QlS^om T^and f-yuAuce..* NO. 132 POIIOVIM/l JFOR€lGN IN w. 6UAG€ ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN HORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 13, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Brežnjevu je žal! V diplomatskih krogih glavnega mesta ZDA trdijo, da naj bi bilo vodniku ZSSR žal, ko je zaradi trdovratnosti pri pogajanjih z Ni-Xonom preplačil sklenitev dogovora o omejitvi strateškega oboroževanja. WASHINGTON, D C. — V diplomatskih krogih tu trdijo, da je L. I. Brežnjevu žal, ko je bil v juniju tako nepopustljiv v razgovorih s predsednikom Nikonom, da ni moglo priti do sporazuma o mejitvi strateškega o-rožja. V Moskvi naj bi se sedaj čutili, da bi bilo mogoče z Nixonom doseči boljši dogovor, kot bo to z novim predsednikom G. R. Fordom. Gerald R. Ford je po svojem nastopu v posebnem pismu L. I. Brežnjevu sporočil, da bo nadaljeval politiko pomirjenja s Sovjetsko zvezo in sestajanja z njenimi vodniki, kot jo je začel njegov prednik. Slično poslanico je dobil Nikolaj Podgomy, kot uradni predsednik ZSSR, Brežnjevu so jo poslali na priporočilo dr. H. Kissinger j a, ker J e dejansko Brežnjev vodil vse sedanje razgovore “na vrhu” s predsenikom ZDA tako v Moskvi kot v ZDA. Moskovska “Pravda”, glavno glasilo Komunistične partije ZSSR, je objavila, da je Sovjetska zveza trdno odločena ostati na poti pomirjevanja z Zahodom in nakazala upanje na nove Uspešne razgovore z, ZDA. Poudarila je posebno, da je najboljša pot k uspehu izpolnjevanje že sprejetih sporazumov in dogovorov. Sodijo, da bi naj to pomenilo opozorilo ZDA za priznanje ZSSR ugodnosti prijateljske države v medsebojni trgovini. Priznanje te zadržuje Kongres, kjer je skupina senatorjev z H. Jacksonom na čelu postavila pogoj, da mora ZSSR 0dpreti svoje meje za izseljevanje ih obiskovanje tujine svojim državljanom, v prvi vrsti Judom. NOVI GROBOVI George Benich Jr. V Western Reserve okrevališču v Kirtlandu, Ohio, je po kratki bolezni umrl 61 let stari George Benich Jr. z R.D. No. 2, [Jefferson, Ohio, rojen v Cleve-jlandu, zaposlen kot strojnik skozi 28 let pri White Motors Corp., mož Olge, roj. Vlah, oče Richarda F., Waneete lammarino, 6-krat stari oče, brat Ann Pyle in Josepha. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob enih popoldne na Knollwood pokopališče. Družina bo hvaležna za darove American Cancer Society v njegov spomin. Frank Baron V St. Vincent Charity bolnišnici je umrl 65 let stari Frank Baron z 20861 Lake Shore Blvd., knjigovez pri J. C. Hub Mfg- Co. Sen. Goldwater pozval k znižanju zveznih plač Sen. Barry G o 1 d w a ter je predložil, naj bi bile vse zvezne plače, civilne in vojaške, znižane za 10%_ kot ukrep v boju z inflacijo. WASHINGTON, D.C. — Sen. Barry Goldwater, republikanec iz Arizone, je pozval k znižanju zveznih plač, civilnih in vojaških, za 10 U kot korak v borbi z inflacijo. Tak ukrep bi prepričal vso javnost o resnosti položaj ai in o potrebi omejitve zveznih in privatnih izdatkov v obsegu, ki je potreben za učinkovito zaviranje drveče inflacije. V znižanje plač naj bi bili vključeni vsi, od predsednika ZDA, članov zvezne vlade, vladnih ustanov in agencij, pa do BOJ PROTI INLFACIJ! NAJNUJNEJŠA NALOGA! “Novi Jug” v Georgiji za enkrat Še negotov ALTANTA, Ga. — Demokrati so v zadnjih letih govorili veliko o “novem Jugu”, bolj liberalnem. manj rasističnem in bolj sprejemljivim do socialnih Novi predsednik ZDA Gerald R. Ford je sinoči na skupni seji Kongresa v svojem prvem govoru pred njim dejal, da je stanje Unije odlično, ne pa stanje narodnega gospodarstva. Za prvo in najnujnejšo nalogo je označil in gospodarskih sprememb. Taka težnja se je pokazala pri volitvah guvernerjev v raznih državah Juga, tudi v sami državi Georgia, ko so izvolili za guvernerja Jimmyja Carterja. Danes so primarne volitve za guvernerja in prevladuje prepričanje, da bo med 12 demokratskimi kandidati zmagal znani — Lester G. Maddox, ki z “novim Jugom” nima dosti o-pravka. Iz Clevelanda in okolice Raznašalca iščemo— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca lista za Nau-mann, Ivan, Arbor, Nicholas, 48 let, mož Josephine, roj. Fer- poslednjega uradnika. lin, sin Mary Baron, roj. Braj-dich, brat Toma, Edwarda in Mrs. Helen Frank. Pokojnik je bil član Kolumbovih vitezov C. št. 733 in Pioneers C.F.U. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, ob 10.30, v cerkev sv. Križa ob 11., nato na Kalvarijo. Odlični povprečnež WASHINGTON, D.C. — Na Kapitolu dobro znana oseba je označila predsednika Geralda R. Forda za “odličnega povprečne-žan”, ki utegne postati “odličen predsednik”, če bo le imel pogum Harryja Trumana. Skozi leta smo delali z njim, pa ni nihče nikdar mislil, da bi i Ford ne bil poštenjak. Kadar je { on svojo besedo dal, je bila stvar | končana. On jo je namreč ved- j no tudi držal, je pripovedoval o | novem predsedniku ZDA njegov omenjeni znanec. Senator je dejal, da čuti, kako drvi dežela proti gospodarskemu polomu, če ne bomo stvari spravili v *red. Predlog je prav gotovo vreden upoštevanja, je pa malo verjetnosti, da bi bil sprejet in izveden. Bil bi tudi do neke mere enostranski. Če naj zategnejo svoje, pasove zvezni uradniki, čemu ne tudi privatniki? Saj mora biti narodni blagor nam vsem pri srcu, vsi moramo žrtvovati zanj-! Namesto znižanja za 10% bi bilo enostavnejše odložiti vsako povišanje, plač za dobo, dokler ne bo inflacija zavrta. Tudi v takem slučaju bi zvezni uslužbenci spraševali: Čemu samo mi, čemu ne tudi privatni upo-slenci? tem polju. WASHINGTON, D.C. — Sinoči ob devetih je novi predsednik ZDA Gerald R. Ford na skupni seji obeh zbornic Kongresa razložil temeljna vodila svoje politike in administracije. Obvezal se je končati vse nezakonito prisluškovanje in kršenje privatnosti privatnikov in ustanov, objavil nadaljevanje Nixonove mednarodne politike, doma pa označil kot prvo in najnujnejšo nalogo boj proti inflaciji, ki je postala osrednja skrb vse dežele in vsega naroda. Fordov nastop je bil na splošno ugodno sprejet, zbornica ga je 35-krat prekinila z navdušenim ploskanjem., Večina je dobila vtis, da je novi’ predsednik odločen prijeti vajeti trdo v roke in svoje naloge odgovorno in po najboljših močeh vršiti. ticno “Ljudsko revolucionarno armado”. J Govor enostaven in jasen En napad je bil izveden na Gerald R. Ford je govoril eno-vladno tovarno streliva v sred- stavno, preprosto in jasno. Pou-njem delu države, drugi pa na daril je, da bo njegova vlada od-vojašnico polka letalske pehote prta, odprt tudi vstop v Belo boj proti inflaciji in napovedal že tudi prve korake na Westport in Tracy Avenue. Kli- Vojaštvo v Argentini pozvano v pripravnost Napad na dve policijski postaji je pripravil vlado do poziva vojaštva v pripravljenost. BUENOS AIRES, Arg. — O-borožene sile po prešle včeraj v pripravno stanje, ko so gverilci napadli dve policijski postaji v dveh različnih mestih. Oblasti so obdolžile za napad marksis- hišo, držala se bo zakonov in predpisov, pa. tudi vodil politične morale. Predsednik je izjavil, da pod njegovo vlado ne bo nobenega nezakonitega pri- Upor v jetnišnici na Portugalskem LIZBONA, Port. — Pripadni-1 a rvnlioi- * Trije levičarji umorjeni V Argentini | cev, napadli so razne postojan- BUENOS AIRES, Arg. — Po- ke, pa so bili povsod odbiti, bijanje in moritve v argentinski j Argentina se polagoma pod politiki se nadaljujejo, ko se le- vlado vdove umrlega predsed-vičarske in desničarske skupine nika Juana Perona vtaplja v v peronističnem gibanju borijo brezvladje, nasilja in državljan- ki razpuščene varnostne polici-1 med seboj. je, ki so bili zaptri v razne ječe j Zadnjo sredo so bili ustreljeni in kaznilnice po prevratu Nixon sam za sebe SAN CLEMENTE, Kalif. — Richard M. Nixon, od pretekle-§a petka običajni državljan, se drži v svojem domu in pregleduje pošto, bere in dela, za kar preje ni imel časa. Le enkrat je zapustil svoj dom, ko je šel na sprehod in plavat v morje. Eden njegovih pomočnikov, ki Je govoril z novinarji, pa jih pro-sd, naj ne omenjajo njegovega imena, je dejal o bivšem predsedniku ZDA: Jaz bi dejal, da je v dobrem razpoloženju, on ni malodušen! Dodal je še, da je Nixon “zadovoljen in se počuti dobro” ob svojem odstopu “v narodno korist — ob pravem koraku, ki ga je storil”. Ponovno je govoril s svojima Prijateljema B. Rebozom in R. Albplanalpom. 25. a- prila letos, so se včeraj tu začeli upirati in se polastili zgradb v jetnišnici. , trije znani levičarji v pokrajinskem glavnem, mestu La Plata, dela | 30 milj južno od glavnega mfe-sta republike. v glavnem mestu pokrajine Ca-tamarca. Pri pryem napadu je sodelovalo kakih 100 gverilcev, ki so vztrajali v boju celih pet ur. Napadalci so odvedli s seboj dva častnika, katerih enega so kasneje našli težko ranjenega. | vlada bo odločno varovala pra-V Catamarci je bilo pri napa- vico do privatnosti vseh drža-du udeleženih kakih 50 gveril- vljanov, pa tudi svojo lastno. Gerald R. Ford je dejal, da hoče biti predsednik vsega ljudstva, neoziraje se na njegovo polt, poreklo, spol vero in prepričanje. Gospodarsko stanje ni dobro vojno. Različne skupine v Ko je predsednik pozval k peronističnem gibanju se tarejo narodni edinosti in k novemu log vodnika demokratske večine v Senatu M. Mansfielda za sklicanje posebnega gospodarskega posveta na vrhu in izjavil, da mu bo sam predsedoval. čite, prosimo, 431-0628. Newburskim upokojencem— Članom Kluba nevburških upokojencev, ki so se priglasili za izlet v južni Ohio, sporoča organizator, da odpeljejo avtobusi 21. avgusta izpred SND na Obljubil je, da bo poslušal, ljudsko mnenje, sledil ljudskim K- 80 St. ob 7.30 zjutraj, z Maple zahtevam, njegova vrata bodo vedno odprta. “Da, kongresniki bodo dobrodošli — če ne bodo v tem pretiravali,” je dejal med smehom G. R. Ford. “Moja administracija začenja z iskanjem edinosti in različnosti,” je rekel novi predsednik ZDA.' V zunanji politiki po stari poti V mednarodni politiki je Ford napovedal nadaljevanje Nixonove politike, ki jo je označil za izredno. “V tem ne bo spremembe smeri — ne popuščanja čuječnosti, ne zapuščanja krmila na državni ladji, ko se menjava straža. Mi vstrajamo pri svojih obveznostih in bomo izpolnjevali svoje odgovornosti v naših uradnih zavezništvih, v naših prijateljstvih in v izboljševanju odnosov z našimi možnimi nasprotniki,” je izjavil Ford. Ponovil je vodilo pokojnega Heights pa ob 7.45. Pogreb— Pogreb Andrewa Unetiča bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob 11. dopoldne na Knollwood pokopališče. Metropolitan opere spomladi ne bo v Cleveland— Metropolitan opera iz New Yorka bo prišla gostovat v Cleveland prihodnji mesec, prihodnjo pomlad pa jo ne bo, ker je morala svoj program skrčiti, ko pojde gostovat na Japonsko. sluškovanja in nobenih vlomov,! predsednika J. F. Kennedyja: Ne pogajajmo se nikdar iz strahu, pa se tudi nikdar ne bojmo pogajati! Poudaril je potrebo po trdnih oboroženih silah kot jamstvu mednarodnega miru. sko in borijo med seboj ter govorijo očitno o odprtem boju za dosego svojih ciljev, v kolikor do teh ne morejo po drugih potih. naporu za napredek, je ugotovil, da je stanje Unije odlično, da pa ni tako dobro stanje našega gospodarstva. Sprejel je pred- HENRY KISSINGER SE V VPRAŠANJU CIPRA NAGIBLJE NA STRAN TURČIJE Letalska nesreča v Afriki OUGADOUGOU, z. Volta. — Bolniško letalo Air Mali Iljušin ^ je v nedeljo zvečer treščilo hedaleč od tod na zemljo, pri čemer je bilo 46 potnikov mrt-Wh, 14 pa ranjenih. Vremenski prerok Pretežno jasno in milo, najvi-šja temperatura okoli 82 F (28 C). Možnost neviht danes 20%, Jutri 10%. WASHINGTON, D.C. - Položaj na Cipru se postopno u-mirja, kot trdijo vesti od tam, toda odnosi med Grki in Turki na otoku, pa med Grčijo in Turčijo se niso dosti popravili, četudi je bilo možno slišati nekaj prijaznih izjav na obeh straneh. Razgovori v švicarski Ženevi med zunanjimi ministri Velike Britanije, Turčije in Grčije le počasi napredujejo, ko je očitno, da imata Grčija in Turčija v mislih rešitve, ki so daleč druga od druge. O-čitno je, da je Turčija svoj položaj na Cipru utrdila, ko je poslala tja okoli 30,000 svojih vojakov z najmanj 300 tanki, topništvom in vsem drugim orožjem ter zasedla obsežno področje med obalo na obe strani Kirenije pa v notranjost do glavnega mesta Ni-kozie, kjer se je povezala z obsežno tamkajšnjo turško naselbino. V Atenah se jezijo in dolžijo javno ZDA za svoje težave na Cipru. Na eni strani skušajo še vedno metati za vojaški prevrat odgovornost na CIA — ameriško Osrednjo obveščevalno službo — na drugi strani pa na H. Kissinger ja, ki da se nagiblje na turško stran, kar trdi sicer tudi znani ameriški časnikar Jack Anderson v svojem včeraj objavljenem sestavku. Turki so zasedali vedno nova naselja na Cipru kljub 22. julija objavljenemu premirju in kljub novemu sporazumu o premirju 5. avgusta. Ciprska Narodna garda nima težkega orožja, da bi se mogla turški vojski uspešno upirati. Vlada na Cipru in vlada v A-tenah sta prepričani, da bi Turki premirje držali, če bi vedeli, da ZDA pri tem vztrajajo. Ko iz Washingtona ni bi- lo nobenega protesta po prvi kršitvi, so tej sledile nove. Grki na Cipru se čutijo prepuščene sami sebi, ko jim Atene proti turškemu napredovanju ne morejo pomagati, Washington pa k njemu molči. Jack Anderson trdi, da je H. Kissinger za stalno turško prisotnost na Cipru, kar naj bi tega zavarovalo pred Moskvo, kateri je bila neodvisna Ciprska republika pod predsednikom Makariosom zelo blizu. Turška prisotnost na otoku bo brez dvoma hudo prizadela neodisnost Cipra, za kate- ro so se ZDA sicer uradno izjavile, četudi bo onemogočila združitev Cipra z Grčijo, kar je bil cilj vojaškega prevrata v juliju. Vprašanje Cipra je zelo kočljivo za vlado Karamanli-sa v Atenah. Vojaki so tega poklicali iz tujine in mu izročili vlado v upanju, da bo nekako razvozljal ciprsko krizo, v katero so zašli po svoji nerodnosti in neprevidnosti. Če mu to ne bo uspelo, bo njegov ugled padel tako pri njih kot v javnosti. Nova demokratična vlada bo postala negotova, negotova tudi njena bodočnost. Če pridejo v Atenah do prepričanja, da so ZDA v ciprski zadevi na turški strani, bo to imelo svoj vpliv na odnose Grčije do njih. Ti že sedaj niso posebno dobri, trenja so očitna, grški očitki ZDA glasni in ostri. Upajmo, da bodo naslednji dnevi pokazali, da so očitki H. Kissingerju neutemeljeni, da ZDA skušajo res nepristransko in prijateljsko posredovati med zaveznikoma, ki sta si v laseh zaradi Cipra, da jim bo uspelo spor rešiti, nasprotnika pomiriti in z obema u-trditi prijateljstvo v korist miru. Connally zanikal krivdo WASHINGTON, D.C. — Bivši zakladni tajnik John B. Connally je pred sodnikom izjavil, da ni kriv prejema $10,000 za posredovanje povišanj a cen mleka od Associatied Milk Producers Inc. Obnova Sveta za življenjske stroške Novi predsednik ni stavil nobenih predlogov v skladu s svojimi načrti, ti še pridejo na vrsto. Pozval je za enkrat le k obnovi Sveta za življenjske stroške, ki naj bi nadziral cene in plače ter preprečeval njihovo neutemeljeno višanje ter zlorabljanje. Napovedal je močno varčevanje v zveznih izdatkih in uravnovešen zvezni proračun prihodnje leto. Predsednik je obljubil podpis zakonskemu predlogu za osnovne in srednje šole, pa pripomnil, da je proti “prekomernim sredstvom” na tem polju “tekom inflacijske krize”. Ni grozil z odklanjanjem podpisa zakonskim predlogom, ki bi šli preko njegovhi želj po varčevanju, kot je to delal njegov prednik, pač pa je kot veteran i mnogih bojev v Kongresu vprašal: Mar ne moremo naloge opraviti boljše s pametnim kompromisom? Ob koncu je Gerald R. Ford dejal, da ima eno priznanje: Ko je bil še podpredsednik, je često dejal, da je sam svoj mož. Zdaj prizna, da to ni res. “Jaz sem vaš mož, vi ste me izbrali!” je dejal zbranemu Kongresu. Nova Zelandija izjema WELLINGTON, D.C. - Člani parlamenta Nove Zelandije so odklonili povišanje svojih plač, četudi so te za 14%,nižje od odgovarjajočih plač v privatnem gospodarstvu. Člani parlamenta so izjavili, da hočejo dati vsej državi dober zgled, ko slično kot drugod po svetu tudi v Novi Zelandiji inflacija povzroča skrbi. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je obsodil povišanje cen avtomobilov 1975 GMC za okoli $500, kot je bilo to objavljeno pretekli petek. Izjavil je, da upa, da drugi temu “zgledu” ne bodo sledili. TORONTO, Ont. — Štrajk voznikov javnih prometnih sredstev je povzročil veliko gnečo in zastoje v prometu po vseh glavnih prometnih žilah. ŽENEVA, Šv. — Razgovori o Cipru med Turki in Grki so sinoči zopet obtičali, ko so Grki odklonili turški predlog. Za danes so napovedali svoj lastni, kompromisni načrt za ureditev Cipra. MOSKVA, ZSSR. — Na Leninovem vrhu v Pamirju je zmrznila v hudem viharju skupina 8 sovjetskih gornic, ki so po vsem sodeč vrh dosegle, pa jim je veter pri povratku odnesel šotore in nahrbtnike. Ponesrečenke je našla ameri-ško-japonska gorniška skupina, ko se je vzpenjala na 23,-400 čevljev visok vrh po končanem gorskem neurju. Smrt 8 gornic na Leninovem vrhu zadnji teden v sovjetskem časopisju ni bila objavljena. SEOUL, J. Kor. — Vojaško sodišče je obsodilo katoliškega škofa, dva protestantska vodnika in znanega zgodovinarja v ječo kot nasprotnike Vlade predsednika Parka. WASHINGTON, D.C. — Poljedelsko tajništvo je včeraj objavilo, da bo zaradi hude suše, ki je Zadela pretekli mesec del dežele, pridelek koruze veliko manjši, kot so prvotno računali. Preje so govorili o 6 bilijonih bušljev, sedaj bodo zadovoljni, če jih bo 5 bilijonov, kar bi bilo 12% pod lanskim rekornim pridelkom. Ker je prišel v preteklem tednu obilen dež, je možnost, da bo škoda nekaj manjša in pridelek koruze, soje in sorguma nekaj večji 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ■Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO Np. 132 Tuesday, Aug. 13, 1974 Nixonova doba nenadno končana ii. Ko je Richard M. Nixon prevzel predsedstvo ZDA januarja 1969, položaj ni bil ravno rožnat. Dežela je bila notranje razklana zaradi vojskovanja v Indokini, narodno gospodarstvo je lezlo v vedno večje težave, ko naj bi skrbelo istočasno za “topove in za surovo maslo”. Sredi vojne in velikanskih stroškov za njo ni maral L. B. Johnson novih davkov, ki naj bi krili povečane zvezne izdatke. Bal se je nejevolje in odpora v Kongresu in javnosti, ki nista bila več vneta za vojno, četudi sta jo v začetku sprejela kot nekaj nujnega in neizbežnega. Volivni boj je duhove razburil, četudi je demokratski kandidat H. H. Humphrey zagotavljal, da bo skušal vojno v Indokini končati. Isto je v volivnem boju obljubil tudi Richard M. Nixon. Govoril je o novih načrtih za dosego miru, ki naj bi istočasno zavarovali koristi svobode v jugovzhodni Aziji. Ni dvoma, da je pri tem mislil na pomiritev z Moskvo in Pekingom, med katerima je bil tedaj spor že očiten. Iskanje stikov v Moskvi in Pekingu ni bilo lahko, pripravljenost na pomiritev z ZDA sorazmerno majhna. Nixon je spoznal, da bo pot do miru dolga, daljša, kot je preje zgledalo. Zato je začel postopno umikati ameriške oborožene sile iz Južnega Vietnama ob postopni izgradnji novih oboroženih sil Južnega Vietnama. Ko je izgledalo, da bodo te sposobne same braniti deželo ob morebitni letalski in pomorski podpcni ZDA, je Nixon, da bi olajšal njihovo prihajati, pa mi je g. župnik nalogo, odredil napad na rdeča oporišča in zbirališča v Kambodži. Ta nastop je bil le delno uspešen, povzročil pa je strašno kričanje pri nasprotnikih vojskovanja v Indokini. Nixo-nu so očitali, da vojskovanje razširja, ko je obljubil, da ga bo končal. Nixonov nastop v Kambodži je stvarno potegnil ne posnetke sodniku Sirici, je bil konec blizu. Nixon se je zavedel, da bo obsojen in odstavljen, če se Vrhovnemu sodišču ne pokori, vedel pa je tudi, da ga ne čaka nič dobrega, če zahtevo izpolni. Ko je v ponedeljek, 5. avgusta, izročil posnetek treh razgovorov s Haldemanom in te objavil, je bila njegova usoda zapečatena. Priznal je, da je sam odredil prikrivanje ozadja vloma v Watergate, priznal, da je to skrival pred Kongresom, pred javnostjo in celo pred svojimi najdžjimi sodelavci, tudi pred svojim pravnim svetovalcem. Richard M. Nixon je stal pred vso javnostjo razgaljen kot lažnik, očiten kršitelj svoje prisege na ustavo ZDA, o-čiten kršilec zakonov in zlorabitelj svojega položaja in o-biasti. V prvem trenutku je še upal, da se bo morda izvil, aa bosta javnost in ena tretjina Senata to sprejela, četudi z upiranjem. Morda je pri tem mislil nazaj na leto 1952! Njegovo upanje je bilo prazno, ogorčenje je bilo tolikšno, da je trenutno ostala samo ena rešitev — odstop. Nixon se je vdal pritisku in šel, četudi to, kar je zakrivil, ni mogoče smatrati za ‘Težke zločine”. Odstop predsednika R. M. Nixona pod pritiskom Kongresa, in javnosti bo služil kot svarilo in zgled bodočim i predsednikom ZDA, da veljajo zakoni politične morale, pa’m potreba,” odklanjata oba. — tudi vsi drugi zakoni v naši deželi prav tako za predsedni- J “Pa na kozarec vina.” — “Ne, ka ZDA kot za vsakega drugega državljana, dejansko še jres ni treba,” spet trdita. Potem veliko bolj, ker mora biti predsednik vsem drugim v tem se predstavita. Eden je bil Stane pogledu vzor. Dolanc, drugi Popit. Pa pravi .'umiiiiniiiiiiiiiiiiuituciiiuuuamniiuniiiiiiuiiuiisiimiiiiiiuiiHimimuiiiiiiui', 2 2 izgubili pri plačah. Kdo ima koristi od štrajkov? Pa vendar delavci z večino glasujejo za štrajk. Sedaj bo štrajk pri tele-finski kompaniji, pri Western E-lectric Co. Ali . bi se ne mogla podjetja in unije preje sporazumeti? Zahteve unij so večkrat zelo pretirane .. . * “Pošten človek vse laže pretrpi, nego očitek, da je izdajalec svojega naroda.” (Fran Levstik) * Šale na račun komunistov v Sloveniji so na dnevnem redu. Ena- od teh je tale: Stara ženica je padla na tromostovju v Ljubljani. Hitro priskočita dva gospoda in ji pomagata na noge. Ženica se zahvaljuje in pravi: Povabim vaju na kavo.” —“Ne, BESEDA IZ NARODA Lliimm.....'.iiiimiimiimimimiiiimuiiJiiiiuiiiHiiiiimlmiimiiiiiinmmillii^ IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE in bili bi zadovoljni. Fara sv. Vladimirja je bila u-stanovljena pretežno od Prekmurcev in še danes imajo Prekmurci veliko večino, baje preko 75%. Nikdar si ne bi mislil, da so moji rojaki, sam sem namreč Prekmurec, dosegli kaj takega v tujini. Na tujih tleh imajo res svojo montrealsko Slovenijo, na katero so lahko ponosni! Že v soboto zvečer je imel g. župnik Jan db somaševanju g. Balažiča sv. mašo in molil in prosil Boga za lep potek Slovenskega dne ter za vse Slovence po širnem svetu. Prosil je Boga tudi, da bi vsi Sliovenci ostali zvesti Bogu, ohranili svoj materin jezik in slovenski ponos. Med mašo je pel mešani cerkveni zbor pod'vodstvom g. Rabze-la tako lepo, da smo si res mislili, da smo kje v Sloveniji. Čestitamo! Po sv. maši je bila izbrana kraljica Slovenskega dne. Bilo eden od teh: “Mamica, veste je to dekle, ki je najlepše govo-kaji vpišite se v komunistično j rilo slovensko. Potem so se vrsti-= ! partijo.” — Ženica pa pravi:! le pesmi, deklamacije, govori. 3( “Saj nisem padla na glavo, am-j Plesna skupina “Nagelj” iz Toil pak na r..” , CHICAGO, 111. — IV. Glasili slovenstva, katolištva in odločne borbe za slovenske narodne pravice sta bili “Slovenski gospodar” in mladinski mesečnik “Naš Dom”. Naš Dom je urejeval mladi Franjo Žebot, “Slovenskega gospodarja” pa dr. Anton Korošec. Središče organiziranega slovenskega odpora proti nemški propagandi je bila Cirilova tiskarna v Mariboru. V Ptuju je izhajal zloglasni “Šta-jerc”. Rekli so mu “giftna kro-ta”. Izdajal ga je šnopsar Or-nigg. Kjer se je ta list vgnezdil, je zastrupil versko in narodno vso družino. Tudi k nam je pri- Joj, kolona je že predolga. Kaj bo rekel g. urednik? Zato konec! kaj, kar povprečni človek ne vi-j Lep pozdrav vsem, ki imate di ali noče videti. Ti soglašajo, J potrpljenje z menoj. v vojno tudi to državo, ki se je vse dotlej v glavnem držala ob strani? Kambolža je še vedno do vratu v vojskovanju in ni izgledov, da bi bilo to kmalu končano. Moskva je prav zadnji teden pozvala k priznanju uporniške vlade princa Sihanuka. Dr. H. Kissingerju je uspelo začeti neposredne razgovore s Severnim Vietnamom. Ti so ponovno zastali, pa se končno približali uspešnemu koncu. Tako je vsaj izgledalo. Nenadno so rdeči postali trdi in vse je kazalo, da bodo pogajanja propadla ob njihovi nepopustljivosti. Tedaj se je predsednik Nixon odločil za uničujoče letalske napade na področje Hanoi-Hajfong, ki naj bi rdeče v Hanoiu prepričalo, da ZDA ne bodo popustile, da bodo rajše uporabile svojo moč in Severni Vietnam tako uničile, da enostavno ne bo več sposoben za kake večje vojaške nastope. Levičarsko-liberalni krogi in njihovi podporniki v ZDA so spet dvignili pravo burjo in zahtevali impeachment predsednika Nixona. Ta se ni dal prestrašiti, vztrajal je in končno prevladal, ko sta Moskva in Peking Hanoi posvarila, naj ne računa na njuno obsežnejšo pomoč, če bo vztrajno odklanjal sporazum z ZDA. Nixon je namreč med tem že dosegel delno pomiritev s Pekingom in Moskvo, ki ju je obiskal in ju zagotovil, da ZDA nimajo v Indokini nobenih osvajalnih načrtov, da hočejo prav za prav ohraniti le stanje, kot stvarno obstoja. Vojskovanje v Indokini je bilo zaključeno za ZDA z dogovorom v Parizu in vojni ujetniki so se vrnili domov. To je bil vrh Nixonovega ugleda in uspehov v mednarodni politiki. Razmere doma med tem niso bile ugodne, inflacija, ki jo je skušal zadržati z nadzorom cen in plač, je divjala dalje in dobila celo nov, večji zagon. Postala je stvarno najtežavnejše in. najkočljivejše vprašanje, ki bi mu bilo treba posvetiti vso pozornost. Med tem je butnilo v javnost z vso ostrino vprašanje vloma v demokratsko glavno narodno pisarno v Watergate junija 1972. Predsednik Nixon je zatrjeval, da o tem ni nič vedel do lani v marcu, ko mu je to razkril njegov pravni svetovalec John Dean. Na dan so tekom sodnih in kongresnih preiskav prihajale vedno nove podrobnosti in postavljale predsednika Nixona v kaj neprijetno luč. Ko je na eni strani zagotavljal Kongres in javnost, da hoče vso reč čim preje in čim temeljitejše razčistiti, je dejansko vso reč dalje zakrival. Objava posnetkov njegovih razgovorov v Beli hiši je pokazala drugo stran Nixona, ki dotlej javnosti ni bila poznana. V svojih razgovorih s sodelavci Nixon ni bil nikak gentleman, bil je prostak in surovež,, kot ne bi mogel nihče verjeti. Zastonj so njegovi zagovorniki trdili, da v tem pogledu niso bili nič boljši drugi predsedniki ZDA, posebno ne L. B. Johnson, Kennedy in Eisenhower. Tudi ti naj bi ne izbirali besedi, kadar so bili v sodelavcev. Postopno je v javnosti začelo prevladovati mišljenje, da Nixonu ni mogoče verjeti, da ne govori resnice. Ko je Vrhovno sodišče odločilo, da mora izročiti Nixon zahteva- Bratkovič rekel: “Pje, to so slabi ocvirki za vašo hišo.” Še isti teden sem ga brez vednosti oče- da se razmere tam hudo zategujejo, da začenja rdeči režim trdo stopati na prste tistim, ki niso na njihovi liniji. Vodi se borba za mladino med komunistično tiranijo in katoliško Cerkvijo. To bi radi utesnili le v zakristijo in ji omejili delokrog samo v cerkvi. “Roke proč od mladine”, to je geslo komunistov. Na Anino nedeljo je bilo' tako- “Toti Staj ere” Vaš tiskovni sklad z željo, da bi Vam bilo v vseh ozirih mogoče še dolgo izdajati naš priljubljeni list. Jhz zelo rada berem Vesti iz Slovenije in zanimive dopise. Vsem uradnikom, sotrudni-kom in čitateljem Ameriške Domovine. moj naj lepši pozdrav! Mary Rozantz * Kitchener, Ont. — Spoštovani! Tu Vam pošiljam ček za enoletno nadaljno naročnino in dar v tiskovni sklad. S časopisom sem zelo zadovoljen, saj v njem najdem vse, kar si želim. Predvsem mi je všeč, ker Ameriška Domovina poroča resnično in stvarno, kar ne najdeš pri drugih listih. Želim, da bi še dolgo prihajala med nas in utrjevala med nami našo narodno zavest. Uredništvu, dopisnikom, naročnikom in naročnicam prav lep slovenski pozdrav. Bog Vas živi! Slovenski dan v Montrealu FAIRFIELD, Conn. — Večkrat se oglaša kdo iz naše okolice in ker sem bil na Slovenskem dnevu v Kanadi, hočem tudi jaz nekaj napisati. Slučaj je nanesel, da smo zvedeli :za ta zvano prekmursko romanje na' v Montrealu in reči moram, ameriške Brezje. Letos je 25 let,1 da vsem, kar nas je bilo (bilo odkar se ta romanja vršijo. Na 1 nas je 12), ne bo nikoli žal, da smo bili tam. Najprej seveda najlepša hvala slovesnost so povabili tudi prekmurskega rojaka č. g. Ignacija Kreslina, iki je maševal. Z njim 1 gdč. Anici Horvat, da nam je poje somaševal tudi zlatomašnik,1 slala vabilo in program ter na-minoritski redovnik č. g. Mirko 1 črt. Tako se nismo prav nič iz-ta odpovedal. S pomočjo župni- Godina. C. g. Kreslin je imel tu- j gubljali. Najprej smo se seveda ka sem naročil “Slovenskega di pridigo. Ni vse navdušil. Zla- na naši poti ustavili v slovenski gospodarja”. i sti ne. ko ie poudarjal, da je po-1 cerkvi sv. Vladimirja v Mont- Mladeniška in Dekliška zveza nosen> da je Jugoslovan. Mnogi ^ realu. Sprejela nas je slovenska sta prirejali večja mladinska so zmajevali z glavami. Le kako sestra in nas takoj seznanila z zborovanja. Npr. na Ptujski go-, moraj° biti zavedni Slovenci po- g. župnikom Janom. Ta nam je ri, pri Sv. Trojici v Slov. gori-'nosni na Jugoslavijo? Niso bili | pokazal cerkev ter povedal, da cah. Pri Sv. Trojici je tamkaj-1 Posebni° navdušeni na kra- imajo v tej cerkvi dve slovenski šnja nemčurska požarna hramba Tevo Jugoslavijo, ki je Sloven- j maši vsako nedeljo. Sedaj ob po-imela pripravljeno brizgalno, da cem več vzela’ kot dala’ fe mani , letnih mesecih je v cerkvi samo z vodo in gnojnico prežene mla- j P3 moie biti kdo navdušen nad ^ ena ob osmih zjutraj, zato pa je de zborovalce Nad 500 i ih i e bi-1 sedajli0 komunistično Jugoslav!- ob pol enajstih še ena na sloven-lo. Zato so v procesiji šli s slo- j i°’ ki ie Poosebljena tiranija po . ski farmi, ki je približno 35 milj vensko zastavo na čelu kar čez i vzoru Moskve> nekdanjega Sta- izven Montreala, travnike v bližnji trg Sv. Lenar-1 lma in sedanjega Brežnjeva. Si-1 Predno smo se odpeljali na ta Tam ie trški nolicai hotel : cer Pa jugoslovanske narodno-' farmo, smo si ogledali baziliko sjovensko Lta™ trgati « rS »P1«*' | - ^efa. Ta ie gele veiičas.na krepkega slovenskega fanta. Pa * i m mnogo tujcev jo obišče vsako je skočil pred policaje dr. Anton ®ivsi min°iski fverner Otto leto. Korošec in mu zastavo iztrgal iz Kerner nastoPl1 SV0J° trilet I GosPod zuPnik nas ie nato od-rok. Fantje so sredi trga zapeli n° kaZen Zunaj mesta Lexington, peljal na farmo sv. Treh kraljev. ronta je doprinesla svoje. Zaplesali so nam šest plesov. Fantje in dekleta v narodnih nošah, polni veselja, vriskanja. Res užitek, res košček naše lepe Slovenij e. Zvečer je dolgo gorel kres, ki so g J zažgali; ob petju in glaso- - - vih harmonike pa smo se za-1 njamo, popolnoma razumemo in vrteli na za to pripravljenih Albin Balkovec * San Francisco, Calif. — Cenjenemu uredništvu Ameriške Domovine! Na osnovi Vašega cenjenega sporočila v Domovini z dne 22. julija 1.1. glede povišanja naročnine zaradi nastalih o-kolnosti, se mi popolnoma stri- navdušeno “Hej Slovenci”. Mo- Ky. Odstopil je tudi kot sodnik prizivnega sodišča. Zanimivo je, Tam smo bili res sprejeti kot stari znanci, četudi se preje ni- gočno je donelo po t rgu “črna xr'"‘’~T6“ <-fkr>«> kaJ Je smeskom na ustnicah. Občudo- tor č. g Franc Sal Gomilšek ' PaC mascevanJa Bele hiše- I vah smo nieno lePo slovenščino. Nixon, ki je pri predsedniških f četudi je rojena v Kanadi. Baje volitvah v,Illinoisu zgubil v prid j tudi poučuje v slovenski šolj. L. 1915 je Italija izdaja svojo avstrijsko zaveznico. Pretkani A , v. T , , ,, , Kennedy j a, je takrat povedal, da j Dekle v narodni noši nam je pri- Anglezi so Lahom obljubili vso | tega ne bo p02abll. posial je sem 1 pelo na prša značko z napisom: slovensko Primorje, če pristopijo na njihovo stran (Churchill). Začela se je slovenska tragedija. “Soča je krvava tekla” (S. Gregorčič) in Doberdob je postal “slovenski grob”. L. 191.7 je Amerika napovedala vojno Avstriji in Nemčiji. Predsednik Woodrow Wilson je razglasil, da Ima vsak narod pravico do samoodločbe. Sedaj je bilo jasno, da bosta Avstrija in Nemčija bitko izgubili. (Dalje sledi) Ne vem, kaj naj bi povedal o tem, kaj je novega v slovenski soseščini. Življenje teče naprej po starem tiru. še trajajo počitnice. Mnogi, ki so šli v stari izključni družbi svojih j kra.i- se vračajo z različnimi vtisi. Eni, ki vidijo samo za eno ped daleč, hvalijo, kako se vse tam gijadi, drugi, ki so bolj načelno zglajeni, pa vidijo marsi- posebnega državnega tožilca Thompsona, da pomaga “zašiti” vse, ki so takrat vodili borbo proti njemu. * Pravijo, da zdravje župana ni tako dobro, da bi lahko ponovno kandidiral pri volitvah prihodnjo pomlad. Morda so to le namigovanja. Tudi njega so pričeli “mazati” in mu očitajo to in ono. Pa to je že del volivne borbe. Časopisi te dni poročajo, da bo sedanji župan Richard Daley z lahkoto zmagal, če bo kandidiral. * Štrajk mešalcev cementa in prevoznikov cementa je po 60 dneh trajanja končan. Prizadeta je bila gradbena industrija, tudi cest niso mogli popravljati. 80% podjetnikov je začasno odpustilo delavce. Nad 75% so delavci "Sem ponosen, da sem Slovenec!” Pristava je res nekaj velikega in mnogo hišic je postavljenih tam. Okoli njih seveda rožice, tudi vrtiček in v njih vsa udobnost in slovenska domačnost. Poleg tega je na farmi počitniški dom za slovenske otroke. V njem lahko sprejmejo do 40 o-trok, vsi govorijo slovensko in nihče se tega ne sramuje. Dve slovenski redovnici skrbita za nje. V sredi pristave, kot bi jo jaz raje imenoval, je lep prostor peklit s streho za sv. mašo in prireditve, v ozadju popolnoma nova kuhinja. Gd te stavbe, okoli 100 čevljev daleč, je krasen bazen za kopanje. Ko bi mi Slovenci v Fairfieldu samo senco njihove sence imeli pri nas, pa bi res lahko rekli, da smo bogati prostorih. Pozno v noč smo se podali k počitku, polni doživljajev in veselih dogodivščin. V nedeljo, 22. julija, ob 11. uri je daroval sv. mašo g. Balažič ob somaševanju g. župnika. Po sv. maši se je začelo kosilo in res je bilo izvrstno. Prave domače pečenke, prave kranjske klobase in kuharice so res pokazale svojo umetnost, da ne pozabim tudi domačih krofov. Ob dveh popoldne se je začel slovenski kulturni spored. Govor je sledil govoru. G. Gjurkoš ■je v svojem govoru posebej poudari, da Mura ni več meja med nami, ampak vez. Večji del svojega govora je posvetil tudi velikemu Slovencu škofu Baragi. G. štiibemik je v jedrnatih in kratkih besedah poudaril, da moramo biti Slovenci z dušo in telesom, vsi moramo graditi, ne pa razdirati in uspeh gotovo ne bo izostal. Nato so nastopili otroci Slovenske šole z muziko in pesmi-j°> pel je tudi cerkveni pevski zbor, nastopil zopet “Nagelj” iz Toronta. Sledile so tekme v odbojki, balinanju, otroci so tekmovali v raznih igrah. Veliko bi se še dalo napisati, pa upam, da bo še kdo drugi kaj napisal. Ob koncu pa še enkrat: Dragi rojalki v Kanadi, hvala vam prav iz srca za tako lepo doživetje, za ta veliki dan! Hvala g. žuoniku, pripravljalnemu odboru Slovenskega dne, “Na-geljnu”, vsem kuharicam ter družini Koritnik za tako prisrčen sprejem v njihovi weekend hišici. Bog vas živi ter na svidenje drugo leto! Ivan Horvat Ely, Minn. — Cenjeno uprav. hištvo! Priloženo najdete' $20 za naročnino :za Ameriško Domovino. Sicer sem že nad 95 let star. pa še vidim citati pri sončnem dnevu. V Jerneji vasi pri Črnomlju je nedavno umrl moj brat John Peshel, star 93 let. Pokojnik jej nekaj let bival v okolici Calu-meta v Michiganu. v Vas lepo pozdravljam in Vam žetim vse dobro! Joseph J. Peshel * Ruffsdale, Pa, — Cenjeno u-redništvo! Pošiljam naročnino za Ameriško Domovino, ček, ki ga mi je darovala moja hčerka za rojstni dan. Ona ve, kako rada čitanr Ameriško Domovino, zato si je izbrala to lepo in koristno darilo. Zelo sem ga bila vesela. Odvisna dva dolarja pa sta za se takoj odzivamo. V prilogi je naš ček za poravnavo enoletne naročnine v znesku $23. Ker Vam dostavljamo naročnim pred 1. avgustom, bi imeli pravico do stare cene, toda prosimo, da zaračunate naročnino po novi ceni, da Vam fako priskočimo vsaj malo na pomoč. Upamo, da bodo vsi naročniki Ameriške Domovine sprejeli novo situacijo s polnim razumevanjem in list podprli. Ameriška Domovina je za vse Slovence v Ameriki bistvene važnosti in vrednosti. Vsem naročnikom in sotrudni-kom iskrene pozdrave, uredništvu pa mnogo uspeha. S spoštovanjem Družina Turk * Ontario, Calif. — Spoštovano uredništvo! V prilogi pisma izvolite prejeti ček za poravnavo naročnine za eno leto naprej in pet dolarjev za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino smo zadovoljni in ji želimo še mnogo let obstoja kljub težkočam, s katerimi ste soočeni pri izdajanju lista. Prisrčno pozdravljeni! John Jasbinsek * Aurora, 111. — Cenjeno uredništvo! Priloženo pošiljam enoletno naročnino in dva dolarja za dar listu. Nič ne vem, kako je z mojo naročnino, do kdaj je plačana. Upam, da je vse v redu. Tu , v Aurori sem zelo osamljena. Brez našega slovenskega lista Ameriške Domovine mi ne bi bilo mogoče živeti. Zato srčno želim, da bi list še dolgo izhajal, da bi imel veliko naročnikov in sotrudnfkov. Bodite vsi lepo pozdravljeni! Theresa Koleto * Phoenix, Arizona. — Spoštovano uredništvo! Ker moja naročnina za Ameriško Domovino kmalu poteče, Vam pošiljam ček i za $20, kot je bilo naznanjeno v časopisu, da pred 1. avgustom velja še stara cena. Obenem Vam želim mnogo zvestih naročnikov in rednih plačevalcev, da bi Vi mogli nemoteno izdajati naš ljubi slovenski list. Res je, da k meni prihaja s precejšnjo zamudo, včasih ga kar po ves teden ni. Pa samo da pride. Ko mi pismonoša prinese Ameriško Domovino, imam občutek, kot da je prišel na obisk moj dober prijatelj. Zato prav lepa hvala za ves Vaš trud. Prijazno pozdravljam go. Debevec in vse pri Ameriški Domovini! Mary Jelarcic unmu DOMOVINA Iz slovenskega Toronta 0 15. Slovenskem re ti; „ dnevu °venski dnevi v Kanadi so toS. U Vsakoletna potreba. So aoori slovenstva, ko se zbe-Sv .s°:če rojakov, do nekaj čisto °]ega, lepega vidijo, da zapo-bort’ 86 P0§ovorijo in slišijo svo-n° misel, ki je vsako leto dualna. m^se^ spomin ob Jio t- 0'3^e^n^ci zgodovinske važ- i2rS 1; drugič je pa vodilo, ki ga dzi frior^ Vsakdanjega življenja ne ii(i svoboden duh o problc' k* jih ljudje privezani na Vsakdanjega življenja ne e3° sami dojeti in jim najti Pravi Slovi ega odgovora. Tako je na tetno V, enskih dneh združeno pri-2 lepim in koristnim. lal :un esela ugotovitev, ki jo je po-^ fant, ki je pred krat- tidpi Pvr!Sel iz ‘Slovenije in se je m e'Zli Slovenskega dne: “Kaj i o - epega še nisem doživel. Se-^ vidim) kako Slovenci v Ka-^/^ično ljubite svojo do- 'Pirala °- Kako prisrčno je dekla- teta Saibo Kavčičeva Anica! Kaj lepega in prisrčnega danes l°veniji ni mogoče doživeti, 0lZnanjajo in propagirajo rdeči komunizem.’ Ve> da so pripr dni vredne vsakega tru- j3Va Komunizem." Ta iz- da so priprave slo- Ke/U^a zanlmiva ugotovitev: §3 Dru§tvo Slovencev Bara-Spr. 0,r°htu vztrajalo že 15 let se lr5ianjem slovenskih dni, so tUd-eli laki dnevi pojavljati real ru§°d: Cleveland, Mont-f°cel U<^kury ... škoda, da po-T0 . avci o njih premalo pišejo. He Rodovina slovenstva na Ig ^-ameriškem kontinentu. bjj ’ sl°venski dan v Kanadi je lueH°Sveden temi: “Slovenci v tj C 0Večanskih pravic”. Glav-4f°Vornik profesor dr. Viktor *il’ da11, ^ V Sovoru lepo razlo-Vem. le dandanes zavest o člo-tg ^ Pravicah postala že sploš-Vi^g, az^°žil je pojme o teh pra-thsa ’ naf° pa' pokazal, kako se’ ezn^rn- delom slovenskega čan, je rotil zlasti mladino, naj se ne utaplja, ampak naj se zaveda, da ji slovenska tradicija more nuditi več, kot si mislijo. Postavil je tej mladini za 'Zgled škofa Friderika Baraga, ki je bil produkt enega najstarejših narodov v Evropi. Kako bogastvo misli na eni sami prireditvi, kot je Slovenski dan. Vse te misli pa se zlivajo v eno vodilo: V svobodi ohranjati v stoletjih nakopičene vrednote slovenstva: in jih oplajati z dobrinami širokega sveta in tako v zvestobi bogatiti deželo, ki je postala nova domovina. Por. ket; $25 ga. Hedviga Bogovič v spomin na strica misijonskega brata Cirila Verdnika, C.M.; po $20: Ana Stezinar, New Toronto, da se priključi ostalim vdovam, ki so darovale za Baragov dom, Franc Osredkar, on je tudi naredil zastonj načrte za dvorano in se tako uvrstil med največje 'dobrotnike Baragovega doma; $.15 Janez Mo vri a. Naj vsem darovalcem izprosi Baraga pri Bogu otiilne milosti! Glavna privlačna točka na Slovenskem letovišču je še vedno plavalni bazen. Letos smo ga plavo pobarvali na željo letoviškega odbora. Klorin in barve za plavalni bazen so nas letos že stale nad $1,500; preureditev skakalnice nas bo stala novih $500. Tako bomo letos samo za plavalni bazen potrošili nad $2,000. Elektrika, ki goni filtre skozi celo poletje, pa v to še ni vključena. Toliko v vednost tistim, ki mislijo, da upravljanje letovišča malo stane. Že samo redni izdatki so vsako leto okrog $9,000. B.B. Poletna številka “Naše moči” Zadnji julij je rojstni dan Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij, 17 plodnih let že deluje v slovenski skupnosti. V mesecu juliju vsako leto izide tudi poletna številka glasila te ustanove, “Naša moč”, Po tej navajamo naslednje: Številke za prvi dve tretjini finančnega leta prikazujejo veliko razgibanost. Ekonomsko konjunkturo, ki je bila v prvih mesecih letošnjega leta, so člani izrabili do skrajnosti. To se je poznalo v povpraševanju po po-1 Nemčije, s finalnimi tekmami sojilih, v dviganju prihrankov na olimpijskem igrišču v Mona-in. v čekovnem računu. kovem, 10. svetovno prvenstvo Svetovno prvenstvo v nogometu LETHBRIDGE, Alta. — Od 13. junija do 7. julija se je vršilo v devetih mestih Zahodne Nogomet je v svetu eno naj- katero prej niso preveč računa-bolj razširjenih športnih udej- h- Pa je tekmi z Zahodno Nem-stvovanj. Nogomet se igra po ce- čijo v blatu in lužah Poljska iz-lem svetu, ker je zanj potrebna j gubila 1:0, Holandska pa gladko žoga in nogometni čevlji, kar je povozila Brazilijo 2:0. Finalista kaj poceni v primeri z drugimi športi. Menda je po celem svetu registriranih nad 600.000 klubov, organiziran nogomet pa igra v svetu 16 milijonov nogometašev. V Mednarodm nogometni zvezi je včlanjeno 141 dežel, kar je 6 več kot pa je članic v Združenih narodih. * Tekme same so iz dneva v dan prinašale presečenja. Eno prvih Holandska in Zahodna Nemčija sta pred 80,000 gledalci v nabitem olimpijskem stadionu v Monakvem igrali odličen nogomet in zmagpvalka je bila Zahodna Nemčija. Rezultat 2:1. • \' ° Še nekaj drobtin. Avstralski zvezni trener je Jugoslovan iz Mostarja, ki se je pred dobrim desetletjem priselil v Avstralijo, igral, treniral in uspel. Tudi ne-je bilo, da je Jugoslavija v prvi kaj igralcev s slovanskimi imeni tekmi igrala neodločeno z Bra-1 je najti med avstralskimi iz-zilci, ki so bili svetovni prvaki 1 branci. Majhen je postal svet in in velik predtekmovalni favo- slovanski športniki profesionalci rit. Jugoslavija je premagala na-; služijo športni kruh po vseh sveto Zaire s 9:0, kar je bil naj višji; tovnih celinah, rezultat tekmovanja. Samo v o-metnibo: .V jugoslovanski repre- zentanci igra edini Trdijo, da je na TV zaslonih Slovenec | sledilo tekmam 600 milijonov Naj govorijo številke: Denarni promet $15,000,000 v nogometu. Dve leti so se odigravale po celem svetu izbirne tekme, ki so Branko Oblak, ki je bil zaradi! gledalcev, na igrah samih pa so odlične igre večkrat omenjan na! prodali nad 1 milijon 700 tisoč radio in TV oddajah. Lani je [ vstopnic. Menda so črnoborzijan-igral za ljubljansko Olimpijo, le- j ci za vstopnice za finalno tekmo tos pa za “bolje pare” presedlal j gladko dobili po več sto dolar-v splitski Hajduk, ki je deset-j jev za eno... Prirediteljem je letja znan kot “maj štor s mo- svetovno prvenstvo vrglo 32 mira”. .. lijonov, lepa vsota, kaj? Stroški take prireditve pa tudi niso- m.a-Zanimivo je, da se skoro vsa lenkostni, posebno še, ker so prerokovanja strokovnjakov ni- Nemci morali pri vseh tekmah so uresničila. Ti so šteli za konč-; uporabljati stotine varnostnih ne favorite Zahodno Nemčijo, | organov, ker se so bali terori-Brazilijo in Italijo, ki pa je že stov. Vsega je bilo menda stal-kmalu izpadla v tekmah s Polj-; no na straži 2000 policistov. Naloženih vlog (shares) 979,000 j zredčile število udeležencev od §°di v dobi, ko je člove-lrtl pravicam priznana uni- 2°čar °S^ ^ ^em *zraz^ ra_ V SloanK in protest, da Slovenci žgja ^eniji nimajo niti ustavno Mtj , Cenih človečanskih pravic, tgjj ganskih možnosti, da bi se dejansko posluževali, jjj. 1 lovenci v Avstriji in Ita-l)je Morajo boriti za prizna-% Pravic istočasno, ko \ib državljani uživajo. V Sre^n^ Pa 30 Slovenci v jirn 'Človečanske pravice so hltj ^iamčene in jih uživajo v bi, ^ri kot redko kje na sve- p CV,°^k je posebej omenil Ue e Slovence, ki bijejo boj , 010 za človečanske pravi-nv°l^e za gol obstoj. Dru-to c °vencev Baraga je preje- T,. --v -L^Ct J-dga. J C pxcjcr- foškega slovensko žensko ie nošo. Z nekaj stotaki se 0 sPomnilo Investiranih v “$1000 klub" vplačanih na čekovne račune odplačanih dolgov Obresti in investicije Dvignjenih vlog Zamenjanih osebnih čekov Danih posojil Novih članov 1,088,000 4,936,000 581,000 140 KAPELA V TRNJU. - Dva naša člana gg. Štefan Horvat in Ivan Kolenko, oba z 120 Borden Ave., sta pri nas odprla račun za “Kapelo v Trnju” No. 2787. Kapela bo velika 8 krat 5 metrov in bo služila zlasti ob pogrebih, da bo lahko tam pogrebna maša za umrle vaščane. Trnje spada v župnijo Črensovci v Prekmurju. Za kapelo se zavzema tudi tamkajšnji župnik. Na čelu gradbenega odbora pa je g. Ivan Magdič, Trnje št. 106. Kdor bi želel kaj prispevati za kapelo v Trnju, naj pošlje svoj dar na zgoraj imenovana pooblaščenca. i Slovensko letovišče vse živo TORONTO, Ont. f- Novost na Slomškovega njem je nova dvorana — Baragov dom, središče Slovenskega letovišča, v kateri se bodo zbirali letoviščarji poleti in pozimi. Blagoslovitev Baragovega doma smo določili za nedeljo, 1. septembra. Slovesnost naj bi bila združena z Baragovim dnem in odslej vsako leto na prvo nedeljo v septembru Baragov dan, da poživimo v Slovencih ljubezen in navdušenje do našega svetniškega kandidata. Dobrotniki za Baragov dom in za Baragov kip pri dvorani se še vedno oglašajo, in prav je tako, če hočemo, da bo ta dvorana res spomenik Baragu kot dar kanadskih Slovencev. Doslej je poleg prostovoljnih delavcev le kakih 90 Slovencev darovalb darove c ki ni zlitje različnih! za i0 dvorano, in sicer večinoma r’ anipak naj bo mozaik, Toronta. Zadnji mesec so da- Ufi V pri Mohorjevi. Vij Sk^°P istih misli je spadal ske ^aS°vor zastopnika ontarij-a<^e Mr. G. Nixona, ki je av°.jim nagovorom dejal: ertl ieiPem prostoru vaši d Oklice dobivajo pobu-ViCo VZ(fržujejo družinsko go-s^ovensk0 kulturo. Bog očete in matere, ki si J"Žga,ej0 čas, da svoje otroke {fi0 v lastnem jeziku. Naj Pj Avenija!” i'Udae(^Stavnik torontskega žu-Ttft J11 mestnega sveta Mr. Nb0 °^ckuk je poudarjal po-'Htit'30 Ustvarian-iu kanadske Stavi Ulcij .^en iz najrazličnejših tra- [ rovali: Franc Paradis in Janez vrednot, ki so jih prise-j Kcdrič, oba iz Toronta, po $100, Vj.0l 'Prinesli s seboj zlasti iz1 Albin Blatnik, New Toronto, p0- Govornik, sam ukrajin- $G); po $40: Anton Skubic, To- r°du, a zaveden Kanad- : ranto> Lojze Kotnjek, New Mar- j 90 na 16, in to: Argentina, Av- 268.000 stralija, Bolgarija, Brazilija, Čile, Haiti, Holandska, Italija, Ju- 5,006,000 goslavija, Vzhodna Nemčija, Za- 652.000 hodna Nemčija, Poljska, Skot- 205.000 sha, Šedska, Urugvaj in Zaire. -pe Države so po žrebu razdelili v štiri skupine. Dve zmagovalni moštvi iz vsake skupine sta se uvrstili v četrt finale, zadnji dve pa izpadli. (Moštva posameznih skupin so igrala med seboj, prvi dve, ki sta nabrali naj več točk, sta tekmovali, dalj e.) Poslednja štiri moštva, ki so se uvrstila v finale, so bila:-Brazilija, Holandska, Poljska in Zahodna Nemčija. Končno stanje po odigranih tekmah je pokazalo tole uvrstitev: 1. Zahodna Nemčija, 2. Holandska, 3. Poljska in 4. Brazilija, ki je bila razočaranje prvenstva in je le s srečo pritek-movala do polfinalnih tekem. Zanimivo je, da je že v predtekmovanjih bila izločena Anglija, dežela, kjer je stekla zibelka nogometu in si Angleži laste nogomet kot narodni šport. • Premagala jo je 'v pomembni tekmi Poljska, kar je vzbudilo v, Angliji tak vihar, da je po siloviti gonji odneslo z desetletnega vladanja angleškega mednarodnega vodjo in sestavi] alca angleških reprezentanc, v odstop in pozabo. Tudi Rusije hi bilo med zadnjimi 16 izbranci. Izločilni tekmi je morala Rusija igrati s Čile. Prva tekma v Moskvi je bila neodločena, druge tekme s Čile pa Rusija tam ni hotela igrati, v protest, ker je malo pred datumom tekme vojaški udar spodnesel komunističen režim. (Komunisti so namreč pri svobodnih volitvah “zmagali” in kot se je pred mesce ugotovilo, po-goljufano. Komunisti so seve po volitvah nekaj časa vladali in pripravljali rdeči udar, s katerim bi naj se znebili več 10,000 političnih nasprotnikov oz. takih, ki bi jim kakorkoli utegnili ovirati njhova početja. Samo nekaj dni pred nameravanim udarom je vojska prevzela vajeti in našla sezname namenjenih oseb za likvidacijo itd.) Tako je Mednarodna nogometna zveza prisodila zmago Čilu. sko. Brezdvomno je bila vprav Poljska veliko presenečenje tekmovanja, saj je zmagala na vseh Zmagovalni moštvi sta pfejeli 784,300 dolarjev, poleg, slave in priznanj. In koliko so prinesli 4 prvih tekmah in se uvrstila v. Nemčiji gostje in gledalci, ki so finale. Spet so strokovnjaki obe- j se zbrali kot gledalci na tekmah tali, da se bosta v finalu srečali i in trošili za potrebno in za luk-Poljska in Holandska, ki je po- sus lepe denarje... stala tudi eden od favoritov, na | Čevder RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU Jutri, 14. avgusta, bo odprla svoja vrata Kanadska narodna razstava v Torontu, ki bodo nato ostala odprta do 1. septembra. Na 350 akr o v obsegajočem prostoru, komaj 10 minut od srede Toronta, sl bo mogoče o-gledati vsakovrstne, zanimivosti iz .vseh delov domače dežele in iz velikega števila tujih držav. Pričakujejo, da bo razstavo tekom 20 dni obiskalo preko 3 milijone ljudi. Letošnji program je razširjen po obsegu in po različnosti. Jutri se bo vila skozi Toronto naj večja parada Kanade z godbami na mehove iz Škotske, Irske in iz drugih dežel, ki so nekdaj pripadale Britanskemu imperiju, pa tudi z vojaškimi godbami iz najrazličnejših držav sveta. V Queen Elizabeth gledališču bo tokrat prva Vse-britanska modna razstava, na kateri.bo nekaj britanskih in še več kanadskih deklet Razkazovalo najnovejše 'kroje in zamisli britanskih modnih ustvarjalcev. * V okraju Chesterfield v Južni Karolini - j e prevzela dolžnosti okrajnega šerifa 58 let stara Margie Hill, ko je njen mož, ki je 16 let opravljal to službo, umrl. Državni guverner jo je postavil na to mesto, na katerem bo ostalg do 10. januarja, ko bo prevzel posel novo izvoljeni šerif, ker službene dolžnosti dobro pozna. Margie Hill, ki je mati in stara mati, je pri sprejemu izjavila, da bo nosila JAHAŠKA ŠOLA — Slika kaže sposobnosti konja in, njegovega skrbnika na znani Bugao konjski farmi na Madžarskem, kjer. je znana jahalna šola, svoj uradni znak službe, ne pa revolverja, ker- to ni potrebno. Njenih 10 pomočnikov se, kot je dejala, na svoj posel dobro razume. * Sovjetski patrolni čoln je 18-ič letos ustavil in odvedel japonsko ribiško ladjo, ki je bila obdolžena, da je lovila v sovjetskih teritorialnih vodah. Rusi držijo zaprtih sedaj skupno preko 70 japonskih ribičev in 10 ribiških čolnov.. Vse so ujeli na morju severno od otoka Jeso v bližini otokov, ki jih Japonci smatrajo za svoje, Sovjetska zveza pa odklanja njihovo vrnitev. Gre za najjužnejši del o-točja Kurilov, ki je bi japonski že pred rusko-j aponsko vojno v letih 1903-1905. * Gerald R. Ford, novi predsednik ZDA, je, predno je nasledil Nixona, odklonil brezpogojno pomilostitev ameriških vojaških beguncev in pobeglih vojnih obveznikov iz časa vietnamske vojne kot napačno. * Roxlana Roslak, ena najbolj znanih kanadskih sopranistk, je pretekli teden skočila gola iz drugega nadstropja hiše na Helena Avenue v Torontu, kjer živi, ko je nastal v njenem stanovanju požar. Vsa njena oprema in obleka sta bili uničeni. Pevka še je pri skoku skozi okno nekaj porezala in si zlomila peto na nogi. Požar naj bi povzročila napačna električna napeljava. Kvibečani Jacques in Louise Cossette-Trudel in njun 18 mesecev stari sin so dobili pravico stalnega bivanja v Franciji, kamor so prišli pretekli teden s Kube. Na Kubi so živeli, ko jim je bila zajamčena tja varna pot v zamefto za izpustitev ugrabljenega britanskega diplomata Jamesa Cross v Montrealu pred 4 leti. Zakonca Cossett-Trudel sta igrala pri ugrabitvi le manjšo vlogo. * V Quebec Cityju se začne danes Superfrancofete —- festival kakih 2000 mladih ljudi iz 25 francosko govorečih dežel po vsem svetu. V festival, ki bo trajal dva tedna, so vključene atletske tekme in kulturni'nastopi različnih vrst. Kanadske lesne družbe so o-mejile posek in pripravo lesa, ko so cene tega v preteklih 12 mesecih padle od 20 do 40%, stroški za posek in obdelavo pa se zvišali. Poznavalci trga trdijo, da pred prihodnjim letom ni pričakovati bistvenega izboljšanja na tem polju. * Dohodki od olja v Alberti znašajo sedaj nekako 3 milijone dolarjev vsak delovni dan. V prvi polovici letošnjega leta so dosegli nov rekord — 417.5 milijonov dolarjev. * Jordanijski kralj Husejin je pretekli teden priletel v Ottawo v svojem letalu Boeing 707, ki ga je sam pilotiral. Tekom dveh dni v glavnem mestu se je sestal s predsednikom vlade P. E. Trudeau jem in z zunanjim ministrom M. Sharpom ter bil pri generalnem guvernerju Julesu Legerju. Spremljala ga je kraljica Alia. Iz Ottawe sta odletela na letalski nastop v Abbots-fordu, B.C. * Kanada bi rada v letošnjem letu povečala dohodek tujskega prometa za 500 milijonov, nekako 10% od lanskih 5 bilijonov, do leta 1980 pa bi rada promet te gospodarske panoge spravila celo na 10 bilijonov dolarjev letno. Letos je za pospeševanje turizma doma, za privabitev tujcev v Kanado in za zadržanje Kanadčanov doma, porabila 23 milijonov dolarjev, verjetno več kot katerakoli druga država na svetu. ZDA izdajo letno v te namene le okoli 11 milijonov dolarjev. Nekdo, ki je kupil pretekli teden v Mac’s Milk Ltd. v Torontu funt slanine (bacon), je našel na njej kar tri cene, $1.29, na tej $1.55 in preko te $1.77. Očiten dokaz, kdo navija cene! Iz izkušnje vem, kako je, če ima ženska vedno zadnjo besedo. (Abba Eban o Goldi Meir.) CLEVELAND, O, MALI OGLASI CONDOMINIUM FOR SALE Built 5 yrs. ago as a condo, not a changed over appt. 2 bedr., 114 baths, central air. Built-ins. Secluded off Babbit Rd., Euclid, with pool. Currently rented for $200 a month. Renter would like to stay 1 more yr. past October. $23,000. 486-5684 __________________ (x) Hiša naprodaj Na E. 72 St., dvodružinska hiša, 4 zgoraj, 4 spodaj. Kličite 431-3259 ali 431-7861. -(138) HIŠA NAPRODAJ ena velika družinska hiša, dve kopalnici, dve garaži, na lepem velikem lotu, v Collinwoodu. Kličite 481-9877 ali 729-1315 (134) OFF E. 185 ST. Bungalow for sale. Three bedrooms, basement, IVz bath, garage. $30,500. 18 years old. GEORGE KNAUS REALTOR 819 E. 185 St. 481-9300 (133) TAVERN With living quarters for sale. All brick, everything like brand new. Good business. In Euclid Ohio area. Good Slovenian trade. Ask for Knaus. GEORGE KNAUS REALTOR 819 E. 185 St. 481-9300 (133) OPREMLJENA SOBA se odda južno od Euclid Ave. blizu Rapid Transit. $13 na teden z kofetom za fruštek. Garaža $8 na mesec. Kličite 681-0219. (134) House for sale Euclid Colonial, 6 rooms, enclosed porch, close to church, schools, shopping. Low $40’s. 442-9231 or 531-6041 — (9,13avg) Help Wanted — Female Female Help Wanted Domestic - Mature - Live in -Private Room, TV and Bath -Salary - 2 Small Children - Own transportation - Call 464-7150 after 4:00 p.m. -(132) ŽENSKA POMOČNICA V restavraciji v mestu, splošno delo, pet noči v tednu. Plača po dogovoru. Kličite v ponedeljek do petka 432-1717 Mrs. Hom. -(132) Cleaning Woman $2 per hour, 5 to 11 p.m. Downtown. Call 781-2412 _____________ (x) MALE HELP WANTED JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) MACHINISTS Milling Machine, Engine Lathe, and Sharpers. Set up and operate. Full time. 55 to 60 hours per week. TIGER INDUSTRIES 8601 Stone Rd. Independence, O. 524-3500 (133) TAILOR Alteration tailor to work with formal wear goods. Good salary plus benefits. COMMODORE TUXEDO 1947 W. 28 St. 631-3700 (134) Ifmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiim^ = Paul Keller i CVET NAŠE VASI I ^iimiiHiiiiNiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimMiiimiiimmiiuiminiiimmiil Kajpa, je vzkliknil Tone, kij^ak trapist. Fant je, ki dorašča Vsi kovačevi dvomi, kateremu so ogljeni prah, razbeljeno železo, gromoviti udarci s kladivom in drgetajoča konjska kopita odvzeli skoraj vso mehkobo, so se razpršili spričo čarobne lusei srečnih sanj. Saj je fata morgana za luč vsem koprnečim ljudem. Ko je v tretje obšel svoje bodoče imetje, si je dejal: Kdo pa sem? Ali morda samo podkov-ski mojster Klander? Ne rečem, kovaški mojster ostanem, a mimo tega bom še hišni posestnik, gruntar in imetnik letovišča!” Sklenil je, da bo Boštjanovi Mini (kupil v mestu pozlačen srček, ki ga je bil zadnjič videl. Stane samo petdeset dinarjev. In dalje bo dal svojemu hotelu tudi ipne, kakor ga imajo vse take hiše. Nad vrati bo dal obesiti lepo' tablo in ondi bo napisano: “Vila Mina.” 17. Prišla sta vladni svetnik in njegova nečakinja. Svetnik je bil prijazen, starejši gospod. Čez dva dni je pregledal Novakovo šolo. Tone je ves izčrpan prišel domov, zahteval “izdatnejše” kosilo in, utemeljeval svojo zahtevo z velikim naporom, ki ga je moral prestati. “Vse dopoldne je bil svetnik pri pouku, pri vseh predmetih. Kakor ne bi bil pri pravi pameti, sem zmeraj dvigal roko, čeprav nisem vedel, kaj je vprašal. In tudi drugim sem rekel, naj storijjo tako. Tedaj je dejal svetnik: ^‘Razred je prav "živahen. Otroci, zelo sem zadovoljen z vami! Le tako naprej; bodite vedno v veselje svojemu gospodu učitelju!! Nato je moral eden po starega učenika, ki je ves razburjen hodil ves čas po vrhu gori in doi. Svetnik mu je ponudil roko in učenik se mu je globoko priklonil. In nato je rekel svetnik: ‘Gospod učenik, zdaj ste v pokoju, a loška šola me je zeli) razveselila. Sicer vidim, da jie gospod Novak izvrsten učitelj — kar povem nalašč- vpričo vseh otrok — a vsa dobra: podlaga je le od vas. Zahvaliti sem se vam hotel za to in sem vasi poklical k sebi. Gospodu Novaku ste zapustili izvrstno pripravljeno polje in novi učitelj ga pridno obdeluje.’ Segel je staremu učeniku v roko in ta, čeprav ga je gospod tako počastil, je začel jadikovati, rekoč: ‘Ah, moj Bog, moj Mina, ko bo svetnik v nedeljo popoldne pil kavo v naši senčnici, bom, jaz nastopil s- svojo četo. Prišli bomo z zastavami in korakali s paradnim korakom je sedel že za mizo, “si se oglasil z enim samim prstom, ki si ga dvignil komaj do rame. Oh, ti mila Jera, ti!” Bernard ni ničesar odvrnil na j to žaljivko. Molče je obesil šolsko torbico, odšel v kuhinjo, si skrbno umil roke, stopil k mizi : in dolgo tiho molil. Ko je tako nemo stal in so mu podrhtevate blede ustnice, ni nihče spregovoril besedice. Tone je , sicer dalje jedel, a pri tem ni nič rožljal s priborom, niti kosti ni hrustal. Saj mu ni bilo dosti za brata, a' njegovo zdravo občutenje in zapiskali ‘Hej junaki’, in ‘Naprej zastava slave’. Tisto, ‘Lepa mu;ie velevalo> da mora spošto-naša domovina’, bom rajši izpu- j va^ navad-e drugih in da stil, ker pri tej pesmi bobnarji človek ne sme biti sirov- Pa preveč razbijajo. To pa ne so-!tudi Mina ne bi kai take§a tr- glaša s tako nežno pesmijo.” Z naj večjo pozornostjo je Mina poslušala bratovo sporočilo. Saj je bila ona vse dopoldne še bolj razburjena ko stari učenik. Pa je bil njen ljubi učitelj tako pohvaljen in je dobil zadoščenje vpričo otrok in vse občine! Spet so Toneta objele krepke sestrine roke in spet ga je na vso moč poljubovala. Kakor kak junaški, trpin je pustil, da se je vse to godilo z njim, a nato je hotel imeti svoje “izdatnejše” ktfšilo. Tufli' Bernard je: prišel iz šole. Počasi in trudno je hodil. Mina ga je prijazno vprašala, ali je tudi pridno dvigal roko vpričo svetnika. “Če sem natančno vedel, kaj je svetnik vprašal, sem se oglasil.” pela. Ko je hotela Mina dati Bernardu kosilo, je dejal Bernard: “Prosim te, Mina, da mi prihodnjih tri in trideset dni ne daš nobenega mesa, ker ga nočem jesti.” “Zakaj ne? Saj ni post!” “Ne vprašaj me, Mina. Zaobljubil sem se, da tri in trideset dni ne bom jedel mesa.” “A jaz hočem vedeti, zakaj ga nočeš, ko si že itak vsak dan ble-dejši. Zapovem ti, da mi to poveš!” “Ce že moram, pa bom povedal materi.” Mati, ki je tudi sedela za mizo, je ječaje zaprosila. “Pusti ga, Mina, pusti; če pa noče drugače!” “Ne, ne, pustim ga! Jaz sem zanj odgovorna. Bernard ni ni- in je vsak dan bolj slaboten. Vedeti hočem, zakaj si je vtepel v glavo, da ne bo tri in trideset dni zaužil nobenega mesa. Takoj hočem vedeti! Tone, pojdi ven!” “Zakaj pa zdaj, sredi kosila.” “Ven!” Fant je začel tuliti. Šel je pa le. Na pragu se je še okrenil: “Mina, brž napravi, ne bom prisluškoval. A potem bom vsaj smel pojesti Bernardov delež?” “Ne, požeruh!” V sobi je bilo tiho. Le trije so ostali: mati, Mina in Bernard. Mina je zaukazala: “Vstani, Bernard! V oči mi poglej! Povej materi in meni resnico! Zakaj nočeš tri in trideset dni jejsti mesa?” Fant je drhtel pred veliko sestro. “Mina, prosim te ...” “Takoj povej!” “Ali mati tudi želijo?” “Tudi,” je zaihtela Boštjanka, “le povej! Le povej, moj ljubi fant!” Oprijel se je stola, davilo ga je, pa je vendarle povedal: “Pokoro delam za našega Lojzeta.” To je zadelo. Ko v grobu je bilo tiho, nato pa je mati glasno zaječala. Mina je počasi in strahoma iztegnila roko in se dotek-nila Bernardove: “Pokoro za našega Lojzeta? Zakaj, zakaj pa s postom, ko si tako rahlega zdravja — zakaj pa ne z molitvijo? In zakaj tri in trideset dni?” Fant, je pogledal sestro s svojimi čistimi, globokimi očmi. “Tri in trideset dni, ker je imel naš Gospod tri in trideset let. In post — ker se brat ne posti.” (Dalje prihodnjič) ¥ blag spomin naših dragih siaršev Oglašajte v “h mer. JOomovini’'’ Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 živ dan ni prišel noben šolski svetnik k meni, da bi bil človeka na noge postavil.’ No — in potem je še dejal svetnik, da si bo ogledal društvo ‘Mi bomo!’ Veš, PREZGOVOREN — Pravosodni tajnik W. B. Saxbe je v zadnjih tednih bil bolj zgovoren kot premišljen in je zato prišel nekajkrati v zadrego. Morda bi ga bilo treba seznaniti s starim rekom: Govoriti je srebro, molčati je zlato! HUDO RAZTEGNJEN — Razdalja med nogami in gornjim delom telesa z rokami in glavo kaže, da sta na sliki dva fantiča, četudi vidimo le enega. 8,000 new lives every hour That’s how many babies are being born around the The diagram shows population growth rates in eight world. According to United Nations projections, the major world areas and indicates when the population earth’s population will increase over the next century should stop growing (around the year 2120 for Africa, on a scale and with a speed unprecedented in history. 2070 for Europe and 2110 for South Asia.) 1850 1900 1930 1950 60 70 80 90 2000 10 SOUTH ASIA AFRICA EAST ASIA LATIN AMERICA EUROPE N. AMERICA U.S.S.R. OCEANIA 1-3 1.7 2.1 Tota' world population in billions 2.5 3.0 3.6 4.5 5.5 6.5 7.6 8.7 9.7 10.611.211.712,012.2.12.312.312.312.3 Source; Unesco Courier OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA STAREGA OČETA IN SVAKA Joseph Vidic Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 13. avgusta 1973 Eno leto je že minilo, odkar Te več med nami ni. Prazno, pusto je življenje, odkar nas si zapustil Ti. OB ENAJSTI OBLETNIC ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MAMA. STARA MAMA, SESTRA IN SVAKINJA Louise Vidic Izdihnila je svojo pleni1 enit® dušo dne 7. avgusta 1962- Počij od hudih, težkih let, preblago mamino srce; ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet. Žalujoči: hčerki DOLORES NOOMAN in FRIEDA DELAAT sin DENNIS Cleveland, Ohio 13. avgusta 1974. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebn0’ da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedeos^0 Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Moj stari naslov: Cleveland, Ohio 44103 Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 431-2088 531-6300 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Bivd. GRDINOVA TRGOVINA S 15301 Waterloo Road POHIŠTVOM 531-1235 *******************************t*r***t******t**i*^t^tt*******' « * AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA « NAJSTAREJŠA SLOVENSKA * KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanov11 (endowments) certifikate za mladino in odrasle od r°ist do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. v • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavar°v_ nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktl . nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe P* kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udele*1^ plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božič111 prireditev za otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledeci^J tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 Chicago St., Joliet, 111. 60431). FRANK ŽNIDAR, društvo št. 169, Tel. 761-6362 15606 Holmes Ave., Cleveland LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleveland MARY ZUPANČIČ, društvo št. 226, Tel. 432-2833 6124 Glass Ave., Cleveland