Povest mora biti pisana življenjsko stvarno in mora imeti umetniško vrednost Obsega naj približno 2 tiskani poli (32 strani) formata »Nagega Roda-. Pi-sate'j bo prejel poleg nagrade običajni honorar Rokopis naj se predloži z geslom v Učiteljski tiskarni (Frančiškanska ulica 6).
— mir.
Enako težko vlogo- če ne še težjo, ker večidel pasivno na zunaj, vso zastrto z misterijem in nepojmljivo tajnovitostjo predstavlja z Alibijem Vladimir SkrbinŠek. Slikov:to in izvirno Gblečeni pastir v belem runu (jarč-jem kožuhu), ves predan božji naravi in obenem ljudski umetnik rezbar, mrk in nežen, divje uporen in srčno krotak, ljubeč gorski mir in odporen proti hrupnosti dobne ctrosko pekoren očetu, a do zločina ogorčen nad očetovo spolno nasilnostjo ter končno v skesanju docela vdan obsodbi, zaman se braneč Miline sugestivnosti — ta izTcdno pestro barvita »n zagonetna osebnost je našla resntčnega umetnika za svojo plastično izraznost. Vladumr Skrbbšek se odlikuje s prav posebno lepo govorno kulturo vedno novo karakterizacijo toli-kerih svojih kreacij in rudi s prav premišljenim maskiranjem.
IZ LJUBLJANE
—lj Se vedno se oblači. Včeraj se ie oblačilo skoraj ves dan le proti večeru se ie skorai povsem zvedrilo in mislili smo. da bo poslei zopet nekaj čas^a jasno. Davi je pa bilo zopet oblačno, čenrav je ostal zračni tlak zelo visok. Dežja menda ne bo in oblak: se bodo čez dan naibrž razpršili. Ker se ie včeraj sonce nekaj časa skrivalo za cblaki ie dosegla maksimalna temperatura same 22°. Minimalna temperatura ie znašala davi 11.2°. V zadnjih dneh se minimalna temperatura več mnogo ne spreminja, pa tudi maksimalna temperatura ie v glavnem dan za dnem na enaki višini.
—lj živilski trg. Na zelenjadnem trgu je hiio danes toliko blaga kakor sredi najživahnejše sezone. Seveda pa zdaj še ni mnogih pridelkov, ki jih bodo prodajali prihodnje mesece, a zato je bilo danes tem več salate. Lahko bi govorili o pravi poplavi trnovske glavnate : a!ate, ki se nam je pred tedni še posebno priljubila. Ra.zen salate na zelenjadnem '"gu še vedno prevladuje tudi redkev. Kupči;a je bila povsod precej živahna, cesar ti ne pričakovali ob koncu meseca. Posebno živahno je bilo pri branjevcih, ki so danes prodajali uvožene Čresnje. Razen črešenj je bilo danes narjrodaj tudi nekaj oran*. tako da sadja nismo pojrrešall in zdaj ga znamo Se tem bolj eeniti, ko smo se v glavnem m-rali zad«vp]ievati le s **rhlp.
—lj Fmrli sa v Ljubljani od 21 do 27. t. m.: Može Franja, 87 let. služkinja, Vidov-dsnska c. 9; Pajk Terezija, 48 let. služkinja. Vidovdan6ka c. 9; Capuder Drago, 29 let, *m
Trebnje
— porcija. V cerkvi sv Marjete sta se v ponedeljek poročila gdč. P?vla Travnik, hčerka pcsortn:ka in Čevljarskega mojstra in Anton Grićar. prs. NB. Mladima zakoncema vso sreča!
— l>esct sinov! Zakoncema - ntonu in Julijanj Slak iz Dobrniča se Je rodil deseti ctr-k — deseti sn! Krščen je bil na ime Boris Desetemu bratu v ž vljcnju — vso srečo!
— rtonlln je. Pii prehodu rri trebanjskem mlinu preko brvi č^z Tcmen'co je do nesreči padla v narasli potok pri letna Neža Urbančič iz Kr žke rebri. OMnstl so ugotovile, da gre zgrlj za nesreča.
— l'mr!i. Zadnu čas sta umrla v Treb-n-em: Martin Lman. pos. iz Rodin, star 71 let. Umrl je v vlaku med prevozom v bc!n;co Gregor Kramar. žol?zničar v pokoju,  star 76 let. Blag jim rpomln!
tenor. DoLničar - bariton. Lupšn - bas. — Dirigent: Anton Neffat, zborovodji: R. Simoniti.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota. 29. maja- Zaprto.
Nedelia 30 maia. ob 15- V času obiskanja.
Izven Znižane cene od 15 lir navzdol. Ponedel-ek. 31. maja. ob 16: Princeska In
pastirček.  Izven   Zaključena predstava
za GTLL.
OPERA Sobota. 29  maia: Zaprto. Nedelia. 30. maia. ob 17: Vnebovzetje b-
d. M. Oratorij. Izven. Cene od 28 lir
navzdol Ponedeljek, 31. maja: Zaprto.
h. Rattner: »Vnebovzetje b.d.m.« Oratorij. Besedilo: dr. Mihael Opeka. Sodelujejo so7isti, orkester in zbor. Solisti: Hey-balova - sopran, Golobova - alt, Lipušček -
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. 1 naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino):
1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1000 g 2.20 Ure: testenine iz enotne nr ke 3.90 lire za kg: enotna pSeni^na moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2 70 lire; fižol 6 lir za kg.
2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir z* kg.
3. K»a, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8 25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6. Mehka drva, razžagana. franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (zamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot: trda razžajrana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
MALI OGLASf
POZOR! Rabljene čevlje, otroSke sneske ln gamaae kupujem. — Klavžer. Vošnja-kova ulica st. 4.
KOLESA — moška In ženska — knp-je »Promet«, nasproti križanske cerkve.
Iz zgodovine pošte v naših krajih
Okrog 450 let od ustanovitve poŠte
Avstriji ide v 16. stoletja
v Avstriji — Redna poita je bita
Ljubljana. 29. maja Pošta sicer ni pridobitev našega časa, ni pa tudi tako stara ustanova, kakor se morda zdi ljudem, ki sploh ne pomislijo, kako temeljito so se spremenile razmere v enem samem stoletju. Samo po sebi se razume, da poŠta ni bila takoj v začetku urejena tako kakor je v novejšem času ter da ni tudi prevzemala enakih nalog. Njen ustroj se je izpopolnjeval in r?.zši-riL Predvsem pa moramo upoštevati, da se je poštna organizacija razvijala vzporedno z razvojem prometnih sredstev.
Prva postna služba v Avstriji
Prva poštna služba je bila ustanovljena v Avstriji v dobi Maksimilijana. V začetku so prenašali vesti > hitri sli*. Ta služba je bila uvedena 1. 1496: tedaj so hitri sli začeti prenašati uradne novice od državne meje do Dunaja. To je bila torej obveščevalna služba v pravem pomenu besede. Kljub temu je v tem že zametek poznejše mogočne poštsie organizacije. Redna poštna služba je pa bila uvedena v Avstriji šele v 16. stoletju. Nadvojvoda Karol je odredil 17. marca 1572 redno poštno službo, to ie prenašanje ve*-sti po slih, tekačih, med Gradcem in Ljubljano. Vedeti pa moramo, da tekači niso hodili vsak ck:n na pot. temveč vsak Četrti dan. Prenašali so tudi zasebna pisma, ne le uradna. Od uvedbe pošte so imele korist posamezne dežele in ker je Kranjska dobila pošto, je morala tudi kaj prispevati za to. Kranjski deželni stanovi so prispevali 21. oktobra 1573 po 2000 goldinarjev na leto.
Razvoj prve poštne službe na Kranjskem
Vzdrževanje pošto ni bilo tako iahko tudi v začetku. Kakor rečeno, deželni stanovi so prispevali, odnosno dovolili najprej po 200 gld.. toda ta podpora je bila namenjena samo za pošto med Gradcem in Ljubljano in 1. 157S je zahteval nadvojvoda še podporo po 300 za novo pošno progo med Ljubljano in Mariborom. Na tej piogi bi se že posluževali konj. Podatke o uvedbi poštne službe v naših krajih in druge zanimivosti so zgodovinarji nabrali v deželnem arhivu in iz spisov starejših zgodovinarjev. Uporabljali so tudi Valvasorjeva poročila. -»Donesek k zgodovini pošte na Kranjskem« je napisal A. Kobler v :>Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko« 1893. O pošti na Kranjskem je pisal tudi Iv. Vrhovec leta 1888 v Ljubljanskem zvonu. Iz zgodovinskih virov je razvidno, da so kranjski stanovi odbili zahtevo nadvojvode, naj ba i leže! a prispevala tudi za vzdrževanje pošte med Gradcem in Benetkami. To poštna zveza je bila uvedena 1. 1594. Kranjski deželni stanovi bi naj prispevali po 200 gld. na leto. Kljub temu so deželni stanovi sprevideli, kako koristna ustanova je pošta ter so 1. 15SS pristali na nadvoj. vodovo zahtevo. Med Gradcem in Benetkami je bila uvedena jezna pošta. Predlogov, naj bi dežela prispevala za nove poštne zveze, pa s tem še ni bil konec. L. 158S je prispel v Ljubljano ^dvorni poštar« Ivan pl. Parr (grof). Izrazil je željo nadvojvode, naj deželni stanovi dovolijo za izredno pošto 300 gld. ali 200 tolarjev. Ta poštna zveze je pa bila namenjena le za prenašanj** uradnih poročil, to se pravi poročil deželnih uradov in vtcedoma. Deželni stanovi se niso mogli takoj odločiti, ali so pozneje sprejeli predlog, ni znano. Ugotovi-i-^no na ie. da so deželni stanovi prispevali po 200 srld. za beneško pošto in zato jim ie nadvnivoda v zahvalo podelil 26. novembra 1589 svoboščino .da so sme^ kranjski mamici s svojimi uradniki in p^sii odooSfMnt-' proMine prosta pisma s-in ordinati ~t extraordI-nari .
Težave Drve wšt*ie ^užbe
Ko je bila uvedena ifna poštna služba, je bila redna prav zn "av le po uvedbi, sicer pa zelo nev " TTpoštevati je treba, da s? bile v tistih časih prometne raz-mere zelo slabe Rimske ceste so bil*5 zelo zanemarjene ;n mprsikje opuščen^ srednjeveških cest. ki bi zaslužile ime cesta v dandani'šn~:<pomsnu besede, pa ni biio. Kakor so i»ile slabe ceste in potovanje nevarno (snj je bila tedaj Še doba roparjev), tako da so bili zelo ežavni prenodi čez reke Mostov je bilo malo. prevoz z brodovi je ra bil onemogočen, ko je voda zelo narasla. Tako riso upali voziti čez Savo brodar ji pri Črnučah. V tistih časih še ni bilo mostu med Črnučami in Jezico — Prav tako še ni bilo mostu pri Sv. Jakobu ob Savi. Tudi. ko voda tu bila previsoka, niso mogli kadarkoli čez vodo. kajti bro-darji niso oprezali na slehemesra potnika
dan in noć. Tako zvemo ix zgodovinskih virov, da - e je 1. 1584 ljubljanski poštni upravitelj Pr. Lebervvurst moral opravičevati pri nadvojvodi, ker postni hlapec ni mogel priklicati pri Sv. Jakobu nobenega brodarja, da bi ga prepeljal čez Savo. — Leberwurst zaradi tega ni ostal nič dolžan brodarjema v Črnučah in pri Sv. Jakobu; poklical ju je, da se opravičita. Izgovarjala sta se da do 10. avgusta 15S4, ko j c šla prva pošta iz Lzjubljane k Sv. Jakobu, še ni bilo ukaza, *a mora brodar čakati na pošto in da so brodarsk^ hlapci že odšli domov. Pcštni upravUeli ima je velel, naj prihodnje opravljata s'užbo noč in dan. da se pošta ne bo zadrževala; to je dolžan zlasti črnuški brodnik, ki ima brod v fevdu od nadvojvode.
Glavna poštna postaja v Ljubljani
Za Kranjsko je bila glavna poštna postaja v Ljubljani. Ljubljana je imela poštno zvezo z Benetkami in Gradcem. Na jug je poštna proga držala skozi Notranjsko, Vrhniko. Logatec in dalje skozi Go-rizSo. Na sever je pa poštna proga držala po Gorenjskem in na Brdu je bila edina postna hiša na Gorenjskem. Iz Benetk je prihajala pošta v Ljubljano ob torkih, iz Gradca pa ob četrtkih. Razen tega je pa Ljubljana imela poštno zvezo še z vzhodom, s Karlovcem. Proga je držala skozi kraje: Višnja gora, Trebnje. N vo mesto in Metlika. Med Ljubljano in Celovcem ter med Ljubljano in Fiumo m bilo redne poštne zveze, tekači so prenašali poročila le po potrebi. Precej zgodaj je dobila Ljubljana poštno zvezo s Trie-stom. 29. januarja 1. 1688. To pošto je prevzel v zakup baron V. 2. Stiobelhoff. Pogodbo je podpisal z Dominikom deli' Argentom, pooblaščencem mestnega sveta v Triestu. — Vsp omenjene prvotne poštne zveze je vzdrževala dvorna kamera v Gradcu s poštnino in prispevki dežel. Pač pa je kranjska dežela skrbela sama za dolenjske pošto.
Pošta v 18. stoletju
Cesar Jožef I. se je pozanimal za oštroj pošte. Njegova zasluga je, da so bile odpravljene nekatere pomanjkljivosti. — 12. aprila 1706, je izšel cesarjev odlok, da poštarji ne smejo biti odsotni nad tri dni ter da morajo poštne posle opravljati sami, ne da bi jih prepuščali uslužbencem ali komu drugemu. Predpisano je bilo tudi, da morajo biti postiljoni dobri katoličani in zanesljivi uslužbenci. Brez poštar-jevega dovoljenja niso smeli menjati službe. Vsak poštar bi naj imel po 6 konj za vožnjo in ježo in po dva vozova, »koles-lja« z vso opravo. Pošta se ni smela dolgo muditi na postajah in nihče ni .jmel zadrževati štafet. Predpisi -;o govorili tudi o tem. naj občinstvo ne zasramuje poštarjev, ne graja in pretepa, če poštar komu ne more postreči takoj s konji. Poštar je smel poklicati na pomoč gosposko, če ga je kdo napadel zaradi konj. Plemičem
, je bilo prepovedano, da bi pred njimi je~.-■ dlli hlapci z obešeno torbo in postnim rogom ter da bi nabirali pisma kakor poštarji. Poštarji so morali pazitL da ni kdo drug trobil na postni rog, kajti tndi ta poštni znak je bil zaščiten.
Poštnina
Poštnina je bila precej visoka. Cesar Karol jo je L 1722 še zvišal, tako drt je znašala poslej pn ježi od vsakega konja 2 groša več. od navadnega pisma, ako ie prispelo od poštnih postaj, ki so daja1? erar j u porto, krajcar več, od drugih postaj celo 3 krajcarje več. Razen tega je cesar tedaj omejil postne svoboščine, ta-j ko da so bila poslej prosta poštnine le j uradna pisma — >ex officio«, od drug:]: j navadnih« uradnih pisem je pa moral sleherni plačevati poštnino in tudi duhovščina ni bila izvzeta. Pač pa so se posluževali proste poštnine ministri s svojimi ženami in otroci, dalje državna pisarna državni dvomi svetniki, m pr as jaški samostani (frančiškanski itd.). Po tem zvišanju poštnine ljubljanska pošta ni več prejemala deželne podpore po 200 gld., ni pa tudi odpošiljal poštnine prostih pisem, ki bi jih odpošiljali člani deželnih stanov in njihovih uslužbencev. Deželni stanovi so prosili za obnovitev svoboščine, a zaman.
Potovanje s poštnimi vozovi
Do 1. 1730 je prihajal voz za prevažanje potnikov in prtljage razen redne tedenske nježne pošte« (ki je prenašala pisma med Gradcem in Ljubljano), tudi le enkrat na teden. Prevoznik je prihajal v I torek opoldne v Ljubljano, vračal se je pa v Gradec šele v ponedeljek zjutraj. Voz-nina potnikov s prtljago do 50 funtov je znašala iz Gradca do Ljubljane 5 gld., za drugo blago so pa plačevali po 1 gld. 15 kr. za stot. če ni bilo potnikov, je prevoznik lahko ostal doma. Cesar Karel je 1. 1730 izdal odlok naj zaradi trgovine s Triestom začne hoditi jezna pošta s pismi iz Gradca v Trieste in v nasprotni smeri po dvakrat na teden. Razen tega so začeli zaradi velikih sejmov v Triestu voziti trije redni postiljoni na teden iz Ljubljane, in sicer prvi v Trieste, drugi v Gorizio in tretji v Fiumo. Voznina do Triesta in Gorizie je znašala 3 gld., do Fiume pa 4 gld. Prevoz je oskrboval ljubljanski meščan Sartori. Strogo prepovedano je bilo prevažati kmetom in konjskim mešetar jem ljudi po glavnih cestah — konkurenca torej ni bila dovoljena. — L. 1738 je bil izdan odlok, ki je po njem poštna proga šla iz Karlovca namestu skozi Krapino skozi Ljubljano. — Poštne razmere v naših krajih so bile zelo primitivne tudi še v dobi Marije Terezije, ko ie bilo sicer precej izpopolnitev, toda popolnejšo poštno službo smo dobili šele v prejšnjem stoletju, ko se je razvil železniški promet.
Ameriško letalo, ki so ga sestrelila naša lovska letala med napadam na Cagliari
Ena žena in šest mož
V Pragi je bila nedavno povožena lepa 301etna žena in prepeljati so jo morali v bolnišiico, kjer so jo takoj operirali. Ko je bila še onesveščena, so hoteli obvestiti njene svojce. V njeni ročni torbici .•;>o našli beležnico. v njej pa naslove šestih mož, bivajočih v raznih mestih. Misleč, da gre za njene sorodnike ali prijatelje, so vse obvestili o nesreči. Veliko je pa bilo začudenje v pisarni, ko se je pojavilo po vrsti vseh šest mož. in ko so vsi vprašali po svoji ponesrečeni zakonski ženi Idi Zeigler. se je izkazalo, da so bili vsi pravilno poročeni z njo.
Podjetna Ida Zeigler je bila po poklicu potnica neke tvornice šiva'.nih strojev. Po raznih mestih se je seznanila s svojimi poznejšimi zakonskimi možmi, in z vsemi se je v redu poročila. Ker je mnogo potovala, je živela navadno pri svakem mozu po 14 dni, potem se je pa preselila k drugemu. Če jo je pot zanesla po opravkih v dotično mesto. Najbolj čudno pa je, da je
imela poleg šesth zakonskih mož in gospodinjstev v nekem sedmem mestu še najeto sobo, kamor je hodila počivat, če je bila utrujena in naveličana zakonskega življenja. Človek bi mislil, da se bodo v takem primeru možje stepli ali vsaj pošteno sprli. Toda možje Ide Zeigler so uda-no v svojo usodo .sprejeli vest. da jih ja kar šest. Drugačnega mnenja je bilo seveda sodišče, ki je vseh šest zakonskih zve* razveljavilo, Ida pa je morala iz bolnišnice v zapor. Tu se bo morala odločiti, ali bo sklenila z enim svojih bivših mož novo veljavno zakonsko /vezo ali ne.
Grčija preskrbljena
s kininu m
Grčija potrebuje za zatiranje malarija vsako leto precej kinina. Nekaj ga je dobila od mednarodnega Rdečega kriza in tako je za leto dni dobro preskrbljena. To je posebno važno, kajti zaradi vojne je uvoz kinina in drugih zdravil v zadnjih treh letih zelo otežkočen.
Križanka št. 78
Sel*ja ima nad 470.000 prebivalcev
Iz poračila soflfekega zup&za Ivanova na seji o finskega sveta
Sofijski župan ing Ivanov je na prvi seji občinskega sveta v novem poslovnem letu obširno poročal o delu mestne občine. Tudi v lanskem poslovnem letu je biio delo sofijske mestne občine zelo razgibano, župan je naprej poročal o graubeiu delavnosti. Tudi v Sofiji primanjkuje stanovanj, toda mestna občina bo v dugled-nem času stanovanjsko bedo omilila. £e letes poleti bo zgrajenih v mestu 110 novih stanovanjskih hiš, večinoma v zapadnem delu mesta. Posebno pozornost posveča mestna občina gradnji delavskih stanovanj.
Razvoj Sofije do njenega sedanjega obsega sega kemaj dobrih 50 let nazaj. Leta 1878. je štela Sofija komaj 20.000 prebivalcev, zdaj pa jih šteje nad 400.000. Lani v docembru so jih našteli 421.000, pri tem pa niso bili všteti začasno v mestu bivajoči ljudje, ker bi imela sicer Sofija pol milijona prebivalcev. O bolgarski pre-stolici piaviic. da raste, pa se ne stara, in to je tečno. V zadnjih 20 letih 30 je v Sofiji mnogo zidalo, toda vse tako, da novo ne moti starega, staro pa ne novega. Vse je združeno v harmonično celoto. Za bodoči razvoj Sofije je Izdelal obsežne načrte draždanski profesor dr. Muesmann Po teh načrtih se bo vtis harmonične celote še poglobil. Ze zdaj bi pa lahko nazvali Sofijo z njenimi lepimi parki in nasadi mesto vrtov.
Iz Zupanovega poročila je ridatje raz-
vidno, da je zdravstveno stanje sofijskega prebivalstva ugodno števil: rojstev je padlo za 0.2» 0. Tud. na kulturnem polju je dosegla mestna uprava celo vrsto uspehov. Število knjig v mestni knj:ž:jici je naraslo od 25 000 na 55.000. Tu U na socialnem polju se je mnogo delalo. Zadnja akcija za zimsko pomoč je vrgla v denarju in blagu okrog 12 milijonov levov. Posebna skrb je bila posvečena otrokom. Mestna občina ie vzdrževala šest poletnih otroških domov, v katerih je imelo brezplačno hrano in stanovanje 13 jO siromašnih otrok. Pri tem delu pomagajo mestni občini tudi šolske oblasti. Brezplačne obede je dobivalo lani j650 šolskih otrok. Sofija ima 12 otroških igrišč, kjer je prostora približno za 2.000 otrok. Tuai ti otroci so dobivali večinoma brezplačne obede.
Zupan je v svojem obširnem poročilu tudi omenil, da se je poraba elektrike povečala v lanskem poslovnem letu za 26 C«'.. Predlanskim so prevozili sofijski tramvaji 87 milijonov prebivalcev, lani pa 116 anionov 900 tisoč. Povečali so se tudi dohodki od davkov in pristojbin in sicer od 249.7 predlanskim na 299.6 milijonov !am.
NIČ ČUDNEGA
— Soseda trdi. da ie osivela v enem dnevu.
Ete. to ie bilo takrat, ko si je nehala barvati lase.
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. velika četveronožna žival, 6. gorovje v centralni Aziji, 10. industrijski kraj v okolici Celja, 14 začetek, predgovor. 15. del glave, 17. delo, ki poplača kmečki trud, 19. trpni način, 21. ločilno znamenje; vznemirjenje pred nastopom. 22. trinogi, nasilneži, 25. izreki, stalne fraze, 27. najboljši del, cvet družbe. 29. cvetni prah, 31. gorovje ob severnem dedu bivše iugoslovansko-bo'garske meje, 33. računska osnova (množina), 35. reka v severni Rusiji. 36. egipčanski soln-čni bog. 38. nevednež. topoglavec, bebec. 40. arabski poglavarji. 42. nikalnica, 43. češka pritrdilnica, 45. gorovje v severni Afriki, 47. praprebivalci vzhodne obale Adriatika, 49. dva enaka sogiasnika, 51. pravilo, nauk. trditev. 53._ departement in pritok Oise v Franciji. 55. izumrlo mongolsko pleme, 57. nauk o nravnem življenju. 59. nravstvena prepričanja in stremljenja. 61. sred>tvo za izdelovanje barv, 63. močen osvetljevalec. 64. rastlina z zelo grenkim okusom, 65. visoka vzpetnina, hrib.
Navpično:   1.   je  obenem   tudi prodaja,
2. pripadnik plemena pod 55. vodoravno,
3. dunajski filmski komik. 4. odredbe, zapovedi, razglasi, 5. začetek abecede, 6. gmotna sredstva, denar. 7. tuje žensko ime (množina). 8. materine, 9. žito,  10. mesto
v Južni Srbiji. 11 zemljišče. 12. jajčaste oblike. 13. tvorniška znamka kreme in mila, 16. zemljepisni pojem, 18. latinski veznik, 20. najvišja upravna oblast v državi, 22. najmanjši delci, 24. denar, 26. žensko ime. 28. hunski poglavar, 30. prtljaga, popotna oprema, 32. mesto v bližini Chicaga v Sev. Ameriki. 34. glavno mesto Armenije, 37. žensko ime. 39. ženin oče, 41. azijsku visoka planota, 44. pogled, upoštevanje, 46. sveženj neomlačenega žitnega klasja. 48. mestece pod Fruško goro, 50. denarna vrednost, 52. veznik. 54. konec pese, 56. vrsta prsti; zemlja. 58. sredi jame. 60. italijanski spolnik, 62. iridij.
a
REŠITEV KR 12ANKE ST. 77 Vodoravno: 1. solidaren. 9. Al. M, novine, 11. tik. 13. nabob. 14. Igor, 16. leto. 17. rasem. 19. zel. 20. Ari nos, 22. ne. Z\. hladen, 26. otekel. 28. rt, 30. anilin. 32. era. 34. Irene. 35. Pepi, 37. apel, 38. Ena-re. 40. aaa. 41. Lerida.   3. Ik, 44. Iravadu
46. Tamatun. 48. ar, 50. nemore, 5L rov, 52. kinin.
Navpično: 1. satira, 2, oligarh, 3. inu 4. Don. 5. aval. 6. ribez, 7. enoten. 8. neboleč, 12. kosilo. 15. Renata, 18. Mođtf£ 21. sekira. 24. nelepa. 25, prepelicar, 27. 11-neal. 29. trener, 31. nelakomen, 33. aparat, 36. Eri van. 39. Eda meo, 42. Adami. 45. Ilon,
47. Uri. 49. ro.
^GEORGES OHNET:]
92
PRODAJALEC
STRUPOV
— Ah o tem mi nikdar ne govori. Zdi se mi, da smo se vrnili v čase stare romantike. Pomisli prosim, da se je z glasil a tu pri meni tista mlada žena s svojim tastom___
— Kaj poveš!
— Da. Spremljal ju je doktor Augagne. Saj veš, tisti lepi črnolasec. Prišli so pod pretvezo, da se hočejo grofu in meni zahvaliti za podporo, ki jo je 'obila bolnišnica v Saint-Remy. Lahko si misliš', ka-ko sem jih sprejela. Nihče bi ne bil domil o meni, da sem rojena grofica od korenin svojih kostanjevih tas do nohtov svojih krasnih nožic. Lahko si ponosna, da imaš prijateljico, ki zna tako imenitno posnemati dame iz visoke družbe. Ta mala je bila kakor moja komornica.
— Kaj je pa hotela od tebe?
— Svetoga moža. Da, draga moja, prišla je k meni no ?. ---t moža, kakor hodijo ljudje v urađ za m. jd« ie stvari po izgubljene dežnike. Začela je
nekoliko zaničijivo, toda jaz sem ji hitro odstrigla grebenček, saj me poznaš. Potem je pa izpremenila taktiko. Solze v očeh in usta polna prošenj. S tem je pa zadela prav tako kakor s svojo nesramnostjo.
— Ali si rekla: Pojdi v samostan, Ofelija?
— Tako je, draga moja. Mar mi ga je izročila v varstvo, tega svojega Kristijana, ki je bil prej moj Kristijan? To je ubego jagnje. Z enim samim pogledom nanj sem se prepričala, da sploh ne bo znala obdržati tega lahkoživca, ki je vajen čisto drugačnih užitkov. Saj je tudi umetnost prikleniti nase in razvedriti mladeniče, ki prihajajo k nam ženskam z neozdravljivim dolgočasjem, če bi ji vrnila tega njenega tepca — kaj neki bi počela z njim? Kaj kmalu bi jo zapustil zavoljo druge. Bolje bo torej, če jo zapusti zavoljo Etiennette.
— Toda ti ga ljubiš.
— Ah, ne! Naveličala sem se ga ,zopern mi je postal. Hočem mu pa dati še eno lekcijo, temu fantiču, in sicer pošteno.
— Kaj torej nameravaš z njim?
— Jaz? Napraviti hočem iz njega popolnega idi-jota... Potem ga bodo pa zopet lahko vzeli, če se jim bo sploh zdelo vredno.
Mauduitova je bila sicer že vajena cinizma žens-čin ki je z njimi navadno občevala vendar je pa zadrhtala pri teh besedah. Iz njih je odmeval ves prirojeni odpor vlačuge proti pošteni ženski, upo> nesramnosti proti čistosti, upor plazilca, ki hoče oskruniti lilijo. Mauduitova je bila v splošnem sočutna ženska in zato je poskusila potolažiti gnev
svoje neizprosne prijateljice in sicer s tem, da bi vzbudila bojazen glede njenih osebnih koristi.
— Toda, dragica moja, pazi. da ne boš po nepotrebnem vzbujala suma tega svojega grofa. Če bi slučajno kaj opazil ...
— On? Ni nobene nevarnosti. Zaupa mi v vsem in neomejeno. Ukrotila sem ga že prvi dan. Porečem mu kratko malo: Storite to. . . in storjeno bo. Skratka, to je dobre zdresirani kužek. Sicer pa, saj ga nočem z ničemer nadlegovati. Privoščiti si hočem samo nedolžno zabavo, da bom nekoliko pomučila tega bedastega Kristijana in to bo vse. Grof seveda tega ne bo zvedel. Nasprotno, dobrikala se mu bom, skrbela bom zanj in pripravim ga tako daleč, da pojde čez leto dni z menoj pred oltar v tisti svoji zanikarni deželi, ki jo potem takoj zapustiva in se nikoli več ne povrneva tja. Kupiva palačo na Champs-Elvsee. To bo knežji dvorec, kjer bom sprejemala umetnike, učenjake in politike. Sčasoma se bo krog mojih prijateljev razširil in potem bom morala seveda sprejemati tudi dame. Z moškim gre to vedno zelo lahko ... saj zadostuje bogato obložena miza, z ženskami je pa kriz... ker so tako muhaste. Toda malo zvijače in prijetne družbe mi bo pomagalo premagati tudi to oviro. Začeti nameravam seveda z darr imi dvomljivega slovesa, potem jih pa polagoma postavim pod kap in končno bom sprejemala samo čistokrvne dame.
— Kaj boš pa prav za prav počela z vsemi temi ljudmi? Saj se boš do smrti dolgočasila v njihovi družbi.
— Ne, draga moja, občutek nadvlade nad tako družbo je najslajši. In skočiti naravnost v najboljšo pariško družbo, kako krasna zmaga bo to zame! Vržem se v to z vse svojo strastno vnemo.
Mauduitova je uprla v Etiennetto svoj bistri pogled, zmajala je z glavo in odgovorila:
— Zdaj pa res vidim, da si pravi demon, draga moja. Zdi se mi, da boš končala še na politični poti.
Etiennetta se je veselo zasmejala.
— Kdo ve, morda postanem celo zgodovinska osebnost.
— In pravico boš imela do tega. Saj si dvignila v javnosti že dovolj prahu.
Njun pogovor je prekinilo tiho trkanje grofa Stein gel a.
— Draga moja, — je dejal grof že na pragu, — v salonu čaka Kristijan Vernier, ki bi rad govoril z vami.
— Ah, da, saj vem, za kaj gre ... Če se ne motim, ste biil nekam namenjeni dragi prijatelj.
— Da, namenjen sem bil v Fontainebleau kupit vam sedlo, ki ste si ga tako želeli...
— No, dobro, pa pojdite, danes ste prosti..%
— Na svidenje zvečer.
Po njegovem odhodu se je Etiennetta obrnila k Mauduitovi
— Vidiš kaj sem ti rekla? Počakaj me tu. Evo ti cigaret, lahko se boš kratkočasila s kartami in tudi sherrv imaš na razpolago. Jaz pa krenem na svoj vojni pohod.
Urejuje Josip Zupančič. — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani