Slovenski Sokol.
QLdSILO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE.
Štev. 5.
V Ljubljani, 25. maja 1908.
Leto V.
DR. MIROSLAV TYRS.
Telovadba v estetičnem oziru.
(Dalje.)
Primernost pa se ne tiče samo izvedb, ampak tudi orodja. Navesti hočemo tu le nekoliko primerov.
Marsikje se opazi tudi pri nas konj z vratom navzgor dvignjenim. Morda je bilo to nekdaj primerno, dandanes pa je docela nezmiselna stvar.
Voltižiranje — gotovo najelegant-nejša izmed vseh vadbenih panog — je, kakor znano, francoskega izvira in se je izvajalo izpočetka na živem konju. Bil je to del višje jahalne umetnosti. Pozneje so rabili nagačenega konja za pripravo ali kot nadomestilo. Vadbeni tvori so bili izzačetka po tem urejeni, in gotovo ni prišlo nikomur na misel, usesti se odnožno čez vrat; saj bi bil tako na konju z obličjem proti hrbtu obrnjen. Sedaj pa, ko je iz tega postalo čisto telovadsko orodje in se je na njem razvilo toliko bogastvo najfinejših vaj, od katerih na pr. vsa kolesa absolutno zahtevajo vodoravnost celote, bi bilo popolnoma neprimerno,
ko bi se pridržal dvignjen vrat, kakor se tudi na Nemškem često godi.*) Podobno so trioglati krogi, predebel drog, premočne lestvine na bradlji neprimerne, ker se na njih ne dado izvesti mnoge krasne vaje ali se vsaj po nepotrebnem otežkočijo. Vobče ne bodi nobeno orodje drugačno, kakor se strinja z njegovim namenom, ne bodi debelejše, nego neobhodno zahtevata trdnost in varnost. Njegova okornost ima okornost tega, kar se na njem izvaja, za nujno posledico. Isto velja tudi o mečevalni pripravi. Oglavnica, ki bodisi tlači senci ali pri vsakem gibu leti z glave, neudobni opasniki, pretežke sablje, z ročaji bodisi nepotrebno debelimi, bodisi nepraktično tenkimi, vse to otežuje mečevanje samo, jemlje telovadcem veselje, ovira napredek in ima za nasledek ono okornost, o kateri smo govorili poprej. Nobena varčnost ni
neumestnejša nego ona, ki pri orodju
*) Toda tudi za to nismo, da bi bil konj na obeh straneh ročajev docela enak. Razloček v vajah čez vrat in čez hrbet se kaže samo pri odnožki in pri odsunih zanožno in odbočno (na konju na šir), orodje skozinskozi enake debelosti pa se vidi jako netrlepno in obreklo. Naj se ohrani spomin na postanek, kolikor to ni napotil, že tako nas bodo ročaji vedno spominjali nanj. To je, umetniško rečeno, nekakšno „stiliziranje" konja, dočim se konj z dvignjenim vratom ali celo nagačen konj v resnici vidi prosto »naturalistično". Tudi noge pustimo svojim konjem ne le v spomin, ampak tudi zato, ker je s tem trdno stanje očitno naznačeno. Koze in konji samo na železni palici v sredi, kakor obstoje tupatam, so se mi vedno zdeli kot jetrne klobase balansirane na špili. In kaj če kdo zdrsne in podnje pade ?
skopari. Za vsakršne nepotrebnosti, za čačljave dekoracije je navadno dosti sredstev, za priprave pa, pri katerih treba dovršenosti in zadostnosti v telovadnem oziru, so mošnje prazne, in nič ne škoduje, če je orodje okorno, polomljeno in neporabno, da, ako tudi nedostaja najpotrebnejših stvari. Poznamo društva, ki vsako leto z znatno izgubo prirejajo zabave vsake vrste; ali kakor statistika po njih lastnih podatkih kaže, si niso oskrbela niti jako potrebnega orodja, priprav, brez katerih pravzaprav ni možno nobeno razumno poučevanje, noben vsestranski in ličen razvoj telesa.
Orodje razpostavljamo v prostorih, namenjenih za to. Tudi ti naj bodo primerni in se naj strinjajo v vsem s svojim namenom. Tudi to je eden izmed številnih razlogov, iz katerih bi si moralo vsako društvo prizadevati, da si postavi svoje lastno poslopje.
To poslopje bodi, čeprav preprosto, ali vendar kolikor mogoče zalo in — kjer je sploh na to paziti mogoče — kar se tiče sloga, čisto in natančno. Naj vsakdo, kdor ga ogleduje in vanj stopi, takoj spozna, da je to javen,
važen namen, kateremu je posvečeno: I nravstvena vrlina, moč in moška telesna lepota. Tudi s preprostimi sredstvi se da tu mnogo doseči. Saj sta dostojnost in prava krasota vedno preprostosti — seveda ne enoličnosti — bližji nego prenapolnjenosti in nagizdju.
Če naj priporočimo gotov slog in s tem obenem prispemo k enakemu značaju naših telovadnic, bodi to povsod renesansni slog, kolikor mogoče v prvotni preprostosti in jedrnosti svoji. Saj pomeni renesansa toliko kakor preporod, preporod namreč grškega duha zlasti tudi v umetnosti in torej tudi v stavbarstvu. Podobno pa temelji telovadba na obnovitvi grških načel glede vzgoje človeka in znači torej tudi renesanso tega duha; da, rav-nopravna pažnja na telesno vzgojo je v najlepšem in najdoslovnejšem pomenu besede preporod vsled enostra-nosti že onemoglega evropskega človeštva. Ta slog pa ne nasprotuje tudi ne kakor na primer gotika modernim nazorom in gotovo hodi v priklad vsem potrebam telovadske stavbe, je torej v vsakem oziru pripraven in primeren.
(Dalje prih.)
DR. V. M.
Proste vaje.
(Dalje.)
C. Gibi nog.
Kakor pri gibih rok nam je tudi pri gibih nog razločevati tri podrejene vrste (drugega reda):
1. gibe iztegnjenih nog (po-hyby nohou nataženych),
2. gibe nog s skrčevanjem in suvanjem (pohyby nohou skrčenim a trčenim),
3. borilne gibe nog (pohyby nohou upolnicke).
Gibe nog moremo same na sebi izvajati samo z eno nogo, torej enostransko ali pa i z m e n o m a (stridne: če najprej ena zase, potem druga zase izvede gib, če se torej nogi v izvedbi menjata). Z obema nogama hkratu jih moremo izvesti le, če jih združimo s
35 B08M8t9t0£^^Kjt9t6t0&8QiQtBls3fit0&^8t80t$t
poskokom ali skokom. Te bomo zategadelj navedli pri „ poskokih in skokih “.
1.	Gibi iztegnjenih nog.
Prinoženje. Nogi sta v položaju prinoženja, kadar sta v spetni stoji.*) „Pri n oženje" (prinožiti, prinoženi) pa zovemo tudi gib, s katerim pride noga iz kateregakoli drugega iztegnjenega položaja v ta položaj k drugi nogi.
Prednoženje. Ako dvignemo iz spetne stoje nogo pred telesom v bočni ali v prečnih ravninah**) do poševnega ali vodoravnega položaja ali pa iz kakega drugega položaja iztegnjene noge preidemo v te položaje, smo „prednožili“, dosegli položaj »predno-ženja".
Naziv „prednožiti“, »predno-ženje" (prednožiti, prednoženi) nam izraža ravno prednoženje, to je prednoženje v^bočni ravnini. Prečno prednoženje označujemo s pristavkom „ven“ ali „not“, in sicer imenujemo prednoženje v vnanji prečni ravnini (z desno nogo na desni ali z levo nogo na levi strani): „p red no žiti ven" (prednožiti zevnitf), prednoženje v notranji prečni ravnini (z desno na levi ali z levo na desni strani) pa: „p redno žiti not" (prednožiti dovnitr).
Do vodoravnega položaja prednožiti ni lahko; do zadnjega časa se vodoravno prednoženje tudi ni vadilo in zato tudi nismo delali razlike med vodoravnim in poševnim prednoženjem. V zadnjem času pa se v praksi vedno bolj uveljavlja tudi prednoženje docela do vodoravnega položaja. Ven-
dar tudi še sedaj ne uvrščamo vodoravnih položajev zase in poševnih položajev zase v posebni skupini, temveč štejemo kakor docela vodoravno tako poševno prednoženje v bočni ravnini k „ravnim“ položajem, v prečnih ravninah pa k „prečnim“ položajem.
Tudi ne označujemo poševnih položajev na ta način kakor pri rokah poševne položaje navzdol s pristavkom „dol“, torej ne: „prednožiti dol", ali „prednožiti ven dol", in ravnotako ne razumemo vodoravnega položaja tedaj, kadar ni nobenega pristavka, ampak nasprotno: vodoravno prednoženje vedno izrecno označujemo, in sicer s pristavkom »vodoravno" (vodorovne), poševno pa razumemo vedno tedaj, kadar ni nobenega pristavka. Izrecno bi izrazili poševno prednoženje z dodatkom »zmerno" (mirne): izvesti ga je tako visoko, da tvori noga kot 45" z navpičnim položajem, ki ga je zavzemala v spetni stoji.
Potemtakem nam na pr. naziv »prednožiti" izraža prednoženje v bočni ravnini za 45°, naziv »prednožiti vodoravno" pa isto prednoženje, toda višje: za 90". »Prednožiti ven" je prednoženje za 45° v vnanji prečni ravnini, »prednožiti ven vodoravno" bi bilo isto prednoženje, pa za 90" itd.
Vodoravno prednoženje je dokaj izdaten gib. Treba je, da ga tudi naša društva marljivo vadijo. S pridno vadbo se polagoma premagajo težkoče, ki jih marsikomu dela to višje prednoženje.
Zanoženje. Pri zanoženju je noga dvignjena vsaj za 45" za telesom v bočni ali v prečnih ravninah. Poševno
*) Opisana je pri »preži v levo naprej" v	III.	letniku »Slov. Sokola" (1. 1906)	na str.	90.
**) Z desno nogo v vnanji prečni ravnini	na	desni strani ali v notranji prečni	ravnini	na
levi strani; z levo nogo v vnanji prečni ravnini	na	levi strani ali v notranji prečni	ravnini	na
desni strani. Glej o ravninah II. letnik »Slovenskega Sokola" (1. 1905.) na str. 62.
zanoženje štejemo v bočni ravnini k ravnim položajem, v prečnih ravninah pa k prečnim položajem. Imamo torej nazive: „zanožiti“ (zanožiti, zano-ženi) za zanoženje v bočni ravnini,
„z a n ožiti ven“ (zanožiti zevnitr) za zanoženje v vnanji prečni ravnini na istoimenski strani za telesom (z desno nogo na desni strani ali z levo nogo na levi strani), „zanožiti not“ (zanožiti dovnitr) pa za zanoženje v notranji prečni ravnini na raznoimenski strani za telesom (z desno na levi strani ali z levo na desni strani).
Vodoravno moremo zanožiti le, če naredimo obenem večji ali manjši predklon. Tudi v tem primeru pa izvedba ni lahka ter jo priporočamo v pridno vadbo. Označujemo to zanoženje s pristavkom „v o d o r a v n o“, zanoženje samo za 45" pa razumemo, kadar ni nobenega tozadevnega pristavka, izrecno pa bi ga izrazili z dodatkom „zmerno“.
Odnoženje. Odnožimo, če preidemo z nogo do vsaj za 45" dvignjenega položaja v čelni ravnini, od sebe v stran. Prečnega odnoženja nimamo, poševno štejemo k ravnim položajem.
Imamo potemtakem naziv „odnožiti“,
„o d n oženje" (unožiti, unoženi), ki velja za navadno odnoženje za 45°.
Zahtevo docela vodoravnega odnoženja bi izrazili s pristavkom „vodoravno“.
Vodoravno odnoženje se pri nas malo vadi, želeti pa bi bilo pridnejšega ur-
Telovadba na zletu v Pragi.
(Dalje.)
1.	Tekma vrst in posameznikov	v vrstah.	!	ročajema (iz 5 danih vaj*)	za vsako orodje je
Tekmovalo se je:	i	bilo izžrebati pred tekmo po	eno; vajo na konju
na drogu, bradlji, konju	na šir z	na šir je bilo izvesti	na obe strani in
*) Glej vaje v 3. in 4. številki lanskega letnika »Slovenskega Sokola".
jenja; izpočetka dela težkoče, pa je, kakor pri gibih nog vse vodoravne izvedbe, jako izdaten gib.
Za gibe iztegnjenih nog imamo naslednji pregled:
a) Ravni:
I. prednožiti;
II. zanožiti;
III. odnožiti;
IV. prinožiti.
b) Prečni:
I. 1. prednožiti ven;
2.	„ not;
II. 1. zanožiti ven;
2.	„ not;
III., IV.: prečnega odnoženja in prino-
ženja nimamo. —
Ako pri nazivih za dvige nog ni nobenega pristavka, je nogo dvigniti za 45". Vodoravni položaj zahtevamo z dodatkom „vodoravno“, pristavek „zmerno“ izrecno izraža dvig noge samo za 45". Da gib docela označimo, nam je k tem nazivom še pristaviti, s katero nogo je vajo izvesti, na pr.: „prednožiti z desno". Pri gibih iztegnjenih nog je treba, da je noga, ki se giblje, v kolenu docela iztegnjena in v nožnem členku napeta, tako da so prsti (stopalo), golen in stegno v eni ravni črti. Če ni drugačnega predpisa, mora tudi druga (stojna noga) biti v kolenu iztegnjena.
(Dalje prih.)
poprečno število tu dobljenih znamk je veljalo kot končna znamka) ter na krogih (tu poljubna vaja);
v skoku vdal j ino (največja mera skoka za višji oddelek 4 5 m, za nižji oddelek 4'2 m)',
\ skupnih (prostih) vajah (2 izžrebani sestavi iz zletnih prostih vaj; izžrebane so bile za višji oddelek I. in V., za nižji oddelek II. in III.);
v teku na 91 4	m	(najboljši	čas za višji
oddelek 13, za nižji	14	sekund).
Na drogu je bila izžrebana za višji oddelek 4., za nižji oddelek	pa	3. vaja;	na bradlji	za
višji oddelek 3., za	nižji 5. vaja;	na konju	na
sir za višji 3., za nižji 5. vaja.
Vaja na krogih je bila poljubna, pa za celo vrsto enaka. Posamezniki v vrsti, ki se je razšla, so mogli izvesti vajo te vrste, drugi posamezniki so si morali izbrati eno izmed sestav, ki jih je sestavil tehnični odsek za vsak oddelek.
Vaje na orodju so se znamkovale z do 10 točkami, na krogih se je razen tega še znam-kovala težkost z do 10 točkami.
Pri skoku se je znamkoval nalet in odriv z do 2 točkama, let in doskok z do 2, mera skoka z 2 do 6 točkami, in sicer po naslednji tabeli:
4‘—	m	(višji),	ozir.	380 m (nižji):	2	točki;
4'30	„	( „	)	„	4—-„(„):	4	točke;
4-50	„	( „	)	„	420 „ ( . ):	6	točk.	,
Dovoljena sta bila 2 skoka: poskusni in pravi
Pri teku je izgubil tekmovalec za vsako | '/j sekunde, za katero je predpisano pot dalje tekel nego najkrajši določeni čas, 1 točko.
V višjem oddelku je tekmovalo 15, v t nižjem 145 vrst. V vrsti je bilo 6 tekmovalcev.
Za posameznike je bilo dosežnih točk 80, j in sicer: na	drogu,	na bradlji, na	konju, v	,
skoku, v prostih vajah in v teku po 10 točk 60 točk, na krogih 20, skupaj 80 točk. Vrsta je torej mogla doseči 6 x 80 t. = 480 t.; razen tega je bila vrsta znamkovana glede na skupno izvedbo prostih vaj z do 10 t. in glede na j vedenje pri tekmi ravno tako z do 10 t., v vsem skup je torej vrsta mogla doseči največ 500 točk.
Iz pravil za znamkovanje navajamo:
Da se vaja sploh znamkuje, se mora izvesti cela. Izjema je le, če je dovršitev onemogočil padec telovadca z orodja in je telovadec izvedel vsaj pol sestave. V tem primeru se znamkuje izvedeni del brez ozira na manjkajoči del, tekmovalcu pa se všteje samo polovica te znamke. Ta določba velja samo za drog, če bi telovadec v kolebu odletel. Do kam sega polovica, ki se mora izvesti, določi seja sodnikov, ko bodo vaje izžrebane.
Če se zamenja v sestavi, bodisi obvezni ali poljubni, kakšna vadbena prvina z drugo, pa naj se tudi določena prvina potem pripoji, je smatrati to sestavo za drugo, ki se znamkuje z ničlo.
Če prida tekmovalec nekaj, kar ne pripada k sestavi, ali če kaj predpisanega izpusti, velja isto, kar je določeno v prejšnjem odstavku.
Mete, prekinjene z visokim usedom ali z dotikom, pa gladko izvedene, je smatrati pri znamkovanju za močno prekinjene. Vaja, prekinjena z visokim usedom ali z dotikom, se klasificira z ničlo. Vaja, prekinjena vsled prijema za hlače, se znamkuje kot lahko prekinjena. Pomota v obratu se znamkuje z 0. Ako se pri vaji zamenja koleb s tegom ali narobe, se znamkuje vaja z ničlo. Napake telesa: pokrčene roke, izbočene noge i. t. d. naj se poprej oznanijo sodnikom, ki se jim je na to ozirati.
Sicer se pravilna izvedba znamkuje po lestvici:
Vaja	nezalo
„	zadostno
„	primerno
„	srednje
„ zadosti dobro ,,	dobro
„ jako dobro vzorno
izvedena z
1 točko, 2—3 točkama, 4 točkami, 5-6
7
8
9
10
Za vsako prekinjenje sestave se odštejeta od znamk' za izvedbo 1—2 točki po tem, kakršno je prekinjenje.
Polovice in četrtinke točke so nedopustne.
(Dalje prih.)
Proste vaje za zlet srbskega Sokolstva 1. 1909.
Temeljna postava: spetna stoja — priročiti! Časomerje: 1., 2, 3., 4.
Vsak oddelek 4 krat.
1.
1. Odkoračna stoja z levo — vzročiti (s predročenjem).
2. S prisunkom leve noge spetna stoja in takoj odkoračna stoja z desno — odročiti s čelnimi krogi ven.
3. Poluobrat v levo v izpad z levo naprej
— predročiti gor.
4. S prisunkom desne noge v spetno stojo
— priročiti.
11.
1. Zakoračna stoja z desno — vzročiti ven.
2. Poluobrat v desno v razkoračno stojo in predklon — predročiti.
3. Poluobrat v desno na petah v izpad z desno naprej — predročiti z desno gor; zaročiti z levo.
4. S prisunkom desne noge v spetno stojo
— priročiti.
111.
1. Odkoračna stoja z desno — odročiti.
2. Poluobrat v levo na petah v izpad z levo naprej — predročiti z desno gor (z lokom navzdol), zaročiti z levo.
3. Izpad z desno naprej (s predkorakom)
— vrhni udarec z desno (z bočnim krogom dol), z levo skrčiti zaročno.
4. Poluobrat v levo in s prisunkom desne noge v spetno stojo — priročiti.
IV.
1. izpad z desno naprej — predročiti z desno gor, zaročiti z levo.
2. Cel obrat v levo v poklek z desno — vzročiti.
3. Vzravnava in izpad z desno naprej — odročiti.
4. S prisunkom desne noge v spetno stojo
— priročiti.
V.
1. Poluobrat v levo v poklek z desno — skrčiti zaročno.
2. Vzravnava in izpad z desno v stran — suniti navzgor.
3. Polubrat v levo in s prisunkom desne noge v čepenje — predročiti.
4. Vzravnava — priročiti.
Vestnik slovenskega Sokolstva.
Slovenska sokolska zveza.
Seja odbora S. S. Z. dne 10. maja 1908.
Navzoči od predsedstva: II. podstarosta dr. G. Sernec (Celje), načelnik dr. V. Murnik, tajnik B. Kajzelj, namestnik A. Kostnapfel; zastopanih 15 sokolskih društev, in sicer: Brežice, Celje, Domžale, Idrija, 11. Bistrica, Kamnik, Kranj, Ljubljana, Ljubljana L, Maribor, Novo mesto, Šiška, Tržič, Zagorje, Žalec-Braslovče. • Opravičeni: I. podstarosta dr. O. Rybar, blagajnik R. Vesel, od društev samo Gorica in Ljutomer.
II.	podstarosta br. dr. Sernec otvori sejo, pozdravi navzočne brate ter omenja, da je kriza, ki je nastala v zveznem predsedstvu, končana; naznanja, da je srbski sokolski zlet v Bel-gradu preložen na prihodnje leto ter da so zvezi pismeno prijavili svoj pristop Sokol L v Ljubljani ter Žensko telovadno društvo v Šiški,
po bratu Smertniku pa Sokol v Šoštanju, proti katerega ustanovitvi je delalo graško namestništvo vse mogoče ovire, tako da je bila zveza primorana, pritožiti se pri ministrstvu. Naposled omenja volil umrlih bratov Polaka in Lavrenčiča tržiškemu, oziroma postojnskemu Sokolu. Obema bodi časten spomin! Izreka zahvalo g. R. Kollmannu, ki je v spomin umrlega svojega očeta daroval znaten znesek ljubljanskemu Sokolu.
Priglašena društva so bila sprejeta v zvezo.
Tajnik br. Kajzelj pojasni najprej vzroke odstopu svojemu in zopetnemu sprejetju tajništva. Nato poroča: Od zadnjega občnega zbora do danes so se ustanovila sokolska društva: v Ljubljani: Sokol I. in Sokol II., dalje v Radovljici, v Šoštanju in žensko telovadno društvo v Šiški. Sokol Ljubljana II. in Sokol v Radovljici še nista priglasila pristopa k
zvezi. Snujejo se sokolska društva v Št. Vidu nad Ljubljano, na Vrhniki, v Logatcu ter v j Cerknem (Goriško). Pripravljalnemu odboru v j Cerknem podari zveza vsled njegove prošnje vse letnike ..Slovenskega Sokola". Društva v Kranju, v Metliki, v Postojni in v Zagorju niso prenehala biti člani zveze. — Češka Obec Sokolska se zahvaljuje slovenskemu Sokolstvu za tako impozantno udeležbo na praškem vseso-kolskem zletu ter pošilja album, obsegajoč 100 prekrasnih slik „Stare Prage" kot dar češkega Sokolstva slovenskemu. Predsedstvo je Č. O. S. izreklo prisrčno zahvalo. — Hrvatska sokolska zveza naznanja novoizvoljeno svoje predsedstvo, istotako srbska sokolska župa Fruškogorska. — Zveze slovanskega Sokolstva odbor je imel dne 2. februarja t. 1. ustanovno sejo na Dunaju, o kateri je že poročal ..Slovenski Sokol". — Vaditeljskega tečaja v Pragi meseca februarja t. 1. se je udeležil načelnik mariborskega Sokola br. Ilich.
Tajnikovo poročilo se vzame na znanje. Br. dr. Pestotnik (Sokol Ljubljana 1.) želi pojasnila glede zveznega arhiva. Pojasni se, da je urejen in da ga vodi zapisnikar br. Bukovnik, ki pa je sedaj odpotoval za dalj časa na Dunaj. Naprosi se br. dr. Šavnik, da prevzame posel arhivarja, sestavi natančen seznam ter poroča o arhivu na prihodnjem občnem zboru.
Ob odsotnosti br. blagajnika poroča nato br. tajnik o stanju blagajnice. Gotovine ima zveza 392 K 88 v, ki je plodonosno naložena. Društva skrajno malomarno plačujejo prispevke, doslej so plačala samo društva: ljubljanski Sokol, Sokol v Zagorju, Novem mestu in v Ilirski Bistrici. Celo za 1. 1907. so še na dolgu društva v Brežicah, Jesenicah, Ljutomeru in Žalcu. Sklene se opozoriti vsa društva, ki še niso plačala prispevkov, da je rok za vplačilo potekel že 30. marca t. 1. ter da naj nemudoma pošljejo prispevke.
Ker nimamo podrobnih določil glede kompetence zveznega predsedstva in odbora v denarnih zadevah, se sklene na predlog br. dr. Pestotnika sestaviti tozadevna navodila. O tem je poročati in predloge staviti na prihodnjem občnem zboru. Sklene se nadalje glede plačevanja zveznih prispevkov uvesti kontrolo, ki jo bodo izvajali zvezni nadzorniki.
Br. dr. Murnik omenja, da ob sredstvih, kakor so ji bila doslej na razpolago, zveza nikakor ne more vršiti svoje naloge tako, kakor bi bilo potrebno in kakor žele predsedstvo in
zvezna društva sama. Že s prispevki v dosedanji odmeri pa bi se dalo mnogo več storiti, če bi jih vsa društva redno plačevala. Ob sedanjem razvoju Sokolstva je zlasti nujno potreba, da se nastavi nekak .zvezni vaditelj", ki bi se mogel docela posvetiti potovalnemu pouku med sokolskimi društvi, posebno mlaj-širni, ki jim nedostaja dobrih vaditeljev. Vadi-i teljem starejših društev, ki imajo obilo posla v svojem društvu, komaj še ostaja kaj prostega | časa, ki bi ga mogli posvetiti drugim društvom. Treba moža, ki mu bo vaditeljstvo poklic! Sklene se, če le mogoče, že prihodnje leto nastaviti takega zveznega vaditelja.
Br. Smertnik se naprosi, da izdela načrt organizacije žup ter poroča o tem na prihodnjem občnem zboru.
Prošnjam sokolskih društev v Ljutomeru in v Prvačini za znižanje zveznega prispevka se ne more ugoditi. Sokolske legitimacijske listke založi zveza, kjer naj si jih društva | naroče. Sklene se dalje, da bodi občni zbor j dne 28., oziroma 29. junija t. 1. Sklene se naposled, izraziti hrvatskim Sokolom in hrvatskemu narodu v njih težkem boju za narodne pravice ! in demokratična načela popolne simpatije. Sklep seje ob polu 2. pop.
Bratom načelnikom! Tehnični odsek S. S. Z. je sklenil v svoji seji dne 10. maja t. 1., da je vsem društvom vaditi proste vaje, določene za zlet v Belgradu, to je iste, kakor so se izvajale ob III. vsesokol-skem zletu v Pragi 1. 1895. (Glej današnjo številko „Slov. Sokola11.) Te vaje je izvajati pri vseh skupnih nastopih slovenskih sokolskih društev letos in prihodnje leto do zleta v Belgradu, izvzemši pri zletu gorenjskih sokolskih društev v Kranju, za katerega so določene vaje, objavljene v 3. številki „Slov. Sokola11. Za nastope posameznih društev se prepušča določitev vaj društvenim vaditeljskim zborom.
Društva.
Notranjska sokolska društva prirede dne 19. julija letos zlet v Logatcu. Tu so se
zbrali 20. aprila t. 1. načelniki društev iz Idrije, Ilirske Bistrice, Postojne in Žirov k sestanku, na katerem so se domenili glede javnega nastopa in določili sledeči spored javni telovadbi: 1. proste vaje s III. vsesok. zleta v Pragi, izvaja članstvo, 2. vaje s praporci, izvajajo ženski oddelki, 3. orodna telovadba brez menjave,
4.	proste vaje z II. vsesok. zleta v Ljubljani, izvaja naraščaj, 5. proste vaje s V. vsesok. zleta, izvajajo izbrani telovadci. Tehnično vodstvo zleta se je poverilo zveznemu nadzorniku.
Telovadno društvo „Sokol“ v Šiški je imelo dne 10. majnika javen nastop na Kosler-jevem vrtu. Telovadbe se je udeležil sokolski naraščaj, žensko telovadno društvo ter ena vrsta članstva. Točno ob napovedani uri, ob 1 „5., je prikorakal v zastopu naraščaj (24 dečkov) na telovadišče ter se uredil tam med pohodom v štiristope. Izvajal je tri oddelke prostih vaj z zagrebškega zleta, in sicer brez godbe in štetja. Za širše občinstvo bi bilo bolj hvaležno, ako bi ta naraščaj izvajal proste vaje ob godbi; za veščake pa bi morala biti klasifikacija vaj brez štetja in godbe milejša, še tem bolj, če se upošteva tako nizka starost — sami 5 -7 letni dečki — in vendar so bili, če tudi strože sodimo, posamezni gibi dobri in skladnost dokaj zadovoljiva. Izvedba je bila živahna, občinstvo je vneto izražalo svojo pohvalo. Opomniti je, da bi dečki pač morali biti uvrščeni po velikosti! Za njimi je nastopilo žensko telovadno društvo v prostih vajah, ki jih je sestavil brat načelnik. Mlade telovadke-novinke so te zanje nekoliko težke vaje v splošnem dobro izvedle. Tudi na bradlji so pokazale telovadke mnogo veselja do telovadbe ter lep napredek, ki nas navdaja z upanjem do kar najlepših nadaljnjih uspehov. Izvedbam je sledila živahna hvala občinstva. Za njimi je nastopila vrsta članstva na drogu in bradlji. Nekateri so dobro izvedli izbrane si vaje, drugim so bile pa pretežke in so nastopili brez vsake sigurnosti. Videli smo tupatam, da so najlažjo prvino v vaji pokvarili, a težja se jim je — posrečila. Tudi za dostope, odskoke in odstope treba še mnogo vadbe. Potem je še nastopil naraščaj na bradlji in konju in z lepim dostopom in odstopom vadil sebi primerne vaje, sestavljene iz različnih metov in obratov, ter končno izvedel dve
skupini na bradlji. Izvedba je izzvala glasno, dolgotrajno pohvalo občinstva. Strokovnjak je bil lehko zadovoljen, a še bolj bi bil, ako bi bil naraščaj bolj umerjeno in v redu oblečen. Treba bi bilo pač nekaj dni poprej obleko pregledati. Zdi se nam, da ima požrtvovalni brat načelnik premalo pomočnikov pri svojem delu. Eden ali dva ne moreta vselej vsemu kaj in želeti bi bilo, da se vsaj ob takih prilikah loti več bratov dela v pomoč načelniku ter da urede vsaj stvari, ki, kakor n. pr. pregledanje obleke naraščaja, ni treba, da bi jih moral oskrbeti načelnik sam, ampak jih lahko tudi kak drug odbornik ali član. — V splošnem smemo o tej telovadbi izreči ugodno sodbo, zlasti, če upoštevamo, da so boljši telovadci odšli in sedanji večinoma vadijo šele kratek čas. Vztrajnemu nadaljnjemu delu br. načelnika se brez dvoma posreči, izobraziti jih kar najbolje, pa tudi vzgojiti krepak vaditeljski naraščaj. • Naj bi br. telovadci poplačali načelnikov trud s kar najmarljivejšim obiskom telovadnice! — Veselica je bila prav dobro obiskana in je nesla društvu K 500'-- čistega dobička, od katere vsote dobi stavbni sklad „Ljubljanskega Sokola" 10°/0.	„Sokol" v Šiški je s to
priredbo lahko zadovoljen.	K-
Prispevki za stavbni sklad ljubljanskega „Sokola“ v aprilu. Prodana bloka: št. 5 Tomo Burgštaler in št. 6 Stanko Vidmar po 20 K, je 40 K. Redni prispevki za mesec april: dr. V. Murnik 5 K; po 1 K bratje: dr. A. Švigelj, L. Rogi, P. Skale, V. Bukovnik, P. Drenik, L. Franke, A. Jagodic, A. Kostnapfel, dr. J. Šavnik, R. Vesel, C. Koch, 1 Pribil, Al. Hudovernik, V. Rohrmann in U pl. Trnkoczy; brata : Žiga Vodušek 2 K in Arnošt Windischer od januarja do konca junija 6 K.
Književnost.
Za Sokolstvo. Rasprave i crtice o Sokolstvu i za njega. Preveo, priredio i uredio dr. Božo Vin kovic, starejšina „Hrvatskoga Sokola" u Karlovcu. Svezak II. Cijena 20 filira. Čisti prihod za „Sokol-dom“ u Karlovcu.
Urednik: Dr. Viktor Murnik.
Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani.