«Iv. PoStnlna plačana v gotovfnL ILeto XV., štev. 94 Ljubljana, četrtek 26. aprila 1934 Cena 2.— Din u^KKu^ivu. ujuoijaim, tumlljeva ulica 6. — reiefon 8L 3122, 3123, ti24. 3125, 3126. Lnseratru oddeieK: Ljubljana, Selen« Durgova oi. 3. — Tel 34»2, 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Teleton 8t 2455. Podružnica Celje; Kocenova ulica tt. •i. — releroo St 190. tiačunl pn poSL ^ek zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga fiislo 78.180, Wipn *t inf>241 Naročnina znaša meseCnc Ljid 26.— Za Inozemstvr Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. relelOD 3122, 3123, 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440 Celje, Stro«8mayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St 6ft. Rokopisi ee ne vračajo. — Oglasi pc tarifu Barthou v Varšavi Napisali smo že na tem mestu, da se more potovanje francoskega zunanjega ministra v Varšavo in Prago smatrati za viden znak novega zunanje političnega kurza, ki ga je uvedla Doumergueova vlada. Politika levičarskih vlad je v zadnjih letih bila preveč vsidrana na zapa-du, koncentrirala se je v tako zvanem zbližanju z Italijo in z daleč segajočimi cziri na britansko stališče, skratka, gibala se je v smeri, ki je dobila izraza v paktu štirih. Ta politika ni mogla ostati brez mučnih vtisov in tudi ne brez primernega odmeva pri francoskih zaveznikih. Danes to francoski tisk skoro soglasno priznava in šteje zlasti bivšemu zunanjemu ministru Paul - Boncourju v zlo, da je preveč omalovaževal visoko vrednost francoskega zavezniškega sistema in s tem poslabšal mednarodni položaj svoje domovine. Najprej se je pokazal neugodni učinek inanje politike francoske levice v raz-nerju s Poljsko. Ko se je pripravljal pakt štirih, ne da bi bili Poljaki povab-, eni k sodelovanju, in ko so se začela mana direktna pogajanja o razorožitvi ven ženevskega okvira, je nastopilo Varšavi razočaranje, obenem pa so se r ojavile skrbi, da oziri na varnost^ polj-kega ozemlja ne bodo dovolj upoštevani. Zato sta smatrala maršal Pilsudski i njegov zunanji minister Beck za posebno, da nastopita samostojno pot ln : lastnimi diplomatskimi akcijami skrbita za zaščito državnih interesov. Francoska javnost seveda ohlajenja prijateljskega zavezništva ni omalovaževala, saj je morala občutiti, da je spo-'.azum s Poljsko Nemčiji bistveno olajšal položaj, ki je nastal za njo po izstopu iz Društva narodov. Povsem naravno je torej bilo, da je vlada narodne sloge krenila na novo pot, ali bolje, da se je vrnila na svojo prvotno zunanje politično linijo. Ravno tako je razumljivo, da je prvi korak Barthoujev vodil v Varšavo . Francoska vlada je očividno prišla do spoznanja, da se je položaj poljske republike v teku let bistveno spremenil. Težave njenih početkov, ki so jo ovirale, da se ni mogla s potrebnim poudarkom uveljaviti na mednarodnem polju, so v glavnem že davno premagane. Od zrna-g* Pilsudskega 1. 1926. je njena notranja konsolidacija napredovala z orjaškimi koraki. Obenem pa se je dvignilo stanje poljske vojske na stopnjo, ki opravičuje ambicijo, da se država s 35 milijoni prebivalstva upošteva kot velesila. Za današnjo Poljsko je vsako pro-tektorstvo, ki bi oviralo samostojne odločitve, neznosljivo, njeno zavezništvo je danes za vsako državo političen aktivum in. ni nič več breme, ki bi nalagalo samo žrtve in obveznosti. To poljsko stališče hoče po vsej pri-1 iki francoska zunanja politika tudi vidno priznati. Barthoujeva pot v Varšavo ■o vsekakor dokazuje, kajti politična romanja francoskih zunanjih ministrov v ..lozemstvo niso baš vsakdanja zadeva. Tudi ne more biti dvoma, da je bil varšavski poset z diplomatskimi dogovori že v naprej pripravljen in da bo Varšava le nekak slovesen zaključek v na-elu že doseženega sporazuma. Ta sporazum sam pa je brez dvoma političen dogodek evropskega pcmena in nič čudnega ni, če mu mednarodna javnost posveča toliko pozornosti. Kolikor je dosedaj znano, Poljska brez pridržka odobrava francosko stališča v vprašanju razorožitve in bo to stališče v ženevi podpirala. Želi pa, da se Francija * dreče direktnim pogajanjem z zapadni-mi velesilami, kar pomeni toliko, kakor efinitiven prelom z idejo pakta štirih, elike važnosti je tudi soglasje v politi-. ; obeh držav napram sovjetski Rusiji in enemu vstopu v Društvo narodov. Ka-:or se poroča, se ima francosko-poljski vojni sporazum prilagoditi novim poljsko uskim odnošajem. Zanimivo je, da se otreba podobne prilagoditve razmerju apram Nemčiji sploh ne omenja. To se matra splošno za dokaz, da zares ne obstoji razen javnosti znanega besedila erlinskega pakta nobena druga poljska naveza, najmanj pa kaka tajna klavzula, ki bi Poljski vezala roke. Varšavski razgovori pa niso bili izčrpani samo z medsebojnimi odnosi, ob-avnavala so se marveč vsa aktualna prašanja, zlasti tudi zadeve Podunavja n poljsko stališče v teh vprašanjih.^ V ej zvezi so brez dvoma zavzemali 'ažno poglavje odnošaji napram Mali antanti kot stari francoski zaveznici. V prvi vr- Pravo ozadje Barthoujevega potovanja: Okrepitev protirevizionistične fronte Ojačenje zavezništva s Francijo - Vstop Rusije v Društvo narodov naj bi povečal njegovo avtoriteto in omogočil tudi končno razčiščenje raz-orožitvenega problema - Vznemirjenje v Rimu in Londonu iko. Dosedanja poročila še ne govore m^ •esar o Barthoujevem posredovanju, e vendar pričakovati, da se mu borpot rečilo izgladiti vsaj največje ostrine itf* iripraviti tla za likvidacijo obžalovanja rednega spora. . . Minister Barthou je našel v VarSaVt^ elo tople besede o moči in pomenu-paljj ke republike, prizavajoč ji kvalitete,v,e-»sile. Zagotavlja se. da je nri znal ?q&b ki pravico do stalnega sedežav fT >uštva narodov, kar bo pomenilo tttffi , ormalno priznanje Poljske kot polno- Pariz, 25. aprila, r. Dva važna dogodka poslednjih dni sta v mednarodni politiki zopet pritegnila pozornost vsega sveta: poset francoskega zunanjega ministra Barthouja v Varšavi in franco-sko-angleški razgovori v Londonu. Oba dogodka sta v neposredni medsebojni zvezi in bosta imela najdalekosežnejše posledice za razvoj bodočih mednarodnih odnošajev. Kakor vse kaže. tvorita začetek nove velike diplomatske akciie in odločitev v boju, ki se bije že Dar let sem za diplomatskimi kulisami. Barthoujevo potovanje začetek velike akcije V okviru velike francoske ofenzive za dokončno razčiščenje razorožitvene-ga problema v zvezi z ureditvijo odnošajev Francije in Nemčije, predstavlja poset francoskega zunanjega ministra v Varšavi ta Pragi prvo etapo velike diplomatske akciie, ki ie v tesni zvezi z vsemi aktualnimi sodobnimi problemi mednarodne politike. Po neuspehu lo-karnske politike stalnega popuščanja je Francija znova prešla k politiki zavezništva. Kot odločna pobotnica ideje Društva narodov je morala z obžalovanjem ugotoviti, da preživlja Društvo narodov kot najvišji mednarodni forum v teku zadnjih let težko krizo, izzvano na eni strani s stalnimi manevri Italije in Anglije, ki v strahu pred francoskim vplivom nimata baš posebnih simpatij do Ženeve, na drugi strani pa z agresivnostjo Nemčije in Japonske, ki sta hoteli najprvo na račun ženevske spravljivosti delati svoje politične kupčije, naposled pa sta izstopili iz Društva narodov. Zgradba Društva narodov je bila s tem močno omajana in v Rimu so se nadejali, da ji bodo s četvornim paktom, po katerem naj bi Društvo narodov zamenjala diktatura velesil, zadali smrtni udarec. Francoska diplomacija pa se je temu odločno uprla ter krenila na pot, ki vodi izza diplomatskih kulis nazaj v Ženevo. Okrepitev Društva narodov z vstopom Rusije Kakor je bil poset Barthouja na eni strani važen zaradi poglobitve franco-sko-poijskega zavezništva, je na drugi strani služil v prvi vrsti okrepitvi Društva narodov. Kakor zatrjujejo v tukajšnjih diplomatskih krogih, mu je to^tu-di v polni meri uspelo. Ze na prihodnjem zasedanju Društva narodov bo Barthou v imenu Francije predlagal, da se povabi Sovjetska unija k vstopu v Društvo narodov ter da se Rusiji in Poljski kot dvema velesilama priznata dva nova stalna sedeža v svetu Društva narodov. S tem bi bila tudi izpopolnjena vrzel, ki je nastala z izstopom Nemčije in Japonske. Razgovori, ki iih je imel o tem Barthou v Varšavi, so dovedli do popolnega sporazuma ta že o priliki poseta v Pragi bo Barthou zunanjemu ministru dr. Benešu predložil ta predlog, da ga odobri v imenu Male antante. O vstopu Rusije v Društvo narodov se razpravlja v mednarodnih krogih že delj časa. Že ponovno se je poročalo, da je vlada sovjetske unije izjavila svojo pripravljenost, vstopiti v to mednarodno instiitucijo. Barthou je to vprašanje v Varšavi pospešil in ga spravil pred neposredno rešitev. Po mnenju pariških listov se bo o tem razpravljalo že na majskem zasedanju Društva narodov. Prepričani smo, da se bo z lahkoto dosegla potrebna dvetretjinska večina, četudi niso baš vsi najbolj navdušeni za to. Vstop Rusije v Društvo narodov bi pomenil mnogo več, kakor pa pristop katerekoli druge države. Bil bi simboličen izraz velikih izprememb, ki so nastale v zadnjem času v mednarodnih odnošajih. Za Francijo bi vstop Rusije v Društvo narodov pomenil okrepitev one politike, ki io želi Francija afirmirati v Evropi, to je politike, ki sloni na ohranitvi sedanjega stanja, t. zv. status sti prihaja tu v poštev še vedno obstoje- . a napetost med Poljsko in Ceškoslcv^EiMr lvelesile' Tako priznanje bi ne bi- -V , • ____r.________„J Jo juun Jo^-flftpn važen politični uspeh poljske , r.^flatCje politike, temveč pred vsem do-4fi&a>ipbpšolne vzpostavitve in nove poglo-sibitVBi-poljsko-francoskega prijateljstva. Barthoujeva^ pot na vzhod se je začela pod ugedflfeni' avspicijami. Ni dvo-Ma. da ';bcP>5WvfiadMjevanje poteklo 6na%juppe?«p i^ M tk^njen končni re-^giltat rjov^. ^kdanje prisre- »np$ifcttn ist^EP .jj^š^gP med Francijo in t$S©qpi bp na novo .ifctOV* " M* h da- itf v^EsKfc rvso&v** I ••^uš-n^.oCi' ttf , ' -L «10».»'» quo. Rusija nekoč ni bila naklonjena Društvu narodov, toda v zadnjih mese-cih je temeljito izpremenila svoje stališče. Boli ko kdaj poprej želi zaslombe pred gotovimi imperialističnimi težnjami, ki se pojavljajo tako na njenih vzhodnih (Japonska!), kakor na njenih za-padnih mejah (Nemčija!). Zato se je Rusija v dnjem času odločno izjavila proti revizionistični politiki. V vprašanju miru in vojne bi zaradi tega vstop Rusije v Društvo narodov pomenil zelo pozitivno pridobitev, ker bi dobile s tem vse one države, ki žele spoštovanje mirovnih pogodb, v Sovjetski uniji močno oporo. Rusija za svetovni nenapadalni pakt Taka izprememba v pogledu Društva narodov pa bi bila tudi silno blagodejnega vpliva v pogledu reševania raz-orožitvenega problema. Na uspeli sedanjih razorožitvenih pogajanj nihče več ne računa. Razorožitvena konferenca samo še čaka na klaverni pogreb. Iz Moskve pa prihajajo vesti, da pripravlja Rusija .a tak primer novo, in kolikor se more sedaj presoditi, vsekakor uspešnejšo akcijo. Ako ne pride do sporazuma na osnovi dosedanjih razorožitvenih pogajanja, potem bo Rusija takoj po svojim vstopu v Društvo narodov predlagala sklenitev svetovnega nena-padalnega pakta, ki bi se naj izpopolnil še s posebno pogodbo med evropskimi državami, da bodo takoj solidarno nastopile proti vsakemu napadalcu, pa najsi bo to katerakoli evropska ali izven evropska država. Rusija želi na ta način razširiti svojo akcijo, ki jo je za-počela z londonskim dogovorom glede definicije napadalca. To bi istočasno do-vedlo do rešitve razor jžitvenega vprašanja, ob enem pa bi se znova silno okrepil položaj Društva narodov. Ker je ta akcija v popolnem skladu s politiko Francije in njenih zaveznikov, bi to istočasno pomenilo tudi veliko okrepitev miroljubne protirevizionistične politike v Evropi. Razočaranje v Angliji in Italiji V Londonu niso nikdar simpatično gledali na zbližanje Društva narodov in Rusije. Angleška politika »ravnovesja na kontinentu« bi dobila s tem hud udarec. Doslej je bilo med Anglijo in Rusi- jo vedno Društvo narodov, v katerem je Anglija ponovno zastavila ves svoj vpliv proti Rusijd, kadarkoli so se po-lavila taka vprašanja. Tudi pristop Nemčije v Društvo narodov, ki ga je posebno forsirala Anglija, je bil v_prvi vrsti naperjen proti Rusiji. Se bolj kot poprej, smatrajo v Londonu danes vstop Rusije v Društvo narodov za — nevarnost, ki o .raža prestiž Velike Britanije. Se z manjšim navdušenjem gleda na tak razvoj mednarodne politike Italija. Čeprav je bila Italija med prvimi, ki je iz spekulativnih ozirov priznala Rusijo in sklenila z njo trgovinsko pogodbo, ji danes ne gre v račun, da bi storile to tudi druge države, najmanj pa one, ki so »francosko« orientirane in vrhu tega še — slovanske. Prav dobro pa se tudi zavedajo, da bi z vstopom Rusije v Društvo narodov enkrat za vselej od-klenkalo večnim rimsko - londonskim manevrom ter da bi se moral tudi še marsikdo drugi odreči oni politiki, ki smatra manjše države za drobiž, s katerim si velesile plačujejo in poravnavajo svoje račune. Vedo pa v Rimu tudi prav dobro, da bi pomenilo to silno okrepitev fronte proti vsem rušiteljem miru. Odmev Barthoujevega poseta v Varšavi je zaradi tega odločilno vplival tudi na razgovore, ki se vrše baš te dni v Londonu med Italijo in Anglijo. Vse do snoči je bila v ospredju posredovalna akcija, ki nai bi jo skupno izvršili v razorožitvenem problemu Anglija in Italija, da bi na eni strani pridobili Francijo k popuščanju, na drugi strani pa si zasigurali podporo Nemčije za bodočnost, ko bi bilo zopet kdaj treba podmi-nirati Francijo. Ko pa se je snoči izvedelo za rezultat varšavskih razgovorov, so opustili vse te načrte in razpravljajo sedaj v glavnem samo še o tem, kako bi se preprečila ofenziva Francije in zavlekla odločitev glede razorožitve vsaj tako dolgo, dokler ne pridejo na čisto glede situacije, ki jo ustvarja vstop Rusije v Društvo narodov. Vedno dobro poučeni »Daily Telegraph « nič ne prikriva, da gre sedaj le še za to, da se ustanovi enotna fronta Italije in Anglije v Ženevi proti francoskemu, slovansko orientiranemu prestižu. Po nepotrjenih vesteh bo Suvich po direktivah Mussolinija iz Londona nemudoma krenil v Berlin, da pouči Nemčijo o najnovejšem razvoju dogodkov in j.i predlaga čimprejšnji povratek v Ženevo. da okrepi protifrancosko fronto. Iz Varšave v Prago Barthou je po temeljiti izmenjavi naziranj s poljskimi državniki o vseh sodobnih aktualnih mednarodnih vprašanjih, odpotoval snoči v Prago Varšava. 25. aprila, d Pred odhodom zunanjih ministrov Barthouja in Becka v Krakov je bil izdan uradni komunike, ki pravi: »Dvodnevni obisk Barthouja v Varšavi je dovedel do daljše in odkritosrčne izmenjave naziranj med njim in člani poljske vlade. Razgovori so se nanašali na splošne smernice poljske in francoske politike, ka kor tudi na vsa vprašanja. ki so v ospredju in zanimajo v prvi vrsti obe državi. V celi vrsti razgovorov, ki jih je imel Barthou s poljskim zunanjim ministrom Be-ckom, zlasti pa v dolgem razgovoru z maršalom Pilsudskim 23. t. m. v Belvede-ru, je bilo predvsem ugotovljeno, da so podlage poljsko-francoske zveze absolutno neizpremen jene in da pomeni ta zveza odličen konstruktiven element v razvoju evropske politike Proučitev velikih aktualnih vprašanj ie potrdila skupno voljo obeh vlad, da nadaljujeta lojalno sodelovanje. ki je posebno koristno za evropski mir Potovanje Barthouja v Krakov, kjer bo skupno z zunanjim ministrom Beckom pre bil poslednji dan svojega bivanja na Polj skem, bo nudilo priliko za nadaljevanje razgovorov obeh ministrov v isti atmosferi prisrčnosti,med pocojev. ki so potrebni za ohranitev evropskega miru in sv?tovne varnosti. Kot francoski minister bom vedno mislil na to in se bom po tem tudi ravnal. Bartho.1, ki je v Krakov prispel snoči ob 23.50. je noooj nadaljeval pot v Praeo V Berlinu razočarani Berlin. 25. aprila, d. Poročila o varšavskih uspehih Barth jc v daljšem članku »Berliner Tageblatta« na temelju daljših opazovanj na l'cu mesta ugotovil, da razvoja Južne Srbije v jugoslovansko smer ne more ustaviti več ni" kaka propaganda in da se je iužnosrbsko ljudstvo odločno onredeUlo za Jugoslavijo, brž ko je v;delo, da prinaša ta ideja mir red in popolno varnost, tedai stvari, ki so temu predelu naše države nedostajale ou pa m ti veka. Za berlinskim listom so prišle »Leipziger Neueste Nachrichten,« ki priobčujejo v svoji torkovi številki simpatično pisano poročilo o uvodoma omenjenih skopeljskih svečanostih. Iz pisanja poročevalca odsev3 nekako zadoščenje, da lahko nemški javnosti izpove čisto resnico, in veselje, da ie odkril nekaj, kar je bilo doslej Nemcem popolnoma neznano. Na nemškega poročevalca je pohod 15.000 mož oborožene ljudske brambe skozi carsko Skoplje napravil tako silen dojem. da so se mu v trenutku razblinile v nič vse doslet tolikokrat zapisane in do dolgočasnosti ponavljane bajke o neizkorenljivi protidržavnosti iužno-srbskega prebivalstva. Nemec se ob pogledu na oborožene tisoče naroda takoj vprašuje, kje je po vsem tem ono nevarno »makedonsko« vprašanje, in treba je priznati, da izvaja iz tega zelo pravilne zaključke Članek izvaja med drugim: »O makedonskem vprašanju so bile na- izrazil mnenje, da je sedaj mogoča samo vlada L,errouxa. Lerroux je imel pred demisijo še razgovore z voditeljem Katoliške akcije Gil Roblesom ter s predsednikom parlamenta Santiagom Albo. Zaradi demisije vlade vlada v socialističnih krogih velika razburjenost. Socialisti trdijo, da pripravljajo gotovi desničarski elementi prevrat ter so že izvedli obrambne ukrepe. Socialistični dom v Madridu straži oborožena socialistična mladinska obramba. Izvršilni odbor socialistične stranke je bil ob 2. ponoči nujno pozvan na konferenco. Tudi izvršilni odbor splošne zveze strokovnih organizacij se bo sestal v kratkem. K Vvr ■v ,, • ^ -n-«..*.-.- 1 __: _ . pisane množice knjig ki bi napolnile cele knjižnice, in bi tudi pritožbe makedonskih emigrantov pri Društvu narodov dale prav debel sveženj. Medtem ko so drugi pisali, pa je Jugoslavija delala m ker je južnosrbski kompleks nekaj živega ter je zato dostopen vsem možnostim razvoja in tzpreminjanja, je to vprašanje v zadnjih desetih, dvajsetih letih dobilo popolnoma novo obliko. Morda bi pred desetimi leti še niti ne bilo mogoče zbrati 15.000 kmetov iz Strumice in iz Bitolja, da bi korakali skozi množice gledalcev po skopeljskih ulicah. Naravnost izključeno pa je bilo tedaj zbrati kmetske tisoče in jih oborožiti, kakor se je to zgodilo sedaj. Danes javne varnosti v Južni Srbiji ne jamčita samo vojaštvo in orožništvo, marveč tudi oborožen; kmetje sami. To je argument, in nikakor ne slab argument! Skopeljsko prireditev je treba smatrati kot pametno gesto realne politike, po kateri se odlikuje Jugoslavija. Vršila se je isti dan, ko je zunanji minister Jevtič odpotoval proti Ankari in se na svojem potu ustavil za krajši čas tudi v Sofiji. Jugoslo-veni smatrajo, da je umestno in modro, ako soseda spoi.imjo na izvršeno dejstvo, s katerim se mora koncem koncev le pomiriti. Povardarje je skrbska vojska po ogorčenih bojih in slavnih zmagah iztrgala iz rok Turkom in to ozemlje so ji Bolgari brez uspeha osporavali v drugi balkanski in v svetovni vojni. Beograd zato s polno pravico smatra, da je zadeva odločena in da je v korist vsakega sporazuma, ako tudi v Sofiji to vedo in si ne delajo nikakršnih nad. Manifestacija je veljala »Južni Srbiji« in bila je izredno živa stvarnost. Tu ne pomaga prav nikak izgovor, da bi bili tisoči kmetskih manifestantov prisiljeni udeležiti se proslav, saj kogar prisilijo k čemu, mu ne dado orožja v roke. Množice kmetov pa so bile do zob oborožene, kar priča, da je med vlado ki je dala orožje, in narodom ustvarjeno ozračje najglobljega medsebojnega zaupanja Pohod skopeljskih petnajst tisočev moramo na vsak način tolmačiti kot poskus, da se pokaže bratskemu bolgarskemu narodu, s katerim išče Jugoslavija iskreno in dosledno možnosti za sporazum, na kakih realnih temeljih je treba graditi, ako naj se ustvari nekaj trajnega. Danes je v Južni Srbiji morda še 10 odst. bolgarofilov, toda to je samo ono po-kolenje, ki je posečalo še bolgarsko šolo. Takisto bi bilo v Povardarju nedvomno 20 odst. srbofilov, ako bi imela tu politično moč Sofija. Slovanski narod nekdanje Makedonije se opredeljuje za onega, ki ima moč, da mu zajamči red in mir ter svoboden razvoj. Naj kdo reče pri tem, kar hoče, toda res je, da imamo tudi v ostali Evropi premnogo primerov sličnega načina opredelitve, le da tu slovansko prebivalstvo izbira med dvema slovanskima narodoma. »Na Ogrskem«, zaključuje poročevalec, »Svabi niso imeli take izbire, morcli so postati Madžari« e čilima u Bivši poštni upravitelj v Trbovljah, Mirko Loeske, je snoči v duševni zmedenosti z bajonetom zaklal svoje tri otročiee Ljubljana, 25. aprila. V Goriški ulici v Šiški se je nocoj pripetila grozovita družinska tragedija. V vili št. 11 stanujoči uradnik Mirko Loeske. bivši upravitelj poštnega urada v Trbovljah, ki je šele nekako pred tremi meseci dobil bolezenski dopust in se preselil z družino, ženo in tremi otroci v Ljubljano, je zaklal nocoj vse svoje tri otroke. Loeske je ostajal navadno doma, dočim je imela njegova soproga, ki je tudi poštna uradnica, danes službo. Tekom deževnega dneva se je mož kretal po svojem stanovanju in se pogovarjal z otroci do mraka. Nekako po 6. pa je v stanovanju vse utihnilo. Sele po 8., bo je šel eden izmed stanovalcev v hiši mimo stanovanja Loeskeja. je opazil v sobi luč in po tleh mlakuže kr vi. Začel je trkati na vrata stanovanja, ki so bila pa zaklenjena in ni našel nikakega odziva. Takoj se mu je zazdelo, da se je moralo pripetiti v družini nekaj groznega Obvestil je policijo in so stražniki, pozvani s šišenske stražnice, vdrli v stanovanje kjer se jim je nudil grozen pogled. V spalni sobi sta ležala na postelji triletni Mirko in 7 letna Darinka s prereza nim vratom. Prav tak0 pa so našli v ku ninji se a -.o Lej0 end*c Prerezani,, /ratom. Nekje v stanovanjskih prostorih so pozvani ponc jSki organi našli tudi vo jaški bajonet, s katerim je storilec prere al ot om vratove. Ker so ostali stanovalci opazili odhaja t' očeta Mlrk? Loeskeio kmalu po 6 i2 stanovanja, je bilo ta*oj jasno, da ni mogel biti nihče drugi storilec kakor oče am, ker medtem ni bilo nikogar drugega v stanovanju. Kmalu so tudi ugotovili, da je odšla že pred 6. iz stanovanja tudi Loe-skejeva sestra Valentina, in sicer v mesto nasproti Mirkovi ženi. Varnostni organi so takoj hiteli za Mirkom Loeskejem, ki so ga pa našii nekje na ulici oblečenega — v ženski obleki. Na glavi je imel ženin zelen klobuček, oblečen je bil v modro krjlo- in pa. v črn plašč. Aretirali so ga in ga prepeljali na policijsko upravo, kjer ga zaslišujejo. Loeske pa odgovarja na vsa vprašanja venomer: »Kaj pa imate z menoj, saj jaz ničesar rje vem?« Na kraj krvave tragedije je prišla seveda tako} policijska komisija z zdravnikom dr. Avramovičem, dežurnim uradnikom g. Ke-tejern ter številnimi kriminalnimi organi. Tudi so pričeli policijski organi takoj s poizvedbami v hiši in soseščini, vendar doslej še niso izsledili momentov, ki bi prinesli v zadevo več Jasnosti. Najbrže je Loeske, ki |e bil živčno bolan, izvršil stvar v hipni duševni zmedenosti, kar kažejo že zunanje okoliščine. Grški minister v Jugoslaviji Beograd, 25 aprila, p. Nocoj je odpotoval iz Aten v Beograd grški kmetijski minister Peznazoglu v spremstvu direktorja trgovinskega ministrstva Teodoropulo sa V Beogradu bo vodil pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Grčijo in Jugoslavijo Sedaj veljavna za časna pogodba bo v kratkem potekla Ob enem se bo udeležil tudi otvoritve za,, b škega velesejma na katerem je urejena tudi nosebna razstava grških pridelkov. KAKANJ SE VRAČA NA DELO Doslej so spravili na dan lil trupel - Ugotovitve preiskovalne komisije o vzrokih katastrofe - Vlada poklonila za prvo pomoč svojcem žrtev 300.000 Din Ko je v ponedeljek po pogrrebu noc razprostrla svoja krila, se je okrog vhcda v »Staro jamo« vse _ uiniriio. Izginil« so skupine mater, žena in ouok, očetov, bratov in ostaljh sorodnikov, ki so kakor zid prej dan in noč audajali vhod v »Staro jamo,< in kratko pot do rudniške čakalnice, kjer so raz.po»tavljali krste z ostanki žrtev. Vsa žalost se je preselila v domove pokojnikov, in je mir v revirju na>uolje izražal najglobljo tugo nad mučeniško smrtjo tolikih mučenikov. Rudarji, ki so prihajali po napornem delu iz rove v, kjer se je delalo tudi med veličastnim pogrebom, so obiskovali ves čas, dokler se niso spet vrnili v rov. rodbine pokojnih prijateljev. Ženam iu materam, starcem in otrokom so govorili vse mogoče, samo ne o strašni katastrofi. O tej so itak pc-Iua vsa srca. Po rudniški koloniji se maio govori o nesreči, mnogo pa o onih, ki so ostali. Tovariši umrlih mučenikov vedo dobro, kdo je zapustil onemogle starce, ženo in otroke brez vseh sredstev. Posebne bolečine so krvavečim srcem prizadele ugotovitve nirličev. Mnoge je bilo kaj težko spoznati in so ugibali o njih samo po bornih ostankhi oblačil in obuvala. Objokane oči so se mnogokrat motile in ko so bile krste že zabite, so stari očetje, mate:e žene iu sinovi nekajkrat izrazili dv om, da bi bil pod pokrovom res njihov dragi. Te reveže so najbolje pomirili stari rudarji, ki so govorili s stoičnim mirem, pri tem pa blago in prisrčno: »Saj se vsi poznamo. Nič ne de. če gre kdo z drugim imenom v zadnjo jamo. Naša tuga so vsi iu dokler živimo, ne bo nihče pozabljen.« Jokajoče ženske je med drugimi tolažil stari Eganovič. Govoril jim je: »Usoda, usoda, samo iziplaKajte se. boljše bo. Tudi meni je bilo lažje, ko sem se izplakal za svojim sinom Človeka tiš^i žalost v prsih, solze padajo na srce Ln če se človek ne izjoče, ga še zaduši.« Eganovič je izgubil sina, ki je delal že preko 20 let v rudniku in starcu je ostala kopica njegovih otrok in bolna obupaua 6naha Primere junaštva in vzajemnosti, kakršnih je vse poLno v zguuuvini rudarjev, nudijo tudi srečno rešeni poškodovanci v rudniški bolnišnici. O tem, kako so se dokopali »o zrasa in do rok požrtvovalnih tovarišev, sicer ne vedo dosti povedati, iz trenutkov katastrofe pa se najbolj živo spominjajo vsi tovarišev, ki so bili ob njihovi strani. Tako se slovenski rojak Ivan Stok neprestano spominja svojega tovariša Husagiča, o katerem pa ve samee zaslišala več inženjerjev in uradnikov ter mnogo delavcev. Dosedaj še niso našli kraja, kjer je nastala eksplozija, kar je pa zelo važno za nadaljnjo preiskavo. V ostalem se je r »Novem rovu* danes znova pričelo delo r dveh posadih. Uradni komunike o vzrokih nesreče Beograd, 25. aprila. AA. Ministrstvo za šume in rudnike je izdalo o rudarski nesreči v Kaknju naslednji komunike: Vzrok nesreče v Kaknju je v tem. da so velike količine metana 'znenada vdrle v rove. v katerih so delali. Premogovne plasti v kotlini reke Bosne so na mnogih kra-iih prekinjene in prelomljene. Prelomi so nastali s tektonskimi pokreti premogovnih in drugih plasti pri dviganju planin. Metan je predvsem proizvod premoga rastlinskih tvarin. iz katerih so nastale premogovne plasti. V velikih količinah se nahaja ne le v premogovih plasteh, temveč tudi v prelomih, ki ločijo te plasti. Ce se pri delu v premogovnih plasteh pride do preloma, ki je obenem skladišče metana, potem je lasno. da na ta način sproščeni metan nrodre brez najmanjšega odpora v sam rov. Učinek metana v rovu je lahko dvojen, metan more kot plin zadušiti delavce, kar je prav redko, ali pa pride po stiku z ognjem zaradi mešanice z zrakom do eksDlo-zije. Ker se metan zelo lahko vname, more novzročiti tudi požar. Vse kaže, cia je metan, ki te vdrl v tov v Kaknju, prišel v stik s kako iskro ali z drugim vzrokom in je tako nastala eksplozija, ki je vsej nesreči dala strahovit obseg. Nesrečo zdaj natančno preiskujejo tako s tehničnega in upravnega, kakor z rudarskega stališča Gre zato, da doženejo ne le vse in tudi najmanjše činitelje, ki so jo povzročili in ji dali tako strasen obseg, temveč tudi da ugotove, kako naj se uredi nadaljnje delo v podobnih področjih in v enakih razmerah Preiskavo vodijo od prvega dne organi rudarskih upravnih in sodnih oblastev. Ra zen tega je določena posebna strokovna komisija vseučiliških profesorjev, ki naj prouči vso nesrečo. Avstrija : Bolgarija 6:1 (3 :0) Uunaj. 25 aprila g. Pred 30.000 glcdalci se je danes vršila izločilna tekma za svetovno prvenstvo med reprezentancama Avstrije in Bolgarije. Avstrijsko moštvo je bilo od vsega početka favorit, vendar pa je trajalo precej dolgo, dokler je zabilo prvi zgoditek. Bolgari so poslali v boj mlado požrtvovalno in hitro moštvo. Govorilo se je. da s Bolgari zelo dobri strelci kar se pa pri današnji tekmi ni opazilo Poleg tega so zaostajali za Avstrijci v taktiki in v tehniki. Edini njihov igralec, ki bi spadal v srednjeevropski razred, je vratar Masni-kov. Branilca sta bila zelo šibka. Desni krilec Bolgarov je bil zaradi surovega fou-la 12 minut pred koncem izključen. 2e preje sta bila od Avstrijcev ranjena Cisar in Nausch ter je moral Nausch 25 min. pred koncem zapustiti igrišče. Pri Bolgarih sta ugajali še obe krili, ki pa nista mogli napraviti kaj posebnega. Pri Avstrijcih je bila obramba zanesljiva in dobra, kakor vedno, vendar pa ni imela težkega posla. Sindelar je bil nekoliko šibkejši kot navadno Nova igrača v avstrijski reprezentanci Hoffmann in Hcrvath sta igrala izvrstno. Ilorvath je sam zabil tri gole. Tekma se je pričela s premočjo Avstrije. toda šele v 20. min. je zabil Horvath prvi gol V 22. min in 32 min je isti igra lec postavil na 3 : 0. V 15. min drugega Bedno stanje preostalih rodbin ponesrečenih rudarjev je delno ublaženo s tem, da bo večina poleg dobljenih podpor prejemala tudi dosmrtno pokojnino iz bra* tovske skladnice, ki bodo v mnogih primerih še večje od povprečnega zaslužka dosedanjih skrbnikov. Ker pa so bratovske skladnice že dozdaj obremenjene z raznimi izdatki, bo država po potrebi prispevala toliko, da omogoči take letne dohodke, da bodo blagajne mogle izplačati potrebne pokojnine. Ministrski svet ie v tem oziru že pokrenil potrebne korake. * rhu tega je kraljevska vlada po kraljevski banski upravi v Sarajevu podelile kot nrvo pomoč rodbinam ponesrečenih delavcev znesek 300.000 dinarjev. Ponaoč vlade za svojce žrtev Beograd, 25. aprila p. Ministrski svet Je imel danes dopoldne sejo, na kateri sta ministra dr. Ulmansky in dr. Novak poročala o svojih vtisih o priliki katastrofe v kakanjskem rudniku. Za javnost bo izdan« obširnejše službeno poročilo. Za prv0 pomoč svojcem ponesrečenih rudarjev je vlada odobrila .kredit v znesku 300.000 dinarjev. Darovi Upravi rudnika prihajajo vsak dan novi darovi za žrtve. Med drugimi je nakazala teograjska občina 25.000 Din, patrijarh Varnava in vrhovni cerkveni svet 25.000 Din, zasebniki prav tako 25.000 Din- Bra-tovska skladnica je že nakazala vdovam in svojcem ponesrečenih rudarjev pokojnine v iznosu po 800 do 1000 Din, kar bo obremenilo blagajno za 800.000 Din letno. Rudarji so radevolje pTistali na povišanje prispevkov, da bodo krili ta primanjkljaj. Ministrski svet Beograd, 25. aprila AA. Na današnji seji ministrskega sveta je zunanji minister g. Bogoljub Jevtič poročal o ovojem potovanju v Ankaro. Vlada je z velikim zanimanjem in odobravanjem sprejela njegova pojasnila. Minister je obenem obvestil ministrski svet, da bo na povabilo bolgarske vlade v kratkem potoval v Sofijo. Eolčasa je Zischek dosegel četrti in 3 min asneje je Viertel zabil peti gol Nato je prišlo do spopada med Mikovskim in Ci- sarjem Cisar je moral zapusfti igrišče V tem času je uspelo Lozanovu zabiti čast nI gol za Bolgare Eno minuto kasneje je Sindelar postavil končni rezultat 6 : 1 Cisar se sedaj zopet vrne na igrišče ki ga pa mora zapustiti zaradi blesure Nausch V 33 min Mikovski surovo foula Šesto zaradi česar je bil izključen Sodnik g. Cejnar iz Prage. Zakon o mestnih občinah Beograd, 25. aprila, p. Ministrski svet je na svoji današnji seji razpravljal med drugim tudi o predlogu zakona o mestnih občinah. Zakon je že definitivno sti-Ijziran in bo v najkrajšem času predložen Narodnemu predstavništvu v odo-, britev. Narodna skupščina bo razprav-i ljala o njem na svojem prvem prihodnjem zasedanju. Kratkoročni hipotekami krediti pri podružnici HB v Ljubljani Beograd, 25. aprila, p. Upravni odbor drž. hipotekam« banke fe imel danes sejo, na kateri je med drugim sprejel vaien sklep, s katerim se dovoljuje podružnic! banke v Ljubljani izdajanje kratkoročnih, največ petletnih hipoie-karnih kreditov do višine 100.000 Din v skupni vsoti 5 milijonov. Vrempn«lr?» nanover! ^ Dunajska vremenska napoved za četrtek: Vajorej večinoma še oblačno, ponekod de-ievno. kasneja splošno izboljšanje z dvigom temperature. 2VE S E P POMOČ Vam nudi 8chichtova metoda na dan pranja. K temu potrebujete Žensko hvalo, da perilo zve6er namočite, in Schichtovo terpentinovo milo, da perilo drugi dan izkuhate. ZJUTRAJ Schicht terpentinovo milo OVO S TO JE CELO DELO PRI iSCHICHTOVI METODI Maši kraji in ljudje Socialna zaščita naših zdravnikov Vprašanje starostnega, bolezenskega in invalidskega zavarovanja. — Tam, kjer sta farovž in šola, bodi tudi Zdravstveni dom! — Brezposelnost in stanovski standard največje zlo našega časa,« je dejal dr. Čer-nič, »je tu najnemamejše zlo. ker ne ugo-nablja človeka zgolj fizično marveč ga tira tudi v moralno propast. Če to velja za ročnega delavca, koliko bolj za intelektualca. akademika zdravnika!« Da zdravniki ne dobe dela. ie krivo po sodbi dr Čer-niča dejstvo da se je »substrat zdravniškega dela zdravniku odtegnil s tem da se je v masah organiziral proti zdravniku« Mišljene so številne bolniške blagajne (ki pač pomenijo samopomoč in social no zaščito ubožnejših slojev!) Poročeva lec je nadalje naglašal: »Vsakemu zdrav niku. ki je dovršil predpisane študije, »pra vil staž in vojaško dolžnost, gre po vseh božjih in človeških postavah vsaj to da more preživljati sebe in svojo rodbino če jo ima In družba ima dolžnost, nuditi vsakemu zdravniku, ki hoče in more delati. možnost za to. Najnujnejša mera dobrin ki so potrebne zgolj za telesno pre življanje. je eksistenčni minimum, dočim je stanovski standard tista višina prejem kov, ki nam omogočajo, da sebe in svojo rodbino akademskemu stanu primerno vzdržujemo in vzgajamo.« Zaradi določitve in organizirane zagotovitve stanovskega standarda je predlagal Ljubljana, 25. aprila »Glasilo Zdravniške zbornice za Dravsko banovino« je objavilo v najnovejši številki zapisnik zadnje glavne skupščine Zdravniške zbornice v Ljubljani O tem stanovskem zborovanju slovenskih zdravnikov so prišle v javnost nepopolne vesti, dasi so se obravnavale zadeve, ki po svoji kulturni ali socialni značilnosti presegajo ožji stanovski krog. Tako čitamo v omenjenem poročilu, da so zbrani zdravniki ia predlog primarija dr. Černiča iz Maribora odklonili nekvalificiran napad na ■»esnika Otona Župančiča v »Zdravniškem Vestniku« (Dr. Franc Derganc »Človek tn zdravnik, I. del) in obžalovali, da je mogel tisti članek zaiti v strokovno glasilo. Za sedanji položaj slovenskih zdravnikov, ki se z rastočo krizo čedalje bolj poslabšuje. je značilno, da tudi zdravništvo neprestano razmišlja o svoji socialni zaščiti. Tako so zborovalci pretresali vrsto izrazitih socialno-zaščitnih predlogov. Med drugim se je vršila daljša debata o izpre-membi pravilnika Pogrebnega sklada Zdravniške zbornice. Dr. Josip Tavčar 'e poudarjal nujnost starostnega, bolezenskega in invalidskega zavarovanja, ki bi bilo obvezno za vse zdravnike kateri niso že po svojem službenem položaju zavarovani. Če bi druge Zdravniške zbornice ne uvedle takega zavarovanja, naj bi se izvedlo vsaj za področje Dravske banovine in naj bi se po možnosti pritegnili še pripadniki drugih prostih poklicev, ki zaradi nezadostnega števila članov ne morejo izvesti z zakonom predpisanega zavarovanja. _ V debati je opozoril dr. Tičar. da je Zveza zdravniških zbornic že izdelala pra-\ "Inik za tako zavarovanje, vendai je bil odziv minimalen; večina članstva drugih zbornic se je za sedaj izrekla zoper obvezno zavarovanje. Vzlic tem izkušnjam pa je skupščina slovenskih zdravnikov naročila novemu odboru, da posvečaj vso pozornost temu problemu, ki postaja čedalje bolj pereč. Nadalje je bil sprejet tale značilni predlog dr. Tavčarja: »Novi odbor naj se potrudi, da si upravne oblasti in občine osvo-je našo zahtevo, da se povsod, kjer stojita župnišče in šola, postavi še Zdravstveni dom s stanovanjem in zemljiščem za zdravnika.« Ta predlog je nedvomno vreden, da izve zanj tudi široka javnost Tam. kjer sta farovž in šola. bodi tudi Zdravstveni dom. kjer sta duhovnik in učitelj, bodi tudi zdravnik! To parolo slovenskega zdravni-štva moramo samo pozdraviti, saj zahteva po razširjenju zdravstvenih domov in omo-gočenju novih zdravniških eksistenc ne pomeni samo nove poti k preskrbi zdravniškega naraščaja, marveč je obenem tudi zahteva našega kulturnega razvoja! Kjer so zdravniki za duše in vzgojitelji mladega naraščaja, tam naj bodo tudi čuvarji ljudskega zdravja! O položaju zdravništva v naši banovini nas podučuje referat ki ga je imel na skupščini mariborski primarij dr. Mirko Černič Uvodoma je ugotovil, da je ljubljanska Zdravniška zbornica štela prvo leto po ustanovitvi (1. 1924.) 2R6 članov. Leta 1929 jih je štela 352, 1 1934., torej deset let po ustanovitvi, pa že 534 kar pomeni, da se je članstvo zbornice v prvih desetih letih pomnožilo za 86 odst. Tudi na vrata zdravniškega stanu je potvkala pošast brezposelnosti. »Brezposelnost, to dr. černič, da se kategorizirajo vsi v ljubljanski zbornici včlanjeni zdravniki po tem. koliko jih v svojih dohodkih ne do-seza tega standarda, koliko jih ga ima in koliko od njih ga ima po dva ali večkrat. Pri tem ne bi vpoštevali zasebnega premoženja in dohodkov iz privatne prakse, regulirati je treba samo javne službe, ki jih daje organizirana družba: banovina "bči-ne, stanovske blagajne itd Zaradi tega je treba za vsakega zdravnika v območju ljubljanske zbornice izdelati kartoteko. Vest o tej kartoteki je po omenjenem zborovanju prišla v javnost in je vzbudila živahno zanimanje Sedaj se nam je nudi a prilika, da prinesemo predlog dr Černiča po avtentičnem viru. Predlog je bil sprejet in zdravniki so izvolili poseben anketni odbor, ki bo izvršil predlagano kartotekizacijo Iz teh kartotek lahko vsak posname da je tudi zdravniški stan na nekakem razpotju. Vedno bolj se umika staro nazira-nje, da je uspeh ali neuspeh poedinca v življenjskem boju njegova osebna zadeva Tako naziranje je bilo vzdržno samo v ne kdanjih razmerah, v današnji trdi borb gospodarskih in družbenih sil pa lahko propade tudi najsposobnejši poedinec. Lf ni socialno zaščiten in podprt Zato tudi pri zdravnikih dobiva stanovska organizacija čedalje izrazitejši socialni značaj Zdravniški naraščaj najbolj čuti trdote časa, zaradi tega je najvnetejši pristaš sta novske socialne zaščite in pravi."ne delitve javnih dobrin ki jih daje zdravniškemu stanu družba. Zasebni nameščenci - čvrsto organiziran! Ljubljana. 25. aprila Sinoči se je vršil v dvorani OUZD občni zbor Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev Izčrpno poročilo o delovanju organizacije v zadnjem letu je podal predsednik g. Zemljič, ki je naglasil, da je bilo to leto doba burnih bojev, pa tudi lepih uspehov za nameščenski stan. Volitve v Delavsko zbornico so pridobile nacionalni Zvezi društva privatnih nameščencev šest zastopnikov izmed desetih in ustanovitev samostojnega name-ščenskega odseka. V novem vodstvu Po-kojninskga zavoda ima lista zveze nad polovico vseh delegatov. Ko je predsednik ostro zavrni! napade skupine, ki se je pričela zbirati okrog glasila »Disop«, je naglasil obžalovanja vredno dejstvo, da je komaj pičla četrtina vseh nameščencev v dravski banovini organizirana. V upravi bolniške blagajne so nacionalni nameščenci zastopani po petih članih: prav tako so udeleženi tudi v nadzorstvu. V složnem delu z zastopniki delodajalcev in pod predsednikom g. dr. Plessom, ki mu gre vsa zahvala za njegovo prizadevanje, so nameščenci dosegli, da je ta najvažnejša socialna institucija v najvzornejši formi. Število zavarovancev je v zadnjih letih znatno naraslo, tako da šteje bolniška blagajna danes 6747 članov. Polovica zavarovancev odpade na trgovinsko stroko (3694) na industrijo 1187, na bančno stroko 929, na ostale poklice pa 759. Pri tej priliki je predsednik izrekel prav toplo zahvalo tudi ravnatelju g. Podgoršku za njegov trud. Prav lepe uspehe je pokazalo v kratkem času svojega obstoja tudi Trgovsko bolniško in podporno društvo, ki je zgradilo svoj sanatorij Šlajmerjev dom. Neobhodno potrebno pa je, da se sanatorij poveča in da se prizida nov objekt, tako da bo mogoče uvesti še nekaj oddelkov. Zavarovancev je pri tem društvu za višje zavarovanje okrog 3600, kar pomeni dobro polovico vseh zavarovancev bolniške blagaj- ne. Sledila so še poročila blagajnika g. Li-kozarja in zastopnikov odsekov trgovskih sotrudnikov in sotrudnic g. Starina in gdč. Bojančeve. nato pa je bil na predlog revizorja g. Lampiča soglasno sprejet absolu-torij. O podrobnem delovanju bolniške blagajne in Trgovskega bolniškega društva je poročal g. Klinar, o delovanju Delavske zbornice in Pokojninskega zavoda na g. Tavčar. V imenu Zveze društva privatnih nameščencev je pozdravil skupščino g. Kobentar, tajnik dr. Kosti pa je sporočil pozdrave Pokojninskega zavoda. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev je med sedmimi ljubljanskimi strokovnimi društvi, ki so včlanjeni v zvezi, eno najbolj agilnih, kar je zgovorno pokazal tudi ves potek zbora. V novo upravo so bili izvoljeni za predsednika Sla-mič, za odbornike Melicer, Zemljič. Ja-pelj, Puhova, Gruden. Pišof, Kobentar. Martelančeva, Oelhofer. Deleja in Likar, za odseka trgovskih sotrudnikov in sotrudnic Starin in Bojančeva, v nadzorstvo pa dr. Kosti in Lampič. Nenadna, a lepa smrt Tržič, 25. aprila Jb svoji običajni večerni uri je v soboto legel k počitku večkratni hišni in zemljiški posestnik g. Deu Josip. Kakor navadno je vzel spet dnevnik v roke, da se seznani z novicami po svetu. Koliko časa je bral. se ne ve; zjutraj ga je našla h šna pomočnica, ko mu je prinesla zajtrk, mrtvega s časnikom v roki. Pokojnik je bil star 64 let in v Tržiču, kjer je stanoval pozimi, kakor v Kovorju, kjer je imej krasno urejeno posestvo, splošno znan in pri vseh priljubljena osebnost. Kdor je hotel nasvetov iz sadjarstva, vrtnarstva ali kmetijstva, se je obrnil na ljubeznivega »strica« Jožeta, ki mu je natančno povedal, kako in kaj je treba storiti. Gospodinja, ki se je zanimala za rože po sobah, ni našla boljšega nazornega pouka, kakor so ga KULTURNI PREGLED O bistvenih problemih kulture V Ljubljanskem klubu je bilo v torek zvečer predavanje univ prof. dr. Marija Rebeka >Antika in zapad. Poizkus analize obeh kultur«. Predavalni večer j^ otvoril in zaključil z izbranimi besedami klibov oredsednik dr. Fran Windischer, ki je upravičeno mogel ob sklepu zopet poudariti, da so ninosa predavanja v tem družabnem klubu dogodek za poslušalce! Predavanje prof. dr. M. Rebeka nedvomno sodi med prva po kvaliteti in zanimivosti Predavatelj, ki je priznan kemik, je e svojo duhovito razčl-mbo dveh kultur, ki «ita si po poljubnem nazoru, duhovno sorodni pokazal svoie intenzivno zanimanje za filozofijo kulture in zgodovine. Pri nas se le redkokdo bavi e to modroslovno zvrstjo, ki jo je v glavnem vpeljal šele Herder. Dr. Rpb^k je očiten nristaš znamenitega nemškega filozofa Oswalda Spenglerja. čigar poglavitni spis »U n t e r g a n g d e s Abendlandes« v dveh zajetnih knjigah (pravkar se napoveduje 6rbsikohrvaški prevod) ie do vojni močno razgibal duhov^ ;n dosegal med vsemi modroslovnimi spisi najvišto naklado Kajpak. Spengler ie sporen. nrav tako kot ie sporen n pr Freud ■» svojo psihoanalizo, vendar pa ne nore niiiče zanikati, da ne bi oba »modna« povoj- na filozofa v marsičem razmaknila obzorij, nakazala novih poti in osvetlila — getudi enostransko — nekaterih pojmov in Doja-vov, ki eo bili prej temni in. skrivnostni. Dr. Rebek je v svojem predavanju segel k samim temeljem kulture. Kaj je kultura? Po Svjndenborgjse duša sestavnih delov v glavnem ponavlja v njihovi celoti: makrokozmos je tedai takšen, kakor mikro-kozmos, in kultura ni nič drugega, nego misel človek e skupnosti. Dr. Rebek smatra s Spenglerjem. da svetovna zgodovina ni večno se nadaljujoči proces, marveč izmena raznih kultur, ki imajo prav kakor živa bitja svojo mladost, moško dobo in starost in ki prav »ako ginevajo: danes n. pr. stojimo v jesenski ali starostni dobi favstične kulture, ki je knltira vsega zapad«. Predavatelj je nodrobno. po najbistvenejših znakih, razčlenil antično in zapadno kulturo. Njegova morfologija obeh kultur se naslanja na Spenglerjevo. V začetku vsake kulture ie vedno mythos. Predavatelj ie op^ zoril na značilne razlike med myt")iosoni starih Grkov in Nordiicev Primerjajoč mitologijo obeh kulturnih krogov, je nokaza1 globoke razlike, ki se notem odražajo na drjgih pojavih in vodijo k istemu skle-nu. Prav kakor antični in nordijski mVthos. je predavatelj primerjal med seboj tudi ko-sniogonične predstave antike, in zapada. religiozna verovanja, pojmovanje tolerance, Sut za potekFi čas in celo razlike v matematičnih in fizikalnih poimih, n. pr. v atomskih teorijah in naposled v eipfcimu kolonizacije in narodnostne strpnosti. Pri vsem tem so se ostro pokazale značilne razlike ■med antičnim in zaroadnim duhom. Za za-oadnega človeka obstoji v celotnem doživljanju sveta predvsem močni elennent volje, ki ga antika v našem smislu ni poznala. Iz nje izhaja proces, dogajanje, preosnovn. snreminianje. skratka: dinamična nodoba sveta, ki na nji sloni vsa favstična kultura. Antični Slovek pa je doživljal 6vet kot statični pojav, kot nekaj dovršenega in orner'"-mga. Pri za/nadnjaku se na vseh področjih njegovega mišlienia in ustvarjanja, zlasti r>a v duhovnosti (filozofiji, matematiki, naravoslovju). umetnosti (arhitekturi, slikarstvu. kiparstvu, glasbi) in v politično - so cialni strukturi, razodeva n*mir. hrep.;ne nje no dalfavi. no neskončnosti, občutja ne-dovršenosti. Posebno lepo je predavatelj označil globoke razlike v verstvu in v poi movaniu tolerance: antiki ie bil sve«t kult. na\ik na oostranekega nomena, dočim za-oadu svet na.ik in kult snrememliiv. Zapad ne nožna vere bre«: nasilia. medtem ko so TrSki nesniki r>oli"bno snrerniniali slik? bo-TOV RimHsni so brer nfwehn'h dn^evni^ hoiev sr>re>iem*l' tnin božanstva t>re«ranial: na kristjane, ne zaradi tega. ker so le-ti verovali v drugo božanstvo, marveč zato, keT dajale njegove zgodnje in krasne rože na njegovih oknih. Za pokojnim žalujeta dva brata in sestra, Tržič in Kovor pa ga bosta dolgo pogrešala kot težko nadomest-Ijivega svetovalca v vseh gospodarskih zadevah Rad je podpiral vsa kulturna društva, za katera je našel tudi v sedaniih časih odprto denarnico. Pokopali smo ga v torek dopoldne. Velika udeležba iz vseh slojev naroda je pričala o njegovi priljubljenosti. Naj počiva v miru! Tržič mu ohrani trajen spomin. Pravi kraj in pravo ime Beograd, 25. aprila V zadnjem času se množe pritožbe, da se pisma, na katerih naslov ni označen z našimi nacionalnimi krajevnimi imeni, vračajo kot nedostavljtiva pošiljalcem. Ugotovljeno je, da je vzrok temu vračanju nepoznavanje tujih imen pri mlajših poštnih nameščencih odnosno pri nameščencih. ki so poprej služili v krajih, kjer ta imena niso bila v tujem jeziku splošno znana. Prav tako je ugotovljeno, da so takšnega vračanja mnogo krivi tudi naši državljani sami, ker svojim dopisnikom v inozemstvu označujejo v naslovu ime kraja. ki ni v skladu z uradnim imenom. Nekatere tvrdke dado natisniti na ovitkih celo svoje naslove samo v tujem jeziku ali pa v tujem jeziku na prvem mestu: neredko se tudi vidi, da je zraven iznačbe kraja v našem jeziku Še njegovo ime v tujem jeziku. Takšno ravnanje ni samo škodljivo za naše narodne interese, temveč tudi za interese strank samih ter jim zaradi tega pisem ne morejo dostaviti. Zato je potrebno — to pa nalaga tudi državljanska dolžnost — da naši državljani v naslovih, ki jih dado svojim dopisnikom v inozemstvu, označijo naše kraje samo z našimi imeni in da se ognejo označevanja krajev v tujem jeziku, prav tako pa naj tudi ne pišejo poleg našega nacionalnega imena še tujega imena, ker se iz tega poraja napačni sklep, da so naša nacionalna imena novejšega datuma in zato neznana. Po parkih in katakombah Ljubljana. 25. iprila Z nastopom pomladi je oživelo tudi delo po mestnih parkih in vrtovih. Eno najlepših in največjih del, ki jih mestni vrtnariji nalaga nova sezona, je poleg ureditve Gradu brez dvoma razširitev parka na Muzejskem trgu. kjer so pred dnevi pričeli podirati staro obzidje s starinsko sta novanjsko hišico in opuščenimi skladišii, po katerih so doslej domovali najbednej-ši ljudje. Razen tega pa imajo vrtnarski delavci polne roke drobnih opravkov na vseh koncih in krajih. •] Velesejmska uprava, ki se že intenzivno pripravlja na svojo veliko spomladansko prireditev, jih je povabila, da ji preuredijo mali vrtni pas. ki leži med paviljoni nasproti glavnemu vhodu. Zelene grede, po katerih so nasajene vrtnice, bodo zožili, da bodo tako lahko razširili poti ob njih. Na čelu grede bodo postavili kip starega zaščitnika trgovcev. Merkurja, ki je delo akad. kiparja Toneta Kralja, na koncu pa bodo zgradili majhen bazen, ki bo razen v estetske služil lahko tudi v praktične svrhe razstavljalcem. Z ureditvijo te grede, ki bo dovršena še pred otvoritvijo velesejma, bo lice vhoda na velesejmski prostor estetsko mnogo pridobilo. Na travniku za velesejmom pa so pred dnevi pričeli z ustvarjanjem majhnega parka, katerega namen bo predvsem, da z drevjem zakrije velesejmske naprave proti robu tivolskega gozda, ob katerem je mnogo lepih razglednih točk. Pri urejanju parka na Gradu so delavci, kakor smo že svoj čas poročali, odkrili pod grajskim obzidjem rimske podzemske hodnike. Pri odkopavanju se je te dni pripetila nekemu mestnemu delavcu majhna nezgoda. Iznenada se mu je udrla zemlja pod nogami in v hipu je izginil v podzem- lje. 5« preden se je utegnil dobro prestrašiti, pa je po zavitih katakombah že priletel v gozdu pod Gradom na plan, ne da bi se mu pripetilo kaj hudega. Ti grajski podzemski hodniki postajajo čez dalje večja znamenitost. Ko bodo dela na Gradu končana, bodo podzemski hodniki odprti tudi za tujski promet in bodo brez dvo-«na deležni številnega obiska tako od strani Ljubljančanov, kakor od strani gostov. In pa zaljubljencev, kako pa. Regulacija parka na obrežju Gradaščice pred trnovsko cerkvijo bo prihodnji teden končana. Trnovčanom in Krakovčanom, ki sami premorejo zadosti lepih vrtov, ne more biti park nobena posebna senzacija. Ponosni pa so lahko, da je njihov park, ki spada zdaj med najlepše v Ljubljani, od začetka do kraja delo brezposelnih. Lani so ga pričeli graditi poplavljenci. da so ai z delom prislužili skromno pomoč v nesreči, leto« so ga dokončali brezposelni. Tako bo ta park ostal kot skromen, molčeč spomenik na dobo, ko je mestna občina znala pobijati bedo a tem, da je krasila Ljubljano. Muzejski trg bo nov kras modeme Ljubljane Ljubljana, 25. aprila Kakor smo že zabeležili, bo Muzejski trg z novo ureditvijo v smislu Plečnikovega načrta postal eden naših najlepših trgov in parkov. V kotu, ki je bil doslej od-deljen od trga s starim obzidjem, stoji nekaj visokih dreves, ki jih bodo pri regulaciji ohranili, obenem pa bodo nasadili lipe ali platane po vsem trgu. Valvazor-jev spomenik, ki stoji sredi gred pred Narodnim muzejem in ki se bo z razširitvijo trga odmaknil iz središča, bo zaenkrat Se ostal na svojem mestu. Po vsej priliki pa se bo v doglednem času izvršil samo skromen del velikopoteznega Plečnikovega načrta o ureditvi .Mu-zjskega trga. V daljni bodočnosti bo 5u-bičeva ulica, ki teče doslej od železniškega tira mimo liceja in policijskega poslopja do nunskega samostanskega zidu, podaljšana do Šelenburgove ulice. Na ta način bo Kongresni trg z Zvezdo dobil neposredno komunikacijo s tivolskim parkom. Od podaljška Šubičeve ulice se bo onstran železniškega tira odcepila poševna cesta med tivolskimi nasadi do sedanjega Cekinovega gradu, kjer naj bi po zamisli mojstra Plečnika stali instituti bodoče slovenske univerze, tako da bo od starega do novega vseučilišča neposreden prehod. Za podaljšanje Šubieeve ulice, do Kongresnega trga bi bilo treba kakšnih 6 ali 7 m samostanskega sveta in bi bilo torej treba podreti tudi vso fronto samostanskega obzidja na tej strani. Kadar bo ves ta načrt realiziran, bo postal Muzejski trg eden naših osrednjih trgov, ki bo v enaki meri služil lepoti mesta kakor prožnosti prometa. Jesenice v borbi proti jetiki Jesenice. 25. aprila Na Jesenicah se je v zadnjih letih že ponovno pokrenila misel, da je treba ustanoviti organizacijo, ki naj bi vodila boj proti jetiki. Do kake pozitivne izvedbe te misli iz raznih razlogov dolgo ni prišlo. Zato se je Glavna bratovska skladnica v Ljubljani kot nosilka zavarovanja radarskih in topilniških delavcev dravske banovine lani ponovno zavzela za to misel ter priredila 20. decembra v mestni posvetovalnici na Jesenicah anketo, ki ji je bii predmet razprava o ustanovitvi krajevne firotituberkulozne lige in dispanzerja zj esenice in okolico." Danes lahko pokažemo že viden uspeh ankete v tem, da je že ustanovljen proti-tuberkulozni dispanzer, ki posluje od 1. februarja t. 1. v bolnici bratovske skladnice enkrat na teden, pod vodstvom zdravnika specialista g. dr. Furlana z Golnika. Dispanzer je že v teh dveh mesecih pokazal, kako važna je ta ustanova v lokalni borbi proti tuberkulozi. — Anketa je tudi poverila štirim uglednim Jeseničanom nalogo, da ukrenejo vse potrebno za ustanovitev Krajevne protituberkulozne lige, ki naj bi prevzela pod svoje okrilje dispanzer ter ga upravljala s pomočjo posebnega kurato-rija. Liga se ustanavlja — prebivalstvo pa naj podpre započeto akcijo. Delo lige bo le tedaj uspešno, ako se bo prebivalstvo pozivu odzvalo kar najbolj številno, v prepričanju, da gre za skupno stvar, ki zahteva in zasluži občo podporo. Članarina znaša za rednega člana na leto 12 Din. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz josefova« gren-cica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. JU-d— 6Q se upirali kultu državnih bogov. Antični način mišljenja ee je na vseh obravnavanih primerih pokazal kot prvenstveno konkreten, snoven, medtem ko je zapadni predvsem abstrakten. Odtod tudi ahistorič-nost antike in živahna historičnoet zapada. Grški zgodovinarji so bili samo kronisti svojega časa, globljega pogleda nazaj jim je ne-dostajalo, kakor je manjkalo antičnemu slikarstvu globine, perspektive. Ni le naključje, da je umfitnost antiko dosegla višek v elastičnem oblikovanju, v dculpturi, ki je izrazito statična oblika. Predaleč bi šli, če bi hoteli naveeti vse značilne primerjave iz te analize dveih kultur, ki jo dr. Rebek itvršil prvič (v tem obsegu) v našem jeziku. Filoeofsko razgledanem j poslušalcu je bil užitek, slediti izvajanjem dr. Rebeka, kakor so sploh problemi, ki se jih je dotikal, izredno zanimivi. Kljub relativnosti vsake dokončne formulacije odpirajo mislečemu duhu ntBksnčna področja nad vsakdanji hrup povzdignjene in spon časovnih gesel osvobojene misli. Predavanje dr. Rebeka — prvega našega Spenglerianca — naj bi izšlo v tej ali oni slovenski kulturni reviji! — Čitajte revijo ŽIVLJENJE IN SVET „Goriški Slovenci" Andreja Gabrščha Kakor izvemo, je zaslužni politični histo-riograf Goriške Andrej Gabršček pravkar dovTŠkl drugi del svojega spisa ^Goriški Slo venci'. Knjiga fi že v tisku in izide junija. Drugi del bo obsegal dobo od 1901. do zarobljenja Julijske Krajine in podal še našo veliko narodno, gospodarsko in kultir-no posest 1. 1923.. ko je začel fašizem svoje uničevalno delo. Tako 6e bo tu pokazalo prv ič v celotni in pregledni sliki, na kako visoki stopnji kulture in gospodarstva ,ie. stal na5 narod, preden so ga začeli neizprosno zatirati. Gradivo o stanju Slovencev v Julijski Krajini bo razvrščeno po občinah. Gre za material, ki je razmetan po danes že nedostopnih ali pa celo uničenih virih. V knjig; bo tudi točen pregled važnejših dogodkov do 1. 1900. Imen narodnih delavcev, ki so ustvarjali narodove dobrine in ki so tako ohranjeni potomstvu v hvaležen spomin, je več tisič. Naši zgodovinarji pa najdejo za svoje namene veliko hvaležnega gradiva ali pa jim bo nakazana pot, po kateri lab ko pridejo do podrobnejših podatkov. A. Gabršček je sp;sal do polovice tidi že svojo tretjo knjigo: Tr6t in Istra. Izgre-beJ je iz težko dostopnih virov silno mnogo gradiva iz vse preteklosti teh krajev do naistarših čaeov. Posebno točno bo podana doba narodnega preporoda od 1. 1848. dalje Prva knjiga bo obsegala na 600 &traneh dobo od prve ustave 1. 1950. oziroma 1861 Ta- Domače vesti Kai nacionalizem in naša zemlja Pišejo nam: Pravo merilo nacionalne zavesti je ljubezen in požrtvovalnost do rodne grude: ohraniti narodu to, kar je njegovega. Dosti se je že med nami o tem govorilo, dosti pisalo. »Ne pesti zemlje več tujcu, dovolj jo je že ugrabil« — je stalni .-efren navdušenih govornikov. A dejanja': Kos za kosom naše najlepše zemlje pada v last tujcu. Od severne meje prihaja naslednii klic in opomin: »V zadnjem času so Avstrijci pokupili več vinograjskih posestev, ker pri naših ljudeh žal ni zanimanja in ne denarja. 30. t. m. bo ob 11 pri sodišču v Gornji Radgoni dražba lepega vinograškega posestva (nad 6 eralov) z lepo zidanico (3 opremljene sobe, kuhinja itd.), prešo in viniča-rijo; posestvo je arondirano, komaj tri četrt ure hoda od trga na najlepšem griču v Policah. Za to posestvo je silna agitacija iz Avstrije. Naši domačini Slovenci že vsi posedujejo več ali manj posestva, vendar bi pa marsikdo še dokupil, pa ne more ker se zahteva takojšnje plačilo v gotovini. Pri sosednih Nemcih je sistem, da vsako slovensko posestvo tukaj pokupijo. Lahko se reče da je štiri petine posestev v neposredni bližini državne meje že v rokah Avstrijcev. Je žalostno to dejstvo, pa resnično. že iz predvojnih časov imajo vsi bogati Radgončani, razni graščaki, Gradčani, vsi samostani in še drugi iz štajerske mnogo naših najlepših vinograjskih posestev v lasti. Ako slučajno kdo od teh kaj proda, stori to izključno Avstrijcu. Apeliramo na vso slovensko javnost, posebno pa še na premožne in bogate sloje ki razpolagajo z gmotnimi sredstvi, da se zanimajo za posest naših obmejnih krajev. Pokažite svojo narodno in državno zavednost. Tu imate najlepšo priliko! Sicer pa nakup posestev tudi ni nobena žrtev, ampak dobra naložba denarja. Vinograjska posestva nosijo vedno mnogo več. kakor drugačna naložba. To potrjujejo najboij avstrijski Nemci. — Zaželjeni interesenti dobijo vse podrobne informacije pri podružnici >Družbe sv. Cirila in Metoda« v Gornji Radgoni. Sj. ♦ Za častnega predsednika Jugosloven-ske-bolgarske lige je bil na seji ligine uprave izvoljen bolgarski poslanik Geor-gije Kjuseivanov. Predsednik Jugosloven-sko-bolgarske iige upokojeni univerzitetni iprofesor Mitrovič in ligin tajnik Pavlovič sta ga obvestila o izvolitvi. Bolgarski poslanik se je z iskrenimi besedami zahvalil za čast ter se pohvalno izražal o delovanju Jugosiovensko-bolgarske lige. ♦ Obisk francoskih gozdarjev. Konec tega meseca bo obiskala Jugoslavijo skupina francoskih gozdarjev. Program ekskurzije je urejen tako, da bodo izletniki obiskali najrazličnejše naše kraje, ki so važni tudi v gozdarskem pogledu. Francoski gostje bodo obiskali Ljubljano in Zagreb, od koder bodo odpotovali v Drenov- Predigra k operi Pčnčlope«, Debussy: »Danse saerče et danse profane«, Debussy; »Priutemps« in Franck: »Simfonija«. V orkestru bo sodelovalo 66 članov. Prodaja vstopnic od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u— Koncert Akademskega pevskega zbora v Ljubljani, ki bo v veliki dvorani Uniona 7. maja ob 20. bo nudil ljubljanskemu glasbenemu občinstvu izreden umetniški užitek. Akademski pevski zibor bo na tem koncertu podal genezo slovenske narodne pesmi, nazvane slovenska kmečka pesem. Na programu, ki je zelo zanimiv ,bodo koroške in belokrajinske narodne pesmi v priredbi naših priznanih glasbenikov. Sodeč po vnemi, s katero se je Akademski pevski zbor lotil hude naloge, podati genezo slovenske narodne pesmi od njenega početka do danes, bo ta koncert dosegel višek letošnje koncertne sezone. Prodaja vstopnic bo pred veliko dvorano Uniona od 11. maja naprej vsak dan od 8. do 12. in 14. do 18. u— Pevsko društvo »Krakovo • Trnovo« priredi za svoj 15 letni obstoj jubilejni koncert v petek 27. t. m. ob 20. v dvorani Filharmonične družbe. Minila fe zima, nastopa pomlad, gladke je Vam teče beseda... A ustna svežina ? — „Jo da •u ymI to se razume, seveda!"" Sboramad zobna krema z blagodejni• mi žarki radija. Predavanje v kemičnem seminarju. Predavanje univ. profesorja dr. inž. Krala, ki je bilo najavljeno za 27. t. m., bo 4. maja ob 18. G. profesor bo predaval v predavalnici I. realne gimnazije, Vegova ulica št. 4., o visokovrednem železu. Predavanje je dostopno vsakomur. u— Predavanje ZKD. Sokol v Mostah priredi v Sokolskem kinu 27. t. m. ob 20. predavanje. Predaval bo g. Vekoslav Figar o Julijski Krajini in njenem razvoju pod Italijo. Lepe skioptične slike. Vstop prost. u— Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani to imelo redni letni občni zbor v petek 27. t. m. v prostorih geografskega instituta na univerzi. Pričetek ob pol IS. in ne ob pol 8., kakor je bilo pomotno objavljeno. u— JNAD »Jadran«. Tovariši in tovari-šice, ki se nameravate udeležiti proslave 15 letnice obstoja SJSU »Sloge« v Celju, ki bo v dneh 5. in 6. maja, prijavite se do vštetega petka 27. t m. pri tov. načelniku prireditvenega odseka. Udeležite se proslave v čim večjem številu in navežite stike z mlajšimi tovariši, ki bodo stopili čez leto dni v naše vrste. Prireditveni odsek. u— Jadranjanke! Danes ob 12. obvezen članski sestanek zaradi ekskurzije v Celje! u— Udruženje geometrov in geodetov, sekcija Ljubljana, vabi člane, da se udeleže predavanja, ki ga bo imel vseučilišču i profesor g. Frost o novi metodi določevanja azimuta in računanja geografskih koordinat. Predavanje bo v ponedeljek 30. t. m. ob 20. v poslopju rudarskega instituta, prvo nadstropje. u— K poročilu o zborovanju JČ lige. V včerajšnjem poročilu je v listi novega ol-bora JČ lige v Ljubljani pomotoma izostalo ime drugega podpredsednika, podžupana prof. Evgena J a r c a. u— Renata Miillerjeva kot »Gospodična tajnica. V novi izdaji ZKD nam bo predvajala od jutri dalje najboljšo opereto Paula Abrahama v novi izdaji »Gospodična tajnica«. V glavnih vlogah Renata Miillerjeva, Herman Thimig in Feliks Bres-sart. Cene so najnižje: 2.50, 4.50 in 6.50. u— Milijonarjeva prijateljica je film, ki bi si ga moral ogledati vsak če že ne zgolj zaradi vsebine, potem zlasti še zaradi načina podajanja in lepote Joane Cra^--fordove. Vsebinsko je film tako dober, da ga lahko smatramo za najmočnejši filo-i. kar smo jih videli v zadnjem času. u— Po izložbah ljubljanskih trgovin s-> se pojaviil lepaki, ki vabijo na tombolo JS. Lepaki so izdelki naših podmladka r-Jev. Mnogi so prav umetniško izdelani, opazovalcev pa naj ne moti datum 13. april, ker bo tombola definitivno 29. t. m. ob 15. na Kongresnem trgu. u— Esperantisti, pridite danes 26. t. ni. k Mikliču! Predaval bo s skioptičnimi s! kami bolgarski esperantski somišljenik Pamporov 0 Bolgariji, deželi rož. Začete'c točno ob 20.30. u— Razglašanje reklamnih napisov. Nekatera podjetja se poslužujejo v zadnjem času raznih reklamnih sredstev, ki so v nasprotju s predpisi cestno-policijske-ga reda. Zato opozarja mestno načelstvo vsa podjetja na tozadevna določila cestno-policiiskega reda. Za izjemno prekoračenje teh predpisov je potrebno posebno dovoljenje ter je vložiti prošnje pri mestnem na-čelstvu. u— Nova tlakoval na dela Bieiweiso* e ce^e zahtevajo, da st zapre za vsak vozni Diomet r>ol&2 že objavljenega seklorja 'd Gregorčičeve do Erjavčeve tudi nadaljnji sektor od Erjavčeve c-»le do Nunske ulic«, ki bo od danes naprej za v6ak vozni pr mt zapri Ibtoteko se zapre z današnji ;n dnem zaradi tlakovanja del Poljanski? c > tte. in sicer od Krekovega do Ambroževe :a trga. ki ostane do preklica za vozn prt>-me* zaprt u— Hladno vreme. Pred nekaj dmevi je bilo čuti glasove, ki so se bali grozeče suše, a hitro se je vreme presukalo. Zemlja, ki je bila res že dokaj žejna je dobila dovolj moče, saj dežuje pomalen že od petka. V soboto je bilo le malo presledka, v nedeljo je ponekod spet hujše lilo, pozneje pa tudi ni mirovalo, dočim je včeraj lilo domala ves dan. Še tako mehkužni in tuli starejši ljudje so ob vročih dneh prejšnjega tedna že odložili površnike, mladina pa je pohajala okrog goloroka. Naenkrat pa je med deževjem nastopil tak hlad, da se je jelo vse spet zavijati v toplejša olj- ko bo Andrej Gabršcek za svojo sedemdesetletnico izvršil veliko življenjsko delo, ki naj ga ne »odpirajo samo ožji rojaki iz Julijske Krajine, marveč vsa naša javnost. Komorni večer „Sloge" v Ljubljani 'Sloga« se je pod vodstvom svojeig.1 ravnatelja Herberta Svetla razvila v jako agil-no glasbeno društvo, ki si je zastavilo cilj, gojiti tudi komorno glasbo in prirejali dobrodošle večere v komornem slogu. V poli ed i jek ie nastooil klavirski kvartet v za-.~? je rodil v Ivancu blizu Varaždina Gjuro Arnold, čigar osebnost je v oč»emdesetih iu devetdesetih letih stala v ospredju književnega m sploh kulturnega življenja na Hrvaškem. Dr. Arnold je bil od 1. 11391. profesor teoretične in praktične filozofije na zagrebški univerzi in je spisal ve*! mod rosi ovnih del, med njimi tidi učb?niUe za filozofsko propedevtiko. V literaturi s« je uveljavljal predvsem kot lirik. Njegove zbirke »Tzabrane pjesm?«, »Ceznuča i maštenja« in >Sa višina i dubina« eo imele nekoč mnogo čitateljev. Modernemu čitalelju predstavlja trajnejše vrednote Arnoldov? lirike 1. 1924. izišia pesniška antologija »Izabrane pje-smec. V splošnem pa se ie z nastopom Modeme znatno zmanjšal Amolckrv literarni pomen, kakor so tudi v filozofiji nj-eovi nasledniki krenili nova pota in se povzpeli preko učbenikov in drugih začetnih 6pisov filozofske literature k samostojnejšim kon-cepciiam in pomembnejšim sp;«om. To pa nj zmanjšuje zaslig. ki jih je Imel dr. Arnold za svojo dobo. Jubilant živi v zagrebški okolici. Sedmi zvezek »Našega rada* priobčiie poveetico Ksenije Prunkove »Tičke si izbira poklic« s pisateljičinimi ilustracijami Nadaljuje se po M. Gaspariju ilustrirana povest Kriste Hafnerjeve >Simnov Lioec Alojzij Novak piš? o znakih Podmiadkrr. univ. prof. dr K. Ozvald o risarskih delih svoiecra Spletnega sinčka (z zanimivimi reprodukcijami dečkovih risb!) NaHnln:ie se povest Adama Milkoviča vMedv>deV Markee«. Joža Herfort ie prispeval sliko i? prirode »Krvave prsi«, Fr. Ločniškar pesem »Umirajoča ptička«. Krajši prispevki in rubrike zaključujejo lepo ilistrirano številko. »Čehoslovaško-jvgoslovenska revija«, ki izhaja v Pragi v redakciji dr. A. Uhlira in Momčila Miloševiča iz Beograda in s podporo Češkoslov.-jugoslov. lige, je stopila v četrto leto izhajanja po majhnem presledku, ki so ga izzvale finančne težkoče; zaradi njih bo poslej izhajala v nekoliko skrčenem obsegu. Na uvodnem mestu prve številke je objavljen članek dr. An-tonina Uhlira »Naša vzajemnost kot pogoj slovanske vzajemnosti«. Članek ima programatičen značaj in so v njem poudarjene poglavitne smeri jugoslov.-češko-slov. zbliževanja v sedanjosti in bodočnosti. »Postanek narodnih slovanskih držav po svetovni vojni«, — pravi pisec, — »je mogel vzbuditi upanje, da prihaja tudi doba skupne slovanske politike ki bo v mednarodnem življenju zavzela eno prvih mest in po svoje koristila napredku evropske in svetovne družbe.« Toda v današnjem mednarodnem položaju n- mogoče verovati, da je »lahko izvedljiva skupna politika slovanskih narodov Ru sija Bolgarska in Poljska preveč hodijo po vegastih poteh, da bi mogli opaziti pr' njih slovansko politično linijo Ne vpra-šujmo se. ali je to trenutno taktika ali zabloda službenih činiteljev: verujmo da ie to v večji meri volja vladajočih nego volja zrelega slovanskega 'iudstva Vendar na burnem morili mora vedno kdo bedeti da se ne bi drugi v spanju potopili Zaradi tega je potrebno, da bi da- nes in sicer prav danes jasno umevali in uresničevali slovansko politiko vsaj tisti, ki niso padli v pasivno ravnodušnost in nemočno skepso . . .« »Češkoslovaško in Jugoslavija sta odkrito za idejo vzajemnosti. prepričani, da je naša vzajemnost in edinstvo pogoj in stopnja k slovanski vzajemnosti in edinstvu.« Pisec zahteva, da se politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje v večji meri nego doslej podredi slovanski ideji ...« Za tem programatično političnim člankom se vrste nekateri informativni prispevki. Prof. Krešimir Georgijevič piše o pokojnem B. Čosiču, Jirina Karasova govori ob petletnici smrti Josefa Holečka o njegovi stalni aktualnosti, dr. Julij Heidenreich piše o Bogdanu Popoviču. Nikola Žic obdeluje zgodovino jugosiovenske stenografije pred Antonom Bezenškom. Dr. Vinar objavlja dva prevoda iz poezij Branka Radičevicn. Ob koncu je informativno zanimivo poročilo o delovanju ČJ-lig na Češkoslovaškem. Vsekako je ta koristni časopis vreden, da se tudi pri nas čim bolj razširi! Frendenreiclior priročnik za ljudt&e igralre. Zagrebška založba 5-Sklad« (A. Freudenreich) napoveduje izdajo ki.jige »Gluma*. strokovnega priročnika za ideologijo t^r za teoretično in praktično izvedbo ljudske igre Knjiga bo nekak uvod v igralsko in režisersko umetnost in bo dobro rabila ne le poklicnim igralcem. marveS ta kisto diletantom Obsegala bo 300 strani in množico slik Kakor izvemo, je bila pravkar dana v eubskribcijo. iačila. Po hribih je včeraj tudi snežilo. Posamezni lastavičji pari, ki so že v naših krajih, se skrivajo v zatišjih, pa tudi kukavica, ki smo jo že čuli v naših goadih, je za enkrat onemela. Hladno vreme pa seveda ne more trajati dolgo. Kakor hitro se spet zjasni, se bo odela priroda v še bujnejše zelenje in cvetje. u— Park na bregu Gradaščice. V zvezi 2 regulacijskimi deli na obrežju Gradaščice ob Trnovem smo svoj čas zabeležili, da bi morala mestna občina pridobiti za javne namene tudi travnik, ki leži pod nivojem Dobrilove ulice ob levem bregu Gradaščice in ki je last križevniškega reda. Zdaj je g. prior Učak kot gospodar križevnišikih posestev odločil, da sme mesto ta kos zemlje uporabiti za nasade, ki jih mestni vrtnarji urejajo v tem kotu Ljubljane, tako da bo tudi v tej dolinici zrasel majhen intimen vrt. Po tej lepi gesti predstavnika križevniškega reda smemo najbrž upati, da bo mestna občina z majhno žrtvijo od svoje strani našla primeren način, da preide travnik v javno »a« in da bo v prelepi dolinici v dogled-nem času zrasel javen park, ki bo privabljal ljudi od blizu in daleč in ki bo lahko biserček med ljubljanskimi parki. u— Nogo mu je strlo. Posestnikov sin Anton Kisu iz Podtabora pri Vidmu je v ponedeljek nakladal hlode. Pa mu je težak hlod padel na levo nogo in mu z»meč-kal kost. Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico. Tja so spravili tudi dveletnega Venčeta Krašovca iz vasi Pricerkvi pri Dobrepoljah. Otrok je bil padel in se hudo poškodoval na glavi. Iz Celja e— »Bratje Karamazovi« v celjskem gledališču. Ljubljanska drama je ob zaključku svojih gostovanj v abonmaju v tej sezoni uprizorila v torek zvečer v Mestnem gledališču Dostojevskega »Brate Karamazove« v zgoščeni, a psihološko in vsebinsko zelo tehtno in učinkovito izvršeni dramatizaciji Cirila Debevca. Karamazovstvo. plemenitost in nizkotnost v človeku, silna borba med najvišjimi ideali in najglobljo propa" 1 os t jo, zanikanje in iskanje boga in večnosti v relaciji do človeka, je dob'!o v dra matizaciji krepak odraz in verno podobo psihološko in idejno uprav elementarne Miovi romana. Uprizoritev tega dela je gotovo kulminacija letošnjih stvaritev ljub »janske drame in je tudi v Celju dosegla velik uspeh. Režija g. C. Debevca je bila temeljita, poglobljena 'n je zelo skrbno podala mogočne psihološke like Nepozabne ostanejo kreacije gg. Skrbinška (Mitja). Debevca (Alojša). Kralja (Smerdiakov) Cesarja (stari Karamazov) in tudi lana ter g e. M Danilove (Grušenjka) in gdč Boltarjeve (Katja). Mojstrsko sta bila tudi podana govora državnega pravdnika (g-Lipah) in zagovornika (g Gregorin) V epi-zodnih vlogah sta nastopila gg Potokar in Murgelj. Moderni sceneriji z zavesami je dala scenam primerna ilummaciia učinkn vit povdarek. Zvezo med scenami je podajala zelo posrečeno ga Marija Vera kot lektor. Gledališče je bilo nabito polno. Ce Ije je doživelo večer prave, visoke gledališke umetnosti e— O diplomatskih borbah Male antante v novejši dobi bo predaval danes ob 20. minister v p. in odvetnik g dr Veko-slav Kukovec iz Maribora v mali dvorani Narodnega doma. Predavanje priredi celjska podružnica JC lige. Opozarjamo na to aktualno in zanimivo predavan'* e— Aranžerski tečaj. Pripravljalni odbor Društva za dekoracijo in reklamo v Celju priredi v začetku meseca maia praktični tečaj za dekoriranje izložbenih oken. e— širši odbor občinske organizacije JNS za Celje — okolico bo imel v ponedeljek 30. t. m. ob 19.30 sejo v gostilni »Skalna klet« Udeležba vseh odbornikov obvezna. e— Obdukcija trupla Silvestra Žibovca s Krničkega vrha pri Lučah ki so ga našli v ponedeljek popoldne v Savinji na Ljubnem utopljenega z ranama na glavi in pri desnem očesu, je bila izvršena v torek popoldne. Obdukciia je pokazala, da je bil Zibovc, ko je padel v Strugah pri Lučah v Savinjo, še živ. Obe rani je dobil najbrž v vodi. ki je metala trunlo ob skale. Gre torej za smrtno nesrečo. Orožništvo je sprva aretiralo več fantov a jih je kmalu izpustilo. Ura. verižica in denarnice so padi* očividno Zebovcu v vodi iz žepov, ker se je njegova obleka ob pečinah na več mestih raztrgala. e— Policija je aretirala 40 letnega brezposelnega rudarja A. J. iz Drenskega rebra v šmarskem srezu. ker je 1. 1929 ogoljufal trgovko Podrenikovo v Hrastniku za riOO Din. Aretirano* so izročili okrajnemu sodišču. e— Srečke so prispele! Srečke II. razreda drž. razredne loteriie so prispele in se dobijo v r>odružmci »Tiitra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 opereta -»Bodi moja!« in zvočna predigra. Iz Maribora a— Krajevna organizacija JNS za IV. mestni okraj je imela te dni sejo. na kateri je poročal tudi predsednik okrožnega odbora Pri debati je več govornikov naglašalo potrebo intenzivnejšega dela Omenialo se je tudi pomanjkanje konstruktivnega duha in veselja do pozitivnega dela pri velikem delu današnje mladine. Organizacija bo za članstvo in somišljenike priredila ciklus predavanj na katerih se bodo obravnavali problemi političnega, gospodarskega •n socialnega značaj« Iz vsega delovanja odbora je razvidno, da vladata v IV mestnem okraiu borben duh in močna volia. zgraditi trdnjavo močne državljanske za- vesti. .. a— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 27. t. m. bo predaval o bolgarski prestolnici Sofiji odlični noznavalec slovanskih narodov profesor g. Jan 5edivy Pokazal bo mnoge skiontične slike. Vsakdo, k; je enkrat videl Sofijo, se ne moie načudit' pestrosti tega v«nr>} orientalskega in napol evropskega mesta. V ponedeljek 30. t. m pa bo rsredaval ravnatelj »Potnika« na Su-šaku g. Vrignanino o lepoti gornjega Jadrana Lepe skioptične slike To predava nje bo za učence mariborskih šol v toret ob 17. a— Lep večer zelene bratovščine. V torek je bil pri »Orlu« družabni večer mari borske podružnice SLD ki se ga je udele žilo lepo število lovcev V okviru družab nega večera sta bili tudi dve zanimivi pre* lavanji G Vlad-mir K«pus z Liubliane 'e orisal zgodovino lovstva v naš;h krajih in naglasil. da so dobra lovišča tam kier so 'obri lovci. V drugem predavanju pa te opisal upokojeni polkovnik g. Margetič iz Maribora lov na divje svinje in pripovedoval tudi svoje zanimive dogodovščine. a— Protestno zborovanje brivskih pomočnikov in pomočnic. Ker so brivski mojstri sklenili, da bodo uvedli s prvo nedeljo v maju spet nedeljsko delo, sklicujejo brivski pomočniki in pomočnice za četrtek ob 20. v Delavski zbornici protestno zborovanje. a— IV. Pedagoški teden. Od 30. t. m. do 5. maja priredi Pedagoška centrala svoj IV. pedagoški teden, ki je namenjen poglobitvi domače vzgoje. V čisto izpreme-njenih razmerah je treba uveljaviti preizkušene izsledke znanstvenega in praktičnega pedagoškega udejstvovanja. Vrhu tega se je pokazala živa potreba, da si v teh hudih časih poiščeta dom in šola skupne smernice ter da iščeta v iskreni vzajemnosti skupna pota za uresničenje svojih namer, vzgojiti naraščaj, ki bo sposoben in voljan, se plodonosno včleniti v sestav družbe in življenja. Zato vabi Pedagoška centrala vso vzgojno zainteresirano javnost, da v čim večjem številu poseča predavanja, ki bodo od ponedeljka 30. t. m. do sobote 5 maja, vselej ob 20. v Veliki dvorani Kazine Na sporedu bodo nastopna predavanja: v ponedeljek 30. t. m. dr. Poljanec : Svoboda in avtoriteta v vzgoji: v torek 1. maja: Matija Senkovič- Otrok in knjiga: v sredo 2. maja: Koprive: Snort in vzgoja; v četrtek 3. maja: Josipina Mli- naričeva: Dekliška vzgoja; v petek 4. maja: I;ran Martine: Izbira poklica; v soboto 5. maja: Gustav Šilih: Nova pota roditeljske vzgoje. Prostovoljne prispevke hvaležno sprejema Pedagoška centrala v kritje stroške*-. a— Pomembna gospodarska anketa. Deset članov gospodarske sekcije Češkoslo-vaško-jugoslovenske lige v Brnu je prispelo na poučno ekskurzijo v našo državo in se sestalo včeraj z gospodarsko sekciio mariborske JČL. Pozdravljati je, da lige delujejo tudi za gospodarsko zbližanje obeh slovenskih narodov. a— Poučni izlet obrtnega naraščaja. Mariborsko slovensko obrtno društvo priredf v nedeljo 29. t. m. poučni izlet za vajenke k Sv. Urbanu. Izleta se bo udeležil tudi učiteljski zbor obrtne nadaljevalne šole, vljudno vabljene pa so tudi vse mojstrice in pomočnice. Zbirališče bo v nedeljo ziu traj ob 7. pred samostanom šolskih sester v Gosposvetski ulici. a— Včerajšnji živilski trg je bil zaradi slabega vremena srednje založen in ohi-skan. Domači vrtnarji so prinesli na trg že letošnji grah v stročju in ga prodajali po 10 do 12 Din kg. Na trgu je bil tudi že letošnji krompir kg po 10 Din. Cena jajcem je spet padla in so prodaiali 3 zn 1 Din Na Vodnikovem trgu so prodaio!i krompir po 3.50 do 4.50 Din za merico. Italijanske solate je vedno mani na trgu. ker io ie izpodrinila cenena domač* za izvedbo sanacije. Valorizacija zlata avstrijske Narodne banke pa bo pomenila prehod k novi zlati pariteti odnosno devalvacijo. Dalekosežna sanacija dunajskih velebank se bo izvršila za nazaj z dnem 1. januarja 1934. S prevzemom Bankvereina bo dunajski Kreditanstalt dobil tudi novo ime, ln sicer »Osterreichische Kreditanstalt und VViener Bankverein«. Delniška glavnica novega Kreditanstalta bo povišana od 142 na 167 milijonov šilingov. Od tega bo 97 milijonov šilingov domačega avstrijskega kapitala (skoro v pretežni meri v posesti države), 70 milijonov prioritetnih delnic Je pa že sedaj v posesti inozemcev. = Konkurz je razglašen o imovini trdke »Trolist«, droge, kemikalije, in destilacija, družba z o. z. v Logatcu (uprav, mase Artur Mrevlje, javni notar v Logatcu; jrrvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Logatcu 4. maja ob 9., prijavni rok 1. junija, ugotovitveni narok 6. junija). — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Franceta Zmit-ka. trgovca v Boh. Bistrici, trgovca z deželnimi pridelki, mlinskimi izdelki, sirom in maslom (poravnalni upravnik Vladimir Krištof. odvetnik v Radovljici; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Radovljici 30. maja ob 9., prijavni rok do 25. maja). = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 400 kub. metrov lesa. — Dne 30. t. m. se bo vršila pri komandi mesta v Slov.. Bistrici licitacija glede dobave drv. Dne 2. maja se bo vršila pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave ognjegasne črralke. = Oddaja instalacije vodovoda se fo vršila potom licitacije 3. maja pri inženjerskem oddelku komande dravske diviziiske oblasti v Ljubljani Borze 25. aprila. Na ljubljanski borzi se je danes deviza Newyork nekoliko opomogla. Za malenkost višje notirata tudi devizi Trs! in Berlin \vstrijski šilingi se v privatnem kliringu nadalje dvigajo in notirajo dane6 9.37 do 9.47 (v Zagrebu promet po 9.4850. v Beogradu po 9.47 m 9.45). V angleških funtih ni bila v privatnem kliringu danes zabeležena notacija na ljubljanski borzi, v Zagrebu pa i*' bil promet po 253.20 in v Beogra-•ij po 254.50 in 254.25. Grškj boni so bili ia ljubljanski borzi zaključeni po 34 (v Za-rrebi in Beogradu 33 blago), za španske oezete pa ie nadali- oovpraševan.ie na !jub-'ianski borzi no 6.40 NTa zagrebškem efektnem tržišču ee ie Voina škoda danes trgovala po 3^)5 in 307 (v Bfogradu po 307 50) Promet je b;l nadalje v 7°/» investicijskem posojilu po 72 (v Beogradu po 71). v 4"/» agrarnih obveznicah no 37.50 in v 7*/o Blairovem posojilu po 50.50 in 50 Devize. Ljubljana. Amsterdam 2316.51 _ 2327.87. Berlin 1336 80—1337.60. Bruselj 801.07 do 805 01. Curih 1108.35—1113.85, London 174.36—175.90 Newyork 3365.22—3393.48, Pariz 225.88-227, Praga 142.07—143.03, Trst 290.68—293.08 (premija 28 5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.37 do 947 Curih. Pariz 20.38. London 15.80. New-Fork 307. Bruselj 72.25. Milan 26.2850, Madrid 42.25. Amsterdam 2n9. Berlin 120.85. Dunaj 5715. Stockholm 81.45. Oslo 79.35. Kobenhavn 70.55. Praga 12.8350. Varšava 58.32 Bukarešta 3.05 Dana j. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd 10.80 London 27.63. Milan 45.76, Newycrk 534.95. Pariz 35.60. Praea 21.78. Curil 174.30. 100 S v zlatu 128 S pap Efekti Ljubljana. Vojna škoda 305 - 308, 7*/« investicijsko 70 _ 72. 7°/« Blair 50.50 — 51, fif/o Blair 52 — 53, 7% Drž. hipotekama banka 65 — 67. 4°/« agrarne 34.50—35.50. &>/o begluške 53.75 — 54.50 Zagreb. Državne vtednote: Vojna Skoda 307 - 309. 7®/o investicijsko 71 — 72. 4"/o agrarne 36 - 37.50. 7®/o Blair 50.25 — 51, 6°/« begluške 53 50 — 54.25; delnice: Priv. agrarna banka 207 — 210. Šečerana Osijek 160 bi.. Trbovlje 98 — 100. Beograd. Vojna škoda 307.50 zaklj.. 7*/o investicijsko 71 zaklj.. 6% begluške 54 zaklj.. 7% Blair 50 zaklj.. Narodna banka 4100 zaklj.. Priv. agrarna banka 213. '10 zaključek. Dunaj. Državne železnice 14.15, Ruše 7, Trboveljska 11.10, Alpine-Montan. 11.35 Še-čerana 16 Blagovna tržišča ŽITO. + Ljubljanska borza (25. t. m.) Tendenca za žito mirna. Zaključen je bil 1 vagon korize. — Nudijo ee (vse za slovensko unstajo plačljivo v 30 ineh): pfieui ra (po ml^vAk' tarifi* b»5ka 79-80 kc po 145 - 147.50; banatska. 77 kg po 150 do 152.50; koruza (po navadni tarifi): nova ča6u nrimerno suha s kakovostno • --mcijo ta april po 117.50 — 120; nova. popolnoma suha. za maj po 125 — 127.50; moka: baška .0« po 240 — 242.50 banalska iki 250 do >59 + Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Tendenca omahujoča, promet je bil slab. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, srednje-baška, sremska 96 — 98; okolioa Sombor 95 — 97; sremska 98 _ 100; gornjebaška 97 — 99; baška potiska in ladja Tisa 100 do 102: baška ladja Besej 99 - 101: gor-njebanatska in južnobanatska 93 — 95. Oves: baški 54 — 56; banatski 53 — 55; siemski in slavonski. 65/66 kg 72.50 — 75; pomladni. 67/68 kg 82 — 84. - Koruza: baška in sremska stara 74 — 76; nova s kakovostno garancijo 68 — 70; nova za mai 70 — 72; banatska nova z gar. 66 — 68 ba.ško ladja Begei 69-71; ladja Tisa. Du-nav 70 - 72. — Moka: baška. banatska „0c« in »Ogg« 165 - 185; >2« 145 — 165: ♦5f 125 - 145; >6« 107.50 - 117.50: »7< 80 _ 90; »8« 80 — 85: sremska. slavonska ,0"« in oOgg« 162.50 - 4 72.50: >2« 142 50 io 157 50 %5t 129 50 _ 142 50: »6« 105 do 115: »7« 80 - P5 Otrobi: baškj 71 — 73* SanatsV; - 70 + Bnštan«fc.i terminfka borza (25 t m.) Tendenca slaba Promet srednji. — Pšenira: n mai 9 44 - 9.46. za iunif 9.29 do 9.30: koruza: za mai 9.12 — 9.15, za julij 9.50 — 9.52 Nujno pomoč po aapornem delo vam prinaša SLOANOV LINiMENT. Bre« vdrgavanj* pronikne SoaiKK L:n:ment v k&i-o, rplhra naravnost u* vznemirjtuo mioičevje in ranjtjie de!« in odpravi bo!e{'ne. Cj^orab ;ajte Sloznov Liniment zoper revmatiiem, i«hi«£, t>o!<*f:ne v križu. bolečine v ledjih, boiečine dW>t«>rzi> in kont-trtije io zoper vee vnpte bolečin miiičer;«. Dobiva se v vseb lekarnah in drogerijah. M IM^E N°T ODPRAVI BOLEČINE Odobreno od min. eoc. po), io nar. zdrav;a S. br. 4-107 od 35. marca 193-2. L 120 Uspehi marljivega ljubljanskega pevskega društva Ljubljana, 25. aprila Sinočnji 26. redni občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon« je bil zelo zadovoljiv dokaz, da se v tem društvu zbirajo pevci in pevke z veliko ljubeznijo do narodne in umetne pesmi in do vsega dela, ki ga narekuje prospeh društva. Pred sednik g. Lojze Drenovec je v nagovoru umestno poudaril, da je društvo aktivnejše v vsakem pogledu, kakor še v nedavni preteklosti. Vendar pa bo treba še boli navdušenega dela. da osvoji društvo mesto in razred, ki ga je že imelo tudi na koncertnem odru. Predsednik se je spom nil pred letom umrlih članov, posebej še v nedeljo pokopanega častnega člana skla datelja o. Hugolina Sattnerja. V poča^če-nje umrlim so se zborovalci dvignili s sedežev in vzkliknili: »Slava!« Predsednik je nato odlikoval gg. Jožeta Grilca in zastavonošo Kobilico za njuno 151etno sodelovanje v društvu s posebno iskreno pohvalo in zahvalo. Tajnik g. Drašler je predvsem povedal, da šteje zbor 75 rednih članov ter je imel v teku leta 113 pevskih vaj zraven pa so bile še posebne vaje »Zvonovega« okteta Oktet je napravil turnejo po avstniski Koroški, ki je služila v prvi vrsti narodni propagandi Tajnik je nato podrobno omenjal prireditve in nastope celotnega zbo ra O stanju blagajne je poroča! g. Lojze cumbar. Tudi Ljubljanski Zvon se mora boriti s finančnimi težkočami. vendar pa je stanje le še zadovoljivo. G. Jamnik je nato poročal za arhiv in založbo »Zborov«. Vrednost založbe znaša okrog 52 000 Din. G. Zorko Prelovec pa je kot artistični vodja izvajal, da se je glavno delovanje osredotočevalo v koncertnem življenju, poleg tega je zbor neštetokrat nastopal v sodelovanju pri drugih narodnih in dobrodelnih prireditvah ter pošiljal lepe pesmi v svet tudi preko radia. Zbor ima izredno dober glasovni material, posebno pa zborovodjo veseli, da se je zateklo pod okrilje »Ljubljanskega Zvona« toliko mladih pevcev in pevk, ki imajo ljubezen do pesmi in voljo do pevskega študija. Važno poglavje v delovanju društva je seveda založba skladb in pa glasbeni list »Zbori«, ki je letos na tihem prav skromno obhajal lOIetnico svojega izhajanja. Po poročilih revizorjev so sledile volitve novega odbora. Izvoljen pa je bil ves stari odbor s predsednikom g. Lojzetom Drenovcem na čelu, v odbor pa je bila kooptirana še agilna pevka gdč. Mila Bon-čarjeva. Nato so bili nagrajeni še najprid-nejši in najvnetejši pevci, ki niso zamujali nobenih skušenj. Razvila se je debata, kako doseči v društvu še večje uspehe, nakar je bil občni zbor zaključen. Radio Četrtek. 26. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: O človeka (dr. Božo Skerlj). — 18.30: Srbohrvaščina. _ 19: Plošče po željah poslušalcev. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Prenos koncertnega večera iz Beograda. — 22: Cas, poročila, 'ahka glasba. Petek. 26. aprila. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Otroške pesmi poje mladinski pevski zbor. — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas. plošče. _ 18: Radio - orkester. — 18.30: Sodobni problemi socialne politike (dr. Ba-jič). — 19: Francoščina. — 19.30: Izleti za nedeljo (dr. Andrejka). — 20: Prenj«s opere »Pikova dama« iz Zagreba. V odmoru napoved časa in poročila. BEOGRAD 17: Orkestralen in pevski kon-p.rt. _ 19: Plošče. — 20: Prenos opere iz Zagreba. — 22: Lahka in plesna glasba. — 7AGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20: Prenos opere >Pikova dama« iz gledališča. — PRAGA 19.20: Slovaške pesmi. — 20: Smetanov slavnostni konert. — BRNO 19.20: Zabaven program. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — DUNAJ 12: Mešan glasbeni program. — 16.10: Orkester. — 17.30: Koncertna ura. — 19.15: Godalni kvartet. — 20.55- Dunajski simfoniki. — 22.15: Plošče —BERLTN 19: Klavirski koncert. _ 21.20: Brabmsov koncert — 22- Nočni koncert iz Monakovega - KČNTGSBERG 19.30: Violinski in orgelski koncert _ 21.15: Klavirski koncert. — 22.3n: Onemi orkester — 23 30: Plošče. — MOHLACKER 21.15: Or kestralen koncert. _ 22.40: Koncert iz Mo nnkovega. - 24: Plošč*. - BTTr>TMPEŠT.4 17 30: Klavirske skladbe - 1930: Premvs opere iz gledališča. — 23: Koncert ciganske kapele. — RIM 17: Vokalen in instnm°n talen koncert. — 20.45: Orkestralna glasbi GOSPODARSTVO razlika nasprot marcu 1933 % Stanje zaposlenosti v dravski banovini Kakor smo že pred tedn poročali je bi lo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani v marcu zavarovanih 74.106 članov, to je za 3312 več nego lani v istem mesecu in za 1025 članov več ne go v marcu pred dvema letoma. Od februarja na marc se je najbolj povečalo število pn gradnjah nad zemljo zaposlenega delavstva in sicer za 732 ali za 71 odst.. kar ie v zvezi s pričetkom nove gradbene sezone Znaten prirastek je za beležit' tud pr gozdno-žagarski industriji ra sicer za 543 ali za skoro 10 odst Nadalje beležijo pr rastek zavarovanih Manov tek stilna industrija za 301 ndustrija kamenja in zemlje za 356. občinski obrati za 160 oblačilna ndustrija za 194 »n čevljarska in dustrija za 127 Če primerjamo stanje zaposlenosti v po sameznih strokah v letošnjem marcu s sta njem v lanskem marcu, tedaj dobimo na" slednjo sliko: število članov gradnja cest in vodnih zgradb 2450 tekstilna ind. 12.110 obč. obrati 1739 kemična ind. 1677 grafična ind 1119 lesna ind 6171 papirna ind. 1904 ind. gradb mat. 2647 živilska ind 3605 usnjarska ind. 1532 kovinska ind. 6065 hišna služinčad 8412 oblačilna ind. 4064 gostišča 2934 čevljarska ind. 2712 predelovanje lesa 3137 gradnje nad zemljo 1762 trgovina 3216 Kakor nam kaže gornja tabela, je v primeri z lanskim marcem najbolj zaostala zaposlenost v gradbeni stroki m v industn ji za predelovanje lesa Dejanski padec za poslenosti v trgovin p« bi se dal šele ugotoviti. ko bi nam bili na razpolago podatki Trgovskega boln in podp društva, kajti znaten del padca je gotovo pripisati prestopanju trgovskih nameščencev od Okrožnega urada k Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu. Večina vse ostalih strok pa beleži ugodnejšo zaposlenost nego lani. Gibanje cen na drobno Studijski oddelek Narodne banke ie pravkar objavil podatke o gibanju cen na drobno v mesecu marcu. Splošni indeks cen na drobno (v Beogradu) znaš« v marcu 71.9 nasproti 72.0 v februarju in 75.9 v lanskem marcu. Indeks se je torej od februarja na marc za malenkost zmanjšal Za marc kaže statistika v primeri z ustre-zajočimi številkami za prejšnji dve leti naslednje delne indekse: marc prehrana: 1932. 1933. 1934. kmet. proizvodi 84.7 70.4 68.5 obrtni proizvodi 76.6 77.6 68.5 kolonialno blago 80.2 70.8 83.4 skupaj prehrana 80.5 75.9 73.5 oblačila 72.6 77.8 77.3 kurjava, razsv. 82.2 76.2 73.6 razno 77.9 78.8 78.1 splošni indeks 79.2 75.9 71.9 Gornje številke nam kažejo, da se naš nivo cen na drobno navzlic oslabitvi dinarja ni prav nič dvignil, temveč so cene celo v splošnem nižje nego lani in predlanskim, zakaj letošnji indeks cen na drobno je v marcu znašal 71.9, dočim je znašal lani »v marcu 75.9 in predlanskem v marcu 79.2. Nasproti marcu 1932. je torej sedaj r.aš nivo cen na drobno za skoro 10 odst. nižji. + 629 +2411 + 343 + 177 + 94 + 484 + 127 + 165 + 144 + 59 + 118 + 142 - 25 - 58 - 191 - 478 - 283 - 562 + 34.5 +24.9 +24.6 + 11.8 + 9.2 + 8.5 + 7.2 + 6.7 + 4.2 + 4.0 + 2.0 + 1-7 - 0.6 - 2.0 - 6.6 —13.2 —13.8 —14.9 Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 22. aprila zaznamuje občutneje povečanje zlate in devizne podlage, in sicer za 12.3 na 1863.2 milijona Din. T.idi devize, ki se ne vštejejo v podlago, so za malenkost narasle, in 6icer za 0.8 na 35.2 milijona Din. Prav tako se je, kakor običajno proti koncu meseca, povečalo stanje kovanega denarja v niklja in srebru za 27.2 na 295.6 milijona Din. Menični portfelj, ki je v prejšnjem izkazu po v^čtedenskem nazadovanju zabeležil malenkosten dvig, je v tretji četrtini aprila ponovno nazadoval za 10.6 na 1619.3 milijona Din. lombardna posojila pa so "»tala v glavnem nespremenjena in znašajo 237 milijonov Din. Obtok bankovcev se je zopet zmanjšal za 10.8 milijona Din in ie dosegel noTo rekord no nizko efanie 4121 milijonov, to ie za Ul'1 miliionov D»n mani kakor lani oh istem času in za "29 miliionov mani nesro pred dvema letoma. Povečale na so se obvezna sti na pokaz. in sicer za 44.9 na 1119.5 mi lijona Din (pri tem so vloge na žirovnih računih narasli za 18.9 na 454.9 milijona Din). Ponovno zmanjšanje pa beležimo pri obveznoetih z rokom (kjer se knjižijo pred vsem blagajniški boni in dolgovi v inozem stvu), in sicer za 22.6 na 966.9 milijona Din Kritje obtoka bankovcev in obveznost; na pokaz v zlatu in devizah je ostalo nespremenjeno 35.55 %. kritje v samem zlatu pa znaša 33.27 °/o (po zadnjem izkazu 33.48 %). Stanje na dan 22. aprila je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanj j na dan 15. aprila): aktiva: Podlaga 1863.2 (+ 12.3). od tega v zlatu 1743.9 (+ 0.5). v valutah 0.1 (+ 0.1). v d-vizah 119.3 (+ 11.8); devize izven podlage 35 2 (+ 0.8); kovani denar 295.6 (+ 27.2) oosojila na menice 1619.3 (— 10.6): lom bard 295 6 (_); stari državni dolg 17177 (+ 0.1) začasni državni avans 600.(1 ( —) pasiva: obtok bankovcev 4121.0 (— 10.8) obveznosti na ookaz 1119.5 (+ 44.9) od te ra nasproti državi 7.5 (— 0.3). po žirovnih računih 454.9 (+ 18.9). po raznih računih 657.0 26.4); obveznosti z rokom °K>6P (- 22.6). Emisija blagajniških zapisov zagrebške občine zagrebška občina bo v četrtek obiavila poziv na vpis blagajniških zapisov v višini 50 milijonov dinarjev. Pretekli teden so se mudili v Beogradu zagrebški župan dr. Krbek, generalni direktor Gradske štedio-nice Erber in občinski svetnik Marko Bau-er, ki so posetili finančnega ministra Djor-djeviča in trgovinskega ministra Demetro viča zaradi odobritve gornje emisije. Ta odobritev je že izdana in je zagrebška ob čina takoj pristopila k emisiji tega posojila. Namen gornjega posojila je edino ta. da se znova vzpostavi likvidnost in da se razbremeni Gradska štedionica. To srednjeročno posojilo mestne občine bo predloženo javnosfi na vpis 1. maja Emisijski tečaj bo znašal 97 Din za 100 Din nominala. obrestna mera bo 5 odst.. amortizacijska doba pa 10 let z vsakoletnim žrebanjem. Predvsem se bo to posojilo vpisovalo s hranilnimi vlogami pri Gradski štedionici. tako da gre prav za prav za konverzacijo dolga, ki ga ima zagrebška mestna občina pri Gradski štedionici v javni dolg mest« v obliki desetletnih blagajniških zapisov. Vlagatelji Gradske šte dionice bodo torej lahko po lastni uvidevnosti pretvorili svoje terjatve nasproti Gradski štedionici v take blagajniške zapise zagrebške mestne občine. Kakor rečeno, bo celotna emisija šla v prid Gradske šte-dionice. Kolikor bo vnisano teh blaga i-niških bonov z vlogami Gradske štedioni ce. bo to imelo za posledico na -ni strani zmanjšanje dolga zagrebške občine naspro ti štedionici, na drugi strani pa zmanjšanje obveznosti štedionice nasproti vlagateljem. Kolikor pa bo vpisano tega posojila v gotovini, bo ta sredstva prav tako dobila Gradska štedionica in se bo za isti znesek zmanjšala terjatev štedionice nasproti občini. Transakcija bo torej koristi la tako štedionici. kakor tudi občini in vlagateljem. Z« občino pomeni transakci-ia zmanjšanje obresti del svojega dolga (le amortizacijska doba bo krajša), Gradska štedionica bo precej razbremenjena svojih obveznosti, vlagatelji pa bodo prejeli namesto svoje vloge pri Gradski štedionici doher srednjeročni papir, ki jim bo donašal nekaj več obresti. Gospodarske vesti = K fuziji dunajskih velebank. Kakor smo že včeraj poročali, je bila sklenjena fuzija med dunajskim Kreditanstaltom in VViener Bankvereinom; istočasno je bil sklenjen prevzem vseh likvidnih bančnih poslov tretje dun. velebanke Niederosterreichi-sche Eskomptegesellschaft od strani Kreditanstalta. Izvedba te transakcije bo zlasti obremenila avstrijsko Narodno banko. Bankverein ima sedaj pri avstrijski Narodni banki za 60 milijonov šilingov meničnega dolga. Za pokritje tega dolga bo avstrijska Narodna banka dobila za 25 milijonov šilingov delnic Kreditanstalta, približno 19 milijonov bo moral Kreditanstalt plačati Narodni banki v gotovini, 15.7 milijona šilingov pa bo morala utrpeti Narodna banka sama. Glede slične ureditve dolga, ki ga ima Eskomptegesellschaft pri Nar. banki, še ni dosežena popolna jasnost Kreditanstalt bo prevzel za 70 milijonov Din terjatev Eskomptegesellschaft in v enaki vsoti hranilne vloge tega zavoda, žrtve, ki jih bo morala utrpeti avstrijska Narodna banka zaradi sanacije, se bodo krile z valorizacijo zlatega in deviznega zaklada avstrijske Narodne banke ki se danes -ačuna še po prejšnji zlati pariteti Avstrijska Na rodna banka ima danes za r>krog 190 mi" ionov šilingov zlata, z devizami pa zna *a zaklad skupaj okrog ?50 milHnnov Va lorizacija tega zlata po tečaith ki ^e pla čajo v privatnem kliringu (s prihitkoro 2P odstotkov), bi dala okrog 70 milijonov Š!-lingov knjižnega dobička, ki bo zadostoval Živlienie na Marsu in Veneri Vprašanje kisika na planetih V znani angleški reviji »Popular Astro-nomy« je napisal zvezdoslovec Frederick Leonard članek, ki se z biološkega stališča bavi z vprašanjem, da-li je na drugih planetih življenje možno. S tega stališča prihaja učenjak do zaključka, da je življenje vezano na določene ozračne temperaturne pogoje. Najvažnejši sestavini ozračja sta kisik in vodna para. Na naši premičnici je ta pogoj izpolnjen v najvišji meri Kako pa je z drugimi bližnjimi nebesnimi telesi? Na Mesecu po modernem znanstvenem naziranju sploh ni nobene življenjske možnosti, kajti v teku enega meseca nastajajo tam temperaturne razlike med 120 stopinj vročine in 100 stopinj mraza. Tudi na Mer- kurju je življenje izključeno, kajti ta mah planet sploh nima ozračja, zato vlada njegovi, proti Soncu obrnjeni strani do 350 stopinj vročine, na nasprotni strani pa približno temperatura absolutne ničle ali skoraj 273 stopinj pod ničlo. Veliki planeti našega osončja, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun nimajo trde površine. V njihovi notranjosti vladajo po vsej priliki temperature žarečih teles, na površini od 150 do 200 stopinj pod ničlo. Torej je življenje tu popolnoma izključeno. Na planetu Plutonu, ki so ga odkrili pred štirimi leti in ki je kakšnih 6 milijard kilometrov oddaljen od Sonca, tudi ni življenjske možnosti, saj znaša temperatura na njegovi površini kakšnih 40 stopinj nad absolutno ničlo. Ostaneta samo Se Mart in Venera. Spočetka so menili, da na Veneri sploh ni kisika, toda astronom Adama z zvezdarne na Mountu Wilsonu je ugotovil, da ga je v nizkih ozračnih plasteh tega planeta dovolj, da bi se življenje lahko razvijalo. Poleg tega ima Venera tako gosto ozračje, da ne morejo vladati na njeni površini niti prevelike, niti prenizke temperature. Slabše pa je s popularnim Martom. Campbell z Lickove zvezdarne je ugotovil, da je njegovo ozračje 21krat bolj redko nego ozračje na morski površini Zemlje ali šestkrat bolj redko nego na Mountu Everestu. Pod takšnimi pogoji je vsaj življenje, ki bi bilo kolikor toliko podobno zemeljskemu, izključeno. Dobrotnik človeštva 80-letnica rojstva odkritelja salvarzana Popolnoma tiho in neopazno je šla mimo ljudi 80. obletnica rojstva moža, ki se je bil narodil pred osmimi deceniji v šle-zijskem Strehlenu ter je postal eden največjih dobrotnikov človeškega rodu. Ta mož je bil Paul Ehrlich, odkritelj salvarzana. Če bi bila Paula Ehrlicha pobrala bolezen, ki si jo je nakopal pri svojem znan-iitvenem delu v petdesetem letu, b' sifilis mogoče še dolgo divjala med ljudmi, preden bi se našlo sredstvo, ki jo ustavlja. Študij luesa je namreč vzel Ehrlichu najlepša leta mladostne in moške dobe. Šele v 55. letu se je učenjaku posrečilo odkrit" wta n c Prof. Paul Ehrlich je, ki ga je uvrstilo med najbolj uspešne evropske odkritelje. Paul Ehrlich ni bil praktični zdravnik, bil je le teoretik, ki si je nabral v kemič-no-medicinski stroki naravnost ogromnega znanja. Še kot mlad mož je doznal za K.o-chovo odkritje bacila jetike. To ga je napotilo k študiju mikrobov, ki se mu je ves posvetil Eksperimentiral je noč in lan :n je pri tem tako oslabel, dč si je sam nakopal tuberkulozo. Šel je v Egipt, kjer se mu je zdravje toliko izboljšalo da se je mogel vrniti k svojemu poklicu Postal je asistent bakteriologa Kocha v Berlinu in se je bavil z neštevilnimi vprašanji. Tičal je v po" skusih od zore do mraka er se je z'a*r bavil z vprašanjem kako JČinKujejo razna organična barvila na bakterije. Na tisoče in desettisoče miši je pokončal pri lun študiju ne da bi prišel do kakšnega rezultata. Toda Ehrlich je zopet dokaz za trditev, da je genij tudi produkt marljivosti in dela. Neuspehi ga niso razočarali. Specializiral se je naposled za iskanje pripomočka proti posebni vrsti bakterij, tripanosom im. To vrsto bakterij si je izbral za svoje eksperimente zategadelj, ker so se iali uspehi pri njih lahko kontrolirati. To delo je zaposlovalo Ehrlicha leta in leta. Z neumorno pridnostjo je učenjak preizku< teh bakterijah kakšnih 600 barvil ter pokončal pri tem hekatombe poizkusnih živalic. Slučaj je nanesel, da se je tedaj našla v Frankfurtu ob Meni neka Frančiška Speyer-jeva, imovita vdova, ki je imela iz ;me-vanje za znanost ter je dala na lastne stroške zgraditi laboratorij. Vanj se je vselil Paul Ehrlich. Zdaj je imel to, kar si je vedno želel: dovolj prostora in prilike za svoje delo. V laboratoriju so izgotavljali najrazličnejše arzenikove spojine itr pre z- kuševali učinke. Leta in leta so v *»m laboratoriju družno sode ovali Nemc<. Ž.dje in Japonci Imeli so na razpoi^go nepregledno množico nrši. Pn tem delu so naš'.' 600 ar-zenikovih spojin. Ehr' en ki je vodil po skuse, je imel nad svojim ^a^om tako veliko moč, da so vsi trpeli njegovo neskončno poskuševanje Tako so prišli do prepa' rata »606«. ki je učinkovalo smrtno na tri-panosome Miši in podgane, ki so jim vce-1 te bakterije, so pa bile rešene, če so i;m vbrizgali serum »606«. Nekaj let pred odkritjem preparata »606« pa so odkrili učenjaki snirohaeto pallido, povzročiteljico sifilisa. Ta spiro-haeta je sorodnica tr;oan"«(imov Prof. Ehrlich se je takoj lot;' poskusov in je uspe' Kmalu nato je prejel Paul Ehrlich z Meč-nikovim Nobelovo nagrado >n njegovo -me je čez noč postalo slavno kakor malokate-ro pred njim. k .ia igrišče v petek dne 27 t. m ob 19 ^esfanka se morajo obvezno in tično kM^žiti vsi v Ljubliani se nahajajoči veri-Mcirani atleti kakor tudi vsi sekeijski odborniki Dr Prodan, načelnik. SK IHrila (lahkoatletska sekcija) Trenin-r na igrišču so vsak torek, četrtek in soboto od 18 dalje pod vodstvom trenerjev rT'a?e t'n DohovSka Razpored treningov ie objavljen na oglasni deski v garderobi. Poravnajte članarino blagajniku sekoije gosp. Ostermanu. — Drevi ob pol 19. bo na tribuni nogometnega igrišča sestanek za naslednje gg.: prof. Ančik in Stcpišnik. major Jane, Pollak, Baltesar, Kušar, Osterman, Habič. Miklavčič Matko. Piipenbaeher, Polajnar, Jurman. ŽSK Herme8. Seja klubovega odbora drevi ob 19. v lokalu na gl. kolodvoru. — (Nogometna sekcija.) Danes od 17. dalje strogo obvezen trening za igralce prve ln druge skupine. Posebno se vabijo: škrajnar. Močnik, Zalokar, Kretič in Glavič. Cebo-hin, Levi in Moko naj se javijo v soboto sigurno. SK Jadran. Danes ob 20. obvezen sestanek vsega članstva pri M. Sokliču. Zaradi občnega zbora in bližnjih prven. tekem — važno! SK Grafika. Danes ob pol 18. bo obvezen trening za I. moštvo. Na igrišče naj pridejo; Gašperič, Mekina. Katavie, Usenik. Žagar Pipan, Verčnik. Lave, Tili, Bežan I. Stupica, Potrato. Martinčič, Bežan II.. Trobevšek. Verbek, kakor vsi ostali igralci. Po treningu bo v garderobi kratek sestanek zaradi prvenstvene tekme in popoldanskega nastopa rezerve v Zalogu. Vsi točno in polnoštevilno! SK Mars. Danes od 16 dalje strogo obvezen trening za I. moštvo Zvečer ob 20. članski sestanek zaradi nedeljske tekme v gostilni Baver. SK Istra. Danes ob 20. obvezen sestanek vsega članstva Sestanki bodo od danes dalje v gostilni pri šventnerju na šmartinski ffisti. Poravnajte članarino! S. K. Reka. Drevi ob 20.30 strogo obvezen sestanek nogometne sekcije v gostilni »Sokolski dom« na Viču. Ljubljanski plavalni podsavez JPS. (Službeno). Važna redna seja upravnega odbora LPP bo drevi ob 18.30 v kavarni Evropi. Pozivamo vse klube, da čimprej plačajo letošnio članarino TPS. Iz življenja na deželi Iz Zagorja z— Zadnja pot Josipa Jezernika. V prijazni kotredežki kotlini se je v nedeljo pred hišo žalosti zbralo izredno mnogo občinstva iz Zagorja in Trbovelj. Ko so domači pevci odpeli žalostinko, se je pričel proti pokopališču pomikat! žalni sprevod z rudniško godbo iz Trbovelj na čelu. V sprevodu so spremljali pokojnika zastopniki občinske uprave Zagorja, gasilci iz Zagorja in Kotredeža, pododbor sreske organizacije JNS. zastopniki Obrtnega društva in drugih društev in dolga vrsta občinstva. Ob odprtem grobu ie izpregovoril pokojniku v slovo učitelj g. Košmrl in očrtal pokojnikovo požrtvovalno telo na gospodarskem, prosvetnem in nacionalnem poprišču. Naj bo rajnkemu lahka domača ljubllena zemlja! J* Ptfiia j— Zmaga ptujskega sokolskega naraščaja. Pri nedeljskih tekmah župnega naraščaja v Mariboru je odnesel naraščaj, ptujskega Sokola spet prvo nagrado. Dobil je prehodno darilo: župni naraščajski prapor. Ptujski Sokol ima zdaj kar tri prapore, društvenega, naraščajskega in župno-naraščajskega j— pomoo pogorelcem v Pleterjah in Medvedolh Narodni pos^nec g. Lovro Petovar se je mudil s sreskim načelnikom g. dr. Bratino in banovinsklm svetnikom dr. Matejem Senčariem preteklo nedeljo na pogorišču v Spodnjih Pletenih in Medved-cih. Ukrenilo se je potrebno, da se pogorelcem nudi vsaj prva pomoč. Ban e. dr Marušič ie dal nakazati v to svrho znaten znespk Na pomoč bo morala priskočiti dl država. Iz Lltffoitiera lj— Mali harmonikarji iz Maribora so posetili tud' Ljutomer in priredili 22. t. m. v Sokolskem domu koncert, ki je bil polnoštevilno obiskan. Nastop malčkov, ki jih je vodil g. profesor Schweiger, je občinstvu zelo ugajal. Podali so vrsto narodnih pesmi z nepričakovano spretnostjo. Vodja se je enoličnosti ki jo povzroča nepopolnost instrumenta, izognil s tem. da je vpletel vmes nastope malih solistov in petje. Odobravanje jp bilo toplo in prisrčno, kar velja posebno za zadnjo točko, svatbo, ki je bila Ljutomeru na ljubo vsaj po besedilu prle-ška. Videti je bilo, da ne goji zbor visokih umetniških pretenzij, ampak da hoče vzbuditi že v deci veselje do glasbe in jo počasi navaditi na popolnejše instrumente. V tem smislu bo svoje delo kljub raznim drugim nazorom tudi nadaljeval. Za svoj nastop je zbor dobil povrnjene samo dejanske stroške, tako da je ostal lep znesek za podpiranie tukajšnjih siromašnih otrok. H— Glasbena šo!a priredi v nedello 29. t m. popoldne v Sokolskem domu proslavo Zrin-iskih ln Frankcpana. Primernemu slavnostnemu govoru bodo sledili nastopi goslačev v raznih skupinah, klavirske točke, mladinski' zbori Jenka. Adamiča. Schwa-ba in Tomca in solistični nastopi mladega flavtista in čelista. Iz Prekmurja pm— Prvi nastop mladinskega zbora. — Lendavski mladinski pevski zbor, ki šteje 85 mladih pevcev, je nastopil prvič na koncertu preteklo soboto. Hvaležno občinstvo je mlade pevce in pevovodjo g. Ljubiča na-gradiio s toplo pohvalo. Koncertu je prisostvoval tudi vodja trboveljskega Slavč-ka g. Šuligoj ki se je pohvalno izrekel o našem mladinskem žboru. želimo mladinskemu zboru najlepšega napredka. pm— Izlet v Prekmurje Člani živinorejskega selekcijskega društva v Veržeju so pod vodstvom sreskega kmetijskega referenta v Ljutomeru g. Znidaršiča napravili izlet v Prekmurje. Posetili so Rakičan, Beltince. Nedeljico, Lendavo In črensov-ce, kjer so si ogledali razne napredne kmetijske naprave, s katerimi razpolaga Prekmurje. Razen kmetijske šole v Rakičanu ln njenih naprav in kmetijske postojanke v Beltincih so se zanimali za silaže (naprave za kisanje presne krme), ki jih imajo gospodarji v lendavskem srezu, In za bike plemenjake švicarske originalce. Id so se tu takr dobro obnesli. Taki medsebojni stiki so potrebni in koristni in jih je le treba čeSče omogočiti. pm— Lendava In ne Dolnja Lendava. Komaj se je po dolgem času posre"čilo reSiti Lendavo priveska »Dolnja« ln je sedež na- Sega »reza dobil edino pravilno Ime, vendar se v javnosti vedno rabi naziv »Dolnja Lendava«. Seveda se ime ne more takoj iz-premeniti na raznih uradnih štampiljkah, sicer pa se lahko in se tudi mora rabiti pravilen naziv Lendava v pisavi. To naj velja tudi za časopisje. ★ DOVJE-MOJSTRANA. Dopis iz Mojstrane z dne 24. t. m. očita DruStvu za tujski promet, da ima občni zbor navadno šele v teku sezone. Ta cčitek ni resničen ln kaže, da je pisec omenjenega dopisa slabo informiran. Repertoar DRAMA Začetek ob 20 Cotitek, 26.: Bratie Karamazovi. A. Petek, 27.: Zaprto. Sobota, 28.: Celjski grofje. Izven. Znižane rene od 6 do 20 Din. Nedelja. 29.: Gospoda Glembajevi. Izven. Znižane c^ne od 6 do 20 Din. OPERA Začetek ob 20. Četrtek. 26.: Carmen. Četrt ?k. Petek. 27.: Zaprto. ★ »Bratje Karamazovi«, efektna in izredno posrečena dramatizacija velikega romana 6lavnesa ruskega pisatelja Dostojevskega. ki io je za nai od?r napravil režiser Ciril Debevec. ee ponovno uprizori na odru naše drame v četrtek 26. t. m. za red A. Dva Levarjeva nastopa. Gosp. Ivan Levar nastopi v soboto kot Herman v Kreflovih >C-Iiskih grofih?. v nedeljo pa kot stari Gimibaj v s Gospod i Glembajevi t. Obe predstavi sta izven, velja io cene od 6 do 20 Din. Opozarjamo na ponovno uprizoritev Bi- zetove opv?re »Carmen«. ki bo dr>vi z go. Thierryjevo v naslovni ulogi. Predstava je za red Četrtek. Ga. Arta Poljakova. ena največjih ruskih pevk, kar jih je gostovalo izza prevrata v na^ih gledališčih, bo po večletnem presledku ponovno gosto%~ala v naši operi, in sicer v »Madame Buttarfly« v nedeNori«,.ki ho njenj^Dreimrera sredi pri-, hodnjega r-dna. ■■ VRTNE UdeJuJe: BELA FETTMANN Zagreb. Masarykova c. » (?r»v»rm«» tudi pr* vleke. — Zaht«»vaji» t>rexpl«£n< <4twu-«v« nI etnikl 181 Kako se o 'strani ujeo kuna očesa n omehčajo žulji? Mnenje dr. L. CATRINA Otroški oder ljubljanske »Svobode« upri-® zori v nedeljo 6. maja v mariborskem gledališču Delakovo priredbo prilj ibljenega Župančičevega »Cicibana« v režiji Katj* Delakove in Ferda Delaka. Nabavite si pravočasno vstopnice! Vremensko poročilo Kraja pome Številke za označbo kraja pomenijo: i čas opazovanja. 2 stanje barometra, t temperatura, 4 relativna vlaga, v %, B. -»mer in brzin* vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 25. aprila LjurMjana 7. 754.9, 10.0, S3, El, 10, —, —; Ljubljana 13, 754.7, 10.9, 89, NI, 10, — dež Maribor 7, 754.0, 9.0, 75, mirno, 10, —, —; Zagreb 7, 754.9, 11.0, 85, mirno, 10, —, dež; Beograd 7, 755 4, 16.0, 60. mirno, 10, —, dež Sarajevo 7, 754.8, 16.0, 70, SSE4, 10, —, — Skopije 7, 758.4, 16.0, 70, NI, 10, —, —. Temperatura: Ljubljana 11.0, 9.2; Maribor 17.4, 9.0; Zagreb 18.0, 9.0; Beograd 28.0 15.0; Sarajevo 25.0, 12.0; Skopije 27.0, 6.0. Parketne deščice, trst je za strope, asfaltno stresno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, stre&ni lak in razna izolačna sredstva proti vlagi ] dobite najceneje pri tvrdki JOS. PUH, LJUBLJANA Gradafika ulica 22 Telefon št. 2513 131 j Mala koničasta korenina kuriega očesa pritiska na občutljiv« živce ter Vam tako povzroča grozne bolečine Zaman tratite čas, ko režete z britvijo vrb kurjega očesa, ali pa ga žgete z ostrimi tekočinami n oblagate z ublažujočimi obkladki. Rezanje kurjega očesa je vedno nevarno Vedno ste v nevarnosti zastrupljenia krvi ui celo teta* nusa. Da se za vedno rešite neznosnih kurjih očes, pomočite noge v vročo vodo, v kateri ste raztopili toliko Saltrat Rodella, da je dobila videz mleka. Ta zdravilna kisikova voda razkraja lojnate in mastne snovi ter omehča trde is žuljave plasti kože. Ta ko-pelj omehča kurja očesa v toliki meri, da iih lahko takoi in brez bolečin odstranite s prsti s korenino vred. Žulje pa ostružite e topim delom noža. Saltratova kopeli odpravlja vse bolečine in boleča vnetja nog. Kurja očesa prenehajo zbadati, brazgotine pa zacelijo. Saltrat Rodell fe sredstvo, ki poživlja obtok krvi, krepi sklepe io vrača zdravje bolnim nogam. Saltrat Rodell se prodaja v vseh apotekah, drogeriiah in parfumerijah. Industrijalci, veletrgovci, denarni zavodi NOVO — PATENTIRANO! PATENTIRANE MESEČNE IN DVOTEDENSKE NAMIZNE KOLEDARJE izdeluje edino tovarna kartonaže I. BONAč SIN, Ljubljana. Ti izredno praktični, veliki in reprezentativno izdelani namizni koledarji so najprikladnejše darilo za novo leto v reklamne svrhe. Obiščejo vas moji potniki. 3975 »Dvojčki Vam razkrivajo svojo skrivnost Od 10 moških jih 9 najrajši vidi one žene, ki imajo nežno kožo, belo in baržunasto, polt pa čisto in prekrasno. Grde kože in nelepe polti se ne da skriti pod debelo šminko. Če pa naklonite svoje zaupanje »dvojčkom lepote«, bo zmanjkalo neprijetnih gub, brad razširjenih znojnic, za-jedalcev in vseh drugih nedostatkov polti. Ko vrnete kožnem tkivu važne tvarine, potrebne ^a njegovo obnovo in lepoto, bo koža nasičena in osvežena in postala bo tudi svetlejša. Te, od mladih živali pridobljene dragocene kožo obnavljajoče tvarine se nahajajo sedaj samo v novi kremi Tokalon: krema rožnate barve se uporablja za noč, ona bele barve pa za dan. Na ta način se stara ia zvenela koža naglo pomlajuje, ohlapne mišice se ojačajo in postanejo čvr-stejše. Preizkusite to enostavno metodo z NAPRAVITE TA ENOSTAVNI POIZKUS NA SVOJEM LICU »dvojčki lepote« — s kremami Tokalon in podvojili boste tako lepoto svoje naravne kože in svoje polti. To je sredstvo, ki nikdar ne odreče. Uspeh je zajamčen v vsakem primeru, ali pa se denar vrne. TRGOVCI! Za leto 1935. sem izgotovil veliko serijo STENSKIH KOLEDARJEV Z BLOKI. Slike so izdelali naši najbolj priznani umetniki, a takih koledarjev doslej še ni bilo v naši državi! Moji potniki vam pokažejo kolekcijo teh koledarjev in gotovo boste prijetno presenečeni nad lepoto in skrbno izbero slik kakor zlasti še nad visoko umetniško izdelavo. VSAKA GOSPODINJA VAS ZAPROSI, DA JI POKLONITE KOLEDAR „ČEMAŽAR" LitograSija J. ČEMAŽAR, Ljubljana Uspeli za uspehom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega« malega oglasnika! ZAHVALA Ob težki izgubi svojega nepozabnega soproga, gospoda Jezernik Josipa POSESTNIKA IN IZDELOVATELJA HARMONIK se zahvaljujem vsem, ki so izkazali sočutje in me tolažili v težkih urah. Posebno zahvalo izrekam č. duhovščini, občinski upravi Zagorja, gasilcem Zagorja in Kotredeža, obrtnemu društvu, pevcem, rudniški godbi iz Trbovelj, Električni zadrugi, g. Košmrlu za ganljiv nagrobni govor, darovalcem krasnih ifencev,' vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili ranjkega na njegovi zadnji poti. Kotredež, dne 25. aprila 1934. 3972-a Žalujoča soproga. Zahvala V veliki boli, ko smo žalovali ob krsti in preranem grobu nažega nepozabnega očeta, gospoda Tomaža Bizilja POSESTNIKA IN GOSTILNIČARJA so nam bili v uteho mnogoštevilni dokazi sočustvovanja in prijateljstva, ki smo jih prejeli od vseh strani. Zahvaljujemo se stolnemu kanoniku g. dr. Klinarju za versko tolažilo in spremstvo na zadnji poti, g. mestnemu fiziku dr. Rusu za pomoč v težki bolezni, rojaku pokojnega očeta senatorju g. dr. Valentinu Rožiču za tople in prisrčne besede cb odprtem grobu, gg. pevcem pod vodstvom g. Prelovca in železničarski godbi »Sloga« za ganljive žalostinke, gostilničarski zadrugi ter končno vsem številnim znancem in prijateljem, ki so dragega pokojnika v tako častnem Številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 25. aprila 1934. 3977 žalujoče hčerke U. 37 Krinka proti krinki Romao Nato sem se zadnjič obrnil k Youngu. Dve, tri besede — Youngov obraz se je zjasnil. Zasmejal se je... To mu je dalo duška, slišati je bila pa takisto, kakor da bi konj zarezgetal. Ta pot je še bila, treba jo je bilo ubrati. »Torej, Young, vrata so vaša. Vzemite svoj žepni nož v zdravo roko. A pazite, da mi ga ne zasadite v prsi. In zdaj... naprej!... Skočite, Young...« Pahnil sem Younga proti vratom in v tistem trenutku razstrelil svetilko. Dva strela... črna noč... S samokresom v pesti sem planil naprej... v temo, kjer je prežala smrt... Skočil sem čez m;zo. Potolkel sem si piščal. Toliko da si nisem izvil roke. A bil sem tam... zagrabil sem v temo... Vsak trenutek sem pričakoval žvižga smrtonosne svinčenke, pesti, ki bi me stisnila za vrat, udarca, ki bi mi zdrobil glavo. A paLt:i ni ustrelil. Ni me zadavil. Ni me pobil na tla. Grozeč, mogočen je stal pred menoj. Niti besedice ni črhnil. Z nobenim udom ni ganil. Stal je kakor okamenel. Ali niso njegove oči žarele vame kakor oči divje zveri? Ali se ni njegov hrbet prav zdajle kliučil v skok? Ali se ni dvigala iz teme cev njegovega samokresa, grozeča, nabita s smrtjo in uničenjem? Ne... ne... stal je in strmel vame... Za trenutek me je vrgla ta brezglasna negibnost nazaj. Bilo mi je, kakor da bi me hipnotizirale nevidne oči. Čudna odrevenelost se je polaščala mojega telesa. Mrtvičnost se mi ie razlivala po žilah kakor strup. Srce mi je butalo kakor prekurjen stroi. A to je bil prazen tek... Nekaj ni bilo v redu v mojih možganih. Pa so bile vendar samo sekunde... neskončno kratke sekunde ... Samo strah je bil, strmenje nad čudno negibnostjo tega moža. Ta negibnost je bila nalezljiva... preskočila .ie name... in se raz" letela kakor steklo. Ukletje je b.lo končano. Vrgel s^m se naprej kakor žival. Zgrabil sem patra za suknjo, vzdignil samokres in zavpil: »Peklenski lopov... Samo ganite se, pa vas počim ... Vi stekli pes!« Videl sem spačena, krvava obraza kapitana m krmarja... bogme brez milosti bi ga bii ustrelil! Pater ni odgovoril. Tedaj so me pustili živcu na cedilu. Ustrelil sem. Šele pok mi je vrnil zavest in strah. Moj Bog! Ali je bilo to kaj drugega kakor umor? Svinčenka mu je morala raztrgati prsi. Prav na suknjo sem mu bil nastavil cev. Videl sem ognjeni jezik, kako je šinil iz nje. Po smodu mi je zadišalo... Pater je omahnil... Pater je padel? ... Ne, ni omahnil! Ne, ni padel! Ali si živ satan? Ali si neranljiv? Ali si peklenska prikazen? Neizrekljiva groza me je ogrnila s temnimi perotmi, mi zaprla oči, mi izpodmaknila tla. Omahnil sem... se ujel... in se opotekel naravnost v patra. In... z njim vred telebnil na tla!... A to, kar sem zdai držal.., kar sem zda'j stiskal z roko... to ni bil pater. Bila je samo njegova suknja... »Ušel mi je... Young... Young!... Ne daVte, da bi vam pobegnil. Takoj pridem na pomoč.« Hotel sem skočiti kvišku ... planiti k Youngu .. zgrabiti patra .. Že je tipal Young po temi. Usekal je z glavo v mizo. Z ranjeno roko je zadel obrne in tiho zaječal. Zasopel dih se je dotaknil mojega obraza. »Kje je pater?« Youngov glas je bil kakor ihienje. Spustil se ie na tla. Iskal je ... Našel je suknjo ... in zarenčal... Zaklel... »Tu leži suknja!« »Da.« »A pater? Človek, patra ni nškjer... Kje je, Mr. Svendrup?... Kje je?« »Vse to je bila patrova šala. Prav do tega trenutka na!u je vodil s svojo slečeno suknjo in svojim širokim klobukom za nos...« »Glava se mi bo razletela! Vse to mi ne gre kar tako v možgane. Večje blaznosti še nisem doživel...« je zasikal Young. Oklepal se me je. Predobro sem razumel njegova čuvstva. »Gotovo je zdavnaj odnese] pete, Mr. Young. Imenitno naju je zvodil za nos.« Tisti mah so se nekje odprla vrata, in v zemtevidnico je padla svetloba. Med vrati zakladnega prostora je stal kapitan. Opotekal se je id se z rokami lovil za podboje. Menda naju ni takoj spoznal. »Midva sva... Young... in gospod Svendrup...« nru je za-klical Young. CENE MALIM OGLASOM Po 50 pa t za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Sitro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iSčejo alužb. NajmanjSi iiu*ek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi ln ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglae iD enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši enesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 2.— davka za vsaK oglas in enkratno pristojhino Din 5.— za šifro ali dajanje oa-slovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._. Ihtli oglasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite Din 5,- v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tižoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Prodam Beseda 1 Din davek 2D1b r« štlrc ali dajanje o« »lora 5 Din NajmanlSi znesek n nin Zelo p o c- e a i se oblečete pri Preskerju r L'ub::«3i, Sv. Pftir« ©e-«•» It. 14. 1336 Mlajšega brivskega pomočnika sprejmem takoj v salon m šmartinski cesti št. 22. 11885-1 Norveško ribje olje a.« flnejše, sveže. vedno v tt'.og. Naroči'« točno proti povzetju. Piccoli, Tj-rševa iDoeaska) cesta štev. 6. 348-6 Pozor, slaščičarji! TT-adilne avtomate m proizvajanje in konzerviranje s'ado>da proizvaja in pro-d.i 'a strojna tovarn« G. F. Sohae:;er. škofja Loka. 11888-6 Službo dobi rfeseda 1 Dm davek 2 Dtn Z<% šifro a!1 dajanje na »lova 5 Dla Najmanjša rn na naslov: Lakner, Ljubno, Savinska dolina. 11874-1 Barvarja vajenec« barvanja nogavic preje. = prejme tflkoj to-vs-n-a V: d.nar. Ljub'5» n«. Pred šk>f;» 19. " 11 SOM Slugo i'l»>dvorn:k" spretnega r •».»h d"-MoJi opravilih, z J' «!e'n'm: spričevali — *čsm za odlično h'šo r Keng-adi!. Ponudbe s pre-n>Vi s;--'čeri! na Po«-anski prerinac 10(5. Beograd. 11457-1 Brivskega pomočnika vn dnbrf sra Spretnega zastopnika za prodajo morskih gob. v šo!«ke, higijetiske in teh-r.!čne stroke, sprejmemo proti proviziji. Centralni prodajni u-ad z,a prodnk-cijto jugoslovenskih morskih gob W. Honig. Zagreb. Pantovčak 35." 11882-1 Beseda 1 Dm davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova a Din. Najmanjši znesek 17 Din Učenca (ko) s primerno predizobnazbo, event. pomočnika z vso oskrbo sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten učenec«. 11872-44 10—12.000 zadostuj«, da sodelujete (lahko vsak osebno) pr; s'ainem lahkem kone-esioni ranem pos:u. Mesečni zaslužek 1500 Din v gotovini. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Priložnost«. 11900 1 Krojaški mojstri rz delov*'oi konfekcij. oblek dobe iiel ali po dostiv. y"-\\ sp-ejir.c s« od 1'ai-iaseh. Brežice. 11915.1 Kuharica, ozir. gospodinja išče s'u?'bo. Gre tudi k orož trkom. Krista Ličen. Dobri je 14. pošta Guštanj. 1191.1-2 Poklicni šoier ki ima izpit r« vm motoma voz>i«. razume vsa popravila, nekadilec, Vezen. govori nemško, slov. n hrvaško. išče ?!učbn. — P »n n d ne na nasov: Frane F'36. Orehovci 28. oošta Gor. Radgona. 11913-2 Ljuba Jurkovič: (ilustriral V. Majd) Učenca poštenili staršev v trgovino mešanega blaga sprejme Stanko Lenarčič. Sova vas prd Rakeku. 11879-44 Radio Beseda 1 Din davek 2 Din za šltro sil dajanje na slova 5 Dlu Najmanjši znesek 17 Din. Radio skoraj nov, zelo ugodno naprodaj. Naslov t og'as. oddelka »Juura«.. 11930-9 Avto, moto Beseda i Din davek 2 Din za Slfro alt dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Chevrolet štiricilinderekl, ugodno prodam ali zamenjam za motorno kolo. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 11873-10 Kolesa Beseda t Din davek 7 Din za Slfro ali dajanje oa nova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Moško kolo prvovrstne znamke, z original torpedo prostim tekom poceni naprodaj v Dvorakovi ulici 3. 1. nadstropju levo. 11866-1.1 Žensko kolo dobro ohra.njeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na osrasni odde-ek Jutra pod šifro »Mobilno kolo«. 11939-11 4000 Din posojila iščem proti sigurnemu jamstvu. Takojšnje ponudbe na oglas™ oddeek »Jut-ra« pod »Visoke obresti 703«. 11904-16 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D n Stavbne parcele nasproti kolodvora v De v. Mar. v Polju prodam. V p ečilo vzamem tub:o idoč.o dam n.a račun v T/tib'j«ni. Prednost ima jo izuriene v gos'ilni in s kavcijo. Naslov r o?'as. oddelku »Jutra. 119^-17 Beseda 1 Din davek 2 Din /a Slfro ali dajanje na «1ovb 5 Din Nstmaniši znesek 17 Din Lokal ▼ eontro mesta, z velikim ialožbenim oknom oddamo s 1. majem t. 1. r najem Pojasnila v Gajevi ni. 5/1 soba 128. 11899 19 Mlekarno in slaščičarno sredi mesta takoj oddam Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« ood »Dobro vpe Ijans«. 11995 19 Renomiran meščanski hotel z restavracijo, na ne jpro-metnejši izletni tmčki v zagrebški okolici, iz borno id-oč, na križ pot ju najmočnejšega poletnega in zimskega turističnega prometa. Hotel ln restavracijo obiskujejo vse leto izletniki. turisti, s-portniki, ar-tomobiiisti. motociklisti itd. Na pro da j za :-a di oboi en ;a lastnika, obenem z velikim hotelskim poslopjem, popolnoma opremljenim hotelom. restavracijo. plesno dvorano, prekrito teraso, garažo, ve'lko pivnico — (krasen vrt, skozi katerega teče bister gorski potok) in gospodarskimi poslopji. Najbolj varna naložitev kapitala. Proda a: Poslovnica Pa vlekovič. Za greb. Ilica 144. 11800-19 Trisob. stanovanje solnčno. s kopalnico, vl-sokoprltllčje. oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 11605-21 Šestsob. stanovanje z vsem komfortom. I. nadstropje, event. za dve rodbini, odtiam. — Naslov v ogl odd. »Jutra«. 11604-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam e 1. ma'em. Poizve se ne Celovški cesti 50. 11918-21 Dvosob. stanovanje « kabinetom, v podpritličju takoj oddam na Vodovodni cesti 5. 11924-21 Pisarno e predsohi) oddam na Tvr ševi cesti ii. 36 — vožn 11902-19 Lokal na Bledu na čim prometnejši točki i?čem. Ponudbe na ecr'as. oddelek »Jutra« pod šif-o »Papirnica-Sezija«. 11910-19 Lokal primeren za obrtn:ka. zelo poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tro 11937-19 Lokal s tremi izložba mi. prostoren. poceni oddam na Starem trgu. Naslov v oe'as. oddelku »Jutra«. 11938-19 Stanovanja Beseda i Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din Nalmanlši znesek i* Din. Dvosob. stanovanje solnčno, s pritiklinami — išče dvočlanska družina za avgust. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11926 21 /a Beseda 50 par. davek ? Din z« Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Prazno sobo v severnem delu Ljubljane ričem z« takoj. Ponudbe na og'asni oddelek Jutra pod »Svetlo«. 11894-23/a Opremljeno sobico s strogo posebnim vh-MJom išče boljši gospod. Ponudbe na og'asn-1 oddelek »Jutra« r>od značko »Sepnrirano«. 11886-23/a 1 ali 2 sobi p*'::k'in«mi. iWem. Po- r.udb.. na ng'asnii oddelek »Jtftra« pod »Center«. 11906-23/a Si23GS23S3 Beseda 1 Din davek 2 Dtn sa Slfro ali dajanje na »lova 9 Din Nalmanlši *ne»ek 17 Din Lepi posl. prostori v pritličju, z vsem moder- nim komfortom. v najlepši mirni legi in neposredni bližini kavarne Evropa — primerni za poklicno delo ali trgovsko poslovanje, se oddajo s 1 avgustom, na željo tudi nreje. — V isti hiši v I. nadstropju se istočasno tudi odda udobno štirisob. stanovanje z vsemi pririkionami. Pred nos t ilmrefa« vd vw3 n-ost ima reflektant o« popov ne prosto-e. Vprašan;« na oglasni oddelek Jutra pod »St. 65«. 11613-21 Štirisob. stanovanje solnčno. r vili v centru mesta. • »ouporabo vrt* oddam s 1. majem 0f?!e dati r Knafljevi ulici 13'U 11796 21 Stanovanja trisobno tn dvosobno s ko palnicama ter ennsobno » lokalom takoj oddam v Zg. Siškf št. 200. 11919 21 Beseda 2 Din. davek 2D1n za Slfro ali dajanle na-oiova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Trg. in posestnik v Ljubljani, bi poročil starejšo gospodično ali vdovo brez otrok, e premoženjem — ki se vknjiži na prvo mesto. Ponudbe na '»glas. oddelek »Jutra« p