SpfdlllOTC (B
Leto XXm., ŠL 180
Ljubljana, četrtek 12. avgt&ta 1943
Cena cent. 80
Upravnišnu. Ljubljana, Puccinijeva niiei 9.
Teletoo il. 51-22. 51-23 31-24 takratni jtldeiefc: Liubljaoa, Puccinijeva ulica S - telefon U. 51-25. 31-26 Hoctrnžnica Novo mesto; Ljubljanska cesta 42 Računi: ca Ljubljansko pokrajino pn pofervo-čekovnetD zavodu 4t. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASIOPSTVO za oglas« iz Ki.
Italije io inozemstva ima Unionc PubblicitS Italiana S. A. MILANO
Izhaja fiak daa tazen pooedeljkf
Naročnina znaša mesečno Lir 18.-^ ta, inozemstvo »ključno s »Ponedeljskim Jo« cromc Lir 36.50.
Uredništvo : Ljubljana, Puccinijeva nlica it. 3. — Telefon itev. 31-22. 31-23. 31-24._
Rokopisi »e ne vračajo.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pub^ blidti di provenienza italiana :d estera:
Unione Pubbliciti Italiana S.
MILANO.
obrambni boji
na sicilskem bojišču
Uspeli napadi torpedu ih letal na sovražne konvoje Zadeta |e bila 1 križanka in 2 paznik a, 1 rušilec iis 4 parrciki hudo poškodovali v Augusti
Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo ši 1173:
Itali.isnsko-nemške čete vzdržujejo hudo obrambne boje v srednjem in severnem odseku sicilskega bojišča, da bi zadržale sovražno prodiranje.
Sovražno letalstvo jc močno in ponosno bombardiralo Messino.
Italijanska torpedna letala so napadla konvoje v vodah Sicilije in zadela l lahko križarko in 2 parnika srednje tonaže. medtem ko so nočni bombniki z dobrim uspehom delovali nad pristaniščema Palermo in Siracusa.
Nemška letala so v pristanišču Avguste in vzdelž severne obale otoka hudo poškodovala z bombami štiri prevozne ladje s skupno 17.000 tonami. 1 rušilec in nekaj čolnov za izkrcanje.
Naš rušilec ie v bližini sardinske obale sestreli! eno angleško letalo.
General Ambrosio.
Pripomba: Sovražni letalski napadi na mesta Turin, Milan in Genovo, ki so bili amen: en i v poročilu št. 1170, so po doslej dospelih podatkih povzročili tele žrtve med
civilnim prebivalstvom: v Turinu 12 mrtvih in 48 ranjenih, v Milanu 101 mrtev in 267 ranjenih, v Genovi 11 mrtvih in 37 ranjenih.
Višek barbarstva
Bern. 11. avg. s. Corriere de' Ticno omenja novo oznako najnovejših bom' a--diranj v Turinu, Milanu in Genovi, ki so si jo izmislili ang!osaški listi, in p-u L rja. da gre očitno za uničevalne in ustrahov ln.-napade, kakor kaže okoliščina, d:: je bil:1, v Turinu obenem z drugimi zrameniti spomeniki zadeta nabožna ustanova Gottolen-go, ki je nel:aj najbolj humanitarnega in skrbstvenega, kar si moremo zamišljati v korist ubogih bolnikov in osirotelih otrok. Pojasnilo oficioznega značaja, ki so ga objavile anglosaške agencije, sporoča, da so hoteli s temi bombardiranji zadeti ne le tri glavna industrijska središča severne Italije, temveč "obenem izkoristiti politični značaj teh treh mest, zlasti Milana, v praznem upanju, da bo mogoče izzvati ugodno ozračje za zlom notranje fronte. Toda ni si mogoče predstavljati, kako naj oljkova vejica. na kateri so bombe raznega kalibra, in ki jo letala edvržejo na to. kar je narodu najbolj sveto, izzove zaželjeni učinek.
Anglosaški načrti za Iitelščanje Evrope
Rim 3 0. avg. s. >Evropa pod varuštvom« je naslov članka v listu »Italia«, v katerem se postavlja vprašanje: Varnost Evrope ali oblast rad njo? Dilema je čisto formalna. p'še list- kajti po mnenju naših so-vražnikov ne more biti varnosti, ki ne bi bi'a zajamčena z oblastjo. Gonja ameriškega tiska za dvig javnega mnenja proti »zatiralcem« je odkrila svoje prave namene, ki so polastitev surovin in pridobitev novih tržišč za ameriško industrijo. Ta resnica naj bi se prikazala kot osvobodilna križarska vojna in naj bi imela navidezne člove-čanske cilje. Stari razlog pa se pojavlja zlasti danes v trenutku, ko se zaradi nekaterih vojaških uspehov Američanom zdi, da je zaključek vojne in torej polaganje rakunov razmeroma blizu. Neka velika ameriška revija je orisala ta program z izrednimi izrazi. Evropa bo morala imeti, če zmagajo zavezniki, začasno vojaško upravo kateri bo sledila civilna uprava, da za-jamči svobodno izvolitev nefašističnih vlad. Očitno pa gre za vlade pod strogim varuštvom. kajti Evropi bo dovoljeno, da se bo sama vladala šele po neki dobi preizkušnje. Te besede zrcalijo ne samo mnenje ugledne revije, temveč tudi pojme, ki so jih že jasno izpovedali ameriški vladni možje. Evropo bi torej smatrali za veliko driSavo pod mandatom v določeni dobi, ki bi zaveznikom omogočila organizirati oporišča za gospodarsko izkoriščanje). Mer-kantjKstično pojmovanje Amerike je tako jasno in nujno, da se lahko pokaže velikodušno glede političnih koncesij, predvidevajoč delitev Evrope v angleško in sovjetsko vplivnostno področje, z drugimi besedami, prepuščajoč Angliji obvladovanje komunistične nevarnosti kot zadeve, ki se je naravnost tiče. Ni dvoma, da bo Anglija ta interes imela in da bo vse ali skoraj vse, kar bo, izbila iz zavezništva z Wa-Shtngtonom in Moskvo, v neizbežnih nasprotjih, ki bodo nastala. Za sedaj se Američani omejujejo na hvalisanje Sovjetov in na predočevanje možnosti njihovega sovla-danja Evrope skupno z Angleži. Igra je zelo preprosta. Eden izmed akreditiranih zastopnikov vlade, Walter Lipmann, je jasno pvedal, da Amerika ne sme prevzeti prevelikih politična obveznosti in da mora misliti v glavnem na svoja tržišča, če se bodo pričakovanja zaveznikov izpolnila, ln ta hipoteza je precej poceni, medtem ko vojna Se traja, ni dvoma, da bo Evropa podvržena domini jonskemn režimu.
dežel. Treba je to storiti, preden bo pre-kasno. Kar se dogaja v Avstraliji in na Novi Zelandiji, predstavlja hudo nevarnost za obstoj angleškega imperija.
Iitdajski voditelj
uenrl v zaporu
Bangkok, io. avg. s. V okrožju Almore, kjer je bil zaprt od avgusta lani. .ie umrl erlen izmed šefov vse indijskega kongresa Sasvati. Rodoljub je končal pred nekaj dnevi gladovno stavko, katero .ie pričel iz protesta proti angleški politiki v Indiji.
Novi bankovci
Rim, 10. avg. s. Finančni minister je z dekretom dne 7. avgusta 1943 odredil, da bodo bankovci Bance dTtalia, ki se bodo izdali po objavi tega dekreta, imeli samo na prednji stran; vladni zrak, predstavljajoč krog z likom Italije in z označbo n? robu »Ministrski dekret 30. julija 1896 ir. 7. avgusta 1943«. Na hrbtni strani novih bankovcev ne bo več ratisnjen znak lik-terskega fašija. V praznem prostoru bosta natisnjeni začetnici >B. I.« (Banca dTta-la). Razume se, da so veljavni in bodo veljavni bankovci, ki so zdaj v prometu ir ■ m.ijo vladni z-ak liktorskega fašija in tudi bankovci, ki so bil izdani v smislu prejšnjih dekretov, tako kakor so ohranili svojo veljavo bankovci izdelani pred dekretom dne 19. maja 1926 iv je bilo spremenjeno vladno znamenje. Bankovci z znakom liktorskega fašija bodo postopno prišli iz prometa. ko bodo cbv^ljpni.
Senator C:ar3li «mrl
Rim, 10. avg. s Umrl je senator Livio Ciardi. ki je bil rojen v Rapolani di Siena 16. julija 1881 v družini železniškega delavca. kot železnišk; strojničar je posvetil svoje proste ure učenju in sindikalni organizaciji železničarjev. Bil je med pobudniki za ločitev revolucionarnega sindi-kalizma od marksistične socialistične stranke in jc p:sal o tem gibanju v najuglednejših publikacijah. Bil je sledbenik Cor-ridonijev in intervencionist. Leta 1915 je vstopil v vojsko in se udeležil vojne. Po vojni jc deloval v organizaciji narednih sindikatov proti boljševiško usmerjenim organizacijam ter je bil nato piedsednik sindikalne" konfederacije železničarjev in predsednik sindikalne organizacije za transporte in za notranjo plovbo. Leta 1924. je bil izvoljen za poslanca. Bil je inšpektor konfederacije industrijskih delavcev, dne 6. februarja 1943 je bil imenovan za senatorja Kraljevine.
Komisar Narodnega
z&rsiženss bojevnikov
Rim. 11. avg. a Z odlokom šefa vlade z dne 10. t. m., čegar izvršitev je v teku, je
bil advokat Luigi Gasparotto imenovan za komisarja Narodnega združenja bojevnikov. general Aeh:'. Artelli. prefekt Kraljevine in Zlata ko. jna. pa je bil imenovan za komisarja Zavoda modrega traku med bojevniki, odlikovani za vojaško hrabrost.
Se ^ «. o t. i* t> *
z feoljševlkl
s. V ameriških pogovorijo o kratkih ki je
odšel ribarit
vpffiva na Avstralijo
Lizbona, 10. avg. s. Angleški mesečnik »National Rewiew« odkrito piše o ameriških naporih za razširjenje ameriškega vpliva na Avstralijo in Novo Zelandija Ne opusti se ničesar za konsolidacijo odnosov z Avstralijo in Novo Zelandijo. Sedaj je na tisoče ameriških vojakov v teh dveh dniavab. Ne smejo se podcenjevati posledice tega dejstva. Kar se dogaja v Avstraliji in na Novi Zelandiji, je samo tolerirani vdor. Zakaj je angleška vlada tako nede-lavna? V Avstraliji in na Novi Zelandiji je samo majhen kontingent angleških vo-jkov, ki se ne morejo upreti vplivu Američanov. Amerika ima v Canberri predstavnike ameriškega vojaškega obveščevalnega rada. ki se znatno udejstvuje jo in ki so se povsod uveljavili, dočim angleška propaganda vedno bolj odstranjuje angleške urade. Tudi ameriški radio je v službi te propagande. Njegove oddaje so tako učinkovite, da je angleški radio moral prepustiti svoje področje v Avstraliji m na Novi Zelandiji ameriški propagandi. Nekateri avstralski krogi se čutijo tako vdane Američanom, da storijo vse, da bi jim ugajali. Med njimi je bivši generalni direktor avstralskega obveščevalnega urada in znani založnik Keith Murdoch. Napisal je pred nekaj časa v listu »Melbourne Herald« članek, v katerem trdi, da bi Avstralija potrebovala pogodbo z Američani. Zahtevo opravičuje s tem, da Avstralija in Nova Zelandija ne bi mogli s silo svojih orebivalcev doseči varnosti m potrebnega napredka in da bo imela Anglija v bodoče tojiko opraviti sama s seboj, da ne bo mogla skrbeti za blagor m varooot teh dvdb
Stockholm, 10. avg. litičnih krogih mnogo počitnicah R.oosevelta. v neki notranji kraj, in o možnesti sestanka Roosevelta, Churchilla in Stalina. Roo-seveltov tajnik Earlv ni hotel demantirati in ne potrditi teh vesti, šef obveščevalnega urada Bele hiše, Davvies pa je sam namignil na potrebo sestanka poglavarjev treh zvezniških držav. V nekaterih krogih New Ycrka mislijo celo, da sta se Rooseveit in Churchill že sestala. Velika sfinga je tudi v tem primeru Stalin. Niti v Wa-shingtonu niti v Londonu niso mirni spričo nekoliko rezervirane in neodvisne politike Kremi ja. Zaradi možnih nesoglasij med zavezniki, vsaj na političnem področju, nastaja v angleških krogih potreba po naglasitvi, da je dejansko potrebno tes. nejše sodelovanje, ki naj bi se pričelo prav z novo konferenco, na katero naj bi se po listu »Daily Herald« povabil tudi Čangkaj-šek. Angleški levičarski tisk piše, da je iskati razloge za sovjetsko rezerviranost gotovo v nezaupanju sovjetskih voditeljev do zaveznikov. Londonska in washington-ska vlada še nista uspeli, da bi prepr.čali po diplomatski poti Stalina, da so njihovi vojni "cilji prav taki kakor Sovjetske zveze. Tako pišeta »Chronicle« in »Daily Herald«, ki predlagata ustanovitev medza-vezniškega strateškega sveta.
Bern, 10. avg. s. Dopisniki iz Londona še naprej naglašajo, da ni sporazuma med zavezniškimi državami in da ni tajnost, da se tri prizadete države že dva dni pogajajo za sporazum v raznih vprašanjih in tudi o priznanju svobodnega odbora v Al-žiru. Rusi vedno bolj zahtevajo, da zavezniki končno pričnejo z obljubljenim vdorom na kopno ter ponavljajo, da se bliža jesen, ko začne listje odpadati. V London je prispel angleški minister za Severno Afriko,
ki je prišel očitno poročati in po navodila. Dcpisi listu »Naue Ziiricher Zeitung iz Washingtona pravijo, da VVashingtcn upa, da se bo Stalin pustil zastopati vsaj z Mo-iotovom na prihodnjem sestanku. V Wa-shingtonu javno priznavajo, da je Rusija deslej prenašala največje breme vojne; bridko se beleži nedavni napad »Pravde« na Anglijo in Ameriko, ker nista ustvarili druge ficnte. Rusi pa javno izjavljajo, da bi že bili zadovoljni, če bi zavezniki stopili na trda tla v Franciji preko Ro-kavskega preliva, kar bi bilo po sovjetskem mnenju edin način za obvladanje nemške obrambe. Sestanek s sovjetskimi poglavarji se zdi nujen, da se določi politika, ki naj bi se izvajala po željah Rusije glede na Nemčijo. »News Cronicle« in »Daily Herald« tudi zahtevata, naj se Rusija udeleži sestanke z Rcoseveltcm in Churchillom, kajti ta sestanek postaja vedno bolj nujen.
Trajna nevaraest Moskve
Lizbona, 10. avg. s. List »Voz« piše v članku z naslovom »Amerika in Rusija«, da ie Rusija še vedno nevarnost in zago-netka. Ce ostane v Rusiji sovjetski sistem, bo to organizacija zla, ki bo razpolagala z ogromnimi viri. Ce se bo pa Rusija razvila v bolj človeške oblike življenja, bo še vedno nevarnost za Evropo in za Ameriko v obliki silovitega imperializma.
Uspeh japonskega
pomorskega letalstva
Tokio, io. avg. s. Skupine letal japonske mornarice so včeraj podnevi in Donočl dvakrat napadle sovražne čete. ki so se izkrcale. Napadle so njih naprave in topniške postojanke pri Mundi in v pristanišču Reodowe.
Srditi boji na vzhodu
Izjalovljeni sovjetski napadi zapadno od Orla — 348 sovražnikovih tankov uničenih
Iz H'tlerjevega glavnega stana, 11. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na kubanskem mostišču jn v odseku >b Miusu so bili samo slabši sovjetski sunki. Lastni napad je dosegel postavljeni cilj.
Na področju pri Bjelgorodu se nadaljujejo težki, sprememb polni boji. Močni so-vražni poskus: prodora, podvzeti s pehotnimi in oklopnhni silami, so sc s sestrelitvijo velikega števila oklopnili voz izjalovili.
V odseku zapndno od Orla so se prav tako 7-rušilj številni so\ ražni napadi. Samo »a področju ene oklopno divizije je bilo sestreljenih 61 sovjetskih oklopnih voz.
Tudi na področju južno in južnozapadno ob Vjazme je sovražnik 7. nezmanjšano silovitostjo nadaljeval poskuse za prodor. Razen krajevnih vdorov je fronta ostala t runo v nemški posest«.
Južno od Ladoškega jezera je podvz •! sovražnik krajevne sunke, ki so bili prav tako odbiti.
Na vzhodni fronti je hilo včeraj sestreljenih 348 oklopnih voz.
Letalstvo je na vseh težiščnih točkah poseglo z močnimi oddelki bojnih letai in letal 7.a bližnje polete v !»njc ii; jo razbremenilo vojsko v borbi
Na daljnem severu so nemški lovci v neprehodnem pragozdu zavzeli od sovražnika trdovratno hranjeno višinsko postojanko in jo držal: proti močnim pehotnim
in topniškim protinapadom, pri čemer je sovražnik utrpel težke izgube.
Na Siciliji so naše čete v severnem odseku v trdih bojih odbile v premakljivem bojevanju sovražne napade. S srednjega in vzhodnega odseka javljajo samo o sovražnem delovanju izvidniških in naska-kovalnih oddelkov. Pri nočnem napada težkih bombnih letal proti sovražnemu transportnemu brodovju pred pristanišči Augnsta in Sirakusa so bile štiri transportne ladje s skupno 21.000 br. reg. tonami uničujoče zadete. Sedem nadaljnjih velikih ladij, med njimi ena vojna ladja, je bilo težk3 zadetih. Podnevi je letalstvo izvedlo presenetljive prodore proti severni in južnovzhodni rbali oto':a in napadlo razkladališča v sovražnikovih oskrbovalnih središčih. Z zadetki bomb in krovnega orožja je bil poškodovan 1 rušilec in 4 transp?jrtne ladje kakor tudi več izkrce-vainih čolnov.
Preteklo noč je metal sovražnik rušilne in zažigaine bombe na področje mesta Niirnberg. V stanovanjskih okrajih, na kulturnih ustanovah in javnih poslopjih je hiia povzročena škoda. Prebivalstvo je imelo samo majhne izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so po dosedanjih podafkih sestrelili 14 nanadajočih letal.
Nemška brza bojna letala so v noči na 11. avgusta brez lastne izgube z odličnim uspehom napadla vojaške cilje v srednji Angiiji.
Nemška presoja položaja na vzhoda
M

ki ga je
ij^h SRP Lorenzo
Berlin, 10. avg. Iz današnjega nemškega uradnega poročila izvajajo pcoblaščen: tolmači tele ugotovitve:
1.	Sovjetska vojska je začela splošno ofenzivo, ki divja v vseli glavnih odsekih cd Baltika do črnega morja.
2.	Težišče borbe je v odseku pri Bjel-gorodiu.
3.	Sovražni pritisk je precej silovit tudi zapadno od Grla. južno in južnozapadno od Vjazme in južno cd Ladoškega jezera.
4.	Nemške čete se upirajo močnejšim silam in sovražniku se tudi včeraj dejansko ni posrečilo prebiti bistvenih bojnih črt med Brjanskom in Leningradom.
5.	Položaj je precej kočljiv v srednjem in južnem odseku, kjer so rdeči, ki uporabljajo ogromna oklopna sredstva, načeli nemške bojno črte severno, severnozapadno in zapadno od Harkova.
6.	Te zelo hude obrambne boje hrabro podpira nemško letalstvo, ki s svojimi množičnimi napadi občutno razbremenjuje grozeči pritisk, ki ga izvaja sovjetski valjar.
7.	Velika sovražna ofenziva je dosegla ali je tik na tem, da doseže svoj višek. Jasno je, da hoče Stalin za vsako ceno zopet zavzeti Harkov in s tem odpreti odločilni vdor v nemški obrambni sistem med Doncem in Dnjeprom. Poslednji cilj je jasen: Doneška kotlina in ukrajinska žitnica
Vojaški setrudnik lista »Westdeutscher Beobachter« pripominja: Položaj je nekoliko kočljiv. Sovražnik je vrgel v borbo takšna in tolikšna sredstva, da bi utegnila biti potrebna nadaljnja poprava bojišča v skladu s strateškimi zahtevami, ki izhajajo iz novega razvoja obrambne borbe. Važno pri tem je le, da sovjetsk; vojski ne uspe, da bi onesposobila taktiko prožne obrambe. Zato moramo ohraniti pobudo tudi za ceno velikih žrtev. Lansko zimo je izpraznitev obširnih področij omogočila vrhovnemu poveljniku, da je uresničil nad vse zadovoljive uspehe. Isto bi se moralo ponoviti sedaj, čeprav so taktično strateške okoliščine drugačne. Vsekakor pa ni razloga, da bi bili zaskrbljeni ali še manj, vznemirjeni. Trenutek je nedvomno težak, vendar moramo zaupati. Naši vojaki bodo prekosili tudi to poslednjo preizkušnjo. Vzhodna pregraja evropske trdnjave ne more bit! in ne bo pregažena po boljševi-ških armadah.
Goringovo glasilo smatra, da ima sovjetska ofenziva v odseku pri Vjazmi namen olajšati dosego ciljev, ki jih hoče doseči sovjetska ofenziva na področju pri Orlu, ni pa izključeno, pripominja list, da gre za strateški načrt večjega obsega. Gotovo je, da si Stalin obeta zavzetje Smolenska in Brjanska, nakar naj bi združil oba ročaja klešč v nižini pn Roslavlju, kjer je bila pred dvema letoma uničena cela sovjetska armada. Preveč bi b'lo poudarjati, da gre za sanje. Tudi v februarju je sovjetski maršal gojil iste upe in je v svojih dnevnih poveljih celo ponavljal, da bi se pohod na zapad moral zaključiti z izgonom okupatorjev. Ko pa bi imele njegove čete doseči Dnjeper, so nemške armade nenadno prešle v protinapad jn vrgle sovražnika nazaj čez Doneč ter zopet zavzele Harjkov. Zato trenutni uspehi rdečih ne morejo in ne smejo zbujati zaskrbljenosti. Tudi lansko zimo je obveščevalni urad v Kremi ju kar brez pres tanka izdajal izredna vojna poročila.
Goringovo glasilo očitno namiguje na moskovska poročila, ki so bila izdana zadnje dni in po katerih bi bilo treba sklepati, da je položaj Nemcev, zlasti v odseku pri Harjkovu kritičen. Kakor trdi sovjetsko vrhovno poveljn'štvo, se rdeče čete nahajajo že kakih 60 km zapadno od prestolnice Ukrajine, v neposredni bližini železniške proge Harjkov—Poltava—Kijev, tako da preostaja branilcem življenjsko važne južne postojanke praktično samo ei. izhod: železniška proga, ki pelje v Sevasto-polj. Severnozapadno od Harjkova so bolj-ševiki baje zasedli del železniške proge Harjkov—Sumi in izvajajo sedaj najhujši pritisk v smeri Zenka, ki leži severnozapadno od Pol ta ve. Seveda govorijo tudi o stotagj. zavzetih krajev v zadnjih 24 uraij.
kakor tudi o c-gromnih količinah vojnega blaga. S tem hočejo dati razumeti- da so morali Nemci na nekaterih mestih, kjer so biii prisiljeni, da se naglo umaknejo, pustiti na terenu težko orožje, kakor tanke in poljske topove.
Tu ne zanikajo, da so sovjetske čete do« segle kak teritorijalni uspeh, vendar pa je, kakor izjavlja »Deutscher Dienst«, popolnoma napačna trditev, da se umik ni izvršil v popolnem redu. Sovražnik je doslej utrpel zelo velike izgube v svojih brez-uspešenih poskusih, da bi prebil nemške obrambne črte. (»Piccolo«.)
Preprečen prodor
nemške fronte
St°okh©lm, 11. avg. Po vesteh, ki jih je objavil moskovski radio, bi se dalo sklepati, da si sovjetsko poveljništvo po izpraz, nitvi Orla po Nemcih na vse pretege prizadeva, da bi v čim večji meri izkoristilo doseženi uspeh. Po teh vesteh so sovjetske čete dne 7. t. m. nadaljevale svojo ofenzivo v smeri proti Brjansku kjer je sedaj njihov glavni cilj zasedba železniške proge Orel—Brjansk jn kjer hočejo ogražati nemško razvrstitev vzhodno od tega mesta. Nadaljnje informacije iz ruskega vira podrobneje ugotavljajo, da so se napadalci prebili kakih deset kilometrov proti zapadu.
Toda za glavni cilj nove sovjetske ofenzive se kaže Harjkov, ki pomeni v nemškem obrambnem sistemu pravo postojanko. To nam pojasnjuje, zakaj je sovražnik napadal severno in severozapadno od mesta z brezprmerno silovitostjo in ob ogromni uporabi ljudi in orožja, saj je vrgel v borbo tudi številne sveže sile.
To mu je omogočilo, da je tudi na tem področju dosegel nekaj uspehov: tako poroča Moskva o zasedbi Grajvorona, ki pa leži kakih 65 km severnozapadno od Harkova in približno v isti razdalji zapadno od Bjelgoroda. Na splošno pa lahko rečemo, da je bil siloviti sovjetski naskok po pravočasni odmaknitvi, ki ga je izvedlo nemško vrhovno poveljništvo, uspešno zadržan in se je bilo tako mogoče izogniti prodoru nemške bojne črte, kar je seveda predstavljalo glavni cilj nove ogromne ruske ofenzive. (Le Ultime Notizie.)
španski povratniki
z ruskega bojišča
San Sebastian, 11. avg s. Nad tisoč prostovoljcev Sinje divizije, ki so se vrnili iz Rusije, je snoči prispelo v San Sebastian, kjer so bili sprejeti z vojaškimi častmi in z navdušenimi manifestacijami prebivalstva. Povratniki so se odpeljali v Segovijo, kjer jih bodo uradno svečano sprejeli.
Potopitev angleške
petrolejske ladje
Algesiras, 11. avg. s. Zaradi hudega vetra nad Algesirskim zalivom, je morje pokrito z gostjo plastjo petroleja, ki so ga valovi prinesli z morja okrog Gibraltarja, kjer so napadalna sredstva Kr. italiiansk-a mornarice dne 5. t. m potopila angleško 10.000-tonsko petrolejsko ladjo.
Ugodno stanje prehrane v Nemčiji
Ruenes Aire®, 10. avg. s. sNew York Times« piše v uvodniku, da je stanje prehrane v Nemčiji tako dobro- da resno vznemirja Anglosase. V Nemčiji in v Evropi pričakujejo odl'čno žetev, stanje prehrane v Rusiji pa je katastrofalno. Nezadostne ameriške dobave Sovjetski zvezi opravičuje ameriški list s trditvijo, da je razkla-dalna kapaciteta ruskih pristanišč nezadostna.
Otvoritev mednarodnega sejma v Šmarni
Carigrad, 10. avg s. Dne 20. t. m bo otvorjen mednarodni sejem v Smirni. Otvoritve se bodo udeležile turške oblasti ter zastopniki diplomatskega in konzularnega zbora. Poročajo, da bo imel predsednik ministrskega r>-eta Saradzoglu ob tej l^jljm gjn^fti SfiktJ).
KULTURNI PREGLED
Ob sklepu gledališke sesone
Prejšnja leta srno v stolpcih naše kulturne i<rcnike pretresali uspehe in neuspehe minule sezone in oživljali spomine na najpomembnejše igralske in režiserske stvaritve, ki ?o vtisnile tej sezoni značilno kvalitetno obeležje. Tesn0 odmerjen prostor ne dopušča letos podrobnega razglabljanja. Vzlic temu bemo skušali v kar najbolj zgoščeni obliki orisati iz kronikarske potrebe splošne rezultate sezone v ljubljanskem Državnem gledališču, kj je tudi prejšnjo sezono z očitnim delovnim vzgo-nom predstavljalo slovensko gledališko kulturo in nadaljevalo njena, za naše razmere že kar bogata izročila.
Drama
O vnanjern uspehu in delovnem razmahu Drame ninumo žal takega pregleda, kakor ga je priobčil operni »Gledališki list« v svoji 18. številki, ker je dramska izdaja gledališkega glasila objavila letna po-rcčila samo za sezono 1940 41 in 1941/42. Kakor koli sta tudi ta pregleda statistično tehtna in potrebna, bi nas vendarle bolj zanimali podatki o pravkar minuli sezoni, in če sc jih lahko zbrali v Operi, bi mogli tudi v Drami napraviti takle obračun s sezono. Na splošno lahko rečemo, da so bili tudi za Dramo dani zelo ugodni gmotni pogoji. Obisk je bil izredno velik in je bržčas še prekosi! sezono 1941/42. Drama je imela potemtakem v izrednih razmerah vojnega časa. razmerah, ki so bile naklonjene obisku gledališča, dovolj prilike, da utrdi m razširi svoje občinstvo, saj ?o se vanjo zatekali malone redno mnogi, ki so sicer redkokdaj prihajali v dramsko gledališče. Z druge strani je razpolagala Drama v tej sezoni z umetniškim osebjem, ki je dopuščalo tako selekcijo in tako zasedbo. kakor je zlepa ne bo več imel na razpolago noben naš dramski ravnatelj. Koliko so bile te možnosti izkoriščene in zakaj niso bile tako. kakor bi se smeli nadejati, to ostani za sedaj ob strani našega pregleda.
O kvaliteti predstav z igralske strani je mogel reden obiskovalec predstav minule sezone dobiti nesporno prav ugodne vtise. Res je. da so nekateri najpomembnejši umetniki obeh spolov nastopali redkeje, kakor v predvojnih sezonah, toda tedaj smo vsi vedeli, da so bili preobremenjeni. Problem kar le mogoče dognane, v mnogih skušnjah prekaljene ansamblske igre, ki je bila nekoč velika odlika naše Drame, ni tudi v tej sezoni dozorel do nove, umetniško zaključene rešitve, kar je delno opravičljivo zaradi tega. ker zahteva tako poglobljeno in radikalno umetniško delo drugačnih. posebej še psiholoških pogojev, nego jih more dajati ozračje vojnega časa. Vzlic temu bi bilo mogoče marsikatero predstavo še bolj dognati. Ob sedanjem številu osebja nikakor ni bila potrebna naglica v pripravljanju posameznih vpri-zoritev — slabost, ki se je kdaj pa kdaj razločno občutila in vzbujala razmišljanje o načrtnem delu in o dobri umetniški ekonomiji dramskega vodstva.
Kakor v vrsti prejšnjih sezon, je tudi v minuii vzbujala največ pomislekov izbira repertoarja. Nihče si ne prikriva, da je to težko in v danih okoliščinah kočljivo vprašanje, vendar ni dvoma, da so mogoče rešitve, ki bi bile v vsakem pogledu umetniško pomembnejše in odrsko učinkovitejše. Vzemimo samo tale primer: Iz obilnega dramatskega dela Roberta 3rac-ca srno dobili njegovo menda najslabše delo in šele za prihodnjo sezono so po Ric-cijevem gostovanju spoznali, da imamo vse možnosti za vprizoritev tako kvalitetne drame, kakor je Braccov »Mali svetnik«. Načelo naj bi bilo: Izbirati vedno samo to, kar je najboljše in kar more občinstvo resnično zavzeti, ogreti in notranje obogatiti. saj je s plehkimi igrami nezadovoljno tudi samo občinstvo, ne le poročevalci listov.
Minulo sezono, v katere repertoarnem načrtu ni bila nobena slovenska noviteta, .smo imeli troje domačih krstnih predstav, izmed katerih je ena, Ljube Prennerjeve ^Veliki mož«, dosegla menda sezonski rekord. To je samo po sebi razveseljivo dejstvo, čeprav ne pove še nič trajnega o resnični dramatski vrednosti, ki zahteva trdnejših in strožjih meril, kakor je gledališka razpoloženost. Gregorinova versko-socialna igra >Oče naš« s svojim poskusom sodobnega misterijskega gledališča, Golar-jeva nepomembna malomeščanska burka »Ples v Trnovem« in »Veliki mož« z nekaterimi sprejemljivimi satiričnimi nastavki o senčnih straneh slovenske kulturnosti — to so biie slovenske novitete minule sezone, razvijajoče se v okviru velikega zgodovinskega leta. Razen njih so zastopale slovensko dramatiko nekatere na novo vpri-zorjene igre: Golieva dramatizacija »Desetega brata«, Ogrinčeva veseloigra »V Ljubljano jo dajmo«, Gregorinova pasion-ska igra »V času obiskanja« in Medvedovi »Stari in mladi«. Da vse to ni predstavljalo prave razvojne stopnje slovenske dt-a-matike in da je imelo delno samo pomen retrospektivnega pogleda, je jasno vsako-
mur. kdor ima o gledališču in dramatiki kvalitetno določeno stališče, vendar se v sezoni, ki se tudi sicer ni odlikovala po posebno predornih in močnih delih, ni preveč čutila slabokrvnost nekaterih sižejev in zaostala dramatska tehnika pri Ogrin-cu in Medvedu.
V pretekli sezoni smo imeli 19 premier-skih predstav. Razen že omenjenih slovenskih avtorjev so bili zastopani: Italijani: Cesare Merano (Večno mlada Šaloma) Pirandello (Šester0 oseb išče avtorja). Rino Alessi (Primer dr. Hirna), Gol-deni (Mirandolina), Gherardi (Jesen), Brac-co (Prava ljubezen), D'Annunzio (Jorijeva hči), Viola (Skupno življenje), klasiki: W. Shakespeare (Hamlet) in Skandi-n a v c i : Ibsen (Gradbenik Solnes). Avgust Strindberg (Oče, Nevesta s krono). Vsekako smo posebej občutili pomanjkljivo udeležbo klasične dramatike, ki je bila v zadnjih dveh desetletjih slovenskega gledališča dokaj obilno zastopana v uspehih njegove kvalitativne rasti in glede katere ni ovire v razmerah vojnega časa. Da bi lahko izbor iz ostalih evropskih slovstev prinesel kaj drugega, kakor so nam dali Skandinavci (dasi nočemo omalovaževati njihovega deleža), je prav tako jasno, pa bi samo želeli, da bi odločilni gledališki krogi upoštevali to pri sestavi repertoarja za novo sezono. Ce si namreč ogledamo repertoarni načrt za 1942/43, kakor ga je objavila gledališka uprava (gotovo ne brez premisleka), vidimo, da so izostale prav nekatere najboljše igre, zlasti izmed klasikov in avtorjev drugih narodov.
Po vsem, kar bi bilo še povedati na rob minuli sezoni v Drami, se je treba vsaj na splošno spomniti s hvaležnostjo in priznanjem dela režiserjev in igralcev, ki so največ prispevali, da je bilo delo slovenske Drame v sezoni 1942/43 s kvalitetami režije in igre na dostojni, lahko bi rekli: evropski višini, četudi bi moglo v posameznostih dati še več in še boljše. Toda to je vprašanje časa, umetniških smernic in do neke mere tudi iniciativnosti in premočrtnosti tistih, ki imajo v razvoju našega gledališča drugo nalogo, kakor da razčiščujejo (na znani način!) problem kritike in gledališča.
Zanimiva razprava prof. Kušeja
Kot poseben ponatis iz »Zbornika znanstvenih razprav juridične fakultete« je ju-ridična fakulteta ljubljanskega vseučilišča založila razpravo vseuč. prof. dr. Gorazda Kušeja: »O pravnem položaju Vatikanskega mesta«. Razprava obsega 36 strani os-merke in ji je priključen poseben izvleček v italijanščini.
čeprav je pisec mnenja, da prihaja, nekoliko kasno s to razpravo, češ da Vatikansko mesto obstoja že nad desetletje (od podpisa tako zvanih laterar.skih pogodb z dne 11. februarja 1929). sodimo, da prihaja ta razprava kot nalašč prav v sedanjem položaju in da izpolnjuje zares občutno vrzel v našem pravnem slovstvu, ki tega predmeta doslej še ni obravnavalo, zlasti ne s povsem javnopravnega vidika, s katerega je problem zgrabil avtor. Razen tega je znano tucli širšemu krogu ra-zumništva, da je pravna narava Vatikanskega mesta slej ko prej še vedno sporna, tako da je razprava o tem vprašanju tudi sama po sebi aktualna, ne glede na sedanje posebne vojne razmere, ki postavljajo tudi Vatikan v ospredje zanimanja. Pisec je svojo izčrpno razpravo razdelil v tri dele: v prvem poglavju govori o nastanku Vatikanskega mesta, v drugem se peča z dognanjem njegove pravDe narave, v tretjem pa določa odnos Vatikanskega mesta do sv. stolice. Vsa tri poglavja so zanimiva ne le za jurista, temveč tudi za vsakega izobraženca, ki bo v razpravi našel mnogo nadvse zanimivih podatkov in ugotovitev. Svoje gledanje obeležuje pisec povsem jasno.	Dr. B. V.
ZAPISKI
Ruža Lucija Petelinova odi,kovana z Demetrov° nagrado. Zagrebški listi prinašajo obširne članke o naši rojakinji, slovenski in hrvatski pfsateljici Ruži Lucni Petelinovi. ki je bila za svojo dramo »Petra« pravkar odlikovana z največjo hrvatsko državno nagrado za dramatiko, imenova. no po velikem organizatorju hrvatske drame Demetriiu Demetru. V režiji sta b'la poleg intendanta D. žanka znana kritika dr. Branimir Livadič in dr. Ljubomir Mara-kovič, dalje pref. dr. Slavko Ježič in pesnik Vladimir Kovačič. Kakor znano, je bila Petelinove »Petra« edino izvirno hrvatsko delo, ki je imelo v prejšnji sezoni krstno predstavo v Hrv. državnem gledališču v Zagrebu, šele ob koncu sezone se je pridružila drama >:Kuča na Kršu«. kj jo je spisal prof. Viktor Rabadan. Sedaj je Petelinove »Petra« dobro došla tudi za podelitev Dcmetrove nagrade, ki bi sicer ostala nepodeljena. _
Padlago za dmačo knjižnico
si najbolj poceni ustvarite, če sc naročite na knjižno zbirko »Dobro knjigo«. Vsi njeni romani so taki, da jih boste radi vedno na novo jemali v roke. Vsak mesec izide po ena knjiga. Povprašajte v upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda« v Narodni tiskarni.
Ferenc Kormendi:
ZMOTA
32
Za trenutek je nastala tišina. Zla beseda je ležala na tleh kakor ranjen, na napad pripravljen volk; čutila sta, da bo že naslednji trenutek planil in raztrgal enega izmed njiju.
»Kaj si rekla?«
Glas mu je zvenel tako iskreno začudeno, da se je Anino srce na mah stisnilo v neusmiljeni bolečini in strahu zaradi krivične obtožbe. Toda kakor da ni popolnoma pri zavesti, se ni mogla več ustaviti.
»Jako dobro veš, kaj sem rekla. Ali morda misliš, da bom molčala, zdaj, ko sem izvedela resnico?«
V Jankovih očeh se je zabliskalo zaničevanje. Prevzel ga je srd, zavedel se je strašne žalitve.
»Kaj to pomeni, Ana? Pustna šala?«
Ana se je v mislih in v duši zlomila.
»Ne taji! Zaman tajiš! Povedali so mi! In ako si mislil, da pojdeš svojo pot, jaz pa bom molčala, tedaj si se pošteno zmotil!«
Za kratko sekundo je Janko še mislil, da ji bo pokazal hrbet in odšel. Toda že v naslednjem trenutku se mu je začudo naglo povrnil mir.
»Zakaj pa naj bi molčala? Prav si storila, da si mi to povedala. Samo tako se lahko izlečiš te ... strupene bolezni, ako se skupaj pogovoriva.«
Ana je nenadoma izpregovorila z Izpre-menjenim glasom:
»Jaz . .. samo to te prosim, da mi ničesar ne	kalt.' bilo bi mi vse eno, ako bi se tudi res kaj zgodilo, a ne bi mogla prenesti misli, da mi lažeš, in ..
Glas jo je izdal, s praznim pogledom se je zastrmela v Janka.
Jankov glas je zvenel čisto in s prezirljivo sigurnostjo.
»No, dekle,« — naglo je stopil k nji in jo prijel za roko. »Pomiri se. Ali pa se najprej izjoči, potem pa mi lepo razloži, kako so ti natvezli to oslarijo.«
Stisnil je ženi mrzlo roko. »Da, dragica, bodiva pametna.«
»Ne morern biti pametna, ko —«
Janko je pazljivo stopil k stolu pred ogledalom in posadil nanj Ano.
Ana je sklonila glavo, naslonila mu jo je na rame in ihtela.
»Tako ... strašno je to ...«
»Kaj bi bilo strašno,« je potiho dejal Janko, »gotovo kaka potegavščina, pa tudi to ni strašno. Povej mi, kaj se je zgodilo. Ali si dobila anonimno pismo ? Saj navadno pošiljajo anonimna p:sma, kaj ne? Ali pa ti je kdo telefoniral? Da?«
»Da,« mu -je jecljala Ana v naročju.
Janko se ji je nalahno dotaknil ramena, dvignil ji je glavo.
»Dejali so ti, da te varam z Irmo Borbe-lyjevo ? «
»Da, to mi je rekel.«
Nehote mu je preletel obraz lahen nasmeh.
»To je bedarija. Poglej me, dekle! Be-da-ri-ja!« je zlogoval besedo. Naglo se je nasmeh na njegovem obrazu umaknil navalu togote. »Strela naj udari v tega ne-sramneža! Da ti pride s tako podlo neumnostjo! Ti pa si mu seveda nasedla.«
»Jaz sem ... le ...«
Šiloma je ostal miren. Potem je s čvrsto
Prekrški predpisov
o zatemnitvi
Seznam oeeb, ki so prekršili predpise o zatemnitvi:
Pasar Amalija, Stari trg 19; Pevalek Kazimir, Hrenova ul. 12; Sekola Hugon. Privoz 5; Novak Marija. Stari trg 17; AvelJ Josip, Trnovski Pristan 24; Treo Herman, Prijateljeva f>; Planisch Bruno, Staretova 18; Starin Leon, Plorijanska 30; Mlakar Marija, Cimjjermanova 1; Luglio Antonija, Trnovski pristan 26; Jančič Jernej. Res-IJeva 29; Skrjanc Majda. Kopališka 8; štefančič Ivanka, Riharjeva 2; Vrisk Ivan, Židovska 3: Gu-zelj Milan, 2idovska 5; Fajdiga Jelisava. Prijateljeva 1; Lindič Alojzija. Rožna dolina VIII.-27; Počkaj Ivana, Rožna dolina VIII-27.
Cene slanine
Glede na določilo čl. 1 naredbe z dne 9. 5. 1941-XIX 4t. 17, Uradni list št. 38/41, v zvezi z določbo čl. 2 odredbe o disciplini cen, Uradni list št. 233 36/41, glede določbe čl. 2 odredbe o kontroli cen. Uradni list št. 69/15/41, po preči-tanju prošnje tvrdke S. A. E. Galbani. skladišče v Ljubljani, z dne 30. VII. 1943. za dobitev dovoljenja za prodajno ceno za slanino, panceto in masti, po zaslišanju ožjega odbora za cene na seji dne 5. VIII. t. 1., po ugotovitvi, da je prošnja utemeljena. Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino odreja naslednje najvišje prodajne cene:
V	prodaji na debelo za 100 kg slanine 1800 lir. za 100 kg pancete 1951 lir. za 100 kg masti 17C5 lir, franco skladišče izključivši občinsko trošarino.
V	prodaj! na drobno za 1 kg slanine 21.60 Ur. za 1 kg pancete 23.30 lir. za 1 kg masti 20 lir franco trgovina, izključivši vse javne dajatve.
Cene v smislu odločbe po čl. 4 odloka z dne 9. V. 1941 morajo biti izpostavljene v proda-jalnicah.
Neupoštevanje teh najvišjih cen se kaznuje po odredbi o cenah v zvez! z odredbo dne 26. I. 1942 št. 8., Uradni list št. 8/42.
Gospodarstvo
= Iz gorenjskega gospodarstva. Industrija la-nenlh Izdelkov d. d. v Jaršah je objavila po prilagoditvi nemškemu delniškemu pravu svojo prvo bilanco v markah, in sicer za leto 1942.
tej bilanci so naprave vnesene z zneskom 2.73 milijona mark, obratno premoženje pa znaša 3.96 milijona mark; od tega odpade na blagovne terjatve 1.24 milijona mark in na zaloge
milijona mark. Družbene obveznosti znašajo 2.16 milijona mark, od tega nasproti bankam 1.32 milijona mark. V svojem letnem poročilu navaja družba, da ima še znatne zamrznjene terjatve nasproti bivši Jugoslovanski državi, vendar upa. da bo lahko del teh terjatev še vnovčlla. Predilnica in tkalnica sta bili lani zadovoljivo zaposleni. čisti dobiček lansl:ega leta bo uporabljen za okrepitev rezerv.
= Iz hrvatskega gospodarstva. Tvrdka Metan, delniška družba v Zagrebu, je povišala svojo glavniao od 3 na 6 milijonov kun. — Potrošnja vina na Hrvatskem je v zadnjih letih znatno narasla, deloma zaradi tega, ker Je btla zaradi štednje z Ječmenom znatno reducirana proizvodnja piva ln ker Je vlada izdala ukrepe za omejitev proizvodnje slivovke. Zadnji dve leti je morala Hrvatska zaradi tega deloma uvažati vino. Podatki o tem so objavljeni šele za leto 1941. V tem letu je Hrvatska Izvozila C350 hi vina. uvoz pa je znašal 32.000 hI. Hrvatska je vino uvažala predvsem iz italijanskega deiai Dalmacije.
= Kontrola prevoza živil na Hrvatskem. V
zvezi z znano zakonsko odredbo, po kateri ie postal promet z žitom. moko. stročnicami in krompirjem državni monopol, je hrvatski minister za narodno gospodarstvo v sporazumu z notranjim, finančnim in prometnim ministrom iz-naredbo o prevozu in prenosu živil v notranjem prometu. Odslei se ne smelo brez posebnega odpremnega lista, kt ga izdajajo državne centralne ustanove za promet s posameznim! predmeti, prevažati živila, ki so predmet mono-polskega rapolaganja države fžito in moka, stročnice m krompir) kakor tudi živila, ki sc stavljena pod državno nadzorstvo (mleko in mlečni proizvodi, živina in živinski proizvodi, oljarice n olje, jajca in perutnina, sladkor ter češplje in pekmez). Maksimalne količine iz lastnih zalog. ki se smejo prenašati ali prevažati v ročni prtljagi, so določene taki o: žito in mlevski proizvodi ter stročnice po 5 t g. krompir 20 kg, jajca "o 50 komadov, dva para kokoši ali po en par rac, gosi in puranov, 3 kg suhega mesa. po 2 kg masti ali klobas in slanine (vendar vsi živinski proizvodi, ki se prenašajo, ne smejo tehtati več kakor 5 kg), nadalje 2 litra mleka, pol litra smetane, 1 kg masla, 2 kg sira. 2 kg ol.ia in 2 kg sladkorja. Skupna količina žita in moke, stročnic. jajc. živinskih proizvodov, masla, sira. olja in sladkorja sme znašali največ 15 kg. Proti kršiteljem teh predpisov so predvidene stroge ka-aii do 3 mesecev zapora in do 100 000 kun globe.
= Gospodarske vesti iz Srbije. Te dni Je bi'a v Beogradu izvršena končna vključitev podružnice Praške kreditne banke v Bančno društvo Beo-jrad. Nadalje poročajo, da bo izvršena fuziia med Beograjsko trgovinsko kreditno banko in D. d. za trgovino in industrijo Srbija, ki se prav tako bavi s finančnimi v>c*!i. — V Beogradu so 8. avgusta prenehale veljati nakupne knjižice, ki so bile uvedene leta 1S41. in bodo prvikrat uvedene živilske nakaznice. Dne 8. avgusta so stopili v veljavo predpisi glede nakupa kruha, moke in kolonijalneea blaga na podlagi odrezkov živilskih izkaznic. Taka izkaznica ve);s 10 tednov. Medtem ko doslej nakuona knjižica ni nudila nobenega jamstva za nakup racionirane-ga blaga. Je z uvedbo živilske nakaznice uvedeno tako lamstvo vsaj za del odrezkov. Ostaii odrezki se bodo lahko izkoristili po razpoložljivosti blaga. Nakaznica za kolonijalno bla.jo vsebuje odrezke za sladkor, sol in kvas ter proste odrezke, katerih uporaba bo pozneje dciočena. — Srbsko gospodarsko ministrstvo Je izdalo statistiko. iz katere je razvidno, da je bilo od srede leta 1942. do srede letošnjega leta dograjenih ln stavljenih v obrat 72 novih tvornic. Nadaljnjih 40 tvornic pa bo prijelo v kratkem obratovati.
= Zlati zaklad Poljske banke. Iz Curilia poročajo. da se potrjuje vest. po kateri le bil zlati zaklad bivše Poltske novčapične banke ur-otov-Ijen v DaVarju. Ob nolomu Poljske republike so v jeseni 1941 v naglici odpeljali zlati zaklad lz Varšave naiprej v Rumunijo. od tod pa v Zapadno Afriko. Zlati zaklad predstavita vrednost 15 do lrt mili ionov funtov. Sedaj se Poljska emigrantska vlada v Londonu trud', rta bi lahko razpolagala s tem zlatom. Nanravi'a je v tem pogledu korake pri takozvanem francoskem osvobodilnem odboru.
= Obnovitev budimneštan^eira veie^eima v prihodnjem letu. 7aradi vojnih razmer je bil letos odnovedan budlmpeštanski mednarodni vzorčni velesejem. čeprav je madžarsko gospodarstvo trenutno dobro zaposleno z voin'mi naročili, vendar se madžarski cospotiarsVi kro-ri trudijo, da bi se fe prihodnle leto obnovil budimpeštsnski velesejem. ker je treba misliti na propagando za dobo po vojni, knr '-e^a tako za industrijska kakor za obrtna podjetja.
Zanimiva pokrajina okrog Etne
Vsakdo, ki je kdaj obiskal Sicilijo, ima Etno gotovo v neizbrisnem spominu. Ta velikan je pokrit s snegom tudi v p »letnih mesecih, ko vlada na Siciliji huda vročina. Pokrajina, ki se razprostira ob vznožju Etne, je brez primere. Prekrasni vinogradi, razpostavljeni v terasah, razveseljujejo oko domačina in tujca. Rastlinstvo je tu na vrhuncu. Nasprotja, ki mičejo slikarja in pesnika. so povsod tako izrazita, cfca. naravnost kličejo paleto in čopič na delo.
2e v najstarejših časih so rasli tod okoli gozdovi z ogromnimi kostanji, katerim je prizanesla drvar jeva sekira samo zaradi njihove izredne lepote. Medtem ko se zdaj pa zdaj vali iz žrela Etne lava, ki se zliva po pobočjih, cvete ob vznožju Vulkana naj-bujnejše življenje. Področje okrog Etne je namreč močno rodovitno in temu primerno naseljeno. V trikotu. katerega tvorijo na eni strani Catanija. na drugi Nicoiosi in na tretji Arcireale, živi na vsakem četvor-nem kilometru ozemlja 1.200 ljudi. To priča, da se življenje v teh krajih vsekako izplača, kajti lepota sama na sebi ne bi pridržala tolikega števila prebivalstva. Seveda nudi narava tudi sama na sebi tod okrog izredne čare. Prizori, ko se goreča lava izliva iz ognjeniškega žre.a, niso redki.
Etna je trikrat višja od svojega neapeljskega tovariša Vezuva. Na prvi pogled se zdi, da je Etna vršac, ki je izredno težko dostopen. Ima namreč stožec s potezami piramide, toaa ko si ga pogledaš pobliže, spoznaš, da je ta vršac \tlik gorski mas:v, ki ima 150 metro/ v obsegu, še p*ed leti je veljal vzpon na Etno za turistični podvig posebne vrste. Zdaj pa drži na Etno ; veličastna avtomobilska cesta, ki se dviga j iz doline do višine 2.000 metrov. Seved3, , kdor hoče pogledati v žrelo vulkana, še ne doseže cilja ria koncu avtostrade. Napraviti mora še 1.500 metrov pota, peš ali na muli, toda na koncu se lahko prepričaš, da si bil imenitno nagrajen za prestani trud. Ob vznožju sicilskega vulkana se razprostira naravnost rajska. pokrajina in pogled sega tukaj od Trapanija do Messine in <xl Palerm-i do Siracuse. To je podoba, ki je pač nikoli ne pozabiš.
Kdor hoče ostati kar lepo v dolini, ai lahko privošči vožnjo z železnico okoli Etne. šest ur traja ta vožnja, ki odpira, tar-kis to prekrasne razglede na vse strani. Vsenaolu og leži strjena lava in v se naokoli cvete bujna rast. Zgodovina beleži do danes nad 80 večjih izbruhov Etne. Se danes so vidni sledovi, kako se je žareča lava zlivala čez sadovnjake in vrtove. Mnogi kraji so zaradi tega propadli ter se izpremenili v pokopališča. Ljudje pa se niso dali opla-šiti. žareči kamni, ki so uničili toliko človeških življenj in toliko naselbin, so postaji, ko so se ohladiii, znova gradivo, iz katerega so zrasla nova naselja..
Največji veletok lave sreča obiskovalec pri Brontu. Zdi se. kakor da je ta pokrajina še iz pra davnine. V Randazzu vidiš se zidove in stolpe iz normanske dobe. To mesto je zgrajeno iz okamenele lave. Tudi Catanija kaže nekaj slične mrakovnosti. Zgrajena je iz podobnega gradiva. Celo simbolična žival Catanije, velikanski slon, je izklesana iz ogromnega kosa lave.
Prav tu se začenja moderna avtomobilska cesta, ki sega v daljavo 18 km. lahkotno se vzpenja više in više in potnik pride v pičli uri vožnje od sinjega morja do pokrajine večnega snega. Rastlinstvo se na tej vožnji neprestano spreminja in človeku, ki prihaja z morske obale, se zdi. kakor da ga je višja sila nenadno prestavila v pokrajino na kakem drugem planetu. Iz tisočerih razpok se dvigajo žveplene pare proti sinjemu nebu in človek se mora čuvati, da jim ne pride preblizu. 14 let je tega. odkar se je zadnjič izlila lava v velikih množinah iž žrela Etne. Na tisoče ljudi je takrat izgubilo življenje, nadaljnjih tisoč pa je po katastrofi na razvalinah zgradilo nove domove. Drobni steberček dima, ki se neprestano dviga iz ognjenikovegai žrela, je prebivalcem okoli Etne opomin, naj mislijo na minljivost posvetnega življenja. Ognjenik Etna ni mrtev, marveč živi, diha in ima zelo skrivnostno življenj®' Stoletja, minevajo, ljudje menjujejo svoje usode." vulkan pa kraljuje na. svojem mestu kakor sodnik nad življenjem in smrtjo.
Fronta proti kobilicam
Proti koncu letošnjega junija so se sestali zastopniki držav na Bližnjem vzhodu in so se posvetovali o učinkovitih sredstvih, katerih bi se bilo treba poslužiti za uspešen boj proti kobilicam. Zdaj pa se bo vršila na pobudo egiptske vlade v Teheranu posebna konferenca, ki bo posvečena temu vprašanju.
Gre torej za nekakšno organizirano fronto proti kobilicam, ki ne bo le enotno organizirana, temveč bo imela tudi enotno poveljstvo. Egiptsko poljedelsko ministrstvo si je v tej smeri že več let prizadevalo, da. bi zbralo okoli sebe strokovnjake, ki bi odkrili naiprimemejšo metodo za. pokonče-vanje kobilic. Letos spomladi in v začetku poletja so namreč napravile kobilice na Bližnjem vzhodu, predvsem v Egiptu ter Iranu, ogromno škodo. Opustcšile so nepregledne rodovitne predele ter uničile vso letino. M0'ja. meseca so kobilice vpadle iz Hedžasa čez Rdeče morje in Arabsko puščavo v zgornjo dolino Nila ter začele svoje uničeva.no delo v bližini mesta Asuita. Tam so popolnoma, uničile letino na. poljih. Ko je potegnil kobilicam ugoden vzhodni veter, so z lahkoto opravile potovanje nad 400 km daljave čez morje in puščavo. Egintsko kmetijsko ministrstvo je že tedaj organiziralo posebne oddelke za uničevanje kobilic. Ti oddelki so imeli nalogo preprečiti. da bi se roji kobilic razširili vzdolž doline Nila proti spodnjemu Egiptu. Po-končevalci so morali nastopati z metalci plamenov, kjer ti niso zadoščali pa so uporablja'! v borbi proti kobilicam tudi letala, ki so sipala iz zraka strupene prfške, tako da je poginilo na milijone kcbilic. Dva tedna je trajala ta borba s požrešnimi žuželkami in po tolikem času se je posrečilo obvladati nadlogo ter odvrniti nevarn« st cd Kaira in ob iz ivu Nila v morje. Nekaj tednov nato pa so prišle vesti iz Transjorda-nije in južne Palestine, odkoder so poročali, da so kobilice priletele tja, ter uničujejo vse, kor jc živo in zeleno. Proti koncu junija so se poj vili glasovi o nadlogi kcbilic v Iranu. Vsi ti roji"so prišli iz jugozapadne smeri, preleteli zapadno gorovje Irana ter povziočili strašna opustošenja v severo-zspadnih provincah. Iranska vlada je začela uporabljati proti kobilicam svoje vojaške oddelke ter je požrešne žuželke uničevala s fosforjem in ognjem. V mestu Sendžanu se je'n. pr. zgodilo, da so roji ko-bi'ic v nekaj uroh požrli vse zelenje do zadnjega lističa. Samo v tej pokrajini je bilo v najkrajSem času ooustešenih nad 500 ha rodovitne zemlje. Koikšna količina požrešne živadi se je vrgla na te predele, o tem priča dejstvo, da so iranske čete samo na neki točki uničile in zažgale nad 24 ton kobilic.
škoda, ki so jo kobilice povzročile na Bližnjem vzhodu, je napotila vse vlade teh držav k skupni konferenci, kajti proti skupnemu zlu zaleže samo skupna borba. Vsaka dežela z:se ni več kos nevarnosti. Treba so je zajeziti s skupnim delom m trudom. 2e več let posluje pri egiptskem poljede'skem ministrstvu posebna komisija, ki proučuje samo vprašanje kobilic. Ta komisija je podvzela že več velikih odprav, ki so pomag?le ugotoviti gnezda kobilic. Ta gnezda z jejci je treba najprej uničiti, da se v njih ne izvalijo nevarni roji. Po dosedanjih ugotovitvah se nahaja največ •lege kcbilic v Hedžasu. Kdor pozna nadlogo kobilic iz lastne izkušnje, si lahko predstavlja, kakšna škoda
nastaja zaradi njihove požrešnosti rua prizadetem ozemlju. Leteči roji kobilic lahko v dobesednem pomenu zakrijejo nebo in napolnijo zrak s svojim brenčanjem. Tako je primera o svetopisemski nadlogi popolnoma, na mestu. Beduini kobilice lovijo, pečejo in jih jedo. toda zaradi tega pač nihče ne bo prizanašal tem živalim, ki povzročajo nepopisno škodo.
S P O R T
Kake fe s te&Is^m pc* Evs*£pi?
Revrščlna na vseh straneh, ne toliko zaradi pomanjkanja navdušenih piistaš?v te pl: menite igre, temveč predvsem zaradi tega, ker je začelo vidno in cbčutnh primanjkovati gumijastih potrebščin — žogic. Pri vsej štednji s temi dragocenimi in zdaj zmerom redkejšimi predmeti je slednjič le prišlo tako daleč, da. na delo v globino na teniških igriščih ni mogoče več misliti, kajti zalege zadostujejo komaj še za najnujnejše oovezne nastope, penekod, kakor na primer na. Holanskem pa niti za to ne več. Tako je že priznati, da vse. kar tu in tam le še slišimo novega s teniških terenov po Evropi, ustvarja samo odločna volja, m premagovanje najrazličnejših nevšečnosti- Največ težav imajo seveda države, kjer je velik del mladine odšel na fronte, tako da je ves tenis zaenkrat le v rokah naraščaja, ki pač po najboljši volji nadaljuje tradicijo in dela največ toliko, da ne bo popolnega zastoja.
Italija je po prestopu Romanonija med profesionalne za učitelja v Španijo le še obdržala glavni del dobrih in znanih igralcev in seveda tudi igralk. Madžarska ima v Asbothu trenutno najboljšega evropskega tenisača, obenem pa razpolaga s pomočjo Flori0novo, Jusitsovo in Pappovo tudi z najbolj izravnano žensko ekijx>. Tudi ostale države na jugu Evrope ne drže križem rok, toda vendar je Hrvatska ohranila le še dva izmed svojih kanonov ., in sicer Pallado in Mitiča. V Rumuniji sta se prerinila v ospredje dva znsna nar3ščajnika Tanaces-cu in Rurac.
Močno živahni so teniški igralci iz severnih držav. Po prestopu Šveda Schroderja med profesionalne je zdaj prvi med amaterji njegov dolgoletni partner Rohlsson, ki pa. ima v nekaterih mlajših močeh že zelo hudo konkurenco. Danski tenis se opira predvsem na imena Sperling, Gerdes in Bjerre, pri ženskah pa je daleč pred ostsiimi znana igralka Krah\vuikwl-Sper-
ling.	. . .
Francoski tenis, ki je prvi čas v tej vojni močno zaostal, si je polagoma spet pomagal na noge, in sicer z že prej znanimi igralci kakor so Destremau. Petra in Bous-sus. Španci so izgubili nekaj prvovrstnih meči teda polagoma ji vzraščajo novi mlajši. ki' obetajo najboljše. Podoben je položaj tudi na Portugalskem.
Švicarji so bili menda, edini, ki so zgodaj dovolj mislili na racicniranje teniških žog in vsa j do lani niso imeli zaradi tega nobenih sitnosti. Tudi letos vzdržujejo zelo živahen obrat in tudi naraščaj skoraj nemoteno vežba dalje. Kot najbojša švicarska igralca sta se uveljavila Pfeff in Spitzer.
»o^	» ♦♦ 9 ♦»♦« ♦ ♦ • »t • * •
Naročite se na romane DK!
roko, z mehkim dotikom pobožal Ano po obrazu.
»No, že prav, dekle ... Gotovo si mu verjela. Tudi če mu ne bi bila hotela verjeti, ali ako bi še zdaj verjela..., dobro vse to razumem. Tudi mene bi to razjezilo. Prav si storila, da si mi povedala. Zdaj pa pazi... Saj vendar veš, kdo je ta Irma Borbelyjeva, kaj ne? Saj sem ti pripovedoval o nji ?«
»Da, vem. Hči t'stega ... tatu je.«
»Da, hči tistega tatu. Pošteno, dostojno mlado dekle, ki si s trdim delom služi vsakdanji kruh in plačuje očetov greh. Tudi sem ti bil povedal zakaj, saj se spominjaš? Ker se v vsej svoji poštenosti želi poročiti s poštenim, dostojnim človekom, katerega družina... saj vendar poznaš to zgodbo?«
»Da, toda... vedno prihaja k tebi!«
»Kako za vraga naj ne prihaja! Saj prinaša vsak teden denar! Samo da ne prihaja k meni, temveč v mojo pisarno!«
»In pri tebi. .. drugače ni bila?«
Spet je moral krotiti razburjenost in srd.
»Tudi to sem ti že povedal, da je bila pri meni! Kako to misliš; drugače? Kaj hočeš reči s tem? Dvakrat ali trikrat sem jo dal poklicati k sebi, da bi izvedel, kaj se dogaja pri njih doma. In pri svojem uradnem poslovanju pač ne potrebujem prič ali nadzora! In če pride kak nesramni nič-vrednež, da bi razrušil najin domači mir...« Glas mu je zvenel trdo — »No, dekle, zdaj se bova pametno pogovorila. Razumi, da so slučaji, na primer ta slučaj, prav ta najin slučaj, ko je že samo pojasnjevanje in opravičba nedostojna in nemogoča, tako nizkotna, neumna in absurdna je ta obtožba! Neki nesramni bedak, tepec, nama hoče uničiti življenje, pa
si izmisli to podlo obrekovanje. Saj mu menda vendar ne verjameš?!«
»Ne verjamem, ... toda —«
»Toda? Kakšen toda? Ali verjameš, ali pa ne verjameš!«	.
»Saj je vendar grozno, ako poreko ženi, da jo mož vara.«
»Da — trenutek je razmišljal — »prav imaš, to je grozno. Toda samo nekaj je strašnejše od tega. To, da... dobro, recimo, da je žena naletela na to bedno kleveto in verjela obdolžitvi, na srečo pa je bila tako pametna in se ni mučila s tem, marveč je vse lepo povedala možu in mož se je pošteno porazgovoril z njo in ji na svojo čast zatrdil, da je ta obdolžitev podla in nedostojna laž! Strašno in nepopravljivo bi bilo, ako bi ta pametna žena potem še verjela, ako je sploh lahko resnično verjela tej umazani kleveti. No torej, Ana... Lepo mi poglej v oči!«
»Jaz ...« je izpregovorila Ana in poma-lem dvignila glavo, »ne verjamem temu ... in ako mi praviš, da naj ne verjamem ...«
»Pravim ti, da verjemi meni. Ne vem, komu ie bilo kaj do tega, da bi s to umazano lažjo razrušil najino življenje. To me tudi ne zanima. Gotovo je bil to kak podli bedak, človek se ne meni za take stvari, ako si je v svesti svoje nedolžnosti. Nekakšna smet je padla nanj na cesti, stresel jo je s sebe, na ta nač'n ni postal nič bolj umazan in grd... Poglej me: Verjameš mi?«
»Da,« je tiho dejala Ana in pogled ji je zablodil v ogledalo, poleg katerega je stal Janko. »Jezus Marija, kako grda sem!« Moževa roka, ki je držala ženino, je za-drhtela. -• Joj, ves chraz <:em si umazala ... pusti me!«
Hotela je osvoboditi roko! Janko je ni izpustil.
»Počakaj! Poglej me. Veruješ meni ali tistemu brezimenemu ničvrednežu ?«
»Jaz ... verujem tebi«
»Mi praviš to tako pošteno, kakor govorim jaz pošteno s teboj?«
»Tako... pošteno.«
šele potem ji je izpustil roko.
»No, torej je vse v redu, draga moja. Ničesar drugega nisem niti pričakoval. Veseli me, da se mi je posrečilo pregnati to moro.« Pristopil je k nji, poljubil jo je na suhe ustnice, na objokana lica. 'Zdaj pa si lepo vzemi ruž in puder ..., ti neumnica moja!«
Ana je naglo stopila v kopalnico. Janko je obstal pred ogledalom.
Smešna zade va. Nekak nesramen podlež ... Kdo bi le utegnil biti ? Nekdo, ki ve, da prihaja dekle k njemu v pisarno in ki... Obraz se mu je zmračil. Ilona Szabova? Izključeno. Ali... hm, tista Derekova ? Morda se mu hoče na ta način maščevati, da se je vmešal v rodbinske zadeve njenega ljubčka ? Ali morda Koloman Bor-bely? Težko je obdolžiti kogarkoli. Vendar mora biti lopov iz najbližje okolice. Kdo drugi bi splch mogel vedeti, da prihaja to dekle v njegovo pisarno? Ali pa je morda dekle kaj blebetalo? Morda se je hotela pred nekom pohvaliti, da ji on pomaga in da jo protežira v teh neprijetnostih.
Dvignil je glavo, premeril je v ogledalu svojo postavo v fraku, širokih ramen. Pogled mu je ctrdel. Naj mi le pride v roke! Toda na mah ga je postalo eram. S kom se hočem pomeriti? Ž nekakim obrekovalcem? Z anonimnim klevetnikom? Zamahnil je z roko. Najbolje je, da sploh ne misli nanj.
Kronika
Ksmarji
Od aprila do jeseni traja v naših krajih sezija komarjev, ki se razmnožijo v tej dobi pač na milijarde in ljudem sesajo kri. Komarji spadajo poleg soparice med glavne poletne nadloge.
Proti komarjem takorekoč ni leka. To so najbolj vsiljive žuželke, obenem pa tako nenasitne, da jih po pravici prištevamo k največjim krvosesom človeštva. Prav dejstvo, da se te žuželke v tako obilni men razmnožujejo, povzroča, da komarjev ni mogoče uspešno zatirati. Vsaka stoječa voda, kaluža, ribnik aii jezero spada med pospeševalce komarje zalege. Samice odlagajo tam svoja jajčeca, iz katerih se v nekaj tednih izvali brenčeči zarod. Sicer imajo komarji v lastovkah, netopirjih in raznih vrstah krilatih pevcev svoje hude sovražnike, ki jih na vso moč pokončuje-jo. Celo neka vrsta muh spada med sovražnike komarjev. Toda vse to ne zadostuje. V nekaterih letoviščih so na primer gojili netopirje samo zato, da bi pomagali pokončevati komarje, toda uspehi so bili majhni. Mnogo uspešnejši je boj proti komarjem tam, kjer se posreči odkriti njihovo zalego. Toda takšno delo je drago in zahteva mnogo časa. Preostane torej, da se vsakdo sam bori proti komarjem.
Za komarje nismo vsi ljudje enako privlačni, ker nimamo enake krvi. Saj je znan ljudski pregovor, da komarjem najbolj diši »sladka« kri. Kako poznajo komarji ljudi s sladko krvjo, je seveda njihova skrivnost. Nekateri nesrečniki so naravnost izpostavljeni množestvenim napadom, medtem ko so drugi sporajda imuni.
Kadar te komar piči, se ne praskaj, kajti praskanje nič ne pomaga, nasprotno, lahko stanje poslabša. Če imaš raztopino salmijaka pri rokah, namaži prizadeto mesto. Seveda so na razpolago še druga sredstva. ki pa ne pomagajo dosti, zato pa več stanejo. Nekateri uporabljajo proti komarjem posebne mreže, ki jih razpno vsaj nad ležiščem. Mogoče imajo ponoči zaradi tega nekoliko več miru, toda dokončno tudi to ne zaleže.
Kakor imamo leta majskih hroščev in moljev, tako imamo tudi leta komarjev, v katerih je podnebje posebno ugodno za razmnoževanje komarjev. Ko pa se neha huda poletna vročina, tudi borbenost Komarjev opeša in si zlasti kopalci lahko oddahnejo.
*
*	Nadomestilo za obvezne šolske knjige.
Prosvetno ministrstvo v Rimu je ukinilo dosedanje obvezne šolske knjige, ki so izhajale pod prejšnjim režimom ter so dajale smernice za poduk v posameznih strokah. Dokler ne bodo pripravljene nove šolske knjige, ki pa ne bodo izhajale cd časa do časa, temveč bodo imele zopet celoletno veljavo, kakor je bilo v dobi pred prejšnjim režimom, prepušča prosvetni minister italijanskim učiteljem samim izbero snovi ter se zanaša nanje, da bodo to snov izbirali po svoji najboljši vesti in odgovornosti.
*	Snrrt slikarja Nomellinija. Iz Firenze podočajo. da je umrl slikar Piimio Nomeiii-ni. Pokojnik je bil posebno znan kot marljiv udeležnik razstav v Benetkah. Bil je izvrsten kol oris-1, ki je z uspehom razstavljal ne samo doma, temveč tudi v tujini. Znanih je več njegovih slik domoljubnega značaja.
- Za boljše raziskovanje bizantinske dobe.
Ministrski svet grške vlade v Atenah je med zadnjimi svojimi ukrepi izdal tudi za_ konsk osnutek, ki' določa pojačan študij bizantinske dobe. V Solunu bo ustanovljena posebna knjižnica, ki bo obsegala spise in listine iz bizantinske zgodovine. Na Atosu bo ustanovljen bizantinološki zavod s tiskarno. Poleg tega bo na univerzi v Solunu ustanovljena slolica za zgodo/ino bizantinske glasbe.
*	In?;. Avgusto Cro izpuščen iz ječe. Iz Rima poročijo, da je bil izpuščen na svobodo bivši poslanec inž. Avgusto Cro. ki je bil od prejšnjega režima« interniran v Peskccpaganu ter je preživel v internaciji devet mesecev.
*	Nov grob. Na Stari Vrhniki je umrla v starosti 73 let ga. Jera Debevčeva, rojena Mesečeva. K zadnjemu počitku jo bodo spremili v petek ob 9. Vzorna gospodinja in mati je vzgojila tri sine in 4 hčerke. ki so že vse poročene. Poieg drugih sorodnikov obžalujejo smrt dobre babice tudi številni vnuki in vnukinje. Lep ji bodi spomin. žalujočim naše iskreno sožalje.
*	Pretisk grških znamk. Grški prometni minister je izdal naredbo za pretisk znamk po 5 lept s sliko kovintskega prekopa. Te znamke so bile zadnje čase izven uporabe. Izkupiček, ki ga bo vrgel pretisk teh znamk, je namenjen za podporni fond grških poštnih uradnikov.
*	Viotoria Regia cvete v Budimpešti. V budimpeštanskem botaničnem vrtu je letos poleti zaradi sedanjih vročih dni začelo cvesti več eksotičnih rastlin, med njimi tudi najlepša roža z reke Amaeonke Victoria Regia. Cveti te drože so veliki kakor otroška glava. Poleg te cvete še cela vrsta orhidej. banan in tropskih rastlin, ki love in požirajo žuželke.
*	Pietro Nenni na svobodi. Iz Rima poročajo, da je bil izpuščen na svobodo Pietro Nenni, bivši sodirektor nekdanjega
Ant. Adamič:
15
šala v predmestju
Sapice so zašumele v vrhovih, zastavice so plapolale. Ura je udarila štiri popoldne. Za vsakim udarcem je v lini tajinstveno odjeknilo, najbolj skrivnostno, veličastno pa je odgovarjal veliki zvon, ponos šem-petrske fare. Ko je torej ura odbila četrto, so zavriskali zvonovi, zaukali so, pri »Meksiki« pa je počil top. Pa je zatulil še drugi top, ki so jih bili pripeljal iz Ko. deljevega gradu, za njim so zagrmeli navadni možnarji ter topiči. Jeli smo obhajati praznik. Dirindaj pred cerkvijo je naraščal od minute do minute, sence so se daljšale.
Poglej na pročelje cerkve! Ali si že kdaj videl lepšo in sijajnejšo umetnino? — Med zvonikoma na žici, seženj nad sredino pročelja se pozibava lep venec iz zele-nike, v njem pa binglja veliko, srebrno sonce — steklena krogla. Pravo sonce si je osramočeno zastrlo lice, oko pa je ostrmelo in roke so se kar same sklepale nad čudom, nad to divoto vseh divot. Le kdaj so prikovali to zeleno zlato mavrico s srebrno zvezdo na nebo! In raz zvonik so se vile dolge trobojnice, v dolgih valovih so vihrale, pokale in treskale v sapah. Vrišč, smeh in povsod sama blažena volja.
Priplavale so Jernejeva, Trčkova, Mihova gospa mama. lepa Povlačeva Urška, UKarjeva Lenčka in še druge; smehljaje
socialističnega lista »Avanti«. Nenni je živel od leta 1926 v Franciji, kjer pa je bil po okupaciji prijet, aretiran ter interniran na otoku Ponzi. Nenni se je ze napotil iz Runa v Milan.
*	Ciganski inuzikantja na Madžarskem so se Organizirali. V Budimpešti so ustanovili zvezo m -džarskiii cigtuisidli godbenikov. Ustanova je zaprosili audii. caiio prosvetno in notranje ministrstvo z,a pt.do-_.ro, katero bo skoro gotovo dobi M. sumilo ciganskih goabenikov na Madžarskem co^o na 10.000 oseb.
*	Kanadski topoli ob ustju Donave. Rumunski listi poročajo, da co..o za&.dili ujeje Donave pri izlivu v črno morje s kanadskimi topoli. Les kanadskega topola je dragocen in upajo, da bo to drevo na novi zemiji odlično uspevalo.
*	Tehten prispevek k zobiradravnlški praksi. Iz Rima poročajo, da je prišel Gi-orgio Mai, asistent zobozdravnišKe klinike na bolognski univerza, do zanimivih zaključkov o zobni sklenini. Na podlagi teh izsledkov bo mogoče uvesti uspešnejsi postopek za obravnavanje zob v uent.stični praksi.
*	Dve smrtni nesreči v planinah. 20'etna Turinčanka Giovanna Ansaldijeva je skušala naskočiti 2.500 m visoki vršac Becca d' Aran. Pri tem se je smrtno ponesrečila. Prav tako se je smrtno ponesrečil I81etni Luigi Curino. Skušal se je povzpeti m Fonio Alpi Graie, na poti pa je padel v 10 m globok žleb in obležal mrtev.
*	Orli kradejo perutnino, že delj časa so opazovali v kraju Carae pri Savcni, da izginjajo piščanci, kokoši in druge živali perutninske vrste. Policija, kateri je bil prijavljen nestanek teh živali, je budno prežala za tatovi, nenadoma pa sta dva lovca odkrila, da kradeta perutnino dva orla. Lovca sta šla nato na prežo ter se jima je posrečilo tatinska orla ujeti živa. V njunem gnezdu so našli množino kosti od kokoši in zajcev.
*	Velika škoda po požaru. V naselbini Ca Negra di Lcreo pri Rovigu je ogenj uničil hišo nekega kolona na lastnini Ferdinanda Borlettija. Ogenj je uničil 2500 stotov krme in stelje ter je povzročil nad pel milijona lir škode.
*	Električni tok je ubil delavca. Delavec Spirito Varetto je bil zaposlen v Turinu s popravljanjem električnih naprav. Delal je v kabini transformatorja ter se je ne-vedoma dotaknil predmeta, ki je bil v zvezi s tekom visoke napetosti. Tok je Va-retta ubil.
*	Plezalski uspeh v Dolomitih. Nad Val di Braies se dviga v severni smeri v višino stena nad 700 m. Imenujejo jo Picco di Vallandro. Doslej je bila nepremagana. Dne 1. avgusta pa so jo naskočili trije pogumni planinci, advokat Severino Casara, Walter Cavallini in Piero Da Col. V sedmih urah vztrajnega plezanja se je trojici posrečilo priti na vrh.
*	Dramatično reševanje. Iz Nnvare poročajo o junaštvu 121etnega Roberta Cai-nija. Njegova sestrica Marija Terezija, je padla v prekop v bližini njih stanovanjske hiše. Ko je deček videl, kaj sa je zgodilo, ni niti malo okleval, temveč je pogumno plainil v vodo in s hudimi težavami spravil sestrico iz vode. Skoro pol uie so t: a>li njegovi reševalni napori, ki so dečka in deklico skoro pcpolnomn, izčrpali.
*	Nesreča na postaji v Aurisin'. Na železniški postaji v Aurisdni pri Triestu se je te dni primerila železniška nezgoda. Neki vagon, stoječ na slepem tiru, se je nenadoma premaknil ter ranil dva delavca., ki so ju morali odpeljati z rešilnim avtomobilom v bolnišnico.
*	Ogenj v sedežu zavoda Luce. V Rimu je nastal v torek v prostorih novega rede-ža filmskega zavoda Luce ogenj, ki ni imel hudih posledic samo zaradi takojšnjega nastopa gasilcev. V nekem kamionu, ki je bil do vrha nailožen s filmi, je nastal ogenj in se razširil tudi na sk'adišče, pred katerim je stalo vozilo. Gasilci so bili'takoj na mestu ter so preprečili razširjenje požara na sasedne objekte. Pet oseb j:e bilo pri nesreči ranjenih, med njimi tudi režiser Ubaldo Magnaghi.
*	Za milijon" lir vrednosti je izgin'lo iz blagajne. V Cugliu pri Lavenu je ugotovila milanska lasuljarka Emilija Gricnani, da ji je izgini'o iz blagajne za milijon lir raznih vrednosti, večinoma. dragu'jev, katere je izročil Grignanijevi v shrambo draguljarski potnik Guglielmo Schaffer Med ukradenimi dragotihami je bilo več zlatih ur.
*	Nesreča v planinah. 171etni Francesco Bottaretto in 18"etni Fr?n"esco Agnoli, dijaka iz BeJluna. sfa te dni na-
RADIO LJUBLJANA
ČETRTEK, 12. AVGUSTA 1943: 7.30: Lahka glasba. — 8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Napolitanske pesmi. — 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.12: Simfonična glasba. — 13.25: Prenos za Nemčijo. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Lahka glasba:
1.	Amačtei: Suita; 2. Escobar: španski ples; 3. Mascheroni: Legenda: 4. Micheli: Vesela sere-nada; 5. Kozmak: Monakovsko dete; 6. Tijarao-vic: Floram — pesem; 7. Kreme: Intermezzo. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. — Poročila v Italijanščini. — 17.15: Koncert cerkvene glasbe. — 17.40: Koncert kvarteta »Ferro«. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Lahka glasba. — 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.10: Koncert vodi dirigent Gal-lino. — 20.45: Koncert vodi dirigent Segurlni. — 21.30: Koncert Ljubljanskega komornega tria (M. Lipovšek — klavir, A. Dermelj — violina, Č. šedlbauer — čelo): 1. Smetana: Trio v G-molu;
2.	Pizzetti: 1. in 2. stavek iz tria v A-duru. — 22.00: Ebe Stignani na ploščah. — 22.25: Orkester vodi dirigent Angelini. — 22.45: Poročila v italijanščini. — 23.00: Pisana glasba.
Prijava usnja
skočila vršac Gusella v planinski skupini Schiori pri BeUun u. Ker se nista več dni vrnila s hnbov, so poslali ra njima reševalno ekspedicijo, ki jc našla oba v nekem planinskem žiefcu. Agnoli je bil ie mrtev, Boltaratto pa živ, toda težko po-skodovan.
*	štiri ure v nevarnosti, da utone. Gio-
vauniju Veronesiju iz Portoniaggiora pri Ferrari se je primerila svojevrstna nerodnost. Ko ie hotel na svojem posestvu Porini zajeti votle pr. vodnjaku, se je utrgala veriga pri škripcu za vedro in potegnila Veroneeija za seboj. Mož je na ta način padel v vodnjak, globok 10 metrov in napolnjen do višme treh metrov z vodo. Veronesi je skušal zlesti iz vodnjaka, toda štiri ure je zaman vpil na pomoč. Ko so mu moči skoro popolnoma pošle, so se le našli ljudje, ki so ga slišali in nekemu 33 letnemu moškemu se je posrečilo, da ga je potegnil na suho.
*	žalosten konec »troka. 5 letni deček Pino Lrenzato iz Cazzole pri Vicenzi se je te dni igral na železniški progi Trento --Benetke. Nenadoma je pridrvela lokomotiva in čeprav je strojevodja, ki je videl otroka na tračnicah, potegnil zavoro, vendarle ni mogel preprečiti nesreče. Vlak jc dečka povozil do smrti.
IZ LJUBLJANE
Olepšana Rimska cesta
Poročali smo že o popravilu Rimske ceste na odseku med Napoleonovim trgom in Gradiščem. Ta del ceste, ki je ob Napoleonovem trgu zaradi stare, čez regulačno črto pomaknjene hiše nekoliko ožji, bo v celoti obnovljen. Dela trajajo neprekinjeno že delj časa. Najprej so cestišče temeljito prekopali in utrdili temelje, obenem pa so se lotili obeh hodnikov za pešce in ju znatno razširili. V zvezi s tem so morali preložiti kamnite robnike na novo trdno podlago, kakor tudi požiralnike, ki služijo za odtok vode s ceste. Pločniki so bili zelo petrebni popravila, saj so bili kamniti robniki in kaimnite plošče, s katerimi so bili tlakovani, že marsikje udrti ali popokani.
Sedaj so dela pred zaključkom in Rimska cesta ima na tem odseku mnogo bolj prijazno lice. Cestišče je še zmerajo dovolj široko tudi za živahnejši promet in je lepo posuto, vzbočeno in utrjeno, a razširjena pločnika bosta na novo tlakovana z gladkimi kamnitimi ploščami. Desni pločnik je že v celoti obnovljen. Pri obnovitvenih delih je bilo zaposlenih znatno število delavcev, cestišče pa je utrjeval parni valjar. Odsek, na katerem so v teku popravljalna dela,, je seveda za vozni promet zaprt. ,
Z obnovitvijo tega dela je Rimska, cesta že sedaj znatno pt idobila. še več pa bo, ko bo delo v celoti končano.
Opozarjajo se vse stranke, ki razpolagajo z več kot skupno 2 kg usnja, da morajo svoje zaloge tekom 3 dni od objave tega opozorila prijaviti uradu Pokrajinskega sveta korporacij radi evidence. Prijavljeno usnje bo stavljeno lastnikom na prosto razpolaganje za privatno uporabo. Ako se bo ugotovilo, da lastniki nedovoljeno trgujejo z usnjem, ki ga posedujejo, jim bo usnje zaplenjeno, ne glede na druge eventualne zakonske sankcije, ki jih bodo zadele. Prav tako bo zaplenjeno usnje, ki bi se našlo pri privatnikih, ne da bi bilo prijavljeno v smislu tega obvestila.
u— O suši tožijo okoliški kmetje, še bolj pa Dolenjci. Vse piedolgo že traja vročina in vmesna, moča je bila premalo izdatna, da bi poživila rast. Z žitom so naši kmetje v splošnem zadovoljni. Res je marsikod poleglo ob pomladnih ujmah in v juniju, vendar so bile letos posejane znatno večje ploskve kakor lani, zato je žita v splošnem dovolj. Slabša letina se zdaj obeta krompirju in fižolu. Zato si naši kmetje pa tudi ljubljanski vrtnarji spet žele dežja. Vreme pa. se drži stalno sušno, čeprav živo srebro ne doseže več 30" C, je vendar vročina še vedno dovolj izdatna, ker je ozračje mirno. V torek čez dan smo spet imeli 28.2« C, noč je bila zelo topla in v sredo zjutraj smo zabeležili 13.5« C. Kopališča so še vedno polna.
u— Kako so se predniki vozili s prvim
vlakom, nam zanimivo in zabavno pripoveduje daljši članek v Domovini«, ki je včeraj izšla. Drugi članki nam govore o vzroki otreških laži, o prehrani na Kitajskem, o vzornem sadovnjaku na Dolenjskem itd. Po eg tekočega, romana zabavajo čitstelja razne črtice. Seveda je tudi v tej številki velika križanka, ki jo rešujejo Ljubljančani prav taiko vneto kakor deželani. »Domovina« je najcenejši slovenski tednik. Posamezna številka stane 60 stotink.
u— Zakaj gredo solate poleti prezgodaj
v cvet? Odgovor čitamo v Sadjarju in vrtnarju: če se jemo neprimerne vrste, če zemlja ni dovolj zagnojena in če ni zadosti vlage. Zgodnje vrste ne prenesejo poletne vročine in zdivjajo v cvet. Vse solate morajo imeti dobro zagnojeno zemljo. V revni in nezagnojeni zemlji hitro ostare in pože-n6 v cvet. Solate morajo rasti hitro, zato potrebujejo poleg že naštetih pogojev tudi dovolj vlage.
u—- Po nekaterih ljubljanskih vrtovih se drevesom šibijo veje do tal, zlasti so obložene posamezne hruške. Tu in tam se ti nudi žalosten prizor, da sta se preveč obloženi vrh ali veja odčesnila. Podpiranje močno obloženega sadnega drevja, pravi sadjarsko glasilo, je treba izvršiti čim prej, dokler se veje odebelelih plodov ša ne pri-pognejo. Koliko sadnih vej izgubi naše sad-
no drevje zavoljo prepoznega podpiranja! Odlomljene veje in razeesnjeni vrhovi kvarijo lepoto drevja in sadovnjakov.
u— Ose ln sršeni so zeio nadležni in škodljivi gostje v nišin sadovnjak h, zato jih je treoa zatirati. Lc.ijo se zreiega, posebno sočnega saaja in izdajo s a.«vo meso. škoda, ki jo delajo na zreaeni sad„u. pa se še poveča, ker te žuželke peg stoarat prenašajo na ranjene plodove Skcuijive glivice. Ose zauemo najhitreje, če poKončamo gnezda. Ako je gnezdo v zemlji, tako svatu je sadjarsko giasiio, zlijemo nanj zvect., ko &> zbrane v r.jem vse ose, dobro žlico žvep.-enega vodika. Ta ognjevita tekočina razvija plin, ki je težji od zraki, zato prodre v gnezdo in zameri e se in zalego. <" "speh je popoln, ako zadelamo tudi vhod v gnezdo. Gnezda v podstrešjih pokrijemo z vrečo, jih vanjo oiiežemo m potopimo z vrečo v vodo. Po sadovnjakih nastavi j amo £ teki enice s starim pivom ali podčepino.
u— Sv. maša za blagopokojnega b. Marcela Grudna, višjega kontrolorja drž. železnic, bo v potek 13. t. m. v Frančiškanski cerkvi pri oltarju Marije Pomagaj ob pol ofmlh.
u— Bivši dijaki II. drž. gimnazije (Poljanska cesta) se udeležijo ziate maše. ki jo bo daroval njihov prolesor g. dr. GregoriJ Pečjak pri sv. Jakobu v LJubljani na praznik Vnebovzetja, v nedeljo. 15. t. m. ob 10.30.
u— Darila. Rodbina S z e k e 1 y daruje v počastitev spomina po pok. gospe Grobelnik Mariji na mesto cvetja 200 lir za reveže. — Gosp. dr. M i n a f Fran daruje za reveže 150 lir namesto cvetja po pok. gospe Gigi Pišlarjevi. — Gospa Vera Magušarjeva daruje za reveže 300 Ur v počastitev spomina po pok. gospe Gigi PlSlarjevi.
u— Obiščite razstavo slik V. Skružnega. ki jc odprta samo še do nedelje 15. avgusta. Cesta Viktorja Emaniiela III (Bleiwcisova) 13.
u— »Knjiga o džungli«, slovito Kiplingovo delo, je pravkar izšla v založbi knjigarne Tiskovne zadruge. v prevodu Ivana Baukarta in v opremi inž. arh. Gasparija. Kn.ilga je posrečeno ilustrirana ter Je nad vse privlačno čtivo za stare ln mlade. Dobi se pri založnici v šclenburgovl ul. 3 in v ostalih knjigarnah.
u— Za šolsko leto 1943/44 dijake-inje najbolje pripravljamo za popravne izpite in za višje razrede. Vpisovanje še ta teden: Specijalne instruk-cije, Kongresni trg 2.
u— Inštrukcije za popravne izpite, za vse predmete in šole. Turjaški (Novi) trg 5. (Od 3. do 12. ure.) Uspehi odlični. Re.'no delo ln strogost!
u— Srednješolci-kee, akademiki-čarke! Strojepisja ali stenografije se dobro naučite v novem počitniškem tečaju. Vpisovanje še ta teden: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15.
a— Tečaji za popravne izpite, privatiste in ne-ocenjene — Lichtenturnov zavod. — Učnina niaka Naknadni vpisi, dnevno od 9.—11. Vodstvo urnih trf-a ipv — I.irhtentnrnov zavod
u— Mamma mleko, doza 14.60. Fr. Kham. Kongresni trg 8.
Iz Ncvega mesta
u— Ravnateljstvo novomeške gimnazije obvešča vse učence, ki im8jo popravni izpit iz italijanščine. da se bodo pričeli počitniški tečaji italijanskega jezika dne 17. avgusta 1943 ob devetih v gimnazijskem poslopju. Tečaj smejo obiskovati tudi učenci, ki nimajo popravnega izpita.
Z Gorenjskega
Novi grobovi Kakcr smo zaie'ežili, je bil na Jesenicah pokopan Anten Koke'j, poznan daleč naokoli. Bil je od leta. 192o. mojster pri KID, prej pa je bil poveljnik orožnikov na Jesenicah. Zadnji dve leti je bil blokovni vodja krajevne skupine. -— Sredi dela je umrl, zadet od kapi, 38eini kmetovalec Matej šetina iz Gornjih Pirnič. Bil je dober gospodar in skrben družinski oče. Zapustil je vdovo in dva otroka.
Ponovno obratovanji'. Iz šmertna pod Šmarnu goro poročajo: »Dobro spočita sta po končanih dopustih uslužbencev zopet začela poslovati obrata Seta in Cit.«
Potnikom, ki pridejo na kolodvor v Kranju in so potrebni oskrbe, nudi zdaj pomoč kolodvorska, služba NSV. Predvsem so oskrbovani vojaki ter bolni in okrevajoči pripadniki vojske.
Dom za otroke in dojenčke v Stražišču stoji na prisoinem pobočju šmarjetne gore. Prostora bo za 70 ctrok. Dom bo v kratkem izročen svojemu namenu.
Tečaj za domače šivanje v Kranju prvi te vrste je trajal od srede m2ja do konca julija. Tedensko enkrat se je po 20 tečajnic sešlo v neki tovarni, kjer so dobile praktična navodila za domače šivanje. Ob zaključni slovesnosti so govorili razni zastopniki.
V	Domžrdah je priredila organizacija »Kraft durch Freude« zabavo v Tumovi gostilni. Spored so izvajali pevski zbori cbratov Universale. Zorn. Okeršlar in Titan, domžalska gedba SA in Hitlerjeva mla-dež iz demžalske glasbene šole. Okrožni vodja Pilz iz Kamnika je razdelil učencem ri esčanskc šoie 4 državne in IS pokrajinskih nagrad.
V	gospodinjstvu preže nevarnosti, pravi gorenjski tednik ter poziva gospodinje in nišne uslužbence, naj natančno preštudirajo nedavno izdane predpise za preprečenje nezgod v gospodinjstvih. Poziv se končuje: Pomagajte v lastnem interesu preprečevati nezgode v gospodinjstvu! Bodite previdni in preudarni, poiščite nevarnosti in jih odstrnite; to je danes tudi zelo možno.
Smrtna nesreča. Tovarniški delavec Jože Mchorič z Jesenic je napravil s kolesom iz. let skozi Moravsko dolino v Zagorje. Spremljali sta ga dve sostanovalki. Na povrat-ku, 2 km pred Moravčami, sc je Jože v gozdu na strm; cesti in nepieglednem ovinku zaletel v gaber m obležal mrtev, z razbito lebanjo. Prepeljan je bil ra Jesenice, kjer je zapustil vdovo.
Mnogi gobarji, pravi gorenjski tednik, ki sedaj hodijo po gozdovih, na.birajo po večini samo jurčke in kvečjemu še lisičke, kapucinarje (brezje gobane) in rdeče glive. Vse druge, med katerimi so zelo dragocene (kukmak, mavelj, kostanjevka krhka golobica, masleni goban) pa imajo za -strupene« in jih n,3 žalost pohodijo in uničijo. Toda vsak naj pomisli, ce vidi v gozdu go-
bo, da pride morda »a njim gobar, ki -----
pozna gobe in bo take gotoe z veerijem po-
pral. Končno tudi ni potrebno, da. poteptamo res strupone in sumljive gobe. S wvo. jimi barvam! vendar krase gozd in imajo
prav tako, Ki. cor užitne gobe. svojo vlogo v zivljei: -ki skupnosti naših gozdov. Z neumnim uničev anjern mnogih gob so vsaJto leto izguoljene veldte množine dragocenih hianibi.h sredstev za narodno skupnost. Zato naj vsak gobar pusti rasti vsako gobo. ki je ne pobere.
S Spranega Štajerskega
Novi grobovi. V Maiiooru je umr.a 20-letna, peštna uradnica Ana Zemljičeva, kt so jo prepeljali v Gradec, nadalje 37-letna Marija Lupinškova. rojena Bberlijeva od Sv. B. lienka., ter 73-ielni upokojeni vrtnar J nez Hafner iz Radgone, čigar truplo bodo prepeljaii v št. Jurij ob Ščavnici.
Iz Rogatca poročajo: Poročila sta se Janez Artlč in Ana Antolinčeva. PevsKo društvo je priredilo večerni koncert. Dekleti, ki so pomagala pri žetvi, so se poslovila. Rogaika zadružna m aiilnica teče noč in dan. Miatlčev ni več čuti.
Na Glavnem trgu v Celju so razstavljene slike iz Vinice v Ukrajini. Nad slikami izkopanih žrtev je velik napis: »Taka usoda, bi bila tudi nam usojena!«: Pred slikami s« vedno zbira mnogo ljudi.
Zb°rovcnja Stranke v celjskem okrožju imajo ta mesec naslednji razpored: 11. t. m. dopoldne v Šmarju pri Jelšah in zvečer v Nemškem domu v Celju, 18. t. m. dopoldne za celjsko okolico in 25. t- m. dopoldne v Mozirju.
Iz Hrvatske
Predstavniki Hrvatske z.veze drž5vn'h nameščencev so bili 6. t. m. sprejel- pri Poglavriku. ki je zaslišal njihove želje in poti ebe. nato pa je Spregovoril o političnem stanju in je naglasil: »Smo v vojni, vendar se bo kljub temu hrvatska država vzdržala, kakor se je hrvatski narod doslej vzdržal na svojem pedreč u. kajti vSftk Hrvat mor? delati in, če je potrebno, tudi žrtvovati vse za njen cbstarek.«
Novi veliki župan velike župe Sana tn Luka g Husein Alič je prispel v Banji Lu„ ko in prevzel posle od podžupana Ahme-da Kurt'ča. ki -je doslej opravljal dolžnosti velikega župana.
Letalski premet Sarajevo—Mostar. Potniško letalo Lufthanse- je 5. t. m. priletelo v Sarajevo in je nadaljevalo polet v Mcrtar. To letalo bo vsako sredo ob 14. odletelo iz Sarajeva v Mostar. Cena tja in nazaj je 500 kun. Zanimanje je veliko.
O hrvatskih lov"ščih piše dnevnik »Nova Hrvatska«: V Nezavisni državi Hrvatski imajo lovci podporo oblasti, ki nastop« proti k) ivolovstvu. Lovska društva in zakupniki. si zdaj lahko uredijo lovišča, da vzgajajo plemenito divjad ter da krčijo pota. smotrni vzreji in povečanju števila, divjadi.
Zamenjava starih krp za novo bdago.
Svojčas je hrvatska kmečka zveza dala pobudo za'zbiranje krp in odpadkov. Obljubila je, da dobi vsakdo za 6 kg krp po 3 metre b!aga za ceno 380 kun z doplačilom stroškov, tako da bi zbiralci plačali za 3 m blaga okreglo 400 kun. L sti poročajo, da se akcija dekm razvija.
AvlouLdtska telefonska centrala v Banja Luki je D'la preteklo soboto izročena svojemu namenu. Centrala bo sčasoma imela tisoč štev.lk vendar je zaenkrat instalirana samo za tristo številk, določeno pa je povečanje za nadaljnjih dvesto. V načrtu ie tudi. da se bržnja mesta priključijo na to mrežo, da bo Banja Luka zvezana z vsemi mesti velike župe Sana in Luka ter * Zagrebom.
Higienski vodnjaki bodo zgrajeni v te_ šan^kem okraju. Prvi tak vodnjak z napa-jališčcm za živino so dobili v vasi Sejmen-polju. Vodnjak bo koristil tudi slednjim vasem.
Izleti na Sleme-Medvednico od 8. t. m.
dalje niso več dovoljeni brez pismenega policijskega dovoljenja, člani HPD. ki žele še nadalje obiskovati Medvednico. dobe dovoljenje e pomočjo društva, ostali pa. morajo zaprositi za propustnico pri lavnatelj-stvu.
K Mariji Bistrički, kjer je znflna božja
pot bodo tudi letos 15. t. m. romali mno0 Zagrebčtni. Potovali bodo s skupno propustnico.
SlEdkorna repa na Hrvatskem leto® lepo
obeta. Posejanih je okrog 19.000 oralov. Sladkorna tovarna v Osijeku je zaobsegia 12.000 oralov, ostalo prostornino pai Sla-dorane d. d.
Da se preprečijo nadaljnje smrtne n«are-če na Savi, ki je pri Zagrebu na raznih krajih zelo nevarna in deroča, so bile postavljene velike napisne table z opozorilom mestnega poglavarstva, da je kopanje tam in tam prepovedano.
Otroški vrt v Zemunu je na novo urejen pri šolskih sestrah v Hindenburgcvi ulici in je zaenkrat v njem prostora za 110 ctrok od 3. do 7. leta. Otroški vrt se bo v kratkem razširil. Pobudo zanj je dalo po-verjeništvo Hrvatske zveze industrijcev v Zemunu.
Antilopa »sazin« je zanimiva pr'dobite v
živalskega vrta v Maksimira. Doma je iz prednje Indije, kjer krasi vrtove številnih knezov.
Iz Srbije
Zbiranje grozdnih pešk in vinskega kamna. Z ozirom na veliko pomanjkanje živalskih maščob je centrala za kemične proizvode sklenila, da se letos uvede velika akcija za pridobivanje rastlinskih maščob (olj) in sicer predvsem solnčnic in bučnic, zlasti pa tudi grozdnih pešk. Odredila je pa obenem tudi zbiranje vinskega kamna sa pridobivanje vinske kisline, z« katero je v gospodinjstvih veliko povpraSevanje.
se so povezavale vence in kite. Od mlaja do mlaja so hodile ter pomagale spenjati pisane girlande. Pred ograjo pod šolo in mežnarijo so razgrinjali lectarji svoje plahte. Tedajci je zagrmelo iz cerkve. Milo doneči, proseči ženski glasovi, temni, zapovedujoči basi so tekmovali z goslimi in rogovi, vsa pesem pa je tonila v morju zvenečih piščali orgel. Mogočno je odmeval »Čredo in unum Deum« od visokih obokov in z neba, ki ga naskakujejo na spe-njenih vrancih ter pošastnih zmajih ne-verniki z golimi meči in sulicami. Celo uro se je vršila generalka s cerkvenimi ter povabljenimi pevci in z vojaško godbo za drugi dan praznika, ko se bo ob devetih brala svečana maša.
Ave je oznanjal veliki zvon. Noč je bila prosojna, bela; kresnice so užigale dan. Srce se v pričakovanju znamenitega praznika svetega Petra kar ni moglo pomiriti. Samo nekaj ur je mižalo trudno oko, spočilo se ni.
Komaj se je zaznamoval dan, že so se zazibali zvonovi. Ko je pričel potrkavati, je pri «Meksiki» s silovitim treskom zletela v zrak dolga raketa — prižgana metla. Med pokanjem možnarjev so ubirali zvonovi najlepše melodije. Ko je bil končan prvi del, je prosil za lep dan mali zvon zase. drugi, srednji, zvon Ave Marije, potem je povzdignil svoj glas veliki zvon! Za sklep so pomolili še enkrat vsi skupaj.
Vse predmestje se je opravilo po praznl-ško. Nebo se je modrilo, nad cerkvijo pa
se je smejalo zlato sonce in se ogledavalo v srebrni krogli zielenožolte mavrice. V cerkev so se zgrinjale velike množice vernikov; raz oltar je v cblaku kadila stopil mednje sam Bog. Angelci so peli in godli na koru, presunjeni smo se v goreči molitvi trkali na prsa. Velika maša je minila kakor sladke sanje. Potrkavalo je skoraj vse dopoldne.
Popoldne so se usipale množice meščanov v predmestje. Občudovali so mlaje, zastave in zvezdo vseh zvezd nad pročeljem cerkve. V gostilnah je šumelo kakor v panju. Pod noč je bilo vse predmestje ena sama dobra in židana volja; vee je pelo in vriskalo. Pri Jerneju in pri Maja-rončku so cvilile harmonike. Pozno v noč je praznoval Šempeter svoj največji praznik, in že se je delal beli dan, ko so se tu in tam šele zapirale hišne duri. Zdaj je vse drugače. Stare slave se spominja samo še veliki zvon, ki še prav tako doni kot nekdaj. Zdi se mi pa, da za današnje žegnanje rjovi in jezno rohni, ker beže zdaj na njegov praznik farani iz predmestja.
Zasinil je tudi dan svetega Alojzija, ko smo šli prvi pot k svetemu obhajilu. Za ta veliki dan sem se postil in očistil tudi svojih malih in naglavnih grehov, ki jih ni bilo ravno malo. Med drugim sem oni dan zmaknil iz skrinje" fičnik ali pol krajcarja, od grude sladkorja sem odbil kofi-ček, za stražnikom sem pokazal jez:k, ko sem bil na koncu hodnika zaposlen z naj-
nujnejšim opravilom, sem mislil na grde stvari... Toda nisem bil samo jaz tisti, ki se je zazdel, da ima zlat svetniški krog nad svojo glavo, tudi mlajši brat Francelj ali »očetov komolec« je hodil korak za korakom za menoj, da me je v vsem mojem obnašanju kolikor moč oponašal. Te dni je bilo prav tako, kakor bi se spremljevalec in zvesti posnemovalec tudi pripravljal za sveto obhajilo. Pa ša pri prvi spovedi ni bil! Z menoj vred je po vseh predmestnih vrtovih prosjačil za popke belih vrtnic. Takrat so gojili dišeče vrtnice samo redki posamezniki, ki so jih ljubosumno varovali. Kar psa je nagnal nate. če si se drznil na njegov posvečeni vrt. Materi sva povedala, kje sva videla žlahtne rože. šla je prosit zanje, in če je bil vrtnar plemenit, je dal za novčič ali dva tolikanj potrebno deviško znamenje, ki ga je moral imeti ta dan vsak obhajanec v svoji gumbnici. Kajpak je šel v cerkev tudi bratec z menoj, le da si je okrasil suknjič s šopkom marjetic.
Ko sem pokleknil pred oltar, sem bil kakor zanešenec; videl sem pred seboj samo goreče sveče, rožnat ornat in zlat, blesteč kelih, v katerega sta zdajci segla dva bela, koščena prsta ... Kakor so me bili naučili, sem pod brado nastavil odprte mašne bukvice, da bi prestregel sveto hostijo, če bi po nesreči zdrknila mimo. Ko sem jo začutil v ustih, sem se oddahnil, toda že me je popadel nov strah — božje telo se mi je prilepilo na nebo ... Ali se ml sploh bo, oh in kdaj se mi bo sto-
pilo na nebesu. ker se ga pregrizniti ali pojesti ne sme ... če bi se ga lotil s prstom, da ga spravim na jezik, bi se smrtno pregrešil... Dih mi je zastal, srage so mi stopile na čelo. Ves cbupan sem se ozrl po pomoči, kar ugledam poleg sebe angelsko se smehljajoči obrazek bratca, ki je držal pobožno sklenjeni roki pred ustnicami. Kakor strela me je presunila strašna slutnja. Dregnil sem ga s komolcem. »Pa menda nisi tudi ti?...« Blaženo so je nasmehnil ter dihnil: »Ja, sem .. .« Samega strahu in svete greze sem debelo pogoltnil, potem pa pograbil grelnika vseh grešnikov za rokav, • se dvignil ter potegnil nesrečneža od božje mize. —• Joj, kaj bo ... neizpovedan se je dal cb-hajati! Po hrbtu me je zona, nisem »držal do konca maše. temveč sem jo ubral iz cerkve, brat za menoj. »Kam pa tako letiš!« je pritekel za menoj. »Domov povedat, da si napravil božji rop!«
»Božji rop? Koga sem oropal?« ae je čudil. Razjokal sem se, grešnik pa je tiščal prst v usta in tuhtal. »Rop, božji rop sem napravil, da veste, mama,« se je doma pohvalil. Mati skraja ni rasumela, potem pa ste je kar sesedla na stol in Vila roke nad glavo. Roparja so zaklenili v šolo. Roditelja sta se posvetovala, nato je oče odšel v župnišče. Ko ae je vrnil, je smehljaje potolažil mater: »Gospod so dejali. da ne more biti greha, ktr je Se prevelik otrok.«	DaAje.
Moda in dom
m
Iz starih oblek lahko napravimo otrokom nove
Z iznajdljivostjo si lahko prihranimo točke in d:nar. kajti otroku lahko podaljšamo staro-it . , majhno obiekco s pomočjo kake stare ž	-e. Če se količkaj potrudimo, napra-
vimo iz a različnih kosov blaga prave čudeže, saj c! t>uhča moda vse sestave, ki so možne.
Dve pisani ruti
iz nje nešteto redilnih poslastic, ki nam poteg okusne juhe zaležejo za celo kosilo!
Rezanci z rabarbaro. Primesi: \ kg rabarbare, V4 kg tankih rezancev ali tankih makaronov, nekoliko sladkorja, 1 jajce. Rabarbaro na hitro popa rimo, nato jo v majhni količini vode dušimo do mehkega in nekoliko osladimo. Testenine kuhamo v slanem kropu in jih dobro odcedimo. Odcejene košče rabarbare pomešamo z rezanci in damo oboje v namazan kalup. Jajce dobro prežvrkljamo s sokom, v katerem smo kuhale rabarbaro, če je potrebno, ga še nekoliko osladimo in polijemo čez rezance, ki jih prepečemo v pečici.
Kaša z rabarbaro. Lahko j pripravimo tudi brez mleka. Primerno količino rabarbare dušimo s sladkorjem in obilno količino vode do mehkega in nato sok odcedimo. V tem soku dobro prekuhamo proseno kašo, jo napolnimo v kalup, ki smo ga prej poplak-nile z mrzlo vodo in pustimo, da zakrkne. Xa po! litra soka računamo 40 dkg kaše. Kašo izvmemo iz kalupa in serviramo z dušenimi koščki rabarbare.
Krema iz rabarbare brez mleka. Tudi za kremo dušimo prej poparjeno in na koščke zrezano rabarbaro z izdatno količino vode in nekaj sladkorja. V nekaj žlicah ohlajenega rabarbarinega soka premešamo 3—4 dkg praška za puding, nato dolijemo % i vrelega soka in kuhamo med stalnim mešanjem 5 minut. Potem primešamo koščke rabarbare in pustimo, da se vse skupaj strdi v stekleni skledi, ki smo jo prej poplakniic z mrzlo vodo. Za J2 I kreme računamo 25 do 37 dkg rabarbare..
Kolač z rabarbaro. Primesi: % kg ali 1 kg rabarbare; za testo 2 skodelici koruznega ali pšeničnega zcroba, 1 skodelica moke. l"skodelica sladkorja 1 jajce. 1 skodelica mleka ali mleka iz mlečnega praška. 7 g pe-civnega praška. Sladkor, jajce in mieko penasto premešamo in nato dodam,-, moko in zdroh. Testo mora biti tako trdno, da ga komaj šc lahko namažemo na namazan pekač. Gosto ga obložimo s koščki oprane poparjene rabarbare in potreseno s sladkorjem, potem pa nečemo kolač 30 do 40 minut v pečici.
»Kaj delaš?« je r »Nič,« je odgovoril petelin, »žuželke požiram, ki so se ti zajedle v koža«
Pred tolikšno požresnostjo je ptepadeni slon pobegnil.
In še danes ta da beži, če zseMi od kod
petelinovo petje.
Jurčelc Ia pipa
Jurček je dedmo pipo iztaknil in na skrivaj neki dan jo izmaknil, polno tobaka je vanjo natlačil ter prav mo&o t gozd odkoračrl.
Tam jo prižgal je in krepko zapuhai. da se tobak že od daleč je duhal-dim valujoči je gledal veselo — kak imenitno se to mu je zdelo!
Nekaj že časa prav dobro je vlekel, tudi če jezik strašno ga je peke). Ali tedajci ga je pograbila: krog m krog njega »e vse je vrtilo. ..
Čudno zdaj vroče je Jurčku postalo, tudi več puhati ni se mu dalo: sline so jele se iz ust mu cediti, v krčih zdaj strašnih začel se je vttj.
Vlegel na,tla se je, bruhal in stinil. zvijal se. jokal in stokal in cnrilil Dolgo preplašen se Jurček je mučil — zdaj ga tobak je za vedno izučil.
Jožef MiheHč.
M ali oglasi
KRIŽANKA
Iz pisanih rut s pestrimi »kmečkimi« vzorci lahko napravimo vse mogoče: krila, bluze, telovnike. Moda ljubi taksna igračkanja, ki pričajo o modni podjetnosti in svojstveni domišljiji. Iz dveh pisanih štirikotnih rut pa lahko napravimo tudi originalno garnituro ki sestoji iz turbana in drapiranega spredaj zavezanega predpasnika. S takšnim turbanom in ustrezajoče ruto okoli vratu poživimo sleherno preprosto enobarvno obleko.
*
Dobrote z rabarbaro
V pomanjkanju drugega sadja je rabarbara imeniten priboljšek v sodobni kuhinji. Iz pečene aH kuhane rabarbare lahko pripravimo nasitljivo okusno jed, če prej omilimo njeno ostrino tako. da jo hitro poparimo. Razen tega je bo-lje. če ne uporabl jamo rabarbare kot kom-pot. kajti v kom potu potrebuje rabarbara razmeroma mnogo sladkorja. Saj lahko pripravimo
Zakaj slon ne mara petelina
Nekega dne sta stavila slon in petelin, kateri izmed njiju se bo pokazal večjega požeruha. Drugi dan sta Se oba sešla na dogovorjenem kraju. Okoli poldne je slon. ki sc je bil do sitega najedel, zadremal. Ko f>e je čez. nekaj ur prebudil, je ves začuden videl, da petelin še zmerom je. Torej je tudi sam znova začel jesti, a kmalu je začutil, da ne more več in se umakni! z bejišča.
? e^ar
Zvečer je sedel petelin slonu ki je bil medtem že spet zaspal, na hrbet Slon se jc prebudil, ker ga je nenehno kiju vanje v hrbet motilo.
Vodoravno: 2. moško ime, 6. ženski glas, 8. bukov plod, 10. italijanski predlog, 11. čutilo, 13. spodbujevalna ah karajoča besedica, 14. osrednica, 15. znak za prvino, 17. vzklik, 18. glavni števnik, 20. kratica mestne občine, 23. osebni zaimek, 24. lev (lat.), 25. šahovski izraz, 27. gruča, kos, 28. žensko ime.
Navpično: 1. staroslovanska boginja 2. mednarodna kratica na pismih namesto naslova in nagovora. 3. predlog, 4. vrsta žita, 5. vrela voda. 7. znak za prvino, kitajska dolžinska mera, 9. veznik, 11. glavni števnik (srb.-hrv.), 12. ujeda. 14. vzklik. 16. tuja predpona, ki daje besedi nasproten pomen, 19. vojaška enota, 21. žuželka, 22. zelo razširjena spojina iz vodika in kisika. 25. veznik, 26. kazalni zaimek in znak za prvino.
*
Rešitev križanke od 8. t. m.:
Vodoravno: 1. uš. 4. po. 6. pi, 7. tok. 9. ar. 10. a v. 11. Edo, 12. Re, 13. di,
14.	AHunrniji, 15. cj, 16. gin, 17. Iv(an), 19. za. 20. že. 21. alt. 22. krof, 23. alfa.
Navpično: 1. upad. 2. šivilja. 3. pod. 4. paradiž. 5. ne!. 7. telegraf. 8. korenita.
15.	czek. 18. veja.
: v

V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je po mučnem trpljenju odšla po zasluženo plačilo k Najboljšemu Očetu naša dobra mati, gospa
IERA DEBEVC roj. MESEC
POSESTNICA NA ST. VRHNIKI 84
K zadnjemu počitku jo spremimo v petek, dne 13. avgusta 1943, ob 9. dopoldne na domače pokopališče. Za blago pokojnico žalujejo:
Ignac, Andrej, Jaka, sinovi; Franja pf>r Remžgar, Ana por. Trček,
Marija por. Merlak. Tončka po* Ogrin, Ivanka, hčere; zelje in snahe, številni vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo.
Stara Vrhnika, dne 11. avgusta 1943.
Pet dc\hi utonilo v Renu
V	bi žin i-:«' ?. Auern ob Renu se je zabaval: pet •<ick'et v slai ">?ti od 15 uo 18 let. Stale s: ra pe."či: i do kolen v vodi Nenadno je pa rek: p:.plul parnik, ki je dvignil tako v seke valove, da je dekleta potegnilo v reko n je vseh pet utonilo.
Najnovejši filmski tednik
Iz Rim« poročajo, da je filmski zavod Luce izdeial zvočni tednik o ljudskih manifestacijah v Rimu dne 26. julija. Pristojne oblasti so filmski žuinal odc-brile in sedaj se bo lahko predvaj-1 za kinematografsko občinstvo.
Za šalo se je obesil
V	Brestovizzi pri Opacchiascllu si je privošči 12lctni deček Marij Stanič -alo. ki bi jo bil kmalu popiačal -s svojim življenjem. Hotel je tovarišem pokazati, da se človek lahke obesi na razmeroma šibek motvoz. Pri tem sc jc za šalo obesil na vrv ter obvisel na nji tako ne&rečno, da bi sc bi' kmalu zadušil. Tovariši so sc razbežali na vse strani in ni prišlo nikomur na misel, da bi Staniču pomagal. Ko so ljudje videli, kaj se je zgodilo, so hitro fencli zanko.,ter odpeljali Staniča v bolnišnico v Monfalconu, kjer so dečku rešili življenje z umetnim dihanjem. Kljub temu pa je njegovo življenje še vedno v nevarnosti.
1 Kdor lUe atuftbo plete a*		> L —jm.	m ara ta prov tafcao —JBO, aa dajanje	naslova F
i aH turo L 2.—. Najmanjši	lana* aa tc	oglaaa Ja	L T.—. — Za tenltve ln dopisovanja je	plačat: 1
1 a* vsako besedo L 1.—k m	vaa druge	aglaaa L	—JBO m buoedo, aa drž. In prov. takso	L — JBO I
J aa dajanj* naslov	m aU turo	L a^-. «■	jmanjfll m U oglase je L 10.—.	1
BrffKTiflrt
INTELIGENTNA mlada gospodična z znanjem nemščine, angleščine :n pralcso kot vzgojiteljica, išče mesto kot taka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubiteljica otrok«.
13541-1
Službo dobi
POSTREŽNICO
štirikrat tedensko popoldne iščeta zakonca. Gosposvet-ska 9sa-III. levo. 13556-1 POSTREŽNICO
iščem. Naslov v ogl. odd. Jutri.	1356: I a
IŠČEM DOBRO
io pridno gospodinjsko pomočnico, ki zna samostojno kuhati. Poiasnila^ daie Potočnik, salon »Vena«. Gradišče 4.	13549-1
PF.RFEKTNO KUHARICO sprejme takoi solidna gostilna v središču. Naslov v ogl. odd Jutra. 13537-1
Zaslužek
GOSPA PROSI DELO
za različno krpanje in popravljanje perila, robljcnje itd. kakor tudi različno vezenie monogr. itd. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogo poštena«.
13502-3
FOTO-STUD1C
Holynski. Ulica 3. maja, nudi dober zaslužek.
immm
VAJENCA
za krznarsko obrt sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13483-44
FRIZERSKO VAJENKO
takoj sprejmem. Salon »Ju-sti«, Rimska cesta 24.
13556-44
ms*
PEGE IN LIšA.I
Vir zanesljivo odstrani Alba krema. - Drogerija Kai.c. židovske X.
13492-6
MRČES
(uši, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite s To-xin praškom. Drogerija Kane. židovska ulica 1.
15493-6 POŽARNI APARAT »Total« poceni prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
J-318-M-6 VRTNE STOLE zložljive, gostilniške, no ve oroda Tribuč, Bedarij ka 2 nad florijansko cerkvijo.	J-313-M 6
SODI
brastovi. za vina, žganje, vseh velikosti; bukovi, za olja, sadne soke. kemikalije; embalažni sodi; impre-gmranje sodov. Nakup in prodaja starih sodov. Popravila. Vse v stroko spadajoča dela. — Fr. Pire, so-darstvo, D^avlje - Ljubljana, tel. 48-84. Pisarna: naročila, informacije : L. P a n g o s , Frančiškanska ul. 3.
13044-6
NEKAJ KOMADOV
eli-ktromrtor;!>v, -ibl jenh od 1 do ;fl.o K?, proda »trojno ;phnična pitan* HerSiiS. Ljubljana. Rimska 13. 13412-6
NOVI ZABOJI
tobačnih izdelkov so stalno naprodaj v Glavni zalogi Erjavčeva 2. Pri večjem od-lemu znaten popust.
13470-6 BUKOVE SODE
nove, po 230 lltr. prodam. Pire, Dravi je. — Tel. 48-84.	13520-6
TRICUCLJI,
%eč komadov, različnih velikosti, zelo ugodno naprodaj. Gasogeno Merkur,
Puharieva 6. Tel. 29-27.
13566-6
VEČ KOLES,
damstfih in moških, znamke Adler. Steyr, Puch itd. zelo ugodno naprodai. Gasogeno Merkur, Puharieva št. 6.	13563-6
2 NOVI OBLEKI
iz češkega blaga ugodno naprodaj. Naslov v oglas, odd. Jutra.	13564-6
VEČ MOTORNIH KOLES
najnovejših modelov v odličnem stanju zelo ugodno prodamo. Gasogeno Merkur, Puharieva 6. Telefon 29-27.	13565-6
PRODAM kitaro in »Aeol« citre (Hirlenritter), ameritan-ske. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13559-6
ROLLEIFLEX optika 1—3.8, torbica, rn-menica, svetloiner, vse v odličnem stanju, naprodaj. Na vpogled v pisarni SPD. palača Viktorija
13558-6
LEPO SV1NJICO,
tri mesece in pol staro, prodam. Poizve se v gostilni Mam, Rožna dolina, cesta II št. 3.	13557-6
2 PREDPOSTELNJAKA
in bosanska preproga naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13553-6
BAROČNA FOTELJA z goblensko preobleko, stekleno omaro 2a porcelan ali knjige (Bidermajer), gugalni stol m ogledtlo brušeno, tridelno, proda: Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29.	13567-6
SERVIS ZA 6 OSEB,
lep, češki porcelan, poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	13569-6
MOŠKE ČEVLJE ST. 41,
sandale in ženske čevlje št. 37, prodam. Vidmar. Celovška 90.	13568-6
MODERNA KREDENCA
za jedilnico se zaradi preselitve ugodno proda. Naslov- v trgovini Jurčič, banka »Slavija«.	13547-6
HARMONIKO,
trovrstno, s poltooi, predvojno blago, skoraj novo, s kovčkom, prodam. Poizve se: Jože Zabukovc-, Grudnovo nabrežje 21. — Ogled 11 do 14. 13546-6
VEČ PRAZNIH ZABOJEV
zelo poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13543-6
DAMSKE ČEVLJE ST. 38 črn lak, popolnoma nove, prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra.	13^39-6
PLAUBEL-MACCHINA
fotografski aparat naprodaj. Izredno fina optika. Naslov v ogl. odd. Jutia.
13550-6
BREZOVE METLE, drfctje za lopate, omela rtd. dobite pri Gospodarski zvezi na Bieiweisovi cesti št. 29 in v Maistrovi 10.
13551-6
Kupim
PRAZNE ŠKATLE oc iluma-ml-ata m prazne stiAlemce, koinm po najvišji ceni. B. Gižtin. Voinikov yg 2.	0O4-7
ODPADKE krojaške in šiviljske, kupujem. Hrenova 8. 11841-7
KUPIM PIANINO
v najboljšem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pianino«.	13479-7
TISKARSKI STROJ
za knjigoveznico, električno segrevanje, kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S črkami«.	13552-7
DVE TEŽKI MOČNI mizi za skladišče in stenski ventilator kupim. Ponudbe s točnim opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Miza«.	13542-7
KUPIM
fotografski apara* Rottei-llex ali Leica ali sličen. Voltan, Frančiškanska 6.
13540-7
KUPIM OPREMO
za samsko sobo v dobrem stintu. Ponudbe na. ogl. odd. Jntra pod »Rabim tako,«.	13572-7
EEBSED8
POSLOPJE V LJUBI JANI
prodam za 2,000.00«) lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čisto obrestovanje 180.000 lir«.	13464-20
ENODRUŽINSKO VILO z vsem komfortom, plinom in vrtom prodamo v bežigrajskem okraju. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13561-20
VILO
z večjim vrtom v bližini Stadiona prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod: »Plin«.	13560-20
PRODAM
stavbno parcelo v izmeri 1473 kv. m v mestu, stav-bišče v Koleziji, zemljišče na koncu Opekarske ceste cca 3000 kv. m, njivo v izmeri cca 4000 kv. m pri sv. Križu in starejšo hišo t centru . Realitetna pisarna Kuna ver Ludvik. Miklošičevi 34, tel. 20-37.
13571-20
HISO,
trgovsko stanovanjsko, * 3450 kv. m zemlje v Ljubljani, prodam. Posredovanje strogo izključeno. Naslov v vseh posl. Jutra.
13576-20
ms^m
STANOVANJE.
komfortno, dvosobno s kabinetom. plinom na cesti Vikt. Emanuela Z3menjam z enakim ali večim Pod Rožnikom, Mirju, Trnovem ali Pralah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjam takoj«.
13570-71
PfTrTM
OPREMLJENO SOBO oddam boljšemu, solidnemu gospodu. NasJov v ogl. odd. Jutra. 1354S-23
v
OPREMLJENO SOBICO
v središču mesta iščem. Pismene ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Poseben vbod«.	13554-23a
ZA PAR UR NA DAN iščem sobico. Ponudbe n* ogl. odd. Jutra pod »Poseben vhod«. 13555-23»
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževan'a. fnformseije »SERVIS BIRO«, Selen burgova uL 4 tel. št. 2109
PROŠNJE, vloge, prestave, dopisovanj«, izterjavo, financiranje in vs« druge trgovsko-posredovalne posle poverite komercialni pisarni Zaje Lojze, Gledališka 7.	13341-37
RESTAVK. »NANOS«, cesta Rea Ariella, nudi dobro postrežbo Rozl Seles Hočevar. 13486-37
MALI RADIJSKI orkester koncertira na harmoniki od tvrdke »Eve-rest«.	13545-37
ZAPESTNO URO,
damslco, srebrno, sem izgubila od Stolnice čc-z trg do Pogačarievega trga. Lepo prosim na:ditelia. na^" io odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 13544-37
DELNICE TAoveliske in vevške papirnice kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutrr« pod: »Trbo-vevče«. 13529-37
MLAD GOSPOD išče plemenito osc-bo. ki bi mu s posojilom pomagala iz trenutne stiske. Cenjene dopise je poslati na ogL odd. Jutra pod »Lepša bodočnost«.	13573-37
i I M I C I I I « H M 11 Ogromna večina oglaševalcev se obrača na
r> JUTRO VM OGLASNI ODDELEK

, - -i.:-v

ZAHVALA
Ob težki in nenadomestljivi izgubi, ki nas je tako nepričakovano zadeta s smrtjo našega ljubljenega soproga, najboljšega očka sina, brata, nečaka, strica in svaka, gospoda
SLAVKOTA STRELA
VELEPOSESTNIKA V MOKRONOGU
nam je došlo od blizu in daleč toliko iskrenega sočutja, da nam je skoro nemogoče, se vsakemu posebej zahvaliti.
Naša prisrčna zahvala gre predvsem č. gg. duhovščini m gg. zdravnikom za ves veliki trud in skrbno nego za časa pokojnikove težke bolezni. Iz dna srca pa se najiskreneje zahvaljujemo g. H. Sbilu iz Novega mesta in gg. Ivu Alejač-u ter Fr. Gerželju iz Mokronoga za brezmejno prijateljsko naklonjenost in požrtvovalnost v teh najtežjih dneh. Iskrena hvala tudi gg. pevcem za ganljive žalostinke ob hiši žalosti in na pokopališču ter vsem našim dragim sorojakom, ki so v tako častnem številu spremili našega nepozabnega Slavkota na njegovi zadnji poti in vsem darovalcem prekrasnega cvetja, s katerim so obsuli njegov prezgodnji grob.
Vsem in vsakemu posebej iz dna srca naša najiskrenejša zahvala.
.Mokronog, 11. avgusta 1943.
Žalujoča soproga MIRA z otroci in ostalo sorodstvo

K mili o S al "ari:
37
KRALJICA KARIBOV
»Govorite, gospod!« je odvrnil Španec.
»Poznaš markizo de Bermejo?«
»Kdo je ne bi? Ves Veracruz jo pozna!«
»In Diega Sandorfa?«
»A, zaupnika flamskega vojvode ? Poznam ga, gospod!«
»Dobro, pojdi torej v trdnjavo, oddaj to pismo gospodu Sandorfu in reci, da ga pošilja markiza! Tvojega odgovora bom čakal ob vznožju vzhodnega stolpa, ob morski strani! Tam dobiš svojih 500 piastrov. če me pa izdaš, zavzamemo trdnjavo, in tebe čaka najstrašnejša smrt!«
»Ljubša mi je prostost in 500 piastrov!«
»Hodi zdaj! O polnoči te najdem na dogovorjenem kraju!«
»Obljubljam vam, gospod!... Toda, ali me bodo flibustirji spustili skoz?«
Grammont ie poklical nekega gusarja: »Hej, prijatelj! Spremi tega ujetnika do naših prednjih straž in povej gospodu Van Hornu, da ima vojak ukaze od gospoda Ventimiljskeg a!«
Nato se je obrnil k črnemu gusarju in ga poprosil-
»Vitez, bodite previdni!«
»Bom, Grammont!«
Upam, da se jutri zjutraj spet vidiva!«
»Razen če je usoda namenila drugače!«
»V tem primeru napademo trdnjavo in vas osvobodimo, če ne, pa maščujemo!«
21. POGLAVJE Vzpon k trdnjavi .
Tri ure po tem razgovoru je odrinil od brega ma jhen čoln, v katerem je sedela
četvorica mož, in naglo odveskJ čez mali i zaliv. Gusarji, utrujeni od ropanja, so se j biti ti. čas utaborili po mestnih okopih in i velikih trgih.
Noč je bila temna in zlovestna. Močan , veter je pihal z velikega zaliva ir metal čez nasipe velikanske valove, ki so se razb:jali ob ladjah in mostnih čolnih, zasidranih vzdolž pomolov.
V čolniču je scrlel črni gusar s svojo zvesto trojico Obraz si je bil pckr:l z majhno krinko iz črne svile. Širok črn plašč mu je obdajal postavo. Ostali trije so bili oblečeni po špansko. Vsi so nosili meče ob boku in po dve pištoli za pasom. Moko je imel razen tega še sekiro.
Gusar je držal za krmilo, in njegovi možje so krepko veslali proti mogočnim valovom.
Pristanišče je biio docela v temi. Nobena luč ni migljala na zasidranih ladjah. Samo ob skrajnem koncu nasipa se je v presledkih pobiiskaval zeleni in beli sij svetilnika. Od časa do časa je šinil prekc razburkanega morja blisk. Grom je grozeče bobnel v daljavi.
Vsakikrat, kadar je svetloba predrla temo, je kapitan vzdignil glavo in se ozrl po silni trdnjavi San Juan de Luz, ki je s svojimi mogočnimi okopi in grebenastimi stolpi visoko štrlela v zrak.
čoln je zdaj priplul do izhoda iz pristanišča in zmanjšal hitrost, ker se je moral boriti z valovi, ki so čedalje togotneje butali ob nasipe.
Ventimiljski je vstal, spustil plašč z ramen in ukazal svojim ljudem: »Podaljšajte udarce z vesli! Pozor na valove!«
Nenehni sunki valov so zdaj pehali čoln v globočino, zdaj so ga dvigali na penaste grebene, časih so ga pretresali tako silo-
vito, cia so bili flibustirji v nevarnosti, da popadajo v morje.
Nazadnje jim je vendarle uspelo, da so pustili izhod iz luke za seboj in našli zavetje ob nasipu. Nato so preveslali še zadnji kos poti ter prišli do pečin pod trdnjavo, baš ob vznožju visokega stolpa na vzhodnem vogalu.
S poslednjim udarcem vesel je zdrknil čolnič v majhen zaliv pod stolpom.
Carmaux se je pognal na pečino in privezal konopec za skalni rob.
Tudi gusar. Moko in Hamburžan so zdaj stopili na suho.
Tisti mah je blisk razsvetlil temo
> Evo vojaka!« je zaklical Carmaux.
Izza skale se je vzdignda človeška postava. ki je krenila flibustirjem naproti.
»Si oddal Diegu Sandorfu markizino pismo?« ga je vprašal Ventimiljski.
:>Da. gospoa!« je odgovoril vojak.
»In kaj je rekel?«
»Da vam je na voljo in vas pričakuje na stolpni ploščadi!«
»Zakaj ni prišel semkaj?*
-Trdnjave ne more zapustiti, ker bi drugače opazili njegovo odsotnost. Poveljnik je!«
»Ah kaj sumi?«
»Ne. gospod, gotovo ne! Ima vas za Špance, markizine prijatelje!«
»A kako pridemo na stolp?«
»Sandorf je spustil lestev iz vrvi!«
»Dobro! Pojdimo gor! Sandorfu moraš dati znamenje, jeli, da mu naznaniš naš prihod?«
»Da, gospod«
»Podvizaj se torej in pojdi naprej po lestvici!«
Španec je nastavil dva prsta na ustnice in rezko zažvižgal. Trenutek nato se je
oglasil z vrha stolpa podoben žvižg m utonil v bobnenju groma.
»Pričakuje nas! je rekel vojak.
Pojdi naprej in ne pozabi, da te niti za hip ne izpustim iz oči!« je ukazal gusar.
Prekoračili so malo ploščad in prišli do vznožja stolpa. Tam sc opazili ob debelem zidovju vrvično lestvico. Carmaux je po-c'odal kvišku na grebenje. ki ga v temi ni bilo moči dobro razločiti.
O. kako visoko!« se je zgrozil. Od lin do vzr.ožja je gotovo 40 metiov!«
Tudi kaj > n je bil videti nekoliko zavzet nad v šmo tega velikanskega stolpa. Oh, nil se je h Carmauxu. ki je kot sti o-kovniak ogledoval lestvico, in ga vprašal:
Ah bo držala?«
Vrvi so nove in precej debele!«
Torej je dovoij močna za nas vse ?«
Gotovo!«
Plezaj!« je ukazal vojaku. »Če nas spuste, padeš v nami vred v prepad!«
Sai Sandorf ne ve. kdo ste!« je Španec odvrnil. <Za nič mu ne bi bil povedal, ker mi je življenje predrago!«
Onriel se je lestvice ir jel plezati kvišku, ne da 'bi se obotavljal. Ventimiljski se je vzpenjal t!k za njim. za kapitanom pa Car-maux, Stiller in ket zadnji Moke. Plezanje ni bilo lahko. Močni veter je premetaval lestvico sem ter tja :n butal z možmi vred ob zid Časih kar niso mogli dalje. Uoiiali so se z nogami ob kamenje, da bi kljubovali v»: u. Vse jih je obhajal nemir, tem beli ker so vedeli, da so na niilcst :n nemilost v sovražmkovili rokah.
Carmaux je že čutil, da .nu pokriva čelo mrzel not. tudi Stillerja je izpreletavala zona. Celo črncu se je stvar očitno zdela sumljiva. Gusar se je skoraj že kesal drznega podvzetja.
Pri polovici so obstali. Lestvica se je silovito zibala. Bilo je, kakor da se mora vsak hip zgoraj odtrgati.
»Ali bomo strmoglavih v globočino?« je vprašal Carmaux in se v obupu oprijel kamna, ki je štrlel iz zidu.
"■Samo veter je bil!« ga je kapitan pomiril. »Le naprej!«
»Meni se vrti! Počakajte trenutek, gospod« se je trepetaje oglasil Španec.
»Krepko se primi za vrvi, da ne padeš dol!«
»Samo minuto oddiha! Nisem mornar!«
»Toda i*imo eno!« je gusar zaklical. »Mudi se mi!«
»Tudi meni. kapitan!« je vzkliknil Cai-maux. »Rajši bi sredi bitke zadenski sedel na križu kakor tu!«
Krčevito se je oklenil lestvice in pogledal dol. Pod njimi je zevalo brezno. Bučanje valov jim je čedalje močneje udarjalo na uho. Nad njihovimi glava, ii pa je tulil veter okrog stolpnih lin.
»če izidem živ in zdrav iz te grdobije, obljubim veraeruški stolnici debelo vo-ščenko!« je Carmaux zar.Trmral.
-Naprej!« je ukazal gusar.
Španec se je bil v tem nekoliko opomogel in je splezal naprej. Nazadnje se je s poslednjimi močmi vž£>el rob stolpa.
»Pomagajte mi!« je rekel možu. ki je stal med linami.
Ta mu je podal roko in ga potegni na ploščad. Kapitan, ki ni bil privržen #/rto-glavici, se je prijel za najbližjo lino in se gibčno vzdignil na stolp, takoj nato je položil roko na meč.
Tisti, ki je prej pomagal vojaku, je pristopil k njemu in vorašal: »Vi ste pri^.telj marl^-%: dc Bermejo?«