Št 622 Posamezna številka 6 vinarjev : »JUTRO* MN* **'k daa — Mi ob nedeljah la " - * I »Jutra), ok ponedeljkih ofc M do- - Kifilaha znaia: v Ljubljani v optavaittva »K 1J#, ■ daitavljaaje« na dom K 1*50; a potta • K , jallet** K četrtletna K 5 —, K liV. Za ln—amatvo celoletno K N*—. Telefon številka 308. i Po zaplembi druga izdaja. V Ljubljani, nedelja dne 19. novembra 1911. Leto 11. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev i Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulid 1 Oopiii se poSiljajo uredništvu, naročnina upravniStvv. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se na vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnica, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanja popust. Za odgovor je priložiti iamko. : Telefon Številka 303. j m Kralj Peter v Parizu. Srbski kralj Peter se nahaja v Parizu kot gost predsednika francoske republike in francoskega naroda, kateremu je kralj Peter simpatičen že zato, ker se je leta 1870. in 1871. hrabro boril v francoskih vrstah proti Nemcem. Za Srbijo je ta obisk njenega vladarja v Parizu velikega pomena, ker je nad vse presrčni sprejem kralja v Parizu nov dokaz simpatij, ki jih goji slobodoumni francoski narod do Srbije in do Južnega Slovanstva sploh. In te simpatije so dragocene, iz njih je razvidno, da zna visoko kulturni in v vsakem oziru napredni francoski uarod bolj ceniti vrednost in kulturna stremljenja Južnih Slovanov, kot naši naduti sosedi Nemci, ki v kulturi daleč zaostajajo za Francozi in govorijo o nas vendar kot o manj vredni rasi, ki se mora potopiti v nemškem morja. Medsebojne simpatije med Južnimi Slovani in Francozi so umljive in naravne, ker nam mora biti simpa-tičnejša resnična francoska kultura od nemške nasilnosti, Francozom je pa tudi bližja mehka in plemenita slovanska duša od nemške brutalnosti. Razun tega je naš največji sovražnik, Nemec, obenem tudi največji sovražnik Francozov, tako, da so dani vsi pogoji za utrjevanje dosedanjih prijateljskih zvez med Slovani in Francozi, kakor tudi za sklepanje novih zvez. Simpatična nam je zveza med Francijo in mogočno slovansko Rusijo in škoda je le, da Rusija še vedno ni ono, kar bi ona morala biti: slo-bodoumna in res slovanska država, ali časi se spreminjajo in z njimi tudi ljudje in upati je, da se tudi ruski narod otrese tiranstva ter uniči reakcijo; potem bo zveza med Francijo in Rusijo še veliko trdnejša in iskrenejša, ker potem bosta stala v zvezi dva mogočna naroda, od katerih bo eden reprezentiral Slovanstvo. Ravno tako nam je pa simpatična tudi ona resnična prisrčnost, ki veže medsebojno Francijo in Srbijo, ker tukaj pride v poštev jugoslovanska država, ki nam je še veliko bližja od Rusije in ki je tudi slobodoumna, demokratična, napredna, kar se za Rusijo, žalibog ne more reči. Prisrčnost, s katero je sprejela Francija kralja Petra, velja v prvi vrsti Srbiji, srbskemu narodu, ker kralj je samo vidni reprezentant te države, naroda, četudi je kralj Peter Franco zom še samposebi, kot oseba, simpatičen in sicer ne samo kot nekdanji hrabri francoski oficir, temveč tudi kot sir go ustavni, slobodoumni vladar, ki se ne smatra za gospodarja srbskih državljanov, ampak smatra tudi sebe za srbskega državljana. Ta obisk je pa tudi politično zanimiv. Znano je, da so nekatere velike sile po junijski revoluciji Srbijo in njenega vladarja nekako bojkotirale in dunajsko časopisje je dolgo časa kar triumfiralo, češ, srbskemu kralju so zaprta vrata vseh evropskih dvorov. Pa je prišel nad vse prisrčni sprejem kralja Petra v Petrogradu, potem sijajen njegov sprejem v Carigradu in sedaj tako prijateljski sprejem v Parizu, kateremu sledi pa kmalu tudi sprejem v dunajskem dvoru, ali pa v kraljevskem dvoru v Budimpešti. V vsem tem vidimo dokaz, da so vpoštevane tudi manje države, ako so na znotraj konsilidirane in močne in nas mora iskreno veseliti dejstvo, da dobivajo tudi majhne jugoslovanske države vedno več ugleda v Evropi in da se jim pripisuje vedno večja važnost. Srbije mnogi ne marajo, ali v prijateljstvu, oziroma vsaj v dobrih odnošajih hočejo živeti ž njo, ker so jim ti dobri odnošaji — potrebni. Razveseljivo dejstvo je to tudi za nas, ki nas veže z brati Srbi kri in skoraj isti jezik in zato se obračajo z veseljem tudi naše oči proti Parizu, kjer se brati naša kri z mogočnim in velikim francoskim narodom, ki je ravnokar izvojeval pomembno zmago na svojim in — našim sovražnikom, Nemcem . . . Iz slovenskih krajev. Iz Viča. Neki dopisun iz Viča se zaganja v .Slovencu" na olepševalno društvo v Rožni dolini, da naj skrbi za pot na cesti štev. II.. in za pot ob progi »Južne železnice, da ne bodo pasantje v nevarnosti, da si polomijo noge Dopisunče, le zapomni si, da je Olepševalno društvo napravilo dobro pot ob Južni železnici in tudi mostiči so bili v redu dokler ni Kranjska stavbinska družba pričela z zidanjem novih vil na mestnem svetu in s tem pokvarila omenjeno pot in mostiče na poti v Rožno dolino. Sploh pa Olepševalno društvo ni vezano popravljati potov, ki spadajo pod Laschanovo komando ljub'janskega mesta. Karse' pa tiče ceste št. III, mora pa vedeti do-tični nevedni dopisunček da si mora vsak gospodar, ki prične z zidavo hiše, napraviti sam cesto na svoje stroške do nje, kakor si jo mora vsak drug napraviti. Da se pa zaganjaš v našega naprednega župana, pa vedi. da mu delaš krivico, ker občina Vič sploh nima nikakih cest v svoji lasti, torej tudi nima nobenih cestnih doklad. Dalje govoriš o čednosti Rožne doline in o poslovanju našega Olep Sevalnega društva. Poglejmo si malo tisto jezero, ki je last klerikalnega delavskega stavbnega društva, iz katerega se hodijo žabe (salonsko k ote) sprehajat in delajo podokence, kadar propadete pri kakih volitvah. Isto jezero pa ni Rožnidolčanom v zabavo ali za letoviščarje, temveč skrajno nevarno za zdravje našega prebivalstva. O pa še nekaj izveš, mogoče se še spominjaš, ko smo bredli blato in vodo po glinški poti med gozdom in Oblakovim vrtom, ali veš kako ie tekla voda dva dni po isti poti po nekem nalivu. Pojdi raje k g. Lascha-nu in ga naprosi, naj uredi ob isti poti jarke, ker oskrbništvo c. kr. gozd nega vrta ne pusti, da bi se voda od- tekala v vrtni jarek. Šaj bi že gg. policijski pazniki lahko to videli, saj spada to pod mesto. Ti pa pojdi k društvu Rdečega križa, ki je pač za ljudi, da bode zdravilo delavce in delavke, ki morajo po večkrat na leto do kolena po vodi in blatu gaziti, ki jih bodi vsak dan po 700 do 1000 prebivalcev iz Rožne doline po isti poti. Mi mislimo, če mora delavec celo dopoldne biti popolnoma premočen, da to gotovo ni v prid človeškemu zdravfu. Naj nam g. dopisun preskrbi, da bode g. Laschan še za našo pot prihranil malo istega peska, ki ga ima za okoliš celega nemškega gledališča veliko preveč, ker v istega ne hodi 1000 ljudi vsak dan, kakor po Glinški poti, marveč obišče ga komaj 200 gledalcev in še tisti se volijo v kočijah. Olepševalnemu društvu pa vsa čast, ono je skrbelo, da so se nam pota uredila. Iz Istre. Smešno in presmešno se nam zdi, da se trije istrski uskoki Spinčič, Mandič in Laginja perejo po nečastnem političnem deliktu sedaj po svojih skozinskoz klerikalnih časopisih a la .Naša Sloga* in skušajo s tem svoje bivše volilce še vedno voditi v megli semintja. Pa ne bo niči Če so ti trije .Orli* imeli korajžo svoječasno pokazati barvo na ne rayno časten način svojim volilcem po izvolitvi, naj imajo še sedaj toliko korajže, da ta svoj čin opravičijo pred svojimi vo-lilci na način kakor se spodobi za poštenega politika. Naj pridejo v svoje volilne okraje, kjer naj skličejo shode in na teh shodih naj potem obrazložijo dejstvo, katero jih je primoralo pomnožiti črno, Slovanom škodljivo gardo, pod komando dr. Krstičevega naslednika dr. Šušteršiča. To volilci zahtevajo, in to so oni dolžni storiti in bi morali tudi takoj po tistem nepremišljeno ali premišljeno storjenem koraku tudi storiti. Po časopisih se prati in se ne upati med svoje volilce je dokaz, da nimajo prav, je dokaz, da so oni res izdali načela svojih vo-lilcev in je tudi dokaz skrajne brezobzirnosti proti masi, katera jih je poslala na Dunaj. Če mislijo oni, da imajo popolno oblast nad svojimi volilci, se prokleto motijo, in pri prvi priliki se jim bode dokazalo, da taki kakoršni so. že zdavno spadajo med staro šaro. Torej junaški .Orli* ali se vam bode zljubilo že enkrat zlezti iz tistega Šusie šičevega mameluškega brloga. Ali se vam bode že enkrat zl,ubilo položiti račun volilcem osebno in ne s streljanjem iz Dunaja po vaših č nih časopisih. Na dan, če imate vest, o čemur mi volilci precej dvomimo in to vsled storjenega koraka, katerega ste storili brez našega privoljenja in o katerem n*m do sedaj niste povedali osebno še prav nič. Kaj nas res imate za take backe, kakor so oni, med kateie ste se tako po izdajalski zaleteli. Ne pustite nas preveč dolgo čakati, ker drugače bodemo pričeli malo bolj jasno govoriti. Govorili bodemo na način, kakor se sploh s take vrste ljudmi govori. Smo se razumeli? Torej I DNEVNE VESTI. Obrtniku pravico! se dere včerajšnji .Slovenec* — pa vendar z vpitjem ne more prikriti svoje hinavščine, kajti nikdo mu nič več ne verjame. Obrtniki sami najbolje vedo, da so klerikalci vse prej nego njim naklonjeni. Kjer imajo klerikalci kaj govoriti, povsod se dela oddajajo kar pod roko, zato da jih lahko dobe razni klerikalni podrepniki in koritarji. Iz kloštrov in klerikalnih zavodov pa sploh ne dobe obrtniki nobenega dela, kajti tam imajo menihi in nune svoje čevljarje, krojače, mizarje, peke itd. To so res lepi prijatelji obrtnikov 1 e Res Imenlto! Prijatelj našega lista nam piše: Zadnjič ste poročali da korespendira neka ljubljanska tvrd M. H er h e ih? * "" > — Skoro istočasno so povzročili in-diskretni uradniki nemškemu ln francoskemu zunanjemu ministrstvu precejšnje sitnosti. Razlika je ta, da na Nemškem krivcev ne poznajo, na Francoskem so pa prišli na sled tisteuiu, ki je raznašal uradne tajnosti. Imenuje se Maurice Herbette in je kabinetni ravnatelj v zunanjem uradu. On je odpošiljal telegrame, ne da bi o tem obvestil zunanjega ministra, poročal je časopisom o raznih tajnih stvareh itd. V francoskem parlamentu so zaradi tega ministra interpelirali, pa je vendar dobil zaupnico s precejšnjo večino glasov. — Herbetta pa bodo seveda poklicali na odgovornost ka s slovenskimi trgovci v Istri samo v nemškem jeziku. K temu moram pripomniti, da mnoge ljubljanske tvrdke še celo one odjemalce v Istri, za katere natančno vedo, da so Slovenci, oziroma Hrvati, mori le z blaženo nemščino. A tudi to jim ne zadostuje. Pristno slovenska imena svojih odjemalcev popačijo v nemške spakedranke. To je res skrajna brezobzirnost, ki gotovo ni v korist dotič-nim tvrdkam. II. državna gimnazija dobi novega ravnatelja mesto dr. Bezjaka ki gre v Gorico. Na to mesto špekulira prof. Jarc pa tudi prof. A. Štritof ki je seveda dokaj starejši v službenih letih, bi ga rad dobil. Privatno češko ljudsko. štetje. Kakor pri nas, tako so tudi na Češkem rezultati ljudskega štetja lažnjivi. Čehi bodo torej sami v vseh čeških obmejnih krajih in seveda tudi na Dunaju izvršili privatno ljudsko štetje. Izdali so že tozadeven oklic, na katerem so podpisani: prof. Drtina, posl. Haju, dr. Horsky, posl. Klof&č, dr. Metelka in prof. Velich. Potres na Dunaju. V četrtek je bil na Dunaju majhen potres, ki je povzročil po mestu dosti vznemirjenja. Prvi močnejši sunek je bil ob 10. uri 25 minut zvečer, drugi slabejši je sledil takoj za prvim. Celo tresenje je trajalo skoro eno minuto. — Vesti o potresih prihajajo iz cele južne „ Nemčije, toda nikjer niso potresi na_ LISTEK tftICHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. Govornik je bil Roland Kandiano. V trenotku, ko prihajamo k tej fantastični skupščini, je ravno sklepal svoj govor. Govoril pa je takole: — Zdaj ste možje, kajti spoznali ste, da velika dolžnost človeka in moža ni samo, ščititi šibke, nego tudi, boriti se proti močnim in uničevati jih . . . Koliko je vredna zaščita šibkih, ako se zaščitnik istočasno iz bojazljivosti ne protivi obstoju mogočnikov? Revolucije zatiranih bo treba obnavljati vedno in vedno, dokler ne bo vsakomur jasna resnica: Najbolj gotovo, najbolj pošteno in najmanj krvavo sredstvo v zaščito zatiranih, v njih rešitev iz suženjstva je borba proti mogočnim. Prazna reč je, če vam zatrjujejo, da so tudi mogočniki* nadahnjeni z dobrimi čuvstvi. Mogotec je nevaren zločinec po samem dejstvu svoje mogočnosti. Zatorej: Kadar ne bo več zatiralcev, ne bo več zatiranih. To ste spoznali in pripoznali; zato ste možje. In zato tudi jaz, ki mislim tako, ne bom sprejel oblasti, ki ■i jo hočete zaupati. Ako zmagamo, prevzamem za šest mesecev vodstvo javnih zadev in bom, kot dož po imenu, a ne po mislih, skušal poučiti beneško ljudstvo, da je svoboda najdragocenejši vseh blagrov, in da človeštvu za njegovo srečo ni potreba gospodarjev, vzlasti dobrih ne . . . Nato se poslovim od vas za vselej . . . Roland je umolknil. Ne maramo se spuščati v presojo čudnih nazorov, ki jih je razlagal; to skrb prepuščamo bralcem, sami pa ostanemo pri Nepristranski vlogi pripovedovalca. Ljudje, ki so stali okrog Kandiana, so bili nedvomno nje- govega mnenja, kajti nihče izmed vseh ni poizkusil oporekati njegovemu sltpu, da obdrži doževsko oblast samo za dobo šte-stih mesecev. Sicer pa je bodočpost, bodočnost Benetek, pripravljala vsem in vzlasti Rolandu Kandianu veliko presenečenja. A gotovo je da je Roland govoril odkritosrčno. Toda njegovega sklepa mu niso narekovali zgolj vzroki splošnega in filozofskega značaja. Ka|ti Roland je bolehal za strašno boleznijo: življenje ga je morilo in dolgočasilo. Namesto da bi pojenjavala, je njegova goreča ljubezen do Leonore naraščala od dne do dne. A Leonora ni mogla nikdar postati njegova. Čemu bi se torej zanimal za svet in celo za življenje naroda, ki ga je čakal verno in potrpežljivo kakor dolgo zaželjenega Mesijo 1 — Da, si je mislil, ako zmagam, prevzamem oblast, da starem zatiralce na veke vekov in naučim ta narod, kako je treba poiskati svobodo, kadar je ni; a nato pojdem kamorkoli, in vse bo končano zame. Takšne so bile v tem trenotku misli Rolanda Kandiana. Ko je Roland končal svoj govor, ie stopil * odra, -ki so mu ga bili postavili da ga je mogel vsakdo videti in slišati. Šel je v Črno Jamo. Poveljniki so se zbrali okrog njega. Roland je dal slehernemu natančna navodila za dan 1, februarja. Vsak poveljnik je imel odriniti še tisto noč s svojimi ljudmi in se napotiti proti Benetkam, nekateri po morju, drugi po laguni. Zadnje dni je bilo odšlo že fisoč mož, ki so se vsi naha jali v Benetkah. Vsega skupaj je Roland razpolagal z bojno silo dvatisoč mož. Govorimo samo o pripravljenih bojevnikih. Kajti ogromna večina beneškega ljudstva, mornarjev, bar karolov, težakov v pristanišču, delavcev in celo trgovcev, mu je na tihem želela uspeha. Altieri je imel vojake. Foskari je imel uradnike vsake vrste. Ko je bilo opravljeno to zadnje posvetovanje v Črni Jami, so čete začele odhajati molče po gorovju nizdol. Tudi Roland se je pripravljal na pot in je iskal z očmi svojega zvestega tovariša. — Evo me, gospodar, je rekel Skalabrino. — Pojdiva, je dejal Roland. — Ho,tel sem najprej govoriti z vami, gospodar, je menil Skalabrino. Roland ga je vprašujoče pomeril z očmi. — Potem, je dogovoril orjak, kadar odidejo vsi naši bratje. XXXII. Skalabrino. Zadnje čete so bile odrinile v dolino, sleherna pod vodstvom svojega glavarja. Opomniti je treba, da so ti ljudje korakali v Benetke z nekakšnim mirnim dostojanstvom, ne kakor vojaki, pijani bojnega navdušenja, nego kot državljani idealne republike, vedoči, da gredo tvegat svoje življenje za izvršitev vzvišene, potrebne naloge. Pred par leti so bili ti ljudje večinoma še roparji; toda imeli so v sebi luč, ki je naposled razsvetlila tudi najbolj za-mrkla srca. Ta luč je bila ljubezen do svobode. Ta pojasnila io ona, ki smo jih podali na kratko v prejšnjem poglavju, so bila potrebna, da bralec razume veliko dramo, ki je čakala v Benetkah svoje ure. — Govori zdajl je dejal Roland, ko je bil s Skalabrinom sam na platformi. — Gospodar, je rekel orjak z globoko žalostjo, posloviti se hočem od vas. Roland se je zdrznil. — Kaj hočeš reči? je vprašal. — To, da ste odkazali vsakomur njegovo vlogo, samo meni ne. — Saj ti ostaneš pri meni; midva pojdeva skupaj . . . -------------------------------- (Dalje.) pravili nobene škode. V Stuttgartu je bil potres ravno med gledališko predstavo. Ljude so hiteli k izhodom, pri tem je nastala gnječa in več oseb je bilo ranjenih. Domača pitna zdravljenja zahtevajo malo časa in denarja! Profesor dr. Cantani, svetovnoznani raziskovalec na polju sladkornih bolezni, je dognal naslednje: Naravna Franc Jožef ova grenčica, zavživana na tešče, ne učinkuje samo kot lahko odvajalno sredstvo, ampak tudi od časa do časa regulira delovanje želodca tako, da popolnoma nadomešča zdravilne vode Karlovih varov. Naš Golovec. Na Golovec Ljub-Ijančanje nimamo daleč, vendar je, dasi tako blizo mesta, izletnikom le tnalo znan: mnogim celo popolnoma neznan In vendar je vreden, da se mu nameni kak popoldanski izlet. Razgled, ki se nudi izletnikom z Golovca je vsled razsežnosti naravnost prekrasen. Vsa ljubljanska ravan s stolico Slovenije leži pred teboj. Očaran zreš na to krasno poljano posejano z nebroj-nimi seli in vasicami, ki jih oklepajo v ozadju — proti severu — planinski velikani s svojimi sneženimi vrhovi. Proti jugu in zapadu se širi ljubljansko barje, zanimiv kontrast slikovite severne strani. Temno, samotno se razteza proti kosmatemu Krimu in dalje proti Vrhniki. Le tam na sredi ob Ljubljanici počiva tajinstveno, osamela Črna vas s svojimi narodno probuje-nimi in marljivimi prebivalci. Res, krasna panorama 1 Le žal, za to divno uživanje ni imel nihče do sedaj prave razumnosti. Malo je Ljubljančanov, ki bi se potrudili zaradi občudovanja naravne krasote na Golovec. Večini prebivalcev je nepoznata. Le jeseni se zbira kaka družba, da poleti tja gori — brat gobe in pobirat kostanj; to je pa tudi vse. Od tu uzreš presenečen Solčavske planine, Karavanke, Julijske alpe, — daleč tja proti zapadu Notranjsko gorovje, proti jugu pa Ribniške in Dobrepoljske gore. Opojeno oko ti šviga ob tem pogledu na vse strani; molče zreš naokrog, in sam ne veš, kaj bi najprej premotrival in nad čem bi se naslajal. Našteti vse mične lepote raznih točk je nemogoče Od vsake plava prost pogled po lepi naši domovini, od vsake pozdravlja nas znana vasica — znani vrh. Naš Golovec gotovo še zaslovi, in bela Ljubljana v doglednem času obogati že za en nad vse prijeten izlet, kakršnih nimajo druga mesta v neposrednem obližju. Zato je pa namen naših someščanov zgraditi si letovišča tu gori treba le pozdraviti. Ne zapuščajmo krasnih krajev v naši okolici, za katere bi štela druga mesta sto-tisočake. Aga. Poroka. Optik g. Karol Jurman se je poročil z g. Emilijo Jurman rojeno Papež. Obilo sreče 1 Popravek. Včeraj se nam je med »Volosko Opatijskimi novicami* vrinila neljuba tiskovna pomota. Prva doktorica medicine v Volosko-Opatiji, naša rojakinja dr. Eleonora Jenko-Groyer je doktorica splošnih in ne spolnih boleznij, kakor nam je napravil tiskarski škrat. Surov soprog. Predčverajšnjem zvečer so poklicali stražnika v stanovanje nekega delavca, ki je v pijanosti pretepaval svojo ženo. Ker je delavec kljub stražnikovemu opominu še v njegovi navzočnosti skočil s stolom na ženo, ga je stražnik aretiral. Težka aretacija. Že večkrat kaznovanega in pod policijskim nad zorstvom stoječega Franca Fiškovca iz Velikega Mengša so orožniki te dni radi nevarne grožnje zopet poklicali na odgovor. Toda Friškovec se je pri tem jako nasilno obnašal, da je bil orožnik prisiljen napovedati aretacijo. V tem trenotku je prišel na lice mesta Friškovčev oče, ki je odločno protestiral proti aretaciji svojega sina. Orožnik je radi tega tudi njega aretiral. Ker sta se oba preveč zoperstavljala, ju je moral orožnik zvezati Na potu v zapor sta se neprestano vrgla na tla, zmerjala orožnika in zahtevala voz. Ko pa sta dobila voz na razpolago, se ga nista hotela poslužiti, nakar so ju morali na voz vreči in odpeljati v luknjo. Cerkvena tatica. Dne 3 t. m. je ukradla Marija Novak iz Sevnice v bližnji cerkvi dve cvetlični vazi in več čipk. Orožniki so jo aretirali v Radni Nadaljna preiskava je dognala, da je ukradla tudi neki gostilničarki več kosov perila, nekemu fantu pa žepno uro in denarnico, v kateri je bilo 5 K denarja. 10 ovac ukradel. Koncem pretečenega meseca so neznani tatovi ukradli posestniku Josipu Perhavcu iz Famlja pri Senožečah iz zaprtega hleva 10 ovac v vrednosti 300 kron. Ovce so dan pozneje ustavili v Markovščici pri Kastavu. O tatovih ni nikakega sledu. Gobe mu diše. Pretečeni torek zvečer je posestniku Mateju Pestot-niku iz Podzida pri Trojanah, medtem ko se je mudil v neki gostilni v Krašn.i, ukradel tat iz voza 14 kg posušenih gob v vrednosti 91 kron in nato zginil. Uljudnl brat. Samski delavec Ivan Cajhen iz Sneberja je prišel te dni precej pijan domov. Pričel je takoj razgrajati in se prepirati z neko sostanovalko. V tem trenotku je prišel v hišo tudi njegov brat Franc, ki ga je hotel pomiriti. To je Ivana Cajhna tako ujezilo, da je zgrabil za kramp in udaril ž njim brata po glavi. K sreči je bila poškodba samo lahko, ker se je Franc pravočasno umaknil. Zgubljeno. Zgubila se je na novem pokopališču psica kosmate vrste, srednje velikosti, bela, na glavi s črnimi lisami in kratkim repom. Sliši na ime »Redi". Dotični, h kateremu se je psica zatekla, naj javi takoj našemu uredništvu ali upravništvu. Smrtna nezgoda v jami. Dne 14. t. m je 22 letnega rudarja Mihaela Peternela v Zagorju med delom pokopala večja množica premoga. Peterlin si je zlomil obe nogi in zadobil tudi notranje poškodbe. Odpeljali so ga takoj v rudniško bolnico, kjer je kmalu izdihnil. Sleparski agent. Sredi meseca septembra p. 1. je prišel k umetnemu vrtnarju Andreju Pavlinu v Spodnji Šiški neki agent, ki je izjavil, da je zastopnik neke ruletne tvrdke v KO-nigsbergu na Pruskem. Pavlin je naročil radi tega pet rulet in plačal naprej 6 K 50 v. Na potrdilu se je agent podpisal za Martina Pečnika iz Sela št. 13. Toda Pavlin ni naročenega blaga nikdar dobil. Obrnil se je zato na tvrdko samo, ki je pa odgovorila da ni dobila nikakega naročila. Dozdevni Martin Pečnik je 40 do 50 let star, svetlih las in svetlih brk. Pred leti je bil baje v službi tvrdke Tčnnies v Ljubljani. Aretirani vlomilec. Brezposelni strojarski pomočnik Rudojf Šebeš iz Sedmograškega je predvčerajšnjem v Spodnji Šiški prosjačil od hiše do hiše in prišel pri tej pr 1 ki tudi v gostilno Ivana Koncilije. Ker takrat slučajno ni bilo nikogar v gostilni, se je splazil v jedilno sluambo, da bi izvršil tatvino. V tem trenotku je prišla v gostilno gostilničarka in nepovabljenega gosta nagnala. Tat je bil aretiran in izročen okrajnemu sodišču. Sprememba špedlojskega in ko-misijonarskega društva 'Balkan" v Trstu v delniško družbo. C. kr. namestništvo v Trstu je dovolilo, da se napravijo pripravljalni koraki za spremembo imenovanega društva v delniško družbo s kapitalom K 500 000 Kakor se nam poroča, je že cela delniška glavnica pokrita in v gotovini vplačana in se vodi posel .Balkana" že od 1. julija t. 1. na račun delniške družbe. Posel »Balkana" se je v zadnjem času jako lepo razvil: glasom bilance je znašal skupni promet v preteklem letu več kot dvajset milijonov kron »Balkan" ima svojo podružnico v Ljubljani, katera je postala s prevzetjem tvrdke Škerl prvi špediter na ljubljanskem trgu. Centrala »Balkana* ima svoje pisarne v Trstu, Riva Grumula 14., ima več pripravnih suhih skladišč v mestu in v prosti luki in uživa splošno zaupanje. O razvoju »Balkana* priča tudi to, da zaposluje danes že 32 uradnikov. Priporočamo to podjetje najbolje interesiranim kiogom. Ja« no vprašanje in opomin vsemu rodoljubnemu občinstvu. Ali zahtevate vselej v vsaki gostilni ra čunske listke družbe sv. Cirila in Metoda? Ali je po Vašem prizadevanju vsaj ena gostilna upeljala te listke? Rabite narodni kolek družbe sv. Cirila in Metoda? Darujete vsak mesec kaj za družbo? Družbi sv Cirila In Metoda je poslal g. Miha Sernc, trgovec v Rušah 10 K, katere je nabral na Martinov večer. — Nekateri trnovski Mohoriani so darovali naši družbi 4 K 10 v in zopet 50 v. — G. trgovec Ivan Bonač je podaril družbi sv. Cirila in Metoda 20 knjižic »Mlada leta*, našej deci napisal Josip Gradačan. Družba proda iztis te za otroke priporočljive knjižice za ceno 20 v. Hvala dobrim darovalcem 1 »Ideal". Danes še senzacijska detektivna drama »Princeza Cartouche". — Jutri »Zvonar iz Notre Dame", posneto po znamenitem delu Viktorja Hugoa. V glavni vlogi Napierkovska, prva igralka in plesalka pariške velike opere. — V soboto »Dr. Gar el Hama, orientalec", najboljša detektivska zgodba te sezone. Državna loterija. Trst: 20, ^63, 19, 55, 49. Književnost in umetnost. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes popoldne ob 3. predstava za mladino »Kralj Matjaž" pri zelo znižanih cenah. Predstava sejvrši izven abonnementa, za lože nepar. Matere zahtevajo večkrat iger za mladino in debo. »Kralj Matjaž" je zajet iz narodne pravljice ter ima domoljubno tendenco. Ta igra je za naše razmere krasno opremljena ter je poleg pouč- nosti tudi zelo zabavna. Nastopajo kralj s celo vojsko, škratje, vile, prikazni in slovenski kmetje v pisanih narodnih nošah. Torej je »Kralj Matjaž" zelo primerna igra za ljudstvo in našo mladino. Zvečer prvič na našem odru izvrstna burka »Nebesa na zemlji" (za nepar ebonente) z g. Ve-rovškom, Nučičem, Povhetom, g. Še-tfilovo in go. Bukškovo v glavnih vlogah. Kdor se rad zabava in smeje, naj si ogleda to burko, ki je prva v letošnjem repertoireju. Vse vloge so komične ter je vse delo le za smeh. — V torek drugič operi »Suzanina tajnost" ter »Ksenija" (za nepar abonente.) Literarni sestanek, ki se je vršil v Matici Slovenski dne 16 novembra je prav dobro uspel. Razgovori so se koncentrirali ob dvojem: 1. Ali se ritmika paralelizma, kakor jo je opažati n. pr. v Cankarjevi »Zgodbi o dveh mladih ljudeh", ujema s psihološko realnostjo? 2. Prispodobe in metafore umetniškega sloga ter preprosti človek. Debate so se udeležili gg. Golar, Milčinski, Wester, Podkrajšek in Ileš’č. Taki sestanki se bodo odslej vršili vsak mesec. Jos. Skrbinšek: Praktickd učeb-nice jazyka slovinskeho se slov-nlčkem. Legova slovenska slovnica za Čehe je menda že razprodana. Zato je bilo prav primerno, da je izšla nova slovenska učna knjiga za Čehe. Saj se slovensko-češki stiki vedno bolj Oblegani Italijani! Ako do sedaj Italijani niso nič napredovali proti jugu v Tripolitaniji, temveč so se držali Tripolisa in najbližje njegove okolice, se temu- ni bilo čuditi, ker niso imeli imeli še dosti vojakov na bojišču, da bi se moglo začeti z resno ofenzivo. Ali sedaj se nahaja na bojišču že čez 80 000 italijanskih vojakov in italijanska armada se ni še pomaknila niti za en kilometer od prvotnih svojih pozicij proti jugu, tako, da prostor, ki so ga zavzeli Italijani že v začetku vojne, kmalu ne bo zadostoval za vso italijansko ekspedicijsko armado, ki jo Turki, združeni z Arabci, v pravem p menu besede oblegajo na tem majhnem prostoru. Sploh postaja cela ta vojna že naravnost smešna! Dve veliki sovražni armadi si stojita ena drugi čisto blizu nasproti, ne stori pa nobena nič. Turki in Arabci se zadovoljujejo z malimi napadi, Italijani se pa omejujejo na to, da odbijajo te male napade. sicer pa mirujejo, močijo se na dežju in — mislijo, kaj jim je storiti. Ako se ne sklene prej mir in ako se bo vojna tako nadaljevala, bo trpela lahko do sodnjega dne. Ali se general Caneva boji? Mogoče je, da si mož ne upa prodirati proti jugu, ali v tem slučaju bi moral izreči svoje pomisleke in eventualno odložiti vrhovno poveljstvo, ako je pa tudi italijanska vlada prepričana o nemožnosti prodiranja, naj sklene s Turčijo mir, primeren njenim vspehom. Nekateri sicer dovajajo to nedelavnost italijanske armade v zvezo z nekakimi mirovnimi pogajanji, ki se baje pripravljajo, ali pa morda celo vršijo, ali to ni posebno verojetno, ker Fajmoštra Jurja Gliste [nedeljske pridige od tega pekla na svltlobo venkej dane skozi gospoda Bavbava. Ta 2. pridiga, v kterl se razloži in pove od tega peklenskega ognja. Ljubi kristjan moj! De v peklu je gvišno ta ogenj, to nam že Kristus pove, ker prau k tem ferdamanim: Pejte vi prekleti v ta peklenski ogenj! Tako je v peklu gvišno nezgruntan večni ogenj, v kterem bodo mogli goreti ti ferdamani na vekomaj. Ohl Kaj je to za ena grozovitna martra — goret, de med vsemi martrami, ktere poglabljajo in razširjajo. Vedno več prihaja Cehov k nam na Slovensko in ti potrebujejo učne knjige slovenskega jezika. Tem bo nova Skrbinškova »učebnice* prav dobro služila, ker je dosti pregledno in praktično sestavljena. Slovenski tekst je akcentuiran, a žal v premnogih slučajih napačno. Tako ne pravimo naročil, izpustil itd. ampak naročil, izpustil. £ploh kaže pisatelj v naglasu veliko nesigurnost, najbrže mu je naglas pokvarila češčina. — Knjigo, ki je okusno opremljena, je založila »Unie" v Pragi. Cena je 3 krone. Naša umetniška čukarija je doslej več ali manj samo smrdela, zdaj pa se je začela, kakor kaže izjava g. Jakopiča proti nji, tudi oglašati in sicer oglašati na sebi primeren način. No, upamo, da se bomo še kdaj, morda prav v kratkem srečali z njo! Ivan Meštrovlč dobil prvo nagrado v Rimu. Kakor se poroča iz Rima, je dobil na tamkajšnji mednarodni umetniški razstavi prvo nagrado za kiparstvo slavni srbski kipar Ivan Meštrovič. Dobil je zlato kolajno in 50.000 lir. Slovensko gledališče v Mariboru je vsled nepričakovanih ovir primorano preložiti gledališke predstave na poznejši čas; sicer se bo vršila prva predstava »Vstajenje* dne 26. novembra t, 1., če bodo do tedaj vse ovire premagane, vendar bomo o tem še pravočasno poročali. ako se vršijo kaka mirovna pogajanja, potem bi mirovali tudi Turki in z njimi združeni Arabci, ki pa prav pridno napadajo italijanske pozicije, četudi ne marajo izzvati nobene večje bitke. Poročila, došla včeiaj popoldan, so naslednja: Berlin, 12. nov. Vojni poročevalec »Berliner Tagblatta" poroča iz Tripolisa: 2 do 3 km južno od Tripolisa se nahajajo pozicije Turkov. Vprašanje je, zakaj niso mogli Italijani tekom enega meseca prodreti delj, kakor 2 do 3 km. Italijani so se uračunali, morali so se odreči ofenzivi in sedaj se niti v defenzivi ne morejo vzdržati ter so se morali na vzhodu iti jugovzhodu umakniti. Italijani so izvojevali zmago za zmago, toda tudi v Italiji so ljudje, ki mislijo in se vprašajo, kaj je re zultat teh mnogoštevilnih zmag. Naskoki Turkov se ponavljajo od dne do dne in so Italijani na tem majhnem kosu zemlje toliko kakor oblegani, na kako prodiranje proti jugu pa menda niti ne mislijo. Rim, 18. nov. »Agencia Stefani" poroča iz Tripolisa, da tam neprestano dežuje. Turško taborišče v Ansari je od vode obkoljeno. Turki so poskusili vodo peljati proti italijanskim utrdbam, toda italijanske ženijske čete so to preprečile. Darlgrad, 18. nov. „Agence Otto-mane" poroča, da se vrše pred Tripolisom dan na dan boji ker Turki Italijanom ne dajo miru. V torek in sredo so imeli Italijani v bojih velike izgube. Turki so jim vzeli 4 topove in mnogo municije. Rim, 18 nov. Nedelavnost italijanske armade pred Tripolisom daje povod raznim kombinacijam in mislijo nekateri, da je ta nedelavnost znak bližajočega se miru. se morjo zmisliti na tem svet, ni nobene težji in huji in strašnejši. Glih zato so tud krivoverce in coprnice nekdaj jezobitarji grmadah na žgali, dokler je še to v navadi blo. Če ti eno razbeljeno železo primeš, kaj za ena bolečina se tebi stri. Oh! Ogenj, oh peklenski ogenj, kdo bo tebe pre-stau, kir v eni minuti je koža preč, kir en gnoj venkaj teče, kosti in muzgi se ero, meso se žge I Oh, koko boš klicou, jamrou in odskakvou, koker de bi ti nor biul Oh, ogenj v peči, kdo si upa v tebi prebivat in večno goret? Ko bi blo tebi zavoljo tvojih pregreh naloženo na tem svetu, de bi tebe živga žgali, oh, koko bi ti jokou v tem ognju! Al ti bi hitro v njem umeru, al v tem peklenskem ognju ti ne boš mogu umreti na vekomaj. O, Bog, koko bo to mogoče prestat? Ti boš toko razbeljen, koker oglje in žerjavca, tvoji lasje in oči bodo vse ožgane, tvoje oči bodo iz glave stale, vse meso ti bo od kosti vislo, vse kosti se ti bodo gole vidle, in boš toko gerd koker hudič. Le premisli, ljubi kristjan, kaj je za ena vročina in ica v tem peklenskem ognju, de ni z nobeno vročino in ico na tem svetu za per-glihat. Piše ta učeni Baronius od enga duhovnega smert. Temu so ti hudiči pernesli ena pouhna posoda žvepla in smole in temu duhovnu ena kaplja na roka vlili, ta kaplja je njegova roka skoz in skoz prederla in je začeu strašno vpiti in je sklenu svoje nesrečno življenje in je šou v ta peklenski ogenj. Tista reč, ktera ta peklenski ogenj ta nar bolj vroč stri, je pa ta božja sapa, ta ga ta nar belj podpihuje. To nam pove ta prerok Izaijas na 30 po-stau: Ta serd tega Gospoda peče in je težak prenest, on je pouhen serda in njegov jezik je koker en ogenj, njegova sapa je koker ena deroča voda, ktera gre do gerla, toko on te grešnike martra in štrafuje. Ta pekou je od začetka sveta perpravljen in širok, in ta eza božja je peržgala ta ogenj Oh, kaj >o za ena vročina, kir ta pravična jeza )ožja bo podpihvala ta ogenj, ta jeza )ožja bo veliko bolj pihala, koker vsi vetrovi, ja vsi Šturmi teh vetrov niso toko močni, de bi mogli toko pihat, koker piha pravična jeza božja. Oh, koko bodo ti ferdamani prestali, ker bodo mogli večno v tem ognju prebivat ! Oh, ubogi grešnik, al se nič ne bojiš teh grozovitnih marter, oh koko boš goru, koker smola, vendar ti ne boš mogu na večno zgoreti. Kader ti en ogenj vidiš, se zmisli na peklenski ogenj. Oh, ti ubogi ferdamani grešnik, kaj boš ti začeu, ker boš ves ognjen, pod teboj ogenj, nad teboj ogenj, zraven tebe ogenj, iz nosa ogenj, iz ust ogenj, iz oči ogenj, ja iz vseh glidou tega trupla, povsod bo ogenj švigou, ta ogenj pojde skoz vse glide. Oh, koljko bo truplo terpelo, ker mu ta ogenj pojde skoz serce, skoz kosti, skoz celo truplo! Oh, koko bo eno tako truplo razbeljeno koker železo in oglje! Oh, koko boš ti to martro pre-stau ? Piše svet Anton od enga študenta, kter je umeru v Pariz z veliko žalostjo in souzami je prejeu svete zakramente, toko de so mislili vsi, de ta študent je gvišno izveličan. In čez en majhen cajt se je perkazou svojmu magistru in je reku: jest sem večno ferdaman. Ta magister prau: koko je to, sej si ti s toko veliko pokoro in grevengo umeru. Al ta duh odgovori: moja pokora, grevenga in jokajne ni blo zato, ker sem Boga razžalu, ampak zato sem se jokou, ker sem se bau pekla, zato ni meni ta grevenga neč nucala in sem obsojen v ta peklenski ogenj. Ta magister praša tega študenta, al more on kej veliko martro terpet, na to on spusti eno kapljo svojga potu od svoje roke pasti temu magistru na roko, in ta kaplja je toko pekla tega magistra, de je on menu, de bo umeru. In ta duh pravi: le premisli, kaj morem jest terpet, in je ta duh zginu. Ker ena sama kaplja potu je tako vročino strila, de enga zdravga človeka per-prau ob življejne, oh, koko bo en ferdaman vekomej mogu tako mortro terpet. Oh, koko bo zavpou: Oh, ove meni ubogemu, oh boljš bi blo, de bi jest nikdar rojen ne biu. Ovč mojmu sercu, ove mojim rokam, ove mojmu prekletmu truplu! Oh, martra bo večna in brez konca in kraja. O grešnik, za en mejhen lešt in dobiček boš ti večno martran. Oh, stor eno pravo pokoro, dokler imaš še cajt in pros Boga za odpušajne svojih grehov! Amen. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Poslanec Dlugosz — poljski minister rojak. Dunaj, 18. novembra. Danes se je v parlamentu pojavila nova kandidatura poljskega ministra rojaka, v osebi poslanca Dlugosza, ki je član poljske ljudske stranke in tudi njen podpredsednik. Ministrski predsednik grof StUrgkh je namreč odklonil kandidaturo ravnatelja Vroblja, nakar so Poljaki predlagali Ladislava pl. Dlugosza, ki je dosedaj v parlamentarnih krogih popolnoma neznana oseba. Dunaj, 18. novembra. Imenovanje Dlugosza poljskim ministrom rojakom je sklenjena stvar in se izvrši v najkrajšem času. Ogrska poslanska zbornica. Budimpešta, 18. novembra, V včerajšnji in današnji seji je poslanska zbornica razpravljala o hrvaškem vprašanju. Justhova stranka je vehementno napadala bana Tomašiča, katerega pa Khuen sedaj ni tako zagovarjal, kakor je bila njegova navada. Justhova stranka zahteva, da odloži Tomašič vsa svoja mesta pri denarnih zavodih na Hrvaškem in vloži tožbo proti onim faktorjem, ki mu podtikajo vse mogoče obdolžitve, sicer bo^ ona sama spravila v zbornico vse te škandale. Razburjenje med Hrvati v Bosni. Sarajevo, 18 novembra. Danes je izšel bosenski uradni list v spremenjeni obliki. Sedaj ima na prvem mestu članke v cirilici, na drugem v latinici. To je hrvaške kroge silno razburilo. Hrvaški lisii poživljajo hrvaške poslance, naj odlože svoja mesta v proračunskem odseku. Rusija In Perzija. Berlin, 17. novembra. Iz Petrograda se poroča, da so diplomatične zveze med Rusijo in Perzijo že Pretr' gane. Obe državi bosta v najkrajšem času odpoklicali svoje poslanike. Ku- Italijansko-turška vojna. ska armada že stoji na meji pripravljena, da udari v Perzijo. Italijansko-turška vojna. Posredovanje velevlasti. Dunaj, 18. novembra. Posredovanja velevlasti med Turčijo in Italijo so popolnoma brezuspešna in brez vsakega pomena, kajti četudi Italija dosedaj ni imela nikakih posebnih uspehov, je njena končna zmaga vendar zagotovljena. Vsled slabega vremena v Tripolisu, so sedaj tako Italijani kakor Arabci in Turki ustavili nadaljne akcije. Akcija v Egejskem morju. Berlin, 18. novembra. Oficijalne vesti zatrjujejo, da bo Italija opustila vsako akcijo pred Dardanelami in v Egejskem morju. Le v skrajnem slučaju namerava Italija zasesti par otokov v arhiplu. • Razne vesti. * Neplačani krojaški računi san-zibarskega sultana. Neka krojaška tvrdka v Frankfurtu toži sanzibarskega sultana, katerega bivališče sedaj ni znano za 1378 kron. Kakor se zatrjuje, se nahaja sultan sedaj v Londonu se namerava v korist svojemu sinu odpovedati prestolu. * Huda smola. V Budapešti je Pr®d kratkim obiskal neko deklico neznan moški in ji grozil z revolverjem. Ko je deklica pričela klicati na pomoč, so neznanca aretirali. Pri policiji je neznanec izjavil, da je zidar pri neki tvrdki v Konstancu Ko je bil zaslišan je prišla iz Stuttgarta brzojavka, ki je poročala, da je aretiranec nevaren tat, ki je pobegnil iz Stuttgarta. * Volitve na Bavarskem. Nove volitve za bavarski deželni zbor se vrše dne 3. januarja. Med liberalci in socijalisti se vrše pogajanja glede skupnega postopanja. Dosedaj so imeli v deželnem zboru večino klerikalci. * Hišna vrata kot dokazilni ma-t®rljal v sodni dvorani. Med drvarji m delodajalcem, ki je delavce krivično Splačal, je prišlo pred kratkim do pre-P'ra. Delavci so tožili delodajalca in Prinesli kot dokaz za svoje trditve v sodno dvorano hišna vrata, na katera je delodajalec pisal račune. Dogodek se Je zgodil v Kazanu na Ruskem. * V treh letih — osem otrok, v mestu Senden na Westfalskem živi neki zakonski par, ki ima nenavadno Srečo z otroci. Zakonska dvojica je Poročena šele tri leta, toda kljub temu Jhna je štorklja v četrtič prinesla v°Jčke, tako da imata sedaj že osem °trok. . * Vlomilec preoblečen v nuno. iz Cakaturna se poroča: Dne 15. t. jh je prišla k bogatemu mlinarju Svetozarju Kernicu mlada nuna in ga prosila za prenočišče. Mlinarjeva dru žina je nuno sprejela z velikim veseljem in jo kar najbolje pogostila. 'Jdkazala ji je tudi posebno sobo v Orugem nadstropju, kamor je nuna odšla že ob 8. zvečer. Poprej pa se J® skril pod imenovano posteljo mlinarjev pomočnik, ki je hotel nuno polniti. Na svoje veliko začudenje pa je Zapazil, ko se je nuna slačila, da ima pred seboj nebroj vlomilnih orodij ■flezel je takoj iz svojega skrivališča 'h naskočil »nuno". Nastal je hud H tekom katerega je mlinarjev po-■®°£nlk »nuno14 premagal in izročil 0r°žnikom| * Sumljivi vohun. Na vzhodni j"^Ji Francije je pri neki utrdbi sto-j®« vojak zapazil sumljivo senco. Za-^'Cal je po predpisih trikrat: .Kdo P? ne da bi dobil odgovor. Nato je prelil. Strel je zdramil vso posadko Phdbe in vojaki so se spravili takoj delo, da ujamejo vohuna. A našli Je zdravni8lt0 priporočeno črno ht. UL ^»dalmatinsko vino Kui najboljše sredstvo. S kg firanko K 4*50 3r. Novakovič, Ljubljana. Lttngen&Volf. DunajJ. Zastopstvo: Gabriel Brinšek, Ljubljana BIeiwelsova cesta 16. Fabrlkat prve vrste. Najcenejši obrat. P 605 Originalni,Otto'-motorji Goriva: benzin, benzol, sirovo olje, sesalni plin, svetilni plin i.t.d. Prodanih čez 106.000. Motorji na sirovo olje, sistem Diesel. Najcenejše gorivo. IZo/b-te-v-ajt® oonilc ite-v. 569. Štampilje vseh vrst za urade, dra-štva, trgovce itd. Anton Černe graver in IzdelovatelJ kavčukovih štamplllj. Ljubljana, stari trg it n. Ceniki franko. klavirjev in harmonijev dvornih tvrdk: Bosendorfer, Czapka, Heitzmann, Stelzhammer, Stingl in Horiigl nudim slavnemu občinstvu na vpogled in izbiro. Ker sem Iikljnžn« edini ziiNtopuik n» Krmijakein zgoraj omenjenih dvornih tvrdk, svarim vsakogar pred nakupom event. falzifikatov Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke (K 18—) najboljši instrument. Najcenejša izposojevalnica. — Točna postrežba. — Violine od 5 K naprej. — Vse glasbeno orodje in muzikalije v velikanski zalogi. — Oglaševanja in popravila vseh glasbil. ALFONZ BREZNIK S&5S1& Ljubljana, Kongresni trg Štev. 15. VOLNO *aa za športne obleke, čepice itd. v veliki izberi priporoča M. Drenik Ljubljana, Kongresni trg št. 7. Največja zaloga ženskih ročnih del. JULIJA ŠTOR — Ljubljana —— Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah. Sprejema cavarovaa)a človeikeg* življenj« po najr«iMvntne}ith kenhina-cijak pod tak« ugodnimi pogoji, kc aokeaa draga aovHovohilta V« Cisti dokMok a« raidatym|a uvh* vanrna; deaedaj se ga )o l«p*a K 2,4#6'T19-- »S L A V I J A* ......"= vzajemno zavarovalna banka v Pragi, ju:..1 a Reaerve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine In kapitalije K 109,850.860*M. Po velikost) druga vzajemna zavarovalnica naie države i vseskozi slovansko - naroda« spravo. ............. Vaa pojasnila dajo: " ' ' — '»m ■- Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici it. IZ ........— Pisarne so v lastni banfra! klN. —" ' ■ ■— Zavaruj« poslopj« in premičnine P**® požarnim #koct*w najnižjib Zavaruj« proti tatvini, razbitju ogle«® In ok«a«k!k pioK. škod« cenjuje tekaj la n«Jkula«**£ Uživa aa]kolj«l šum. kod« *•*»*»• Dovoljuj« h podporo v fy.».J#bIukTLjubu«.' C. 2zzxm 0 priv. Tele,#B *:m* splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer vogal Marijin trg- C®m.tx®.la. 33A J>vaj3.ajia_ XJ*tsja.ovljeaa.o 186-i. 29 podružnic. IDelnižld Isapltal laa. tezetv* 52,000.000 1cx©m_ C6Stfl. Oskrbovanje vseh bančnih transakcij, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim• vložnim knji- II Najkulantnejša Izvršitev borznih naročij na vseh tu- ln inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov In izžrebanih vr«d- r\ a i Cu.m' ko"to-knj^lcam Jn v konto-korentu z dnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. 11 nostnih papirjev. Kupovanje in prodajanje devis, valut in tujega denarja. Denar se dvigne lahko vsak dan brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev strogo v okvirju uradnih I Izposojevanje železnih blagajnic (sales) za ognjavamo shranjevanje vrednostnih papirjev, dokumentov, draguljev itd, ofc kurznin notic. Spravljanje in oskrbovanje (depots) ter zastavljanje vrednostnih papirjev. II lastnem zapiranju strank. Brezplačna revizija žrebanih vrednostnih papirjev. Promese k vsem žrebanjem. Ustmena in pismena pojasnila In sveti o vseh ▼ bančno stroko spadajočih transakcij vsak Čas brezplačno. ---------- ----- — Velike okasijske cene! Konfekcije za dame in deklice ter narejenih oblek in raglanov za gospode in dečke. Ogromna izbira naj no vej šili in najmodernejših ~~ ' = barvah in krojih. - ' = Cene brez konkurence. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIC Ljubljana, Mestni trg 5 4$ O. Bračko Ljubljana, Dunajska cesta štev., 41 priporoča prave fine francoske parfume, bogato zaogo rokavic ln vse v to stroko spadajoče predmete v najfinejši kakovosti. Vnanja naročila točno in solidno. »e. glavnica: Ljjiiiijangka kreditna banka v Ljubljani. Rez fond nad Stritarjeva, utica. štev. 2, (lastna hiša) K 8,000.000. K 800.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu In Gorici. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41 Za jesen in zimo: Bluze, soodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke in čepice kakor tudi za otroke. Vse športne predmete. V oddelku za gospode: Klobuki, cilindri, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežniki, palice, pleteni telovniki, kakor tudi vedno najnovejše potrebščine za gospode. Modna in športna trgovina P. Magdič, LjllbljatlCt nasproti glavne pošte. L. J. Frohlich sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo Ljubljana, Hrenova ulica 17. Po&tno-hranllničnl račun štev. 113.059. 2 vin. ebtatnih stroškovna us la HP z mol’-ti nat. notarjem z močnim pritiskom in za snrovo olje od 16 PH naprej; 4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in ■KtroUnskih lokomobi-tl, dalje 2—10 HP tudi stoječe motorje Tvoreica motorjev I VmbaMi Dunaj UL, Paulusg. t. Na fiaafa mM. v oW V afeal Mi ugodni Dobro idoča, več let obstoječa trgovina se odda v najem takoj ali z majem, eventuelno se proda tudi hiša iz proste roke. — Poizve se pri lastniku: Kapiteljska ulica št. 7, I. nadstr. P618 ^ Novo otvorjen, od c. kr. dež. vlade koncesijoniran Ib' kakor: hotelske, restavracijske, kavarniške in gostilniške posle, t. j. natakarje in natakarice, markerje, hotelske sluge, vratarje, vrtnarje, kočijaže, sobarice, kuharice in sploh služkinje. — Tudi prevzame oskrbo pomožnega osobja za veselice itd. Istotam naj se zglasijo tudi oni, ki iščejo takih služb. Pismena naročila s prilogo znamk se takoj izvrše. Se priporoča z odličnim spoštovanjem* P612 M. PEKEL, Ljubljana, Slomškova ul. 4,1. nad. ^rrnffnnffrwnnn.