293. Številka.
V Ljubljani, v sredo, 11 oktobra 1913.
XLU! lelo.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta • ••••••  » 12*—
Četrt leta   ••••••   a 6*—
na mesec   • «••••  . 2*—
V upravništvu prejeman: celo leto. • ••»•«, K 22«—
po! leta .  • * « a * a   , 11*—
četrt leta* s 5*50
na mesec   • . 1*90
Dopis! naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. tTrednlfitro i Knaflova ulica it 3 (v pritličju levo,) telefon it 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemsi nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 56 viru, za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se poSiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne srvarL
■ :Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na plamena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Marodna tiskarna" telefon it 89.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto ..«•••• K 25*— pol leta . . • « # • •   . 13'—
četrt leta   ......   # 6*50
na mesec . 2-30
celo leto.   .  .          .   .  K Sfr— za Ameriko ln vse druge dežele: celo leto.......K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Cpravalstvo (spodaj, dvorišče levo). EnaUova nllea it I, telefon it 08.
Državni zbor.
Dunaj, 21. oktobra.
Jesensko zasedanje je pričelo v malo slavnostnem razpoloženju. Zbornica je sicer dobro obiskana in v sejni dvorani ter na hodnikih vlada živahno vrvenje, toda pogovori in diskusije se sučejo okoli stavka: »Ne bo šlo«. Razoranost zbornice je dejansko večja, kakor pred počitnicami, stranke med seboj in z vlado se boij skregane, kakor pomladi, povrh pa so že kar v prvi seji pričeli Rusini z obstrukcijo, zvesti svojemu načelu, da odklanjajo vse vladne predloge, dokler ne bo zasigurana pravična volilna reforma v Galiciji. Uvedba upravnega komisarijata na Češkem je mržnjo čeških strank proti Stiirgkhovem kabinetu le še poglobila ter ojačila vpliv radikalne frakcije, ki bi bila danes skoraj pridobila celo češko delegacijo, da d/igne proti celemu ministrstvu obtožbo radi kršenja ustave. To bi bilo romenjalo seveda popolni prelom med Siiirgkhom in Čehi ter bi bilo že vnapiej onemogočilo vsako redno parlamentarno delo. Zbornica bi bila pri prvem koraku opešala. Čehi so se zaenkrat zadovoljili z ostro interpelacijo, na katero je obljubil grof Stiirgkh odgovoriti. Nemci so medse boj precej razkavsani, izstop posl. Wastiana iz nemškega Nationalver-banda je karakteristično znamenje razmer, ki vladajo v tej skupini, ki bi na eni strani rada šla z vlado čez drn in otrn, na drugi strani pa iz strahu med voiiici markira od časa do časa cpozicijonaine alure ter proklamira [ji litiko prostih rok. Jugoslovani so, kakor prej tudi sedaj strogo deljeni — napredna skupina vztraja v ostri opoziciji, klerikalci so se, kakor se zatrjuje, zaobljubili grofu Sturgkhu. Nesporno je v parlamentu mnogo strank, ki bi rade čimpreje rešile finančno reformo. Toda faktorji, ki jih razdvajajo, so močnejši, kakor pa trenutni skupni cilj. Brez delavne večine se finančna reforma ne da izvesti in tudi tokrat se bo to pokazalo. Konferenca načelnikov strank je danes sicer sklenila razpravo forsirati, toda isti načelniki vedo prav do-
bro, da forsiranje nič ne pomaga, dokler obstojala tako močne zapreke kakršna je rusiiiPka obstrukcija, ter odpor čeških radikalcev in soc. demokratov. Ta odpor more premagati le trdna enotna večina, ki — ne eksi-tira. Vlada poskuša že kar prvi dan z raznimi terorističnimi sredstvi. Dopoldan se je mudila v parlamentu deputacija državnih uradnikov, da naznani v zadevi službene pragmatike nekak ultimatum. Grof Stiirgkh je to priliko takoj izrabil. Izjavil je načelnikom strank, da je popolnoma izključeno, da bi se uveljavila službena pragmatika pred rešitvijo finančne reforme, ker vlada nima na razpolago za to potrebnih 30 milijonov. To je stari: »Vi glejte!« Toda ta argument ne vleče več. Stranke se uradnikov ne bojijo, ker vedo, da je uradništvo že zdavnej spoznalo, da je vlada edini krivec, da so njeni izgovori prazni in da zlorablja prag-matiko kot priprego za finančni načrt. Državne blagajne, ki morajo plačevati kolosalne milijone za nepričakovane vojaške izdatke, bi zmogle tudi razmeroma skromno vsoto za uradnike — ako bi vlada hotela. Sttirgkhovo strašilo se tudi tokrat ne bo obneslo.
Med došlimi dopisi se je danes nahajala tudi zahteva ljubljanskega sodišča, da se izroči dr. Kreka sodnemu preganjanju. To je bil povod, da se je v poslanskih krogih danes prav mnogo o Krekovih avanturah govorilo. Poslanec Krek je sicer danes smehljaje sedel na svojem mestu, toda skoraj ga bo dobra volja prešla, kajti kakor smo izvedeli, se bo parlament z njegovimi galantnimi doživljaji še obširno pečal.
Škandali Canadian Pacific Co. so bili danes predmet raznih interpelacij, v katerih se je zlasti zahtevalo
pojasnila, v koliko so tangirani tudi poslanci. V kuloarjih se imenujejo razna imena, le dvoje pa jih je danes tudi že javno na sramotnem odru — posl. Petrycky in Onciul. Pododsek proračunskega odseka za plavbene zadeve se je v posebni seji bavil s celo afero. Debata je bila jako burna in pojasnila ministra Schusterja se splošno smatrajo za nezadostna. Z današnjo razpravo afera vsekakor še ni iz parlamenta odpravljena. .
LISTEK.
Cerkvene miši.
Povest iz sedanjosti.
Spisal L. C.
Predgovor.
»Tedaj reče Jezus ljudstvu in učencem svojim in pravi: Na Mojzesov stol so se vsedli pismarji in farizeji. Zatorej karkoli vam vele izpolnjevati, izpolnjujte in delajte. Ampak po njih delih ne delajte; ker govore, pa ne delajo. Zakaj težke in neznosne butare spletajo in jih nakladajo ljudem na pleča; a s svojim prstom nočejo ganiti. Vsa svoja dela opraljajo tako, da jih vidijo ljudje, zakaj široke si delajo napise in velike robove oblačilom svojim. In ljubijo prve prostore na gostijah in prve stole po svetiščih in pozdrave po ulicah in da jih ljudje imenujejo: Rabi! Rabi! . .. Kdor se pa povišuje, bo ponižan; in kdor se sam ponižuje, bo povišan. Ampak gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci; nebeško kraljestvo zapirate pred ljudmi; sami ne greste vanj in tudi onih, kateri hočejo, ne puščate noter. Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci; vdovam požirate hiše moleči dolge molitve; ostro sodbo boste prejeli. Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci; morje
prehodite in zemljo, da pridobite enega, kateri se požidi; in ko se je požidil, napravite iz njega sinu peklenskega, dvakrat hujšega od sebe. Gorje vam, slepi vodniki, kateri pravite: če priseže kdo pri tempeljnu, to ni nič, če pa priseže kdo pri tem-peljnovem zlatu, je kriv. Bebci in slepci: kaj pa je več — zlato ali tempelj, kateri posvečuje zlato? Gorje vam pismarji in farizeji, hinavci: desetino dajete od mete, kopra in kumine, zanemarjate pa, kar je najvažnejše v postavi: sodbo in milost in vero. To je bilo treba storiti in onega ne opustiti. Slepi vodniki, kateri precejate mušice in požirate kamelo. Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci: zunaj čistite steklenico in skledo, znotraj ste pa polni ropa in nepoštenosti. Slepi farizej, očedi najprej steklenico in skledo znotraj, da boš tudi zunaj čist. Gorje vam pismarji in farizeji, hinavci: pobeljenim grobovom ste podobni, kateri se zde zunaj lepi, znotraj so pa polni mrtvaških kosti in gnilobe. Tako se kažete tudi vi ljudem zunaj pravične, znotraj ste pa polni hinavstva in hudobije. Gorje vam pismarji in farizeji, hinavci: prerokom zidate grobove in lepšate pravičnim spomenike in pravite: Da smo bili v dneh očetov svojih, ne bi bili z njimi deležni pri krvi prerokov; tako pričate sami zoper sebe, da ste sinovi teh, ki so pomorili preroke. In vi ste napolnili vero očetov svojih. Kačja in gadja za-
Seja sama ni nudila mnogo zanimivega. Rusinski poslanec Folis jc govoril dolg obstrukcijonističen govor, posl. Kalina je posebno ostro napadal vlado radi uvedbe komisarijata na Češkem,
Za slovenske sodnihe.
Poslanec dr. Vladimir Ravni-h a r je v včerajšnji seji državnega zbora vložil na pravosodnega ministra to - le interpelacijo:
V Mariboru izhajajoči organ poslanca dr. Verstovška je priobčil v svoji 115. številki članek o razgovoru imenovanega poslanca s predsednikom graškega nadsodišča gosp. dr. Pitreichom. Glasom tega članka se je baje gosp. predsednik graškega sodišča izrazil, da ne more namestiti na boljših mestih na Štajerskem in Kranjskem sodnikov slovenske narodnosti, češ, da smatra slovenske sodnike kot zastale ljudi, in da moramo biti vsled tega pripravljeni, da bo boljša mesta še manj, kakor dosedaj oddajal slovenskim sodnikom.
V popravku, poslanem imenovanemu listu, proglaša gosp. predsednik trditev, ki jo je baje izustil, kot neresnično, priznava pa, da je res napram gosp. poslancu označil ljudi, ki prihajajo sedaj s Spodnjega Štajerskega v sodno prakso z odličnimi izjemami, kakor je takoj pripomnil, vobČe glede njihovih sposobnosti kot zaostale v primeri z onimi, ki prihaja]' z enojezičnega ozemlja; pri tej priliki je sodni predsednik razložil gosp. poslancu po njegovem mnenju obstoječe vzroke te zastalosti.
Denimo, da se jc vršil imenovani razgovor tako, kakor je to orisal gosp. sodni predsednik, vendar moramo smatrati besede, ki iih je rabil gosp. predsednik, za pavšalno žalitev slovenskih sodnikov, oziroma, ker govori gosp. predsednik graškega nadsodišča o »naraščaju«, bodočih slovenskih sodnikov, ki jih v nasprotju z bodočimi nemškimi sodniki (z cnojezičnega ozemlja) označuje glede njihovih sposobnosti kot zaostale in manj vredne.
To mnenje gosp. sodnega predsednika moramo z vso resnostjo zavračati.
Upravičeno namreč dvomimo, da bi to mnenje odgovarjalo njegovim lastnim nazorom, ker nima nobene, ali pa le malo prilike, da bi prišel v direkten stik s pravnimi praktikanti, saj je v tem oziru docela navezan na poročila sodnih predsednikov, personalnih senatov in sodnih nadzornikov.
Ako te informacije temelje na teh poročilih, potem je nam nazira-nje gosp. sodnega predsednika seveda razumljivo.
Po že opetovano grajanem sistemu obstoja očividna tendenca, omejiti število slovenskih sodnikov, zlasti na Štajerskem, na minimum in namestiti na vseh vodilnih in »boljših« mestih sodnike nemške narodnosti. Kakšna so potem poročila teh vodilnih mest o sodnem naraščaju, je lahko izračunati.
Docela objektivno pa se da konstatirati — in v tem oziru se vje-majo ne samo mnenja pri sodišču poslujočih sodnikov, marveč tudi vseh nepristranskih sodnikov, da je prav sedaj sodni naraščaj slovenske narodnosti naravnost izboren in se odlikuje z najboljšo kvalifikacijo. Tako je na primer znano, da polagajo pravni praktikantje, ki so v sodni praksi na Kranjskem, sodne izpite večinoma s prav dobrim aH celo z izvrstnim uspehom.
Prav gotovo pa se odlikujejo bodoči sodniki slovenske narodnosti pred onimi z enojezičnega ozemlja z uvaževanja vredno prednostjo jezikovne usposobljenosti.
Naj ima »enojezični« sodnik, ki je slovenščine samo za silo vešč, sicer še tako široko obzorje, vendar ga moramo za docela nesposobnega označiti, da bi mogel med slovenskim prebivalstvom z uspehom opravljati sodno službo.
Ako je torej gosp. predsednik graškega nadsodišča smatral za potrebno, primerjati usposobljenost sodnega naraščaja slovenske narodnosti z ono sodnega naraščaja nemške narodnosti, je morala ta primera izpasti samo v prilog slovenskim sodnikom.
Posamne izjeme manjše usposobljenosti opažamo povsodi, tako pri Nemcih, kakor tudi pri Slovencih. Za popolnoma neprimerno in neumestno pa moramo smatrati, da je gosp.
sodni predsednik generalizira!, ko je
konštatiral baje manjšo usposobljenost pri sodnem naraščaju slovenske narodnosti. •
Z ozirom na sistem, vladajoč v graškem sodnem okrožju, moramo to konstatacijo proglasiti za tendenci-jozno, ker nima drugega namena, kakor da se pred javnostjo na zgoraj in zdolaj, vsaj navidezno utemelje motivi, zakaj se juristov slovenske narodnosti ne pripušča k sodni praksi.
Podpisani poslanci si usojajo vljudno vprašati:
1. Ali je vaši ekscelenci znana gori navedena izjava gosp. predsednika graškega nadsodišča?
2. Kaj namerava vaša ekscelen-ca ukreniti, da se da upravičeno užaljenemu sodnemu naraščaju primerno zadoščenje, odnosno, ali je gosp. minister pripravljen, naprositi gosp. predsednika graškega nadsodišča, da navede konkretne slučaje v ukrep-Ijenje svoje pavšalno izrečene trditve, da se bo moglo dognati, da - li sc ni morda gosp. predsednik graškega nadsodišča čutil poklicanega, izreči svojo splošno sodbo morda zgoli na temelju posamnih slučajev?
Meščan šola v Žalcu.
(Govor deželnega poslanca dr. Kukove a  v  štajerskem deželnem zboru dne 18. oktobra 1913.)
Visoki deželni zbor! Moje besede nimajo namena, govoriti za sprejetje predloženega zakonskega načrta o ustanovitvi meščanske Šole s slovenskim učnim jezikom v 2alcu. Ne dvomim namreč, da bode pretežna večina v tej zbornici za ta zakonski načrt glasovala. S tem se Slovencem ne bode dalo nič novega, najmanj pa kaka koncesija, kakor se z nasprotne strani večkrat poudarja, ampak izpolni dežela z ustanovitvijo meščanske Šole v Žalcu le svojo že davno prevzeto obveznost. Ker Je meni in mojim volilcem na tem ležeče, da se prazne govorice o kakih narodnih koncesijah izkažejo kot neresnične in neutemeljene, navedel bodem v sledečem nekaj dokazov ter pripominjam, da se bodem skliceval na suhe številke in na listine, ki so vedno najboljši dokaz, to pa tem bolj.
lega!  Kako boste ubežali sodbi peklenskega ognja?« Evangelij sv. Matevža XXIII. pogl.
L
Le kdor dela, ta živi! Aškerc: Mučeniki.
Turobno in ganljivo so zapeli zvonovi v zvoniku sv. Petra, ko se je začel pomikati mrtvaški sprevod izpred enonadstropne hiše v prijazni župni vasi v Orehovljah na Gorenjskem.
Nedogledna je bila vrsta pogreb-cev, ki so izkazovali zadnjo čast pokojnemu Blažu Novaku; na čelu sprevoda je korakala šolska mladina, za njo gasilno in bralno društvo, za krsto neutolažljiva vdova s sinom in mnogoštevilnimi sorodniki, za poslednjimi pa skoro vsi župljani obsežne orehoveljske župnije.
Resni so bili obrazi pogrebcev in rosno marsikatero oko.
To ni bilo čuda: spremljali so k večnemu počitku moža, ki je nad dvajset let nosil na svojih ramenih težko breme županske časti v oreho-veijski občini, moža, ki ni bil samo župan po imenu, temveč moža, ki je vse svoje moči in svoje bogate živ-ljenske izkušnje posvečal neumorno svoji občini in ki je bil vedno in vsakomur pomoč s svojim svetom in tudi z dejanjem, najsi je bil imovit posestnik, betežen kočar ali pa ubog delavec.
Turobno in ganljivo so peli zvonovi, ko se je počasi pomikal pogreb proti podružnični cerkvi Sv. Križa, okoli katere se je raztezalo oreho-veljsko pokopališče.
Pogreb je vodil sam župnik, sivolasi Matija Koren, čeprav je še le malo poprej prebolel težko bolezen; ob njegovi strani je korakal novi dr. svetega pisma Juri Podpečnik, na drugi strani pa sosedni župnik Anton Babnik.
Glas se je tresel župniku, ko je ob odprtem grobu svojega starega prijatelja in zvestega sodelavca za občni blagor opravljal običajne molitve; ko so pa po končanih molitvah odpeli pevci »Bralnega društva« ganljivo žalostinko »Nad zvezdami«, stopil je sivolasi župnik ob splošni tišini nazaj k odprtemu grobu in proti vsem običajem spregovoril pokojnemu prijatelju s solzami v očeh nekoliko prisrčnih besedi v slovo.
»Prijatelj Blaž! Danes smo tvoje zemske ostanke položili k večnemu počitku, katerega si zaslužil s svojim neumornim delovanjem za občni blagor, — tvoja čista in blaga duša je pa pohitela k svojemu stvaritelju, da bode med nebeščani deležna onega nebeškega veselja, ki čaka vse, ki bogu vdani izpolnjujejo vestno in točno božje zapovedi in cesarske postave. Vse svoje življenje in moči si posvetil skrbi za blagor svoje domače občine in vsi ob tvoji odprti
gomili zbrani pogrebci smo priča, da je malo takih mož širom naše slo* venske domovine, ki bi enako tebi goreli in delovali za blagor onih, ki so te počastili s svojim zaupanjem in ti naprtali težko breme občinskega predstojnika. Vedno je bil vsakemu občanu odprt zaklad tvojih bogatih izkušenj, odprto srce in odprte roke si pa imel tudi za bedne siromake in nikdar ni vedela levica, kaj je dala tvoja desnica. Sam miroljuben in potrpežljiv si z neumorno vnemo in zgovornostjo deloval za mir, spravo in ljubezen med svojimi občani, če danes v Orehovljah ne poznamo sovraštva in prepira, je to v prvi vrsti tvoja zasluga. Pred vsem je pa tudi tvoja zasluga, da se sredi naše vasi vzdiguje ponosno šolsko poslopje, ki
bode še poznim rodovom pričalo o* možu, čegar srce je gorelo za napredek šole kot matere boljše izobrazbe in započetnice lepše prihod-njosti. Z zlatimi črkami ostane tvoje ime zapisano v zgodovini tvoje rodne občine, ki si jo toli ljubil in za katero si žrtvoval vse svoje sil« in moči. Pri tem pa nisi nikdar pozabil, da si sin onega malega, zatiranega, a poštenega slovenskega naroda, ki se mora boriti za vsako trohico pravice. Lahko rečem o tebi, da si sveto služil domovini sveti in če se danes zaveda dobro liudstvo tu okrog svoje narodnosti, je to tvoje delo. Kakor si bil zvest sin svoje zatirane slovenske domovine, ravno tako si bil ved-
Št Jurju ob Južni železnici in v Trbovljah, predložil je ta slavni deželni odbor pismeno poročilo, v katerem izrecno poudarja, da bi bile vse te šole potrebne In da so pri njih didaktični predpogoji dani, da pa manjka točasno sredstev. Ker so zdaj sredstva z najetjem posojila dežele 10 milijonov kron za vse izdatke zadnjih let ter s pričakovanimi preod-kazi države dana, je torej samo ob sebi umevno in le izpolnitev dane obljube, ako se sklene za zdaj vsaj ena slovenska meščanska šola.
Da imam pa tudi žive priče iz vrst večine deželne zbornice, dovolim si omeniti, da je že pred tremi leti nemško - nacijonalni klub štajerskih deželnih poslancev prišel do zaključka, da se morata dati Slovencem v najkrajšem času vsaj dve meščanski šoli. Odlični navzoči člani nemško - nacijonalnega kluba so meni dali to zagotovilo, katero tudi v tem trenutku očividno potrjujejo kot resnično, ker ne slišim iz nobene strani ugovora proti mojim trditvam. Poročevalec poslanec E i n s p i n -n e r je še danes izjavil, da bi Slovenci dobili meščansko šolo v Žalcu, če bi bili hoteli, že pred tremi leti in da do te ustanovitve le vsled tega ni prišlo, ker je postal deželni zbor nezmožen za delo. S tem pa, gospoda, sami potrjujete, da je le prazno govoričenje, ako se trdi, da z ustanovitvijo meščanske šole v Žalcu dosežejo Slovenci kako nezasluženo milost, ali da je smatrati to ustanovitev le za uspeh taktičnega postopanja katerekoli stranke v tej zbornici.
Menim, da morem celo spoštovanemu tovarišu poslancu W a s t i-a n u z ozirom na njegov včerajšnji govor dokazati, da niti on ne more glasovati zoper ustanovitev meščanske šole v Žalcu, če hoče ostati mož - beseda. Gospod Wastian nam je namreč včeraj dal dragoceno priznanje, da niti on ne odreka Slovencem narodne individualnosti, to se pravi, da tudi on prizna Slovencem pravico do razvoja kot narod. Seveda je pristavil, da nam Slovencem ukazuje pri vsem tem skromnost. — Toda nemški pregovor pravi, da je taka lastnost sicer pravi kine za človeka, da se pa brez skromnosti na vsak način dalje pride nego s skromnostjo. Ako mi gospod poslanec Wa-stian ugovarja, da ta nemški pregovor ni čisto pristen, ker se nahaja v njem slovnična napaka, moram pač jaz odvračati odgovornost za slovnične napake nemških ljudskih izrekov. Vendar pa prosim tovariša Wa-stiana, ki igra v političnem življenju vendar znamenito vlogo, naj mi, bodisi iz sedanjosti, imenuje katerikoli narod na svetu, ki bi se zadovoljil s skromnostjo, ako hoče sam sebi obstanek in napredek zagotoviti. Če bi pa tudi res bilo, da izjemoma štajerski Slovenci moramo biti skromni, ustreženo vam je tudi v tem oziru, kajti namesto 10 meščanskih šol, katere ste nam z ozirom na zgoraj-šnji račun dolžni dati, sklenili bode-te danes šele, ustanoviti eno edino in prvo meščansko šolo s slovenskim učnim jezikom. Smatram torej, da smo Slovenci zelo skromni, ako danes zamo to zahtevamo in da postopajo celo poslanci okoli gospoda poslanca Wastiana le dosledno, ako z nami vred glasujejo za dotični predlog deželnega odbora.
Dogodili na Balkanu.
Srbski komunike.
Srbski uradni tiskovni urad razpošilja sledeči uradni komunike:
Ko so Albanci v velikem številu vdrli v naše pokrajine, zažigali naše kraje, hladnokrvno masakrirali prebivalstvo in se lotili naših čet, smo storili mi korake, da preženemo so vražnika iz našega teritorija. Pri tej priliki je izjavila kraljevska vlada, ki je hotela s svojim dosedanjim postopanjem dokazati, da spoštuj nasvete in sklepe velesil, opetovano da se bodo naše čete omejile na to, da bodo branile naše ozemlje in da ne bodo zasedale nobenega ozem'ja. Istočasno smo izjavili, da, če vpade-jo naše čete v albansko ozemlje, se zgoai to samo provizorično in da se bodo umaknile v trenutku, ko bo mednarodna komisija albansko mejo določila in ko bo tam zavlada! mir, tako da za srbske pokrajine ne bo obstojala nadalje nevarnost, da bi Albanci ogrožali naše meje. Ta izjava kraljevske vlade odgovarja po-polnoma nasvetom velesil in dokazuje javno mirno in kor^ku.o ravnanje Srbije v tem vprašanju.
Če je imela srbska vlada namen v prijateljskem duhu in v interesu aeiinltivnega miru storiti pri velesilah v prilog rektifikaciji srbskih mej napram novi Albaniji, demaršo, je to dokaz več, da je hotela Srbija korektno in prijateljsko resici sama vprašanje, ki je v interesu vlad.1, kakor tudi Albanije. Srbija je torej s svojim nastopom sama dokazala, da nima namena, samolastno ali s silo izpremeniti odločitve velesil. Med tem pa kraljevska vlada še ni imela prilike in časa, da bi bila ta svoj namen, ki ne bi bil v nobenem oziru tangiral interese, katerekoli države, izvršila, ko je Avstro - Ogrska nam že prihajala z očitanji.
Avstro - Ogrska ni zadovoljena z izjavo srbske vlade in zahteva z ultimatumom, da se tekom 8 dni umaknejo naše čete za meje, ki jih je določila londonska konferenca. Srbska vlada je po tej nepričakovani de-marši, zvesta svoji pomirljivi politiki in z željo, da da nov dokaz svojega korektnega in mirnega nastopa, naročila srbskim četam, da naj se umaknejo za meje določene od vele-poslaniške konference v Londonu, ter prepustila odgovornost za ta korak onim, ki mislijo samo na ta način utrditi zaupanje Evrope v mir.
0 volilni pravici pri dežei-nozborsbih volitvah.
Kdor hoče ugovarjati sestavi volilnih imenikov, kdor hoče torej koga izreklamirati, ali vreklamirati, si mora biti predvsem na jasnem, kdo spada po postavi v kak volilni imenik in kdo ne. Deželnozborske volitve, ki se vrše meseca decembra t. 1., pravzaprav niso le ene volitve, marveč toliko, kolikor volilnih skupin imamo. Dne 1. decembra voli splošna kurija; dne 9. decembra voli kmetska kurija ali skupina, dne 12. decembra voli mestna skupina itd.
Za vsako teh skupin so napravljeni posebni volilni imeniki in umevno je, da imajo v vsaki skupini volil-ci po zakonu drugačne volilne pravice.
ker so podatki, katere Jaz navajam, uradni podatki.
Da se izprevidi, kal imajo Slovenci v razmerju z Nemci glede meščanskega šolstva po pravici zahtevati, sklicujem se pred vsem na uradni izkaz o ljudskem šolstvu na Štajerskem, ki izkazuje, da imamo na Štajerskem 621 šol z 2168 šolskimi razredi z nemškim podučnim jezikom in 279 ljudskih šol, oziroma 919 šolskih razredov s slovenskim učnim jezikom. Nadalje je razvidno iz pregleda obstoječih meščanskih šol in onih meščanskih šol, katerih ustanovitev je zajamčena, da ima dežela v najkrajšem času 40 meščanskih šol z nemškim učnim jezikom. Če izvolite vzeti svinčnik v roko in po razmerju ljudskih Šol in šolskih razredov z nemškim, oziroma slovenskim učnim jezikom in Če z ozirom na število meščanskih šol z nemškim učnim jezikom iščete številke, koliko meščanskih šol s slovenskim učnim jezikom bi morali na Štajerskem že sedaj Imeti, izračunali bodete, da Imajo Slovenci na Štajerskem že danes pravico ne do ene same, ampak do desetih meščanskih šol s slovenskim učnim jezikom.
Iz sledečih listin, ki se nahajajo v deželnem arhivu, se morete prepričati, da je deželni zbor štajerski, oziroma njegov deželni odbor že davno načelno sklenil ustanovitev slovenske meščanske šole v Žalcu in da je le iz splošnih vzrokov odložil ustanovitev meščanskih šol na poznejši čas, da se more prej učni načrt meščanskega šolstva primerno popraviti.
Vsled predloga za ustanovitev meščanske šole v Žalcu, katerega je vložil deželni poslanec dr. Hrašo-v e c, se je že pred desetimi leti obrnil štajerski deželni odbor na deželni šolski svet zaradi poročila, ali so dani pogoji za ustanovitev meščanskih šol. Z odlokom 9. junija 1904 št. 152, je vsled tega deželni šolski svet poročal deželnemu odboru štajerskemu v zadevi ustanovitve meščanske šole v Žalcu, da ni najti iz stališča poduka nikakih pomislekov zoper to šolo. Deželni šolski svet je na podlagi uradnih podatkov takrat izra-čunil, da bi imela računati meščanska šola v Žalcu na okoli 90 učencev, pri tem se je oziral deželni Šolski svet predvsem na število šolo ob-iskujocih otrok onih občin, ki so s posebnimi prošnjami leta 1903. prosile za ustanovitev meščanske šole v Žalcu. Če se dotične prošnje v deželnem arhivu poišče in pregleda, se razvidi, da so se s tako prošnjo na deželni zbor štajerski leta 1903., torej že pred desetimi leti, obrnile občine Žalec, Gotovlje, Petrovce, Velika Pirešica, Št. Peter v Savinski dolini, Griže in Št. Pavel pri Preboldu. Redko se pač zgodi, da zastopstva kmečkih občin vlagajo prošnje za ustanovitev šol, ampak da se jih mora nasprotno največkrat prisiliti, da potrebno šolo zidajo. Ako so gori naštete kmečke občine v svesti si stroškov in bremen, vendar prosile, da se ustanovi meščanska šola v Žalcu, je razvideti iz tega, kako globoko so bile o potrebi te šole prepričane.
V gori omenjenem dopisu je štajerski deželni šolski svet razdelil okoliš, iz katerega bi bilo pričakovati učencev za meščansko šolo v Žalcu, v tri okrožja, in sicer 1. občina Žalec sama; 2. okoliške občine in občine, ki so ob železnici; 3. ostala Savinjska dolina z onim delom šoštanj-
no zvest naši sveti krščanski veri. Vas, preljubi pogrebci, ki ste spremili moža poštenjaka, moža kreme-njaka k večnemu počitku, poživljam in rotim ob tem odprtem grobu njegovem: Sledite njegovemu vzgledu, napnite vse svoje moči in skušajte, da bodete postali njemu enaki. Tebi, Ivan, ki si danes izgubil svojega preblagega očeta, pa polagam posebno na srce vzvišeni vzgled tvojega očeta; skrbno goji in čuvaj one zlate nauke, ki ti jih je nepozabni pokojnik zasejal v tvoje sprejemljivo srce in glej, skrbi, da boš postal tak mož kakoršen je bil tvoj oče! Končujem. Prijatelj Blaž! S solzami v očeh jemljemo od tebe slovo in ti kličemo: »Lahka ti bodi rodna zemlja slovenska!«
Vse oči so bile rosne ob prisrčnih besedah sivolasega župnika in iz tisoč src se je dvigala k nebu sveta obljuba, vzeti si za vzgled vzornega moža poštenjaka, čegar spominu so veljale poslovilne besede župnikove.
Le eno oko ni poznalo solz in je vstalo mrko. Novi kaplan dr. Jurij Podpečnik, ki je poprej mehanično in monotono odgovarjal pri molitvah svojemu predstojniku in čegar oči so bile uprte v tla, se je pri prvih žup-nikovih poslovilnih besedah zravnal, njegove oči so začudeno pogledale župnika, ustnice so se mu skrčile in nekam ostentativno je odstopil od svojega župnika med pogrebce; ko je pa župnik »omenil šolo, čuti je bilo
skega okraja, ki sega v Savinsko dolino. Deželni šolski svet je na podlagi števila šolo obiskujočih otrok bil mnenja, da je pričakovati iz Žalca samega kot učence meščanske šole onb učence ljudske šole, ki dosezajo učni smoter 6., 7. in 8. šolskega leta ter je bil mnenja, da je stalno najmanj 25 takih učencev računati na občino Žalec.
Drugi krog bi dal po mnenju deželnega šolskega sveta 10% takih učencev, ki dosezajo učni smoter 6., 7. in 8. šolskega leta, v meščansko šolo, in sicer okroglo 38 učencev. — Tretji krog bi pa dal 5 Jo učencev 6., 7. in 8. šolskega leta, t. j. 27 učencev, tako da je bilo računati že pred 10. leti za meščansko šolo v Žalcu okroglo 90 učencev.
Ako se je deželni odbor štajerski s svojim poročilom od meseca oktobra 1904 št. 107 vendar izrekel začasno proti ustanovitvi meščanske šole v Žalcu, tolmačiti si je to glasom izjave deželnega odbora štajerskega samega le na ta način, ker je bil takrat deželni odbor štajerski prepričan, da treba v načrtu za meščanske šole najprej znatnih izprememb in da se šele tedaj lahko misli na ustanovitev novih meščanskih šol. Deželni odbor štajerski se je takrat skliceval na svoj sklep z dne 19. julija 1901, s katerim je enaka prošnja trga Lipni-ce za ustanovitev meščanske šole iz tega načelnega vzroka odklonila. Deželni odbor štajerski v navedenem poročilu iz leta 1904. izrecno poudarja, da se ne more tajiti, da meščanske šole za dečke še nimajo zdrave in trdne podlage in da vsled tega ne uspevajo in se morajo uvesti izpremembe, katerih Še takrat ni bilo mogoče izvesti.
Če pa pogledamo pismeno poročilo sedanjega deželnega odbora štajerskega zaradi ustanovitve meščanskih šol in če opozarjamo tudi na poročilo tovariša Einspinner-ja, katero smo ravno tukaj slišali, vidimo, da se je izvršila v nazorih deželnega odbora štajerskega, kakor ljudskega zastopstva sploh, prava revolucija z ozirom na upoštevanje meščanskega šolstva sploh. Iz poročila, katero imate pred seboj in iz besed poročevalca, zveni namreč najodločnejša trditev, da je ljudstvo vseskozi izprevidelo, da so mu meščanske šole nujno potrebne z ozirom na razmere današnjega časa, vsled česar treba ustanoviti vse polno meščanskih šol.
Prišel je torej po vaši lastni trditvi čas, ko se meščanske šole, katere so se izkazale kot potrebne, morajo staviti, prišel je torej tudi trenutek za ustanovitev meščanske šole s slovenskim učnim jezikom v Žalcu, katero ste sklenili po izpolnitvi gotovih pogojev, ustanoviti že leta 1904. in katere opravičenost ste načelno že takrat priznali. Mislim, da sem s temi uradnimi podatki in listinami neizpodbitno dokazal, da z današnjim sprejetjem zakonskega načrta za ustanovitev meščanske šole v Žalcu ne sklenete sploh nič novega, ampak da takorekoč daste le pečat deželnega zbora na njegov načelni sklep izza dobe pred 10. leti.
Dovolim si pa opozoriti na daljne dokaze, da je štajerski deželni odbor sam tudi pred štirimi leti zopet priznal načelno potrebo nele ene, ampak troje slovenskih meščanskih šol. Ko je bil namreč poslanec dr. Hrašovec leta 1908. in ko sem bil jaz leta 1909. stavil predlog za ustanovitev meščanskih šol v Žalcu,
pa iz kaplanovih ust celo škripanje z zobmi.
Po končanem nagrobnem govoru pristopil je župnik k pokojnikovi vdovi in sinu ter obema v tolažbo nad nenadomestno izgubo spregovoril še nekaj iskrenih besedi.
Odhajajoč je pa na svoje začudenje opazil, da njegovega kaplana Jurija ni več ob njegovi strani in ko ga je iskal s svojimi očmi, zapazil ga je stoječega pri cerkvici sv. Križa s pogledi uprtimi v tla.
Čeprav ga je ta samovoljni korak mladega kaplana nekamo neprijetno dirnil, vendar ni rekel v svoji dobrosrčnosti nobene besede, temveč se s sosednim župnikom, s cerkovnikom in obema ministrantoma tiho podal do kaplana in se potem tudi tiho vrnil ž njim zopet v vas.
II.
Moj živi človek hrepeni
po časti, po moči, po ugledu, po
oblasti. Aškerc: Pesnitve.
Tako sem gledal tudi jaz te dni
v trpljenju svojem težkem vso mladost
Aškerc: Mučeniki.
Ne da bi spregovoril kako besedo, slekel je kaplan Jurij v zakristiji oblačila, ki jih je imel na sebi pri pogrebu in potem z nemim poklonom
proti svojemu predstojniku in sosednemu župniku odšel.
Sosednega župnika je to početje mladega kaplana osupnilo in ni si mogel kaj, da ne bi opomnil proti svojemu duhovnemu sobratu: »Matija, meni se zdi, da si dobil v pomoč malo čudnega svetnika!«
Sivolasi župnik Koren je nekoliko zavdihnil in potem bolj tiho odvrnil svojemu prijatelju: »Nova šola! Kaj hočeš, staramo se! Sedaj veje drug duh iz palače Prevzvišenega in bojim se, da nas bo novi duh kmalu pometel! Sicer se pa o tem še lahko nekoliko pomeniva pri malem okrepčilu v župnišču, kamor te vabim. Saj je še dolga tvoja pot do doma in moja konja poznaš dobro, da nista nobena dirkača, ker morata ves dan težko delati. Ali si gotov? No, pa stopiva počasi v župnišče.«
Oba župnika sta se podala na to proti župnišču mimo kaplanije; za zastorom okna kaplanije ju je motril z mrkim pogledom kaplan Jurij in spremil do vrat župnišča.
Ko so se vrata v župnišču zaprla za obema župnikoma, začel je kaplan Jurij hoditi z nemirnimi koraki po svoji sobi gori in doli.
Imel je v svoji glavi težke misli, katere je začel v samogovoru polglasno razmotrivati.
»Nikdar ne pozabi, Jurij, kaj si prisegel v svojem srcu tedaj, ko si duševno in telesno popolnoma strt prestopil vrata one mrke   hiše na
kateri se blišči napis: Virtuti et mu-sis. Ali nisi tedaj ponovil svojo prisego, da boš uporabil vse svoje duševne in telesne moči, da se bodeš poslužil vseh dopustnih in drugih sredstev po načelu: Namen posvečuje sredstvo in da bodeš noč in dan mislil in deloval na to, da bodeš enkrat mogočen in bogat«
»Ta tvoja prisega je bila tedaj upravičena, upravičena je danes in upravičena bo vedno.«
»Kaj si užil lepega v svojih mladih letih v domači hiši, kaj tekom svojih šolskih let?«
»Nič, prav nič!«
»Slabše se ti je godilo kot psu slepega berača Kozoglava, ki je spremljajoč in vodeč svojega gospodarja vendar sem in tje pod mizo gostilne ugrabil kako kost!«
»V rodni svoji hiši si imel, odkar se spominjaš, pekel. Tvoj oče je bil udan pijači in žganja poln je polagal dan na dan svoje težke pesti na svojo dosti starejšo ženo, tvojo mater. Tvoja mati je oblezla sicer vse spo-vednice in božja pota, ni zamudila nobene pridige, nobenega cerkvene-za opravila, a imela je tudi jezik, jezik, ki je bil napolnjen s strupom. Ali ni tvojemu očetu, ko je zjutraj vstajal z medlo, bolno glavo, za zajtrk vsaki dan očitala, da je prišel kot berač k hiši, da se red5 le ž njenim imetjem itd.? In tedaj se je začel vrišč in začela je padati težka očetova pest po telesu tvoje matere...
Kdo voli dne 1. decembra?
Dne 1. decembra gre na volišče največ volilcev. Že ime »Splošna skupina«, ki ta dan voli, pove, da voli splošno vse. In res po postavnih določbah ima v tej skupini volilno pravico vsak samopraven moški državljan, ki je izpolnil 24. leto svoje starosti in stanuje v občini, v kateri ima voliti, vsaj že eno leto. Razen-tega ne sme imeti nobenega postavnega zadržka za izvrševanje volilne pravice. O teh zadržkih pišemo pozneje.
Pripominjamo zopet in zopet, da bo dne 1. decembra volil samo tisti, ki bo v volilnem imeniku, ne glede
na to, ali mu gre po postavi ta pravica, ali ne. Ravnotako pa ne bo volil, kdor ne gleda in ne skrbi za to, da pride v volilni imenik in naj ima tudi za to postavno pravico. Najboljše in najvarnejše je torej, da gre vsakdo, ki je izpolnil 24. leto in prebiva že eno leto v občini, na županski urad svoje občine in se sam prepriča o sestavi volilnega imenika za splošno skupino.
Splošna skupina voli 11 poslancev. Okraji so razven kočevskega, vsi tako razdeljeni, kakor volilni okraji pri držav nozborskih volitvah.
Kdo voli dne 9. decembra?
Tudi za kmečko skupino, ki voli dne 9. decembra, se napravijo zase volilni imeniki. V tej skupini je manj volilcev, kot v splošni, ker je tu drugačna volilna pravica. — Kratko povedano, ima v kmečki skupini volilno pravico vsakdo, kdor ima pravico voliti pri občinskih volitvah v I. ali II. razredu, ne glede na visokost davka, ki ga plačuje. Tudi nekateri iz III. razreda občinskih volilnih imenikov imajo pri deželnozborskih volilnih volitvah pravico, voliti, toda le tisti, ki plačujejo vsaj 8 kron direktnega državnega davka. V kmetski skupini bodo torej volili vsi oni, ki so pri zadnjih občinskih volitvah volili v I. in II. razred, iz III. razreda pa tisti, ki plačujejo 8 K zgoraj omenjenega davka. Razen teh pa lahko volijo tudi še tisti,, ki so si že do danes pridobili pravico do občinskih volitev. Marsikdo je šele po zadnjih občinskih volitvah dopolnil 24. leto — vsak volilec mora biti moški in 24 let star! — marikdo je postal med tem časom posestnik, obrtnik, ali kaj drugega, kar mu daje občinsko volilno pravico v I. ali II. razredu. Marsikdo, ki je v III. razredu, plačuje sedaj več davka in ta presega že 8 K itd.
Občinska volilna pravica je torei podlaga za volilno pravico v kmečki skupini. Pozneje izpregovorimo obširneje še o občinski volilni pravici sami. Kmečka skupina voli 16 poslancev. Volini okraji so zelo zveri-ženi. Volilci jih že poznajo iz prejšnjih volitev, ker se njihove meje niso izpreminjale.
Kdo voli dne 12. decembra?
Tudi pri volitvah v skupini mest in trgov, ki voli dne 12. decembra, tvori občinska volilna pravica podlago za deželnozborsko volilno pravico. Kdor je pri zadnjih občinskih volitvah, ali kdor bi pri občinskih volitvah, ki bi se vršile tačas, volil v L aH II. razredu, ima, ne glede na davek, volilno pravico v mestni skupini za deželni zbor. Poleg teh vsi oni iz III. razreda, ki plačajo več kot 8 kron direktnega državnega davka na leto. Skupina mest in trgov voli 10 poslancev. Volilni okraji se zadnji čas na prav sleparski način določajo,
In tedaj je zletel lonec z zajtrkom proti očetovi glavi... In vsakdanji konec? Oče je odšel zopet, kakor vsak dan v Zabrekovo barako hladit si svojo jezo z žganjem, mati je pa spodila tebe in tvojega brata brez gorkega zajtrka na pašo in pozneje v vaško šolo. Ko sva z bratom lačna prignala živino domov ali prišla iz šoie, naju ni Čakala mati s polno skledo. Ne, ne! Z besedami »Satanski sad Zaletelov!« naju je pozdravila in srečna sva bila, če je ostalo samo pri teh pozdravnih besedah in če ni nate, na najinega očeta, po domače Zaletelovega Jurija, namerje-ne besede posegla vmes še njena koščena roka in začela zbijati po meni in bratu!«
»Pa pusti sedaj, Jurij, svojega očeta, vsaj ga je kmalu umorilo strupeno žganje in pusti tudi svojo mater, ki ga tudi ni dolgo preživela.«
»Le še en trenutek se pomudi pri domači hiši, katero so šteii za eno prvih v tvoji rodni vasi. Ali se še spominjaš, kolikrat je prišel k hiši b'rič Stržen in kako je vsciej kaj s seboj odnesel ali odpeljal? Ah še veš, kako si jokal in kričal, da ne sme odpeljati tvoje kravice mavre, s katero sta bila najboljša prijatelja? Ali si pozabil, kako sta enkrat prišla ti in tvoj brat iz šole in ko sta nasla v hiši biriča Stržena z nekim tujim moškim? Ali nisi tedaj slišal, ko je birič Stržen podil Uojc^a očeu. in mater v imenu cesarske postave
z edinim namenom, odjesti meščanom in tržanom interesno zastopstvo. Z nekaterim« mesti in trgi so namreč združene vasi v eno občina Do zadnjega ča«a so volila v skupini mest in trgov edinole mesta. Klerikalci pa uvajajo s pomočjo vlade prakso, da volijo po mestih tudi vasi, ki so preje volile le v kmečki skupini, kamor tudi dejansko po svojih interesih spadajo. Meščani in tržani so umevno, po takem postopanju oškodovani, ker pridejo do \eijave glasovi, ki so proti njihovim interesom. Da se varujejo stare interesne in volilne pravice tržanov in meščanov, je umestno, če se po vseh mestih In trgih izreklamirajo vsi volilci iz vasi, ki spadajo k mestni ali trški skupini.
Opozarjamo zlasti tržane in meščane na važnost In nujnost rekla-mačnega postopanja. V tej skupini bo boj zelo hud, ker bodo skušali klerikalci — četudi zastonj — oropati meščane in tržane pravega zastopstva v deželnem zboru. Šlo bo za vsak glas in ničesar bi se ne maščevalo na dan volitve tako, kot malomarnost pri reklamacijah.
Štajersko.
Nemškonacijonalni glas o jesenskem zasedanju štajerskega deželnega zbora. V nedeljskem »Orazer Tagblattu« poudarja neki člankar na uvodnem mestu, da je najetje novega deželnega posojila bila najvažnejša točka, o kateri se je v jesenskem zasedanju štajerskega deželnega zbora razpravljalo in da so vodilni nemškonacijonalni politiki prav zadovoljni nad izidom te razprave, ki jim omo-f;očuje nadaljno gospodarstvo do — zvišanja deželnih doklad. Verujemo, da so nemškonacijonalni gospodje v deželnem dvorcu prav posebno zadovoljni. Saj so s tem posojilom pokriti vsi grehi, ki so jih delali zadnja leta. Posebno jim ne bo treba več skrbeti za pokritje ogromnih izdatkov, katere je požrla skrajno neekonomična stavba stiftingtalske bolnišnice. Slovenski klerikalci so pri debati o najetju novega posojila molčali kot ribe in s tem vse krivice in napake deželnega gospodarstva zadnjih let odobrili. Vzeli pa so si s tem tudi pravico, da bi se v bodoče kedaj nad zapravljanjem v deželnem zboru razburjali. V »Slovencu« so celo smešili — dr. Kukovca, da je grajal deželno gospodarstvo in svaril pred lahkomišljenimi novimi dolgovi. Razumemo, da so klerikalci prav veseli nad srečnim izidom njihove ob-strukcijske afere, ki jim je že postala resna nevarnost, ali da v tem veselju moško požro in pohvalijo vse ti-sie nemškonacijonalne svinjarije, ki se jih uganja v Gradcu, si pa vseeno nismo mislili. Taka servilnost gre predaleč in vzbuja v zavednih spod-nještajerskih Slovencih resno nevoljo.
O razmerah pri celjskih in drugih spodnještajerskih sodiščih smo
priobčili v »Slov. Narodu« že dva Članka, ki sta zadela s stvarnim in resničnim opisom nemškonacijonal-nega politiziranja pri naših sodnijah v živo vse prizadete kroge. Spodnje-štajerski nemško-nacijonalni časopisi so v odgovor priobčili članek, ki je na nekaterih mestih celo — bedasto lažnjiv. Pravijo, da je ta članek zagrešil okrajni sodnik dr. Marinitsch, ki nas  osrečuje s svojimi odličnimi
iz hiše? Ali nista bila tedaj prvič v svojem življenju edina tvoja mati in Hoj oče, ali nista oba, kakor obsedena kričala nad tujim moškim, da je cigan, goljuf, slepar, oderuh, hudič ved.? Ali nista prišla potem orožnika in ali ni z njuno pomočjo segna1 birič Stržen očeta, mater, brata in tebe iz rodne hiše! Ali niste šli potem vsi štirje v Zabrekovo barako? Ali ni Zabrck, ko je oče zahteval žganja, odgovoril, da beračem ne da e nič na up in da hoče prej videti denar na mizi? Ali ni tedaj tvoja mati izvlekla iz svojega žepa strgan mošnjiček in vrgla na mizo tolar križavec? In potem je prišlo žganje na mizo in pili ste vsi štirje dolgo in mnogo!«
»Pa pusti, Jurij, to in si tudi ne kliči v spomin, po kako čudnem na-klučju si prišel v ljubljanske šole, kako si prezebal kot ministrant po ljubljanskih cerkvah, kako si s solzami v očeh otepal trde skorje v bo-goslovnici, kamor si hodil snažit čevlje, kako si se preril do tretje šole in kako so se ti potem odprla vrata Alojzevišča! Pozabi to, Jurij in pozabi tudi, kako si bil v Alojze-višču večkrat lačen, kakor sit. Pozabi tudi, kako sta se koncem sedme šole sporekla s prefektom in kako si moral potem neslavno zapustiti Alojzevišče. Nikar si ne kliči v spomin stradanja in mraza, katera si utrpel v osmi šoli! Saj je čudež, da tedaj nisi poginil!«
(Dalje prihodnjič.)
talenti pri celjskem okrožnem sodišču.  Med  drugim se v omenjenem članku trdi, da naši sodniki študirajo na samoslovenskih gimnazijah in torej ne znajo nemški.  Večina štajerskih sodnikov je pa študirala v Celju in Mariboru, kjer še po našem vedenju   samoslovenskih   gimnazij ni pač pa nemške,  na  katerih pišejo slovenski dijaki prav dostikrat boljše nemške  sestavke ko marsikateri nemški   duševni kreten.   Če bi nam bilo do tega,  bi jako  lahko vsi, ki smo na teh gimnazijah študirali, povedali, s kakimi nemškimi idijoti smo skupaj   študirali in pozneje pa v državni službi daleč za njimi — zaostali. Trditev,  da slovenski sodniki, ki so znabiti študirali v Pragi, zategadelj ne poznajo — slovenskih pravnih izrazov, je več ko smešna. Res bo, da se jih s študijem v slovanskem jeziku prej   nauče   ko s študijem v nemščini.  O »panslavizmu«, »zagrizenosti« in »politiziranju« pri naših sodnikih pa more govoriti le kedo, ki hoče   »objektivno«   obrekovati. S tem,  da  se naši sodniki čutijo Slovence, še ne politizirajo, g. dr. Marinitsch;   politizirajo pa tisti »nemški« sodniki, ki postanejo iz rojenih Slovencev neznačajni renegati, politizirajo  gotovo tisti,  ki v neniško-nacijonalnih   listih   pisarijo   in nesramno lažejo o svojih kolegih, politizirajo tisti,, ki sede kot avstrijski c kr. uradniki v sobah,   okrašenih s sliko pruskega kralja Viliema. Naših sodnikov ni videti nikjer pri političnih demonstracijah, zadnjo soboto pa smo na primer videli nekega plemenitega pravnega praktikanta s celjskega okrajnega sodišča,  da je nosil sredi med najetimi pocestnimi barabami bakljo! To so »erforderli-che   Um ga ngs form en«   za nemški sodniški naraščaj pri sodiščih, namenjenih   za — Slovence,   kaj ne, gg. Pitreich, Kotzian in Marinitsch! Kar je stalo v članku o dr. Hrašovcu, je drzna laž; enako je tudi skorc občudovanja vredna drznost trditi, da hočejo   štajerski   slovenski sodniki službovati — doma zato, da bi »delali politiko.« Taka je »objektivnost« naših  renegatskih sodnikov, kadar pišejo v časnike članke o svojih slovenskih kolegih. O razmerah pri naših sodiščih  pa s tem  seveda še ni govorjena zadnja beseda;   na sistematično  nemškonacijonalno gonjo proti našim  sodnikom moramo enkrat    odgovoriti    s sistematično obrambo   in   dati na sramotni oder vse in vsakogar, kdor nam za to, da je naš kruh,   še tako lažnjivo in nesramno nasprotuje.
Uradniške spremembe pri Južni železnici na Sp. Štajerskem. Prestavljeni so asistentje gg. Rudolf Še-gula iz Hrastnika na Zidani most, Ivan Zapečnik iz Zidanega mosta v Maribor, glavni kolodvor, Ivan Sa-batin iz Rimskih toplic na Prager-sko, prov. asistenta gg. Franc Žekar iz Rač v Vuhred in Bruno Vrba iz Vuhreda v Rače.
Iz poštne službe. Prestavljen je nadpoštar Julij Burgholzer iz Brežic v Murau in nadpoštar Štefan Kaste-liz iz Spitala v Brežice. Imenovana je praktikantinja Ljudmila Petovar za poštno oficijantinjo drugega star. razreda v Ljutomeru.
Martinov večer priredi Slovensko delavsko podporno društvo v Celju v soboto, dne 15. novembra v gostilni Pleterski na Bregu pri Celju.
Legijonarji na Vranskem. C. M. podružnica vprizori v soboto, 25. t. m. zvečer ob 8. in v nedeljo, 26. t. m. popoldne ob 3. lepo narodno igro »Legijonarji«. »Legijonarji« so predigra »Rokovnjačev« in jim je snov vzeta iz francoskih časov. Kdor je videl »Rokovnjače« naj ne zamudi si ogledati tudi »Legijonarjev«.
Iz Ormoža. V »Straži« se je zaletel nekdo iz našega okraja v zaslužnega ravnatelja šentjurske kmetijske šole, g. Belleta. Obžalovanja vredno je, da slovenski listi napade na slovenske šole, ki smo jih s težavo priborili in ki nam jih Nemci še vedno očitajo, sploh priobčujejo. (Ta obsodba velja tudi za »Slovenca«, ki se je prav grdo obregni! ob g. ravnatelja Belleta. Op. ur.) Prepričani smo, da je ta napad napisal kak za-grizenec, ki ne vidi in ne zna ceniti delovanja šentjurske šole in njenega ravnatelja. V šoli se ne dela tam nobene politike (Ravno to zagrizence pri klerikalnih listih peče. Op. ur.), g. Beile pa je za svojo osebo lahko političnega mišljenja, kakor smatra on za pravo. Saj nismo na Turškem! »Stražinim« somišljenikom bi raje svetovali, naj njihovi zavodi dajo za obisk šole kake štipendije; tako se dela kmetijstvu v korist, ne pa samo zabavlja. Pametni ljudje v okraju nimajo gotovo nobenega stika in zveze z dopisom v »Straži«, temveč ga vsi obsojajo.
Iz Ormoža. Po dolgi in hudi bolezni je umrla tukaj dne 17. oktobra t. 1. 65 let stara gostilničarka, vdova gospa  Julijana Kalchbrenner,
rojena Masten, vdovljcna Zinko in Kapus. Pokojnica je bila ves čas svojega življenja velika dobrotnica revnih. Za časa njenih prvih dveh možev je bila gostilna narodna, kjer so se radi zbirali Slovenci in Hrvati; ormoška slovenska društva prirejala so tam svoje koncerte in veselice. — Umrla je brez potomcev, skoraj vse precejšne premoženje in gostilna pa je sedaj prešlo v posest naših narodnih nasprotnikov.
Podravska    podružnica »Pro-svete« v Mariboru  si je izvolila na svojem rednem občnem   zboru dne 11. t. m.   sledeči   odbor: načelnik: iur. A. Reisman;   podnačelnik med. V. Marin;   tajnik:   iur.  S. Kavčič; blagajnik: iur. M. Gorišek; knjižničar: med. K. Marčinko; namestnika export. I. Novak  in  vet. M. Rojko; preglednika: abs. iur. F. Dobrave in pliii- I. Vuga. — Kljub mnogim oviram,   zlasti   pomanjkanju gmotnih sredstev je podružnica   vendar tudi v minulem   letu vršila svoj namen: sodelovala  je   pri ustanovitvi dveh ljudskih knjižnic,   ki so last bralnih društev,   izpopolnila   je   eno svojo knjižnico, priredila serijo predavanj za priprosto ljudstvo v dveh narodno ogroženih krajih, razpošiljala v zimskem času prečitane časopise v mariborsko okolico in na narodno mejo ter priredila v prid podpornim društvom za slov. visokosolce dne 11. t. m. »Akademijo« v mariborskem Na-rodrem domu,  ki pa,  žal, ni imela zažeijenega gmotnega uspeha. — S tem, da so pristopili narodno-napred-ni akademiki  v podružnico, se je znatno  pomnožilo   dosedaj majhno število njenih članov, in storili so se nekateri važni sklepi za delovanje v bodočem letu,   ki jih   bo pa mogoče izvesti le ob izdatni gmotni podpori slov. javnosti. — »Prosveta« in njene podružnice imajo namen, vzgojiti svoje člane-akademike za poljudno-izobraževalno delo,   s tem širiti duševno obzorje slovenskega naroda in ga na ta  način  krepiti duševno in gmotno. Narodna izobrazba je najboljše orožje  proti  vsem zunanjim sovražnikom in notranjim škodljivcem naroda, posebno pri nas na narodni meji. — Prosimo torej slovensko javnost za podporo bodisi z denarnimi   prispevki   ali z darovanimi dobrimi,   zlasti leposlovnimi knjigami. — Naslov: Podr. podr. »Prosve-te«, Maribor, Narodni dom.
Drobne novice. V Središču so uredili zdravniško preiskovalno postajo, ker so se v Veliki Kaniži in drugih bližnjih krajih pojavili nekateri slučaji kolere. — Blamaža z »Bauernschrecko m«. Kakor pišejo sedaj nekateri graški listi, ni šlo v koroško-štajerskih planinah za kako eksotično zver, temveč so hodili ponoči na lov veliki kmečki psi. Dobili so namreč sledove te »zveri« in jih v Gradcu natančno primerjali s pasjimi; dognalo se je, da »zver« ni mačjega, temveč pasjega rodu in da gre prejkotne za večje kmečke pse. Kakor znano, se je že svoj čas, ko se je najhuje kričalo o levih, pumah in risih v koroško-štajerskih planinah, zastopalo od nekaterih lovcev mnenje, da so napadli ponoči živino loveči domači psi. Taki slučaji so se konstatirali na Zg. Štajerskem večkrat. Razumljivo je, da Škoda, ki so jo napravile letos slavne »zveri« v koroško-štajerskih planinah, zdaleč ni tako velika kot je poročala »Bauernschreckorgan« graška »Tagcspost«. Posamne napade na živino se je ogromno pretiralo in ta pretiravanja so šla potem kot »resnična« poročila v Gradec. Med slovenskimi listi jih je z največjo pridnostjo ponatiskoval ljubljanski »Slovenec«. — V Lepi njivi pri Gornjem gradu so našli 17. okt. posestnico Marijo Zupan zadavljeno v postelji. Baje jo je zadavil neki njen Ijubček. — Slovejbistri-š k i o b č. z a s t o p je imenoval Fr. Petzolta in dr. A. Muhleisna za častna občana. Častnih občanov bo štela Slov. Bistrica kmalu več ko pravih. — Naslov tajnega svetnika je dobil deželni odbornik grof Franc Attems.
Horoško.
Laški vojaški begun. Orožniki so pripeljali včeraj v Beljak voja-kega beguna Antona Santucci, ki je pobegnil iz Moggia, kjer gradi laško vojaštvo novo cesto. Pobegnil e v uniformi, prijeli so ga v Leo-poldskirchnu. Včeraj so ga poslali iz Beljaka zopet v odrešeno Italijo.
Pozor na napeljavo električnega toka. V Malnici je splezal šolar Pe-er Hopfgartner na drog državnože-ezniške električne napeljave. Kljub opominom svojih tovarišev je prijel za žico. Električni tok ga je vrgel s tako silo raz drog, da je fant drugi dan vsled dobljenih poškodb umrl.
Vlom. V Malem Šentpavlu je vlomil pri posestniku Graničariu ne-
znan tat, ki je ukradel skoro 40 kg suhega mesa. Prebrskal je tudi vsa predala in iskal denar. Denarja ni dobil, pač pa je odnesel torbico napolnjeno s svincem, ker je mislil, da je med svincem skrit denar. Vlom je izvršil podnevu, ko so bili vsi domači na polju. O tatu nimajo Še nobene sledi.
Prodajalec zdravilnih koreninic.
V gostilni Cvitnik v Beljaku sta našla steklarska vajenca Devora in Zora nabiralca in prodajalca zdravilnih koreninic nekega Wedam. Ta jima je po daljšem prigovarjanju prodal več koreninic za mal denar, pod pretvezo, da bosta postala po zavžitju teh koreninic izredno močna. Fanta sta koreninice jedla in sta tako obolela, da so jih morali odpeljati v bolnišnico. Wedam, katerega so aretirali, prizna, da je s temi koreninicami ozdravil že enega konja. Tudi fanta bi bila dosegla svoj namen, toda pojedla sta preveč tega zdravila. VVedama so obdržali v zaporu.
Primorsko.
Tržaška trgovska zbornica proti kumulativnim tovornim tarifom v Dalmacijo. Tržaška trgovska zbornica je imela v ponedeljek zvečer posebno sejo, v kateri se je bavila z vprašanjem kumulativnih tovornih tarifov z Dalmacijo. Svetnik Afentu-Ii je vprašal predsednika, če so vesti, ki se razširjajo o uvedbi tega tarifa z Dalmacijo, resnične in je poudarjal, kako veliko škodo bi imela tržaška trgovina in industrija v slučaju, da se ti kumulativni tarifi res uvedejo. Pri tem je omenil tudi, da imajo dalmatinski konsumenti od tržaške ga kredita veliko večjo podporo in da bi bilo neumestno, če bi tudi v svojo škodo zahtevali izločitev tržaškega pristanišča. Predsednik Ska-ramanga je odgovoril, da je že v začetku 1. 1. sklicalo notranje ministrstvo pri tržaškem namestništvu posebno enketo glede tega vprašanja. Vsi interesirani krogi so prijavili takrat energičen protest proti nameram vlade. Na Dunaju pa so se nadaljevala tozadevna pogajanja pod pritiskom industrijskega in železniškega sveta in dalmatinskih krogov v prid direktnim tarifom. Zato je predsedstvo trgovske zbornice poslalo trgovskemu ministrstvu, železniškemu ministrstvu in drugim merodajnim krogom brzojavke, v katerih opozarja na argumente proti uvedbi kumulativnih tarifov. Po dolgi zelo živahni debati je sklenila zbornica odločen protest proti uvedbi kumala-tivnih tarifov. Če bi se pa uvedli ti kumulativni tarifi,ki bi tvorili ravno v tem kritičnem času težko prejudično odredbo, naj se dovoli tržaškemu trgu, da obdrži pravico vračanja po načinu prometa z Levante. če se izkaže nujna potreba, da se uvedejo direktni tarifi, pa naj se nudi trgovski zbornici prilika, da se izreče o modalitetah glede vračanja.
Novi semenj za živino in blago
bo dne 5. novembra v Sv. Križu na Vipavskem.
Dober tovariš. Petnajstletnega realca Ig. Drosija je pičil ob bregu Soče pod Gorico gad v nogo. Njegov tovariš Neumeister je brez obotavljanja izsesal tovarišu rano in ga je nesel nato že brezzavestnega v bližnjo lekarno v mestu, kjer so takej poklicali zdravnika. Drosija so prepeljali na to v bolnišnico. Svojo rešitev mora zahvaliti v prvi vrsti svojemu odločnemu in dobremu tovarišu.
Zaradi družinskih   prepirov je
skočil v Červinjanu pod brzovlak 25-letni posestnikov sin Rutolt Brošan. Stroj je morilca popolnoma raztrgal.
Žrtev ljubosumnosti. Pred enim letom se je naselil v Peroji kmet Anton Boje in se kmalu nato oženil z mlado, lepo vdovo. Pred nekaj dnevi je povedala žena svojemu možu, da jo nadleguje že delj časa z ljubavnimi ponudbami mlad fant Demetrij Po-povič. Tudi jo je hotel že enkrat posiliti. To je moža tako razjezilo, da se je oborožil z nožem in koso in šel iskat Popovića. Obhodil le vse gostilne in ga končno res našel. Nastal je med njima oster prepir, nato pa je Bojca napadel Popoviča. Popovič je bil na to pripravljen. Odbil je prve udarce Bojčeve, potegnil nož in mu ga zasadil trikrat v prsi. Boje je kmalu nato umrl, Popovič pa se je javi! orožništvu.
Tržaška porota. — Ponesrečeni vlom. Akrobat Amy in delavec Cu-liat sta vlomila pred nekaj časom a pomočjo tretjega, dosedaj še neznanega pomagača v kolonialno trgovino Ludvika Švageljna na cesti Giu-lia v Trstu. Vlomilca je zasačila policija pri delu in ju brez posebnega odpora v trgovini aretirala. — Obtoženca vlom priznata. Akrobat Amy izpove, da je Francoz in da je bil že iz Avstrije izgnan. Vrnil pa se je v Trst, da obišče svojo ljubico in svojega otroka. Ko mu je zmanjkalo de- ,
' narja, — če je iskal dela, tega ne pove — se je pridružil Culiatu in je sklenil, da se udeleži vloma, ki ga je zasnoval njegov tovariš. Ob 1. ponoči sta udrla s pomočjo tretjega pomočnika, katerega on ni poznal, v trgovino. Culiat, ki je imenoval neznanca Boto, je vstopil ž njim vred v trgovino, Bota pa je odslovil in mu naročil, naj se vrne ob 3. in naj jima otpre vrata. On in Culiat sta navrta-la blagajno, toda ko sta uvidela, da imata preslabo orodje, sta nabrala v trgovini nekaj blaga in čakala Boto, da jima odpre vrata. Namesto Bote pa sta stopila v trgovino nenadoma dva stražnika, ki sta ju aretirala. Boto pa je izginil in ga še do danes niso dobili. Trgovec Švagelj je izpovedal, da je bilo v blagajni za 2900 K vrednostnih papirjev in okroglo 1200 K denarja. V trgovini je bilo za okroglo 19.000 K blaga. Sodna izvedenca sta dala vlomilcema slabo spričevalo. Kljub temu, ta sta imela najnovejše vlomilno orodje, sta začela vrtati blagajno tako nerodno, da bi jo bila prevrtala komaj v enem dnevu. Porotniki so potrdili vsa vprašanja, ki jih jim je stavil sodni dvor. Na podlagi tega izreka je obsodilo sodišče Amvja na dve in pol leta težke ječe s posti in izgonom, Culiata pa na tri in pol leta težke ječe s posti in nato v prisilno delavnico.
K preganjanju jugoslovanske dijaške počitniške zveze  na Sušaku. Kakor smo že poročali   je izsledila avstrijsko in ogrska   policija zopet novo snov za gonjo proti Slovanom, snov, ki se bo dala mutatis mutandis prav dobro vporabiti po listih, da se zonet očrni Hrvate, Slovence in avstrijske Srbe kot najhujše veleizda-jalce. Gotovi krogi bi menda radi našli protiutež nesramni gonji laskih iredentistov, ki so tako razkrinkani, da si jih sedaj niti oni Nemci, ki so bili preje z njimi bratsko zvezani, ne upajo več zagovarjati. Sedaj hočejo z vprizoritvijo te nove afere na stroške Slovanov vsaj nekoliko prikriti laške iredentistične grehe in jih potisniti v ozadje na škodo Slovanov. Policijske in sodne oblasti so namreč uvedle preiskavo proti jugoslovanski dijaški počitniški   zvezi na Sušaku. Prijeli so dva člana odbora. Pntga, ki je Slovenec, so policijsko izgnaii za 5 let, drugega, ki je Hrvat iz Dalmacije pa so izročili sodišču. »Siidslavische Rundschau« piše tozadevno med drugim sledeče. Vzroki reqa postopanja policije do sedaj še niso znani, kajti delovanje te počitniške zveze je bilo vse prej kot nezakonito. Ta zveza je imela edino ta namen, da nudi dijaštvu, ki potuje v počitnicah v raznih jugoslovanskih krajih, gostoljubne hiše. To koristno napravo preganjajo   sedaj oblasti in slutijo v njej celo kako »tajno zvezo«. K temu poudarja »Siidslavische Rundschau«, da gre v resnici le zato, da bi mladino prestrašili in  da bi vedno bolj tesne odnošaje med hrvaškim, slovenskim in srbskim dija-štvom razdrli s tem,   da jim   že a priori podtikajo nedovoljene motive in protizakonite namene. Na zagrebški univerzi so uvedli te dni akcijo, ki ima namen, da združi vse svobodo ljubeče, k ideji hrvaško - slovensko-srbske enote priznavajoče se skuni-ne učeče se mladine. (Opomba: Seveda v   okviru   avstrijsko - ogrske države.) V ti smeri se vrše sedaj pogajanja med   jugoslovanskim dija-štvom v Zagrebu, v Pragi, na Dunaju in v Gradcu. — O tem se sedaj veliko piše in nekateri listi ostro obsojajo Slovanom sovražno politiko budimpeštansko in dunajsko. Vsi, tudi trezni Nemci, so edini, da je nepotrebno in interesom države naravnost škodljivo iskati na ta način ve-leizdajalce med Jugoslovani, posebno pa za kulisami nedolžne, obenem pa zelo koristne jugoslovanske dijaške počitniške zveze.
Detomor. Z Reke poročajo, da jc umorila Venceslava Padjeii v Črnem svojega novorojenčka na ta način, da mu je zdrobila med koleni glavo. Nato je pokopala truplo na domačem dvorišču. Pri tem so jo zasačili sosedje. Ko so jo hoteli prijeti, je skočila v vodnjak. Sosedje so jo s pomočjo njenega očeta potegnili pravočasno iz vodnjaka in so jo izročili žendarmeriji.
Dnevne vesti.
+ Preganjanje naprednega časopisja. Snočno številko našega lista nam je državno pravdništvo zaplenilo zaradi notice v političnem pregledu. Preganjanje slovenskega naprednega časopisja presega že vse meje — postalo je tako, kakor je bilo v časih najhujše reakcije. Tako preganjanje seveda močno utrjuje državno misel na slovanskem jugu.
+ Poslanska Imuniteta v varstvo »Slovenca«. Klerikalci se boje letošnjih deželnozborskih volitev in da bi mogli nekaznovano obrekovati in lagati in napadati, so si izposodili
poslansko imuniteto Jožeta Gostin-čarja. To početje opravičujejo s tem, da je bil svoj Čas tudi dr. Tavčar kot poslanec odgovorni urednik »Slovenskega Naroda«. Po duhovniški navadi pa zamolčujejo klerikalci popolnoma, da je prevzel dr. Tavčar takrat odgovorno uredništvo »Slovenskega Naroda« zato, ker je bil poslanec dr. Žitnik odgovorni urednik »Slovenca«. Stvar pa je prišla v državnem zboru na razgovor in ker se je v državnem zboru reklo, da naj poslanec ne bo odgovorni urednik, sta tako dr. Tavčar, kakor dr. Žitnik odstopila od odgovornega uredništva. Naš list se je od tedaj tudi točno držal tega načela, nasprotno pa je »Slovenec« hitro pozabil na to, kar je bilo rečeno v državnem zboru in je kmalu zopet začel zlorabljati poslansko imuniteto, da bi mogel lagati in obrekovati, ne da bi ga bilo mogoče tožiti. Zdaj je Go-stinčarjevo poslansko imuniteto upregel za letošnje deželnozborske volitve. Prokleto mora biti slabo s stranko, če se ne upa drugače voditi volilnega boja, kakor če se skrije za poslansko imuniteto. Mi ne potrebujemo nobene poslanske imunitete za naš list — kar pišemo, to smo vsak čas pripravljeni dokazati. »Slovenec« pa se je v naprej pripravil, da bo natolceval, obrekoval in lagal ter sploh uganjal take stvari, ki jih ne more dokazati in zato si je izposodil Gostinčarjevo imuniteto, da bi se ga ne moglo tožiti. Za to je odgovoren ljubljanski škof, ki ima po papeževem ukazu absolutno oblast nad klerikalnimi časopisi in če bodo v državnem zboru prijeli Gostinčarja, naj nikar ne pozabijo prijeti tudi ljubljanskega škofa.
H- »Slovenec« Se v službi državne policije. Vežejo ga s Skublom in s Finkom že stare vezi. Leta 1908. so klerikalci lepo prisluškovali, potem pa svoje rodne brate denuncirali Skublu in Finku. Zdaj je »Slovenec« postal kar nekako oficijalno glasilo državne policije. S Finkom posebno dobro izhaja, saj se Fink udeležuje klerikalnih političnih manifestacij, a ne morda v svoji službeni lastnosti, nego kot pristaš stranke. Se nikdar ni noben, ne mestni, ne državni policijski organ tako osten-tativno pokazal svoje strankarske pripadnosti, kakor Fink, ko se je udeležil klerikalnih demonstracij in manifestacij v »Unionu«, proti napredni stranki. No, pa tudi vobče je »Slovenec« vedno pri rokah, kadar je treba pomagati državni policiji. — Zdaj je vzel v zaščito revirnega inšpektorja Turnerja. Ne vemo, če je Turner res tudi telovadni učitelj nemškega »Turnvereina«, kakor govore, vemo pa, da ima Slovence posebno v želodcu. »Slovenec« pa ga navdušeno zagovarja. Naj se nikar nihče ne čudi. Grof Kiinigl je tudi začel svojo karijero na Kranjskem s tem, da je proglasil slovenski jezik za »Sausprache«, o čemer se je svoj čas tudi govorilo v deželnem zboru in zato so mu klerikalci pomagali, da je postal policijski ravnatelj na Kranjskem. Torej je popolnoma naravno, da se klerikalci zavzemajo tudi za moža, ki je vpeljal izraz »Krainer Hunde«.
E4- Pesek v oči. Kadar se bližajo kake volitve, ima deželni odbor polne roke posla, ker se mora v potu svojega obraza truditi, da častitim klerikalnim volilcem nameče peska v oči. V takih časih se razpisujejo premovanja goved in telet, licencira-nja bikov in razdelitev najrazličnejših podpor. Deželni uradniki v takih časih kar frče po deželi, da striktno izvrše vse ukaze visokega deželnega odbora. Letos pa bržkotne ni sredstev za taka premovanja, zato si deželni kristjani, kakor je »Zarja« krstila klerikalni deželni odbor, skušajo pomagati na ta način, da so poslali na vse vetrove kranjske naše dežele inženirje z nalogo, naj merijo in trasirajo nove ceste in delajo načrte za zagraditev raznih rečic, potočkov in hudournikov. Ti deželni inženirji so sedaj tako zaposleni, da m niti enega v Ljubljani, dasi so preje skoro leto in dan sedeli v Ljubljani. Tako se je zgodilo, da je te dni pri neki komisiji v gledališču moral intervenirati sam stavbni nadsvetnik gosp. Klinar, ker so vsi drugi inženirji zunaj na deželi, da merijo ceste in snujejo načrte za zgradbe, ki se bodo izvršile najbrže ob svetem nikoli. Pa seveda nerazsodno Jjudstvo verjame slepo takim manevrom in deželni kristjani pa le nalove na ta način nekaj neumnih kalinov. Ce ta stvar tudi stane par mastnih tisočakov, kaj to briga deželne krmilarje, saj itak plačajo ta skozi okno vrženi denar gospodje davkoplačevalci!
+ V minolem deželnem zboru je imela klerikalna stranka celo vrsto poslancev, ki so igrali najžalost-nejšo vlogo. Med njimi je bil tudi Jože Dular. Mož ne kandidira več, menda sluti, da so ga volilci do grla siti, saj jim ni koristil čisto nič in je bil tudi popolnoma nezmožen za vsa-
ko delo- Dular je v deželnem zboru hlače trgal — »Slovenec« pa imenuje to »vestno poslaniško delovanje«. — To je že preneumno!
H- Klerikalci v Kamniku se že pridno pripravljajo za deželnozborske volitve. LavrenčiČ dela na vse kriplje, posebno je pa zanj vnet in se zanj peha mesar Ivan Grčar. No, temu očetu Janezu se bo že dalo posvetiti.
+ Izseljeniški zakon. Vlada je včeraj predložila državnemu zboru načrt novega izseljeniškega zakona. Načela tega zakona so povzeta po dobrih izgledih, v ostalem pa je načrt precej šušmarsko delo. Glavni namen celega zakona je ta, omejiti po državnih osnovnih zakonih zajamčeno svobodo selitve, in pridobiti državni blagajni novih dohodkov. Parobrodne družbe bodo namreč morale od vsakega izseljenca plačati državi nekaj kronic. Država hoče torej še pri ljudski bedi nekaj zaslužiti. V varstvo izseljencev bo država postavljala na ladje posebne komisarje, povrh pa še večje skupine izseljencev osrečavala s tem, da jim bo dala — duhovnike za spremljevalce. Kaj ti ubogi ljudje, ki jih gospodarska in socijalna beda žene iz Avstrije, še na morju ne bodo varni pred duhovniki? Nismo prijatelji izseljevanja, ker slabi naš narod, a ta zakonski načrt, ki ga je vlada sedaj predložila državnemu zboru, se mora temeljito revidirati.
+ Dvorni svetniki — okrajni glavarji — policijski komisarji — poslanci. Svet je strmel, ko je slišal za početje generalskega špijona Redla. Vse se je vpraševalo: Kako je mogoče, da se je kaj takega zgodilo — kje so imeli oči tisti, ki so bili postavljeni nad Redla. Zdaj svet zopet strmi zaradi velikanskih škandalov, ki jih je spravilo na dan razkritje o izseljevanju potom kanadske družbe. Poročila pravijo, da so bili podkupljeni dvorni svetniki, okraini glavarji, policijski komisarji in poslanci. Ti so kanadski družbi na različne načine pomagali pri njenem početju. Ti stebri države, ti nositelji javnega reda in ti ljudski zastopniki — so za denar izdali vse, domovino in ljudstvo. To je korupcija, ki smrdi do neba, ki se ji pa mi prav nič ne Čudimo. So že take razmere pri nas; kdor se jim upre, ta se izpostavi najhujšemu preganjanju, zato se nihče ne gane. Kdo ve, kaj bi bila lahko še vse počenjala kanadska družba s podporo podkupljenih javnih funkci-jonarjev in poslancev, da ni izseljevanje oslabilo armade in da niso vojaški krogi vzeli preiskave v roke. Lopovom, ki so bili v službi kanadske družbe, se z$aj hlače tresejo in na vse načine poskušajo preprečiti, da bi javnost dobila natančen vpogled v početje teh ljudi. Upamo, da se to ne posreči. V dunajskih listih je rečeno, da so kompromitirani različni poslanci iz Galicije in Bukovine pa tudi iz neke druge kronovine. Katera druga kronovina pa je to? Ljudje se izseljujejo samo iz Galicije, Bukovine in iz Kranjske, v drugih kro-novinah so gospodarske, socijalne in druge razmere toliko bolje, da ljudem ni treba hoditi v Ameriko. Ali je tista »druga kronovina« ki jo omenjajo dunajski listi mar Kranjska in so kompromitirani poslanci kranjski klerikalci?
+ Izseljevalni škandal. V Galiciji je vlada dala zapreti več političnih uradnikov, ki so bili v zvezi s kanadsko družbo in so za dober denar pospeševali izseljevanje še vojaški dolžnosti podvrženih ljudi. V poslanski zbornici je bilo včeraj podanih več interpelacij v zadevi kanadske družbe. Poslanec B r e i t e r je zahteval, naj vlada že sedaj imenuje imena tistih poslancev in tistih državnih uradnikov, ki so kanadski družbi pomagali do koncesije, oziroma so njeno početje ščitili in pospeševali. — Glavna priča, neki Griin-hut, ki je vladi največ pomagal, da je mogla razkriti početje kanadske družbe, je sedaj povedal, da mu je bil obljubljen visok red in pol milijona kron, če svoj materijal izroči kanadski družbi in zapusti Evropo. — Izseljeniški škandal sega tudi na Ogrsko in so tudi od tam mnogo tisoč ljudi spravili v Kanado.
+ Škandal družbe Pacific Cana-dian. Preiskava je dognala, da so bili štirje višji državni uradniki v zvezi s Canadian družbo. Kompromitirani so še: en dvorni svetnik trgovinskega ministrstva, en višji komisar trg. ministrstva in dva gališka okrajna glavarja. Korespondenca družbe tudi brezdvomno dokazuje, da je bilo več državnih poslancev z družbo v zvezi. Deloma so poslanci galiških volilnih okrajev, pa tudi poslanci iz drugih kronovin. Razen teh interesantnih odkritij se je dunajski policiji posrečilo eruirati veliko število organov gališke policije in žandarmerije, ki so bili podkupljeni od Canadian družbe. Večina teh oseb je bilo že zaslišanih in aretiranih, tako. da šte-
vilo v Galiciji aretiranih znaša več nego sto. Kakšne dimenzije bo ta škandal zavzel, se še ne more razvi-detL Materijal, ki ga ima policija na razpolaganje, še ni popolnoma pregledan. Pričakovati smemo torej na-daljnih, zelo interesantnih razkritij.
-f Stoletnica bitke pri Llpskem. Slavnost povodom razkritja spomenika bitke pri Lipskem se je vršila tako, ■ da je pomenila naravnost zapostavljanje in ponižanje za Avstrijo. Veliki nemški dunajski listi molče kakor grob o dogodkih pri slavnosti, toliko več pa je čitati o tem v francoskih listih. Pred vsem je značilno, da se nemški prestolonaslednik sploh ni udeležil te slavnosti. Izostal je demonstrativno, češ, da so Prusi sami odločili bitko pri Lipskem in da zaradi tega ni bilo treba vabiti Avstrijcev in Rusov. Govori pri slavnosti so bili tudi taki, da se je avstrijski prestolonaslednik koj po slavnosti odstranil in da jih smatrajo na Dunaju za žaljenje Avstrije. Najlepše pa je, da so imeli Nemci na dan slavnosti v Lipskem zborovanje, na katerem so hrupno in izzivajoče manifestirali za združenje vseh Nemcev pod enim vrhovnim glavarjem in pozivali nemškega cesarja, naj razbije vse, kar je na potu temu združenju. Sedaj seveda razumemo, zakaj so naši kranjski in štaierski Nemci tako navdušeni za to lipsko slavnost!
+ Francoska kultura in nemško barbarstvo. Pariška »U Illustra-tion« je v zadnji številki vzporedno priobčila podobi dveh znamenitih spomenikov, podobo slavnega triumfalnega oboka v Parizu in podobo sedaj razkritega spomenika bitke pri Lipskem. »Are de Triomphe« v Parizu je postavljen v proslavo 172 zmag, ki jih je pod vodstvom 385 generalov izvojevala francoska armada na bojiščih po vsi Evropi, spomenik bitke pri Lipskem pa proslavlja zmago 340.000 Prusov, Avstrijcev in Rusov nad 147.000 Francozi. Primerjanje teh spomenikov je zelo hvaležno — iz tega se spozna visoka umetniška kultura Francozov in sirovo barbarstvo Nemcev. Zato opozarjamo občinstvo na ti podobi.
+ Dalmatinski Hrvatje za Slovence. Znano je, da je milanska založniška tvrdka Ricordi prepovedala, da bi se pela Puccinijeva opera »Madame Butterflv« v slovenskem gledališču tržaškem v slovenskem jeziku. Ta tvrdka je vztrajala pri svoji prepovedi, dasi je interveniral v tej stvari intendant hrvatskega narodnega gledališča dr. Treščec, ki se je obvezal, da vprizori opero »Tra-viato« v Zagrebu v italijanskem jeziku, ako Ricordi dovoli, da se »Ma-dame Butterflv« sme peti v Trstu v slovenskem jeziku. Vest o tej nekulturni prepovedi se je razširila po vsem slovanskem, zlasti pa jugoslovanskem svetu in je povzročila že tudi primerno reakcijo. V Spljetu je v tem času gostovalo italijansko dra-matsko društvo »Sainati«. Dasi so bile predstave tega društva izvrstne, vendar jih je spletsko občinstvo z ozirom na nekvalificiran nastop tvrdke Ricordi nasproti Slovencem in Jugoslovanom sploh bojkotiralo in gostovanje se je završilo s popolnim fiaskom. Meseca novembra bi imela italijanska družba »La Ma-schera« gostovati z Goldonijevimi komedijami, toda tudi to gostovanje se je odpovedalo, ker bi spljetsko občinstvo tudi proti tej družbi nastopilo tako, kakor proti društvu »Sainati«. Ko beležimo ta čin bratske vzajemnosti, smo ponosni, da se je v tem slučaju znova tako sijajno pokazalo, da kri ni voda in je resnična rečenica: »Slovenac i Hrvat za uviek brat i brat!«
+ V obrambo staroslovenske službe božje, ki jo hočejo v novejšem času iztrebiti v Dalmaciji, je občinski svet mesta Spljeta sklenil tole resolucijo: Z ozirom na najnovejšo prepoved spljetskega škofa, s katero hoče popolnoma odpraviti staro-slovensko službo božjo v Spljetu v nasprotju s pravico in stoletnim običajem občinski svet mesta Spljeta 1. naglasa vsem prepovedim in utesnitvam nezastarljivo pravico hrvatskega naroda, da opravlja v vseh svojih cerkvah rimsko-katoliškega verozakona vse cerkvene obrede v staroslovenskem jeziku, posvečenem od slovanskih apostolov sv. bratov Cirila in Metoda; 2. pozdravlja radostno nastop narodne duhovščine spletske škofije v obrambo staroslo-venskega jezika in ji obeča polno podporo spljetskega meščanstva in 3. naroča županstvu, da brez odlaganja izvrši sklep občinskega sveta z dne 3. oktobra 1902., po katerem se naj v Spljetu postavi na vidnem in častnem mestu spominska plošča hrvatskemu škofu svetega spomina Gregorju Dobri Zadraninu, ki je na cerkvenem zboru v Spljetu leta 925. najbolj plamteče branil narodno pravo Hrvatov na staroslovensko službo božjo.« — Želeti bi bilo, da se v obrambo glagoljice   oglase vse
dalmatinske občine, sicer se lahko zgodi, da bo čestitljiva strasloven-ščina izginila v Dalmaciji prav tako, kakor žal pri nas na Kranjskem.
— Himen. Poročil se je v nedeljo, dne 19. t. m. v tukajšnji cerkvi Sv. Jakoba g. Ivan K r ž a n , trgovec na Vrhniki, z gospico Anico Čopovo s Koroške Bele pri Javorniku.
— Društvo kmetijskih učiteljev, ki se je letos ustanovilo, nima samo namena skrbeti za ugoden gmotni in socijalni položaj svojih Članov, marveč se je takoj pri ustanovitvi tega društva posebno naglašala skrb za dobro strokovno literaturo v jezikih naših južnih dežel. Ker nedostaje posebno v slovenskem jeziku tako za šolski kakor privatni poduk dobrih in zanesljivih del kmetijske stroke najraznovrstnejših panog, si je odbor imenovanega društva predvsem stavil za nalogo, da goii in nadzira kmetijsko pisateljstvo med slovenskimi strokovnjaki. Z ozirom i:a to posebno nalogo društva kmetijskih učiteljev se nam usiljuje nehote sledeče vprašanje: Ali je odboru društva kmetijskih učiteljev znano, da izdaje že deveto leto neki »strokovnjak« pri deželnem odboru sicer res prepotrebni »Koledar za kmetovalca«, kojega vsebina pa zna dovesti neukega poljedelca, posebno pa živinorejca do raznih zmot in cel j nesieč v kmetijstvu? Čuje se celo, da urednik tega famoznega koledarja ni samo član, nego celo odbornik gori imenovanega društva, katero mora vendar nekaj ukreniti, da omenjeni literarični škandal ne zasenči ugleda društvu in gg. odbornikom, ki še kaj dajo na svoje strokovno znanje in izpite.
— Črnovojniki se imajo vsako leto zglasiti tekom meseca oktobra, kakor je to predpisano v črnovojni-ški knjigi. Ker je mogoče, da je marsikdo pozabil na to svojo dolžnost, se črnovojniki vnovič opozarjajo, da se imajo še tekom tega meseca zglasiti, da se izognejo vsem nadaljnim ne-prilikam. V Ljubljani se je doslej zglasilo razmeroma malo črnovojni-kov, gotovo nekaj sto manj kakor lani v ravno tistem času.
Izgon tujih podanikov v Braziliji. Glasom brazilijanskega zveznega zakona z dne 7. januarja 1907 št. 1641, se iz Brazilije dosedaj tisti tuj podanik ni mogel izgnati, ki je bil tam več kot dve leti naseljen, kakor tudi tisti, ki je imel za ženo Braziljanko ali ako je bil vdovec, ki je imel sina, ki je bil že Braziljanec. Politični izgnanec je dosedaj imel tudi v slučaju izgona z neodložljivo močjo pravico do re-kurza. Ta zakon je pa glasom naredbe zveznega sveta z dne 8. januarja 1913 št. 2741, razveljavljen. — Malo-pridnežev so se jeli celo v Braziliji braniti.
Javna dražba. 20. novembra t. 1. se bo pri c. kr. okr. sodišču v Železni Kaplji prodajalo veleposestvo Kokra. Cenjeno je na 1,926.190 K 33 v. Najmanjša ponudba znaša 1,286.022 K 22 v.
Kinematograf »Ideal«. »Poslednji dnevi Pompejev« predvaja se samo še danes in jutri, na kar se cenj. občinstvo opozarja. Kdor S hoče ogledati izbruh Vezuva, katerega peklenska sila uniči krasne pokrajine in jih izpremeni v puščavo, naj ne zamudi te prilike. Delovanje ognjenika je podano do piČice natančno po prirodi. Grozepolna tragedija, ki se vrši v podnožju Vezuva v Pompejih, pretrese vsakega gledalca. — V petek specialni večer z dramo »Zopet zavzet«. — Z dnem 7. novembra prične se predvajati ve-lefin senzacijski zgodovinski film »In hoc signo vinces«. Velika novost pri tem filmu bo ta, da bo imel slovenske napise. Kinematograf »Ideal« se ni strašil ne truda, ne stroškov, da ustreže svojim obiskovalcem, ker stanejo samo slovenski napisi okoli 400 K.
Semenj. Na današnji tedenski semenj je bilo prignanih 21 volov in S krav.
Koncert v Plzenjski restavraciji v Gradišču. Jutri, dne 23. t. m., prirede godbeniki bivše Slovenske Filharmonije v Pilzenjski restavraciji koncert pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila Černya. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 v. Za obilno udeležbo se priporočajo godbeniki.
Za jesen in zimo ima tvrdka V. J. Havliček a brata v Lažne Podebrady na Češkem priloženo današnji celi nakladi »Slov. Naroda« naročilne karte o različnem jesenskem in zimskem blagu in drugih predmetih.
Narodno obrambo.
Vsem Ciril - Metodovim podružnicam!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda opozarja s tem svoje podružnice, da so prispevki iz družbenih nabiralnikov vedno manjši.
Družba je dobila iz nabiralnikov: Kron
leta 1909 ...... 21.887-31
«   1910 ...... 20.12550
»   1911 ...... 13.79962
»   1912......12.512-44
» 1913 (v času od 1. januari do konca septembra t. j. v 9. mesecih) . . 6.370*50 Družba je opetovano že to dejstvo naznanila po časopisih, prejela pa je tudi od raznih rodoljubov in prijateljev družbe razne nasvete, kako se bi lahko povzdignili prispevk1 iz nabiralnikov.
Da se vedno manj nabere, je krivo gotovo sedanja draginja, razni narodni davki itd. Vzrok padanja prispevkov je pa tudi ta, ker so nekateri nabiralniki skriti v omari, namesto da bi bili vedno na vidljivem mestu.
Nekatere podružnice, oziroma njeni odborniki imajo družbine nabiralnike v oskrbi, ter pošiljajo nabrani denar direktno vodstveni blagajni. Tam, kjer se tako postopa, je velik uspeh. Družba ima sedaj že precej podružnic, ki oskrbujejo tako nabiranje.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda vabi vsled tega cenjene podružnice, da prevzamejo, kjer je to mogoče, oskrbo družbenih nabiralnikov.
Nabiralnik se naj odpre vedno ob navzočnosti gostilničarja, ali trgovca, denar pa naj pošilja blagajnik podružnice družbi. Izpraznjuje se naj nabiralnik vsak drugi mesec, tudi če je le malo nabranega denarja.
Na položnici se naj vedno napiše na drugi strani posamezni znesek nabiralnika. Ako je premalo prostora, naj se družbi dopošlje poseben dopis.
Na ta način upa podpisano vodstvo, da se bo zopet več nabralo za prepotrebno družbo.
Cenjene podružnice se vljudno naprosijo, da delujejo v tem smislu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani, dne 6. oktobra 1913.
Društvena naznanila.
Občni zbor Izobraževalnega Iti podpornega društva »Domovine« se
vrši v sredo, dne 5. novembra ob 6. zvečer v magistratni posvetovalnici. Na devnem redu so poročila blagajnika, tajnika in preglednikov.
Sokol Vič vabi prijateljice in prijatelje plesa k plesnim vajam, ki se bodo vršile od 26. oktobra naprej vsako nedeljo v salonu gostilne pri Travnu na Glincah. Na zdar!
Gledališko društvo na Jesenicah naznanja, da vprizori v nedeljo, 26. t. m. ob pol 8. zvečer v dvorani pri »Jelenu« na Savi veliko detektivsko burko »Olimpijske igre«. Kdor se hoče od srca nasmejati, ta naj ne zamudi te velike burke, ki se je igrala že na vseh večjih odrih z velikim uspehom.
»Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju«. I. redni občni zbor se vrši v soboto 25. vinotoka t. 1. ob 8. zvečer v restavraciji: IV. okraj, Schleifmuhlgasse 6. Gostje dobrodošli!
Prvoletniški večer akad. društva »Slovenija« na Dunaju se vrši v sredo, dne 22. t. m. ob 8. zvečer. Lokal: Restaurant Leithner I. Auersperg-platz 6. Gostje dobrodošli!
»Sava«, društvo svob. slov. akademikov na Dunaju priredi svoj 1 ledni občni zbor XXII. tečaja dne 27. t. m. ob pol 8. zvečer v restav-rantu »Melkerhof«, VIII. Laudon-gasse 33, v zvezi s prvoletniškim večerom. Prijatelji društva dobrodošli!
Slov. akad. društvo »Adrija« v Pragi priredi dne 24. oktobra ob 8. zvečer v restavraciji »u Civadla« na Kralj. Vinogradih sprejemni večer prvoletnikov, v soboto, dne 26. oktobra ob 8. zvečer istotam svoj prvi občni zbor.
Umetnost.
Koncert. Prvi koncert nam Je priredila to jesen naša »Glasbena Matica« včeraj večer, 21. oktobra v dvorani Mestnega doma. Na programu so bili gospod virtuoz Kocian, gospa Pavla Lovšetova in pianist g. M. Eisner. Kocian, mož svetovnega imena, znan in priznan goslač po vseh večjih in manjših kulturnejših centrih Evrope in tudi Amerike, je pokazal, v kaki virtuozni meri obvlada svoj inštrument, s kako lahkoto preide vse težkoče umetnih skladb starih in novih mojstrov-skladateljcv in s kolikim čustvom, s koliko zaokroženostjo in lepoto govore k poslušalcem glasovi, privabljeni z njegovimi rokami iz mrtvih strun. Najprej je igral Čajkovskega koncert v d-duru op. 35. Za tem Bachovo III. sonato za gosli v a-molu, dalje Dvo-fakov ples št. 7, lastno nežno skladbo »Lullabv«, Smetane-Ondrička »Skočno«  iz »Prodane neveste« in
končno Paganinijev »Ples čarodejk«, kjer je pokazal  občinstvu  še zlasti vso svojo čarovito tehniko. Umerjen spremljevalec mu je bil pri večini točk g. pianist M. Eisner. Ta gospod je nastopil tudi samostojno. Njegova klavirska  tehnika   dosega visoko stopnjo;   Kot spremljevalec je silno diskreten, povsod puščajoč solista v ospredje,   oklepajoč   se ga na vseh koncili in krajih z zanesljivo sigurnostjo in umevanjem.   Sam   nam je pokazal  tudi  dva moderna Češka skladatelja za klavir: Vitesiava Novaka in Josipa Suka. Kako dobro razpolaga s svojim instrumentom, je dokazal zlasti v Novakovi serenadi; posamezne  stvari je odigral v pia-nissimu   s posebno   finočo. Mnogo tehniške spretnosti   je nudil,  ko je igral Mendelssohnovo introdukcijo in fuge s koralom v e-molu. Publiko je pa posebno zadovoljil s polko Smetane v fis-duru. — Včerajšni večer nam je tudi naklonil našo priljubljeno koncertno pevko gospo Pavlo Lov-šetovo.  Njen sopran je vedno lep, zvočen in blago, nežno, a vendar sočno zabarvan. Pela je mnogo skladb naših modernih muzikov spričo svoje   izvrstne   pevske   naobrazbe in pristnega   čustvovanja   z najlepšim uspehom. Kot fina, dobro šolana ko-loraturka  se je izkazala v Strauso-vem valčku: »Pomladni glasi«. Tako čisto, lahko in ljubeznivo je izvajala vse težke kolorature, da zasluži za to točko prav  posebne   hvale   in priznanja. Na klavirju jo je spremljal g. Anton Trost. — Dvorana je bila natlačeno polna, občinstvo veselo lepega večera.   S pravim entuziazmom je pozdravljalo g. Kociana in hvalilo z   dolgotrajnim   ploskanjem gospo Lovšetovo. Ob koncu je pozivalo g. Kociana znova in znova na oder. Zahvalil se je tako, da je dodal iz svoje dobre volje še en komad.
Rožne stvori.
•
* Umrl je v Budimpešti član o^rske magnatske zbornice dr. Oto pl. Schwarzer-Babarcz v starosti 60 let. Zadela ga je srčna kap.
* Razid državne zveze avstrijskih gostilničarjev in hotelirjev. Na včerajšnem zborovanju državne zveze avstrijskih gostilničarje
lirjev, ki se je vršilo na Dunaju, so sklenili zborovalci razid zveze.
* Poljska rudarska akademija. Z Dunaja poročajo, da je med poljskimi poslanci razširjena vest, da bo imenovan za ravnatelja nove poljske rudarske akademije v Krakovu višji rudarski svetnik Zaranski.
* Aviatika. Iz Pariza poročajo: V Epmale je padel neki vojaški aviatik iz višine 500 metrov v Mozlo ter utonil. V Chaumontu sta se ubila neki poročrrk in saper. Padla sta z aeroplanom na tla.
* Kolera na Ogrskem. Zdravstveni sekciji ogrskega notranjega ministrstva so naznanili iz dežele v zadnjih dneh 10 novih slučajev kolere. Uvedli so bakteriologične preiskave, katerih rezultat pa še ni znan.
* Nevaren tat. Iz Pariza poročajo: V nekem hotelu blizu Car du Nord so aretirali enega izmed najnevarnejših hotelskih tatov, Marinsa Thausta, ki ga policija išče od leta 1891. Stanoval je v neki vili blizu Pariza kot reutir.
* K rudniški nesreči v Cardirfu poročajo listi, da je rešilna ekspedicija, ki prodira od treh strani v rov ->Universal« oddaljena od mesta, kjer ie največ pogrešanih ponesrečencev le še dve tretjini milje. Na onem mestu je največ ponesrečencev, ki so pa že gotovo vsi mrtvi. Vodstvo rešilne akcije nima nobenega upar da bi našli še koga živega v rovu.
* Bančni ravnatelj izginil. Iz Krakova poročajo: Veliko s.
je vzbudilo, da je izginil ravnatelj tukajšne »Židovske banke« dr. Sieg-rried Schenker. Ravnatelj je v soboto z nekaterimi uradniki odšel iz pisarne domov. Od tega časa ni st^ o njem. Ravnatelja Schenkerja smatrajo za zelo bogatega moža. Splošno menijo, da se je zgodila nesreča ali zločin.
* Železniške nesreče. Iz Essena ob Ruhri poročajo: Na progi Oelsen-kirchen-Essen je včeraj opoldne zadel osebni vlak ob tovorni vlak. Pet pa-sazirjev je bilo ranjenih, med temi dva težko. Strojevodja osebnega vlaka in vlakovodja tovornega vlaka sta bila tudi težko poškodovana. — Iz Meridiana v Teksasu poročajo, da se je zvrnil neki vlak, s katerim se je vozil oddelek artilerije v globoči-no, ker se je podrl lesen most. 20 vojakov je bilo usmrčenih, okoli sto pa ranjenih.
* Kolera. Iz Prage poročajo, da se je predstojniku farmakologičnega inštituta praškega nemškega vseučilišča, profesorju Wiechowskemu, posrečilo, z uspehom vporabljati živalsko oglje pri kolerL  Profesor Wie-
chowsky je namreč uporabljal nositelja kolera-bacilov, Tichega, z živalskim ogljem in hitro dosegel uspeh. — Iz Budimpešte poročajo: Notranjemu ministrstvu se je pred-včerajšnim in včeraj sporočilo 22 nT.ih slučajev kolere. — Iz Sarajeva poročajo; V Bielu Lutinski, okraj Brčka, sta se dogodila nova slučaja kolere, v Bos. Brodu pa en nov slučaj.
Lipski levi. V Lipskem je pobegnilo, kakor smo že poročali vsled trčenja cestne železnice v voz s kletko za leve 5 odraslih levov. Po mestu je nastala velika panika in listi opisujejo različne tragikomične prizore, ki so se vršili na cestah in hišah. Posebno zanimiv je bil lov na ubegle leve. En lev je zbežal v hotel Blucher, kjer je drvil po stopnicah in hodnikih po vseh nadstropjih. Končno so leva zaprli v neko sobo in so ga skozi okno ustrelili. Drugi lev je zbežal na tir pruske državne železnice, kjer so ga stražniki malo pred prihodom vlaka ustrelili. Tretji lev je skočil na hrbet konja nekega kočija-ža. Kočijaž je tolkel leva z bičem, toda ta se ni zmenil zanj in je konja skoro popolnoma raztrgal. Pri mastnem obedu ga je ustrelil nato neki stražnik, ki je oddal na leva več kot 20 krogelj in to skoro čisto od blizu. Četrti lev se je zatekel na dvorišče neke velike hiše. Dvorišče jc bilo k sreči prazno. Zaprli so za levom dvoriščna vrata in vprizorili nanj ljut bombardement iz dvoriščnih okenj. Peti lev pa je skočil na voz nekega avtomobila cestne železnice in se je zadovoljno zleknil po strehi. Bil jc zelo miren in lahko bi ga bili vjeli v mreže. Toda streiianje se je pojavilo ta dan v Lipskem kot nalezljiva bolezen in kroglje niso prizanesle tudi popolnoma mirnemu kralju živalstva na strehi avtomobila. Škodo, ki so jo povzročili pobegli levi, cenijo na 100.000 mark.
TelefonsHo in brzojavna poročilo.
Državni zbor.
Dunaj, 22. oktobra. Vodja finančnega ministrstva sekcijski šef Engel je predložil danes zbornici proračun za prvo polletje leta 1914, ki izkazuje skupaj potrebščine 1.564,458.879 K in kritja 1.564,523.620 kron. Prebitek 69.741 K je samo navidezen, ker je dosegla vlada proračunsko ravnovesje samo s pomočjo kreditne operacije. Treba je 141 milijonov posojila, da se pokrijejo nekatere važne postavke, od teh 141 milijonov je določenih 6,435.0G0 za poplačanje državnega doiga, 30 milijonov za razne zgradbe pri državnih železnicah, 53,498.000 K kot avstrijski prispevek za izredne potrebe mornarice in armade v smislu dcle-gacijskih sklepov iz leta 1912. Računi izkazujejo, da so dohodki iz davkov od začetka leta 1913 do konca septembra zelo nepovoljni. Direktni davek se je sicer zvišal za skoraj 16 milijonov vsled ostrega pritiska davčnega vijaka, indirektni davek pa je padel za 4,700.000 K in dohodki iz carine za 8,500.000 K« tako da se ta minus komaj izravna s plusom !z zvišanja direktnega davka. Letošni proračun računa že s dohodki iz razredne loterije, ki so preračunjeni na 3,580.000 K. Postavke proračuna so kolikor mogoče restringirane in novih izdatkov ni skoraj nobenih.
Za slovensko javnost zanimive so sledeče postojanke: za prvo polletje za ljubljanski dekliški licej 5000 K, za žensko pripravnico nemškega Šolskega kuratorija 4000 K, za Slovensko Matico 500 K, za Glasbeno Matico 2250 K, za filharmonično društvo 2250 K. za Glasbeno društvo v Gorici 1500 K. Izredne potrebščine za italijansko pravno fakulteto znašajo 05.000 K.
Vodja finančnega ministrstva je začetkom seje obširno utemeljeval izpremembo finančnega leta, tako da teče odslej od 1. julija do 31. junija. Postavke so torej to pot približno za polovico nižje, kakor običajno.
Nato je zbornica nadaljevala razpravo o davku za avtomobile.
Dunaj, 22. oktobra. Začetkom današnje seje je naznanil predsednik, da je odložil italijanski podpredsednik Conci svoje podpredsedniško mesto. Resignacija se je izvršila na podlagi svoječasnega dogovora med Italijani in Romuni, glasom katerega ima podpredsedniško čast izmenoma po 6 mesecev italijanski klerikalec, italijanski liberalec in Romun. Najbrže bo jutri izvoljen za podpredsednika italijanski liberalec Malfatti.
Dunaj, 22. oktobra. Poljski klub je imei danes sejo, v kateri je sklenil zavzeti se za to, da se otvori debata o čeških interpelacijah glede uvedbe komisanjata na Češkem in glede iz-selj^niških škandalov. Nemški Na-tionaiverband se ie izrekel Droti de-
bati o izseljeniških škandalih, bo pa najbrže propadel.
Dunaj, 22. oktobra. Kot generalna govornika v podrobni debati o davku na avtomobile sta govorila poslanca Niedrich in Choc. Nato se je oglasil k stvarnemu popravku za besedo maloruski poslanec dr. B u d z i n o v s k i, ki je porabil to priliko za dolg   obstrukcijski govor.
l/čiteijsfca deputacija na Dunaju. Dunaj, 22. oktobra. Danes se je mudila tu deputacija »Vseslovanskc učiteljske zveze« in »Nemške učiteljske zveze«, da urgira svoje gospodarske zahteve. Deputacija se je predstavila tudi ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu in vodji finančnega ministrstva dr. Englu.
Obsirukcija v naučnem odseku. Dunaj, 22. oktobra. V naučnem odseku so na predlog krščanskih so-cijalcev reazumirali sklep v § 2. zakona o okrajnih šolskih nadzornikih, ker zahteva ta § baje prevelike materijalne žrtve od šolskih nadzornikov. Na to so Nemci zahtevali, da mora polski referent v tem zakonu odložiti mandat. Posl. Londzin se je uklonil tej zahtevi, na kar je bil za poročevalca izvoljen posl. Kasper. V znak protesta so poljski člani odšli s seje. Zbog tega je bila nevarnost, da bi se bii § 2. sprejel v obliki, kakor so to nas v eto vali socijalni demokrat-je. Da to preprečijo, so Nemci v odseku obstruirali, dokler se ni pričela plenarna seja.
Deželni zbori.
Dunaj, 22. oktobra. Nižjeavstrij-ski deželni zbor je bil snoči odgođen. Prej so še izvolili preiskovalno komisijo zaradi nekaterih obdolži-tev proti deželni železniški upravi.
Soinograd, 22. oktobra. Solno-graški deželni zbor je bil včeraj zaključen.
Aretacija policijskih uradnikov.
Krakov, 22. oktobra. V Novem Sandecu so danes aretirali dva višja policijska uradnika, ker sta baie v zvezi z znano afero Canadian-Paci-fic.
Hrvatska. Zagreb, 22. oktobra. Tukajšni uradni list priobčuje sledeči komunike o včerajšni avdijenci kraljevskega komisarja barona Skerlecza pri cesarju: Z avdijenco komisarja barona Skerlecza stopa hrvatska kriza v novo fazo. Baron Skerlecz se najbrže vrne z Dunaja v Zagreb kot novoimenovani ban. Takoj nato bo Skerlecz najbrže preklical izjemne odredbe komisarja Čuvaja in takoj razpisal saborske volitve. S tem bi bila hrvatska kriza rešena v tam smislu, da se ustava na Hrvatskem zopet uveljavi. Zahteve Hrvatske pa se sedaj seveda še ne bodo vse iz-p -brile Kei je zato treca daljšega dela parlamenta v Budimpešti.
Slovaško zborovanje v gorah. Budimpešta, 22. oktobra. Slovaški voditelji Alinka, Juriga in Poma-nek so sklicali shod slovaških kmetov na neki gorski planoti, ker so jim oblasti dosledno zabranjevale vsak shod. Na shod je prišlo nad 2000 kmetov. Za ta sestanek so izvedeli orožniki, naskočili zborovalce in jih raz-gnali. Mnogo kmetov je bilo aretiranih, k» codo sedaj seveda obtoženi zaradi — rovanja proti madžarsKi državi.
»Bizarna princesa«.
Rim, 22. oktobia. Premijera Tosellijeve »Bizarne princeze«, je doživela pcpolen fiasko. Občinstvo je Tosellija in pevce izžvižgalo Tretje dejanje je vsled odpora občinstva sploh odpadlo.
Podaljšanje vojaške službe v Rusiji.
Petrograd, 22. oktobra. Vojno ministrstvo bo predložilo ruski dumi zakonsko predlogo glede podaljšanja voiaške službe za tri mesece. Starostni ietnik, ki konča to leto vojaško službo, ostane pod zastavami do 1. januarja 1914.
Monarhistična zarota na Portugalskem.
L'zbona, 22. oktobra. Vladi se je posrečilo zatreti monarhistične zarote. Včeraj in predvčerajšnjem je prišlo do krvavih spopadov med vojaštvom in policijo. Mnogo ljudi je bilo aretiranih. Revolucionarji so napadli tudi jetni-šnico in osvobodili nekaj političnih vjetnikov. Agitatorji so skušali pretrgati tudi železniško in brzojavno zvezo. Med aretiranimi osebami je tudi več višjih uradnikov in mnogo častnikov.
Madrid, 22. oktobra. Potniki iz Portugalske poročajo, da je zveza med Lizbono in Portom pretrgana. Več polkov se je uprlo. Peti artilerijski polk v Viani je revoltiral in vojaki so ubili več častnikov. Kakor so nameravali monarhisti, naj bi bila monarhistična vstaja izbruhnila istočasno v Lizboni, Portu, Bragi, Evori in Viani. Delovala sta en civilni in en vojaški komite, ki sta imela namen umoriti najprej vse ministre in višje uradnike.
Policija je izvršila več hišnih preiskav
ter konfiscirala mnogo orožja in mo-narhističnih proklamacij.
Revolucija v Mehiki.
Pariz, 22. oktobra. Mehikanski vstaški general Billa je zajel 12 Angležev, 40 Francozov, 43 Nemcev in več Špancev, nakar je sporočil mehikanski vladi, da bo vse te Evropejce dal postreliti, ako bi vladne čete skušale osvojiti mesto Torreon. Med evropskimi kabineti se sedaj v tej stvari vrši živahna izmenjava misli. Nesreča na morju.
Mesen (Arhangelsk), 22. oktobra. V bližini polotoka Kanina je razsajal silen vihar. Ribiški čolni, ki so bili na morju, so se izgubili. Do sedaj je znano, da sta se potopila dva čolna z 10 ribiči.
Dogodki na Balkanu«
Srbsko-črnogorsko mejno vprašanje rešeno.
Belgrad, 22. oktobra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) »Tribuna« izve, da je bila srbska vlada brzojavno obveščena s Cetinja, da je rešeno vprašanje določitve meje med Srbijo in Črno goro. Pogaiania je vodil srbski poslanik Gavrilovič. Posebna za to določena komisija mora še natančno določiti vse točke bodoče meje in mora to mejo obhoditi.
Srbi, Črnogorci in Arnavti.
Belgrad, 22. oktobra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slov. Narodu«.) — »Piemont« prinaša vest iz Prizrena, da so postavljene v vseh mestih, kjer so bili Arnavti, srbske oblasti. Srbske čete, stoje še vedno v svojih zavzetih pozicijah, že tri dni pa ni prišlo do nikakršnih spopadov.
Srbija in Avstrija.
Rim, 22. oktobra. Marki di San Giuliano je dal izreči srbski vladi za njen sklep takoj odpoklicati čete iz Albanije, srčno zahvalo. Strategične pozicije bodo Srbi glasom sem dospelih vesti zapustili tekom šestih sedenje Trakije se vrši polagoma, 10 do 12 dni.
Pariz, 22. oktobra. Nepričakovano hitra rešitev srbsko-avstrijske-ga konflikta je v tukajšnjih diploma-tičnih krogih vzbudila začudenje in je močno presenetila. Tukajšnji me-rodajni krogi so celo nekoliko nevoljni nad to hitro rešitvijo in očitajo srbski vladi, da se ni hotela poslužiti podpore, ki ji jo je tripelententa ponudila.
Berolin, 22. oktobra. Nemški listi poročajo iz Rima, da sta se Avstrija in Italija sporazumeli vplivati na severoalbanske bajraktare, da se zavežejo respektirati novo srbsko in Črnogorsko mejo.
Cetinje, 22. oktobra. Kralj črnogorski izraža svoje veselje nad poravnavo avstrijsko-srbskega konflikta ter izreka upanje, da nastopi sedaj dolga doba mirnega in kulturnega razvoja.
Belgrad, 22. novembra. Umikanje srbskih čet je v polnem teku. Albansko ozemlje bo izpranznjeno najbrže že do petka.
Srbski moratorij.
Belgrad, 22. oktobra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slov. Narodu«.) Poljedelski minister je poslal justičnemu ministru elaborat glede moratorija z odredbami, da se samo za plačanje menic podaljša moratorij do 1. januarja 1914, za ostale obveznosti pa ostane rok 1. novembra t. 1. in da se za menična plačila, ki pričenjajo s 1. januarjem in za ostala plačila, ki se prič no s 1. novembrom, odredi prehodno stanje. Verstvo v Srbiji.
Belgrad, 22. oktobra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slov. Narodu«.) V proračunu je določena ustanovitev katoliške škofije s sedežem v Prizrenu, nadalje je določeno imenovanje 11 muftijev po okrožnih mestih in 3 rabinerjev s sedeži v Skoplju, Prištini in Bitolju.
Belgrad, 22. oktobra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slov. Narodu«.) V kratkem bo imenovanih pet novih vladik škofov v Skoplju Štipu, Bitolju, Ohridi in Prizrenu.
Srbsko gospodarsko gibanje.
Belgrad, 22. oktobra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slov. Narodu«.) Včerajšnji finančni odbor je pretresal novo državno posojilo.
Belgrad, 22. oktobra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Poljedelsko ministrstvo je odobrilo kredit za tisk brezplačnega poljedelskega gospodarskega koledarja za novo-zavzete kraje.
Belgrad, 22. oktobra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slov. Narodu«.) Odobren ie bil
kredit za ustanovitev carinskih stražnic ob albanski in bolgarski meji.
Prestop Bolgarov h katolicizmu?, Sofija, 22. oktobra. (Posebna brzojavka.) V veliki dvorani »Slovanske Besede« se je vršil javen shod, na katerem se ie razpravljalo o združitvi Bolgarov s katoliško cerkvijo in o položaju bolgarskega prebivalstva v Makedoniji. Za združitev s katoliško cerkvijo so se z veliko vnemo zavzemali Marinov, Grablašev in polkovnik Mihajlovski, ki so nagla-šali, da je mogoče Bolgarom v Makedoniji rešiti svojo narodnost samo na ta način, ako prestopijo iz pravo-slavja v katolicizem, češ da bodo v tem slučaju uživali mogočno zaščito Avstrije. Proti prestopu v katolicizem je nastopil samo en govornik —i Nikolaj Stanev, ki je naglašal, da bi bil ta prestop največja nesreča za bolgarski narod in za Bolgarijo, ker bi se s tem Bolgari odtujili Rusiii in za vedno zaigrali njeno podporo in pomoč. Na shodu se ni še ničesar de-finitivnega sklepalo, ker so bodo posvetovanja še nadaljevala. V katoliško cerkev hočejo prestopiti takozvani Makedonci, dočim neče bolgarski narod v carevini ničesar slišati o pokatoličenju.
Rekrutlranje v Srbiji. Belgrad, 22. oktobra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slov. Narodu«.) Z naredbo vojnega ministra se je začelo rekruti-ranje voiakov. Rekrutacija se konča najkasneje 20. novembra.
Anglo-srbska banka. Frankobrod o. M., 22. oktobra. Iz Pariza poročajo, da ustanavljajo v Belgradu Anglo-srbsko banko s petimi milijoni osnovnega kapitala. Ministrstvo je že potrdilo statute.
Zasedenje Trakije.
Sofija, 22. oktobra. Zopetno zasedenje Trakije se vrši polagoma mirno in stopinjo za stopinjo. Muzli-mansko prebivalstvo, ki je bilo pobegnilo, se vrača v domovino. Domneva se, da bodo bolgarske čete dosegle zvečer Mustanli.
Carigrad, 22. oktobra. Bolgarski armadni zbor je brez odpora zasedel Gumuldžino, Sulejman beg, član provizorične vlade v Zahodnji Trakiji, je izjavil, da je provizorična vlada sklenila preprečiti nepotrebno krvoprelitje in se sporazumeti z bolgarsko vlado na podlagi najširših priznanj, to pa samo zato, ker Grška ni držala obljube, da bo poslala orožje in ker se je grško prebivalstvo izseljevalo, namesto da bi se bojevalo skupaj s Turki. V Gumuldžini so odložile čete orožje.
Nepravilnosti v bolgarski vojni.
Dunaj, 22. oktobra. Politična korespondenca priobčuje poročilo bolgarskega ministrskega predsednika Radoslavova o imenovanju komisij za preiskavo nepravilnosti, ki so so dogajale med vojno. To poročilo pravi med drugim: Velik del vojakov je šel brez primerne obleke in obuval v vojno, manjkalo je zdravil in vseh potrebščin za ranjene. V veliki tretji armadi pred Čataldžo niso imeli des-infekcijskih sredstev. Vojaki, ki so ležali brez moči v okopih, so dobivali samo slanino in smrdljiv sir. Končno so morali bolgarski voiaki v boj nezadostno oboroženi in skoraj brez streliva. Vsi ti pregreški kriče po osveti.
Sofija, 22. oktobra. »Blgarija« poroča, da se bo dvignila obtožba proti bivšima ministroma Savovu in Petrovu zaradi izdaje. Povabljenih je baje 591 prič.
Grško-turški sporazum.
Milan, 22. oktobra. „Corriere della sera" poroča, da je prišlo v grško-turških pogajanjih do sporazuma. Grška je resignirala na odškodnino za trgovske ladje, ki so bile pred izbruhom vojne v Carigradu zajete, glede vakufskih posestev pa se sestavi posebna komisija, ki naj celo vprašanje uredi.
Turški vjetniki. Sofija, 22. oktobra. Odpošiljanje turških vojnih vjetnikov traja naprej. Zadnji transport s Sukri pašo in Javer pašo odide v petek.
Obsojeni turški častniki.
Carigrad, 23. oktobra. Pri Čatal-dži so v nedeljo obesili tri turške častnike zaradi netenja upora. Iz istega vzroka sta bila tudi v Carigradu obsojena dva častnika na smrt.
Francoska in turške finance. Carigrad, 23. oktobra. Francoska vlada je včeraj popoldne motificirala porti, da Turčija ne dobi na pariški borzi niti posojila niti kakega predujma, dokler ni rešeno vprašanje kilometrske garancije za železniško progo Solun-Dedeagač.
Avstroogrski  poslanik v Romuniji.
Bukarešta, 22. oktobra. Romunska vlada je dala svojo odobrenje, da se imenuje za avstroogrskega poslanika v Bukarešt grofa Czernina.
Književnost.
— »Djulabije.« Pod tem naslovom obelodanil je skladatelj F. S. V i 1 h a r v dveh zvezkih vsevkupne svoje samospeve z glasovirskim spremljevanjem. Prvi zvezek velja pet, a drugi zvezek tri krone. »Djulabije« naročajo se edino pri skladatelju v Zagrebu, Gunduličeva ulica št. 55. Kdor pošlje omenjeno svoto, dostavi se mu delo poštnine prosto.
Darila.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni do mačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žganje in sol«, ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priUva kopelim. Steklenica K 2"—. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. 2HOLL, c in kr. dvorni založnik, Đunaf, Tuchlauben 9. V zalogah po dežeU je zahtevati izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 33
Meteorologično poročilo.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril-Metodovo družbo: R.
Ivanuš, učitelj v Rimskih toplicah, 5 K 40 v, zložili zidanmoški izletniki v Šmarjeti pri Rimskih toplicah dne •18. oktobra t. L, in Vinko Slivnik, trg., Št. Vid na Dolenjskem, 12 K, mesto venca na krsto prebl. gospe fTerezije Fortuna iz Zatične. — Skupaj 17 K 40 vin.
Za Slovensko Sokolsko Zvezo: Maks Domicelj iz Rakeka 21 K, nabrano mesto cvetličnega dneva v občini Rakek.
Za Slovensko Sokolsko Zvezo«
mesto cvetličnega dneva daroval »Zaostali ptič« pri »Belem volku« 2 kron. — Na zdar!
Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 18. oktobra: Ciril Mali, sin knjigovodje, 18 dni, Stara pot 9. — Drago Perhavc, sin davčnega upravitelja, 12 let, Vrhovčeva ulica 1.
Dne 19. oktobra: Karel Žohar, sin topničarskega ognjičarja, 7 dni, Poljanska cesta 77.
Dne 20. oktobra: Elizabeta Jer-še, dninarica, hiralka, 82 let, Rade-cega cesta 2.
Dne 21. oktobra: Fran KraČman, hiralec, 59 let, Radeckega cesta 3.
V deželni bolnici:
Dne 16. oktobra: Blaž Dekleva, župnik v pok., 70 let.
,V garnizijski bolnici:
Dne 21. oktobra: Rudolf Cizej, desetnik c. in kr. topničarskega polka št. 7, 23 let.
Današnji list obsega 8 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Zapomnite si:
1. ScottOVa emulzija je edina na Scottov način napravljena, na skoro 40 letno izkušnjo se opirajoča emulzija ribjega olja.
2. Scottova emulzija ribjega olja
se izdeluje izključno iz najfinejšega lofotskega parnega ribjega olja in drugih prvovrstnih sirovin. Zato je vedno enake dobrote in učinkovitosti.
3. Scottova emulzija ribjega olja
je blagoslastno, lahko prebavno, tek zbolšajoče krepilno sredstvo, tako za odrasle kakor za otroke.
4. Scottova emulzija je spričo preizkušenega Scottovega izdelovalnega načina neizpreme-njeno stanovitna in ima poleti isto učinkovitost kakor pozimi. — Pa vedno samo
Scottova emulzija,
in nobena druga!
Cena originalni steklenici - K ."o v. Dobiva se po vseh lekarnah. Prod vpoSiljatvi bo v. v pismenih znamkah dobite od tvrdke SCOT & BOWNE, d. «. o. *. na Dunaju VII. sklicevaje sc na naš list enkratno vpoSiljatev poiz kuSnje od kake lekarne.
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tn-clii Mtira
katera   okrepfiuje   laslšče, odstranjuje lusko in preprečuje Izpadanje las.
1 steklenica z navodom 1 krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, mil, medioinai. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, klrurgiških obvez, svežih mineralnih vod Itd.
Dež. lekarno MIlana Leasteka
vLiubiJani Resljeva cesta št, L
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jubli. mostu. 17
V fes lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn južne železnice, c kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Izubijani.
Višina nad morjem 306-2
Srednji zračni tlak 736 mm
oktober j	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempera-1 tura? C° 1	Vetrovi	Nebo
21. M	2. pop. 9. zv.	7388 7389	9-0 50	slab jug •	jasno megla
22.	7. zj.	739-4	33	si. jzah.	
Srednja  včerajšnja  temperatura 5*5 norm. 9 5°.  Padavina v 24 urah 0 0 mm.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
iii
lahko doseže vsaka gospodinja, ako namesto presnega masla rabi edini polnovredni nadomestek, za presno maslo: margarino Blaimscheinov »Unikum«. Margarina »Uni-kum« se izdeluje iz najčistejše goveje obi-stne tolšče v zvezi z najfinejšo smetano ter rumeni in se peni kakor navadno presno maslo. Kraje, kjer se dobiva v vsakem mestu ali v vsaki vasi, naznani na vprašanje edina izdeiovalnica svetovne znamke
BlaimsE&eina margarina Jlniktim" združene tvornice margarine io presnega masla, Dunaj XIV. 2052
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni nepozabni soprog, oziroma oče, stari oče in brat, gospod
Luka Hahai
zasebnik
danes, dne 21. t. m. ob 6. zvečer v starosti 71 let, po kratki mučni bolezni in prejemu sv. zakramentov izdihnil svojo preblago dušo in se preselil k svojemu Bogu.
Pogreb preblagega rajnika se vrši v četrtek, dne 23 oktobra ob pol 3. popoldne iz hiše žalosti Nova ulica št. 5 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v cerkvi čč. oo. frančiškanov.
V Ljubljani, dne 22. oktobra 1913.
Žalujoči ostali.
Oddata dve nemeblovani 37&o V ■
(skupno, ne  posamezno) s posebnim vhodom za 1. november 11.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
* * * «
(Brez vsakega posebnega obvestite.)
Jvan Jfokalj
vpogojeni c. l$r. carinit preglednik v Jrstu
parija L{rsuta Jfokai/
vdovela 7rškan> pocestnica v Ljubljani
OX« poročena. U Ljubljani dne 2t. oktobra 19'(3.
* s
J783
nosi vsak, komur je kaj  na eleganci in prijetni hoji.
BersoB-lMe, Biaj Vi.
nosi vsak, komur je kaj na eleganci in prijetni hoji.
Berson-Werke, Dunaj VI.
3771
Materinska ljubezen
čuva nad otrokovim zdravjem in skrbi za to, da je vedno pri rokah
Dr. Dralleja
MALATTINE
Ta netolsta krema za kožo je slasten balzam, pravi uteševalec bolečin za malčke.
--Ravno nežna, občutljiva koža otrokova potrebuje skrbnega negovanja,
zlasti v ostrem letnem času.--Malattine učinkuje čudovito proti hrapavim
pordečelim ali razpokanim rokam in jih dtla voljne, odporne, sveže in žametnomehke.
PuŠica K —'70 in 120 po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in
boljših brivnicah.
Juri Dralle, Podmokli (Bodenbach) na L«
sprejme takoj
Fr. Bogataj, mesar v Železnikih. Gorenjsko.
Koncipijent
z dveinpolletno prakso, 3506
išče mesta v odvetniški pisarni.
Nastopi nov. 1913. Ponudbe pod šifro w Akademik/3596 rt na up r. »SI. Nar.«.
! 500 kron !
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam 3ča Vaših kurjih očes, bradavic, BK2 otiščancev ne odstrani v 3 dneh |r Jfl brey bolečin. Cena lončka z ga-^'^SSČ rancijskim pismom 1 K 2!emen7, Kaschau (Eassa) Z., Post!. 12 64 Ogrsko.
Prodajo se dobro ohranjeni
ki drže 100 dO 650 I. 3717
r?3 j£i?r2ski cossš štev. i1a
staroznano podjetje, 3775
se odda pridnemu in izobraženemu gostilničarju pod zelo ugod nima pogoji v nafesn.
Pojasnila ^ri tvrdk« M. Berdajs, trgovina s špecerijskim blagom ia semeni, Maribor.
Pozor!
Jabolčnik
iz najboljših le« Štajerske, čist, prirodno pristen, od  100 litrov naprej liter po
20 vinarjev po povzeti □ pobija Jurij Jožef Stelzer, Wetzelsdorf pri Gradcu.
Dobra, resna moč v špecerijski stroki se se sprejme tako} kot
potnik za Kranjsko
Ponudbe z zahtevo plače pod šifro: „Agilen73720a na uprav. »SI. Naroda«.
za tako"šnji nastop. 3776 Feliks Eftkllc, nuisr 7 Liajl.
(event.    amerikanski    sistem) dobro
ohranjena  se kupi  takoj za kontor. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3728
Dobro izurjena
3772
Pozor!
4 para čevljev samo 8 K f rko.
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila so me poverili, naj velik odstavek čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodajam torei vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trakove, usnje rjavo ali črno, galoš z zbi-timi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika, velikost po Številkah. Vsi 4 pari same* 8 K.
Razpošiljanje po povzetju. 3779
5 Urbach, izv »z čevljev, Krakov Št 61. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj.
šivilja
za damske obleke želi vstopiti v privatne hiše, najraje gre na deželo. Cenj. ponudbe  na   uprav.   »Slov. Naroda«.
Dobro idoči
3773
vinotoč
na prometnem kraju se Odda. — Le resni refiektantje se bodo vpoŠtevali. Koncesija se odstopi. Potrebni kapi-tal okoli 15.000 kron. Pripravna za vinogradnike in vinske trgovce. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Rentabel".
Solicitator
izurjen v manipulaciji, vešč Gabelsbergerjeve stenografije in zmožen obeh deželnih iezikov se takoj sprejme. "m Pismene ponudbe dru. Henriku Haasu, dovetniku v Mariboru«
Štev. 22150.
3782
Pri mestni občini je izpraznjeno eno mesto Cesar Franc Jožefove ustanove za realce v letnem znesku 100 K.
Pravico do te ustanove imajo v Ljubljano pristojni, če pa teh ni, na Kranjskem rojeni ubožni dijaki, ki obiskujejo tukajšnjo c. kr. višjo realko.
Prošnje za podelitev te ustanove je opremiti z dokazilom o pristojnosti, o uboŠtvu ter z zadnjima dvema semestralnima spričovaloma, oziroma dokazom o poslednjih učnih uspehih, ter jih je vlagati
do vštetega 20. novembra 1.1. pri šolskem ravnateljstvu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 17. oktobra 1913.
Zo jesensko in zimsko sezono
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
Ceniki zastonj in franko.
4
06
71
22
kakor tudi
najnovejše oblike  pri s
LJubljana
mestni trg 19—Stari trg 8.
Dekle, 14 let staro, ki je dovršilo 8 razredno ljudsko šolo, želi   vstopiti kot
Naslov   pove   uprav.  »Slov. Naroda*. 3751
Prodajalna
za   Špecerijsko   blago   in   mokarijo v Dravi iah  št.  86 s stanovao jam se
daje s 1, novembrom 1913. v najem.
Zlgasiti se je pri Lovrencu Florjančiču na Poljanah, Št. Vid nad Ljubljano.
letošnje, kupujem v vseh množinah po najboljših cenah. 3564
S- Potnik, de stil eri j a rasti in sadnih vcetov, Ljubljana, Slornše-— kova ulica 27- ~ —
1995 prva domača tovarna
omar za led
Simona Praprotnika v £jubijani, Jenkova ulica št. 7.
Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno : mizarstvo spadajoča : dela, katera se točno in po najnižjih cenah ■ izvršujejo. =
Ceniki se pošiljajo na zahtevo brezplačno in poštnine prssto.
P
P
mm
(Hamburg-Amerika Liniej.
Prevažanje oseb v vse dele sveta. Hamburg—New York
Bculogne-New York; Cherbourg —New York; Southampton — New York.
Hamburg — Philadelphia Hamburg — Boston Hamburg — Kanada Hamburg — Kuba Hamburg — Meksika Hamburg — Brazilija Hamburg — Argentinija Hamburg —Zapadna Inđijsp Hamburg — Čiie Ksmburg — Peru Hamburg — Afrika
Zabavne vožnje
S posebno v to svrho napravljenimi parnlkt
Potovanja okrog sveta Potaja ? inio PctGTanla v oiijenl
Potovanja na severni rt FatGfarcia f IMIla Fcioranja r zap. \m
— Vcžnje po u
Ravnokar je stopil v službo turbinski poštni brzoparnlk
^Impepatop^
največja ladja sveta.
Dolgost 919 ćovljev, sirokost 98 čevljev, globoćfna 63 čevljev. SOOOOton obseg«
Vožnja traja: Hamburg — New York sedem dni. Štirje vijaki. Popolnoma mirna vožnja. Prednosti:
Prva k , ' -.
Druga kajuta.
Medkrov.
Preakrbovanje cslih družin in žensk v posebnih prostorih.   Ti prostori
Brez postelj eno vrh 6mgs, »obe Velike sobe ra 2,3 in 4 osebe, x elek-
v velikosti in opremi kakor sobe trićno lućjo, električnim zvoncem,
na kopnem, 119 sob z  lastno ko-1 umivalniki in   omarami Ta oHlclco, imajo  po  <ivc ali   *tiri postelje in
palnico in toileto, v prvi kajuti! jedilni salon za 354 oseb, zabavnij so električno razsvetljeni, jedi se skupno 180 kopalnih sob, poleg- teg-a saton,  lopa.   pisalna soba,   kadilni. servirajo po posebnih postrežnikih
tudi električne in turške kopeli v
vseh sobah tekoča g-orlca in mrzla voda, 3 dvigala, promenadni krovi v pol kini. dolg-osti, velika plesna in slavnostna dvorana, restavracija Ritz-Carlton, velika plavalna dvorana, obedna dvorana, palmov vrt,
salon, telovadnica, dvigalo, prostor-j in postrežnic&h potnikom na mizah, ni sprehajalni krovi, 20 elegantnih Krožniki, noži, vilice in žlice, kakor
kopalnic z banami. Tretja fcajuta.
Sobe za dve in »tiri osebe z umi
Grill-prostor, pisalna in bralna dvo-, jedilnico za 440 oseb, zabavni salon, rana, telovadnica, kadilni salon, salon j kadilni salon, knjižnica, proraenadnit za ctroke in otroško igralis&e,    krov, 17 kopalnih sob z banami.
tudi žimnice, zglavja, odeje, brisače in milo se dobe na krovu. Poseben oddelek za umivanje, kjer se pere lahko tudi otroško in drago perilo, valnikom   in  elektr.  razsvetljavo,!je M razpolag-o.   Istotako gotovo
število banj.
Prospekti brezplačno in poštnine prosto.
Hamburg-Amerika Linie, *^£K!SI?U,, Hamburg.
Zastopstvo t LJubljani i generalna ageetara za Kranjsko Kolodvorska ulica it. 28.
t*
Deklica
14 let stara, katera je izvršila z izvrstnim uspehom petrazredno ljudsko šolo,
želi mesta kot učenka najraje v trgovino z mešanim blagom. »
Vstopi lahko takoj. — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3766
Pozor, vinski trgovci! Pozor, vinski trgovci!
Zavoljo opustitve trgovine z vinom se
ceno proda
3684
hiša z velikim vrtom
in vinsko kletjo, prodajo se tudi vinski sodi in vsa vinska oprava. Vse blizo ljubljanskega kolodvora. Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«,
Kadi prevelike zaloge
gramofonskih plošč
oddajam nekatere po 1 krono komad.
Plošče so garantirano nove in stanejo drugače komad 4 krono. Najnovejše Zoaolon plošče, slovenske, lepe koračnice, valjčki, kupleti itd. komad samo
K 1-80.
Najkulantnejša zamenjava starih obrabljenih s:     plošč.     i: Ze rabljeni
godbeni automati
se prodajo pod ugodnimi pogoji.
Gramofon atelije
Sodna ulica štev. i poleg l kr. del sodnlje.
1091
Proda se radi pomanjkanja prostora
W M
je posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeni družini ne bi smel manjkati.
in već postelj z žimnicami v Ljubljani, Kopališka ulica 12, pri Koleziji.
IlillHIlIMlIM^ i mil Hlllli II hI i'l
Ustanovljena leta 1841. Ustanovljena leta 1841
©đ.li:fe©vazi.st tovaisia jesnima,.
LUIGl SALVADOR TRS
Ulica Časi mir o Dcnationi št. 16.  — Telefon štev. 733.
Naslov za pisma: Luigi Salvador, Trst, poštni predal.
Edina tvornica s patent, avtomatičnim sistemom. Najznamenitejši na Primorskem.
Posebnost: Naravni fesih iz belega in rdečega vina ter naravni jesih iz čistega alkohola za konserve. 3329
Vsled avtomatičnega proizvajanja,  ki je mnogo cenejši od ročnega dela,  mi je mogoče postreči svoiim odjemalcem z izdelkom,   ki je neprekosljiv  glede dobrote in nizke cene. — Naročbam  se prilaga pismeno  jamstvo,  da odgovarja izdelek popolnoma hranilni svrhi; na zahtevo pošljem vzorce in cene.
V važnejših mestih iščem zastopnike. V važnejših mestih iščem zastopnike.
primeren za delavnico v Hilšrrjevi ul. štev. 12.  poraben za vsako obrt,
se odda takoj. 3732
::   Več se izve v trafiki istotam. ::
Pozor!
Brzojavi: Korsika mlajši, Ljubljana. |
Priporočam slav. p. n. občinstvu
svojo bogato zalogo 3774
suhih vencev
lastnega izdelka.
Nadalje se priporočam za izdelovanje
svežih vencev in šopkov ter trakov z
napisi in sploh vseh nagrobnih, v mojo stroko spadajoČih predmetov po naj-
novejši obliki in nizki ceni.
Ker sam izdelujem suhe vence, prodajam jih lahko pod tvorniSko ceno.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
z velespoštovanjem
Viktor Korsika,
cvetlični salon, Robom tro št. 3.
&sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo
za rodbino In obrt.
Kezp'atnl kuni za vezenje v hl 1
Pisalni stroji ' „ADLER", JT~m plctilni stroji «hL
vseh velikosti. ^^B^
m
Vsled sklepa upniškega odbora z dne 16. oktobra 1913
potrjenega po konkurznem sodišču se bode
zaloga trgovine
Fr. Iglica
v Ljubljani, Mestni trg št. 11,
obstoječa iz vsakovrstnega papirja, zvezkov, pisalnih potrebščin, razglednic, šolskih torbic in kovčkov,
molitvenikov;  galanterijskega  blaga  vsake vrste,
igralnih kart, trgovskih in kopirnih knjig, nagrobnih vencev itd. prodajala do popolnega izčrpanja
odslej pod t¥orniSko ceno*
"godna prilika za manjše trgovce za cea na« ip potrebščin, kakor tud! za širše občinstvo I
Dr. Fran Novak,
odvetnik v Ljubljani,
kot upravitelj koukurzne mase.
14
12021118
6764
Priporočamo našim ■ ::  gospodinjam z
KOLIN
RIJO
iz edine slovenske 2 tovarne v Ljubljani
t LJubljani, Ramenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli, lastnik in Jef-ziramih: Dr. Fr. Derganc, primar. L far. odi dež. fcoln
lepo, veliko, suho in svetlo
Več pove Julij Rfieitti, uvoz kave, Šelenburgova urica št- 7.
. i
Moderna damska konfekcija
kakor plašči, kostumi,  hišne halje, vrhnja krila v
krasni izbiri po zelo solidnih venah
:: v močim in športni trgovini ::
P. MAGD1Ć, LJUBLJANA
■i
nasproti glavne pošte
nasproti glavne pošte
■mu iiiiiiiMHiiiiMumii
lepe, solidno izvršene, po najnižjih cenah priporoča
domača tvrdka 3653
Fr. Kunovar
lamel gil pakgpaiiščn Si Križa t Ljabljani.
Zaloga spomenikov vsakomur na ogled.
r. P. Zajec
izprašan cptitr,
zalagate?] c. kr. armade, vojne mornarice, domobrancev iid.
Ljubljana, Stari trg št. S.
Modni salon
Stuchly - jVlaschke
Priporoča po najnižji ceni cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
zimskih klobukov in šport, čepic za dame in deklice.
Priznano dobro blago. — Nizke cene.
Popravila se točno izvršujejo.  1463  Žalni klobuki vedno v zalogi.
Stanovanje
z dvema, tremi, Štirimi sobami in kuhinjo, se nanovo za november odda.
Kopališka ulica štev. 12.
J. Zamljeri
čevljarski mojster
v Lj3iM]ani, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve m priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave gorske in televadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 237
Zamaike (šfofeljce)
za steklenice in sode v vseh velikostih in kakovostih, za vinotržce, pivovarne, založnike piva, izdelovalce likerjev, lekarnarje, drogiste, mineralne vrelce in Špecerijske trgovine
isdellnie  tvrdka 3706
J**1**&lTk <&? KO., I^UtVlJ«**!.€».
Edino domače podjetje te stroke na jugu monarhije. Električni obrat. Direktni uvoz prob-kovine iz Španije in Portugalske. Zahtevajte cenik in vzorce. Zaloga raznovrstnih stanjolovih kapsljev.
Očala in ščipalniki po strokovnja?kih in zdravniških predpisih. — Z elektr obratom moderno  urejena delavnica
Najnovejši cenik brezplačno!
Podjetje betonskih stavb
S r auti o S©ra/TreLlli
Kiparstvo s Tovarna nmeinih kamnov:
Ljubljana, Slomškova ulica 19.      Trst,  via  Fabio   Severo 31.
Telefon 251. Telefon 2332.
Edini zastopniki na Kranjskem
za vsakovrstne mavčee plošče (Seagliol-Banisiiel) ivrslfce HSnigsberg & Deutsch
ter
priznano strešno lepenko „Ceriolii"
tvrdke Emil Kutznlchy. 3750
Ifgilno velika zaloga   k k    J POZOR!
klobukov in čepic
lastnegs izdelka.
Kupuje kože
vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah.
Se priporoča za izdelovanje
kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih fop, kolerjev, m ulov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov.   Izdeluje se vse po
najnižjih cenah. 3369
J Vanek, fjubljana, Sv. petra cesta št. 21.
Priporoča se domača
Roelekniska trgovina
CčK & Ko.
Franca Jožefa cesta 3.
SpiiijoinaiilapoMri.
ter se izvrše točna in solidno. Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna postrežba. — Najnižje cene.
— 'h" -t"m
■H
elektrarnah in uistala-tejib.
ll!i!liill!l!lli!!l!ll!lll!llli!liiili!iiJi.i!'. :      .. '
Ljubljan
tlita w LJublfani
n   Delniška glavnica 8,000.000 kron. bi
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu« CeSovcu, Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice In na tekoči račun   M B\ O ter lih obrestuje od dne vloge po čistin s:
Kupuje in prodafa srečke in vrednostne papirje O s: :: :: vseh vrst po dnevnem knrzn. ::
sa
01^416
03