buy united states IWIN0» /BONDS PWjDUlt* Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni g?® XXV. - leto XXV. OPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest FCSPEFENSE Slovene Daily in mil buy Ohio vffim united js«^ states Best (jil&mwd stamps Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 21, 1942. S ŠTEVILKA (NUMBER) 93 /NI NAPAD NA JAPONSKO SE VEDNO NERAZREŠENA TAJNA so bombardirali kitajska letališča, ker so mnenja, da so od tam prileteli ameriški bombniki. trelj£vanje corregidora z najtežjimi japonskimi topovi •VoSGTON'20- ^ Priee?afment naznan^' fetojank t aponci 2 novih itaitllevati s svoii" egidor irl trdnjavo Poilci Ojjgj-J, . . i- iuv.ilu ^ainn-Lijcju jji^.iju, 8 topovi 24f> ° trdn^a"1 da nimajo pojma, kje so ti ame- Kitajci zaiiikujejo trditve Japonske trditve, da so odleteli ameriški bombniki, ki so v soboto napadli japonska mesta, na varno v Kitajsko, Kitajci od-pričeli ločno zanikujejo ter pravijo Nemci so popolni gospodarji Italijanov v Jugoslaviji Nemci so priključili svojemu ozemlju dvakrat več slovenskega ozemlja in štirikrat več prebivalstva kot Italijani. Predstava Mladinskega zbora SDD F. D. Roosevelt wpovi — " aa miiiaju pujuiči, Kje »u LI anic- • ter jo j\milimetrskega j riški bombniki. Prav tako molči ' ^mbniki „.!l0Vati s svo~ tudi ameriški vojni department, strmoglavniki. ki ne črhne niti besede o tem ^a^fckem otoku j bombardiranju, nad katerim si t »eka izolirana a ^edf tQSka Četa pripra" % w a japonskima fc1 katerwnima 2 JaPon" iizgube ni Je povzročila diranje tajskih letališč G, 21 bo"ibniki aprila. — Ja-So bombardi- i provt r;a v kita^ski > teh u 'vl Upan^u' da * letal 1SČih razbili a" 'ta&iS0 slednJ'a vpo- K1° ln ostala japon- Sei Italii Japonci toliko bolj belijo glavo, ker nimajo pojma, odkod je padel ta udarec. Vojni department samo izjavlja, da bo ob času natančno obvestil javnost o tej tajinstveni zadevi. Indija bo sodelovala z Anglijo If ALKUTA, Indija, 19. aprila. — Pandit Nehru, indijski voditelj, je danes izjavil, da bi pomenilo dejstvo, če bi Indija ne •sodelovala z Veliko Britanijo v obrambi dežele, toliko, kot da vabi v deželo japonsko invazijo. Zato bo Indija sodelovala z vsemi svojimi močmi z Anglijo v obrambi svoje dežele. narašča mržnja in ^stvo do oholih nacijskih partnerjev l^etu p ' - °^Wost' nac*jem sodelujejo najvišje italijanske lilti 1 Nezadovoljstvo med ministri in urad-*%r\ °rp0racij. — Povišanje princa Umberta. h . IB N v ' aPrila. — Za-*-- » itta poročila Vinu premier Mus- ali odstavil fašistov- ker a Z Za sklenitev se-tumirU 2 Angiij0. 80 visoke osebnosti .Si vT; al Rodolfo Gra- k v H th p0veljnik vseh ita- DOLOČBE GLEDE SLADKORJA V nedeljo popoldne je Mladinski pevski zbor Sl6venskega delavskega doma podal ob popolnoma razprodani dvorani lepo mladinsko igrico s. pet jem "Desetnik in sirotica", ki jo je spi- j sal Franjo Lavšin. Pevske toč-: ke igre je vodil zborov pevo-vodja Mr. Louis Seme, igralsko Nemci so v resnici gospodar- j režijo je imel v oskrbi Mr. Ste-: ji Italijanov v Jugoslaviji. Itali-: blaj, na klavir pa je spremi ja-jani so hoteli takoj v začetku |la pevske točke Miss Alice Ar-i priključiti vso dalmatinsko o- tel. Scenerija, katero bomo še' omenili, je bila pod( oskrbo Mr. Joe Godca. balo, pa jim tega Nemci niso pustili. Nemci pa so v Sloveniji priključili rajhu dvakrat večje ozemlje, kakor Italijani in štirikrat več prebivalstva. Italijani, ki zelo potrebujejo premoga, so upali, da bodo dobili velike jugoslovanske premogovnike v Trbovljah. Italijansko ozemlje se razteza do hribov, s katerih se vidi rudnik, a rudnik je v nemških rokah. Pod nemškim nadzorstvom je tudi rudnik Trepča, kjer kopljejo svinec. Italijani, ki so zasedli dalmatinsko obalo vse do tretjega planinskega grebena, ki teče vzporedno z rudnikom, i-majo v svojih rokah samo majhno število gospodarsko pomembnih krajev. Oni nadzirajo jugoslovansko industrijo cementa v Splitu, rudnike boksita v Dalmaciji in Hercegavini in tovarno aluminija najlepše predele lesne industrije, jugoslovanske ladjedelnice in pomorska oporišča. Njihova je tudi Idrija z rudniki živega srebra,, a nemško ozemlje se razteza proti Reki, ki jo Nemci skjišajo dobiti zase kot izhod na Jadransko morje. V Bosni in Sloveniji je bilo ubitih 108 oseb Afriki; maršal bivši načelnik :o Prio i a; general ' bivši šef ita" £ in grof Ce- Vk JHvši go- *aneskega otočja. ° Proti Nemčiji Poroča, r -^nacijskem raz. krali °Vati princa svoii ?ega sina, ki je Ifc V°ii rv, v - — - S ti^nji do Nemči- ¥• ^ Vrt italijanskega ,°Vnega poveljni ter Cet v centralni in na italijanskih a- VESELJE V KITAJSKI ČUNKING, Kitajska, 18. prila. — Bombardiranje Tokija in ostalih japonskih mest po a-meriških bombnikih, smatrajo v Kitajski za "najboljšo vest tekom sedanje vojne." "Z'daj dobivajo Japonci svojo lastno medicino, pravi Kitajci, katerih domove so Japonci že neštetokrat bombardirali'. BERN, Švica, 19. aprila. — Poročila iz Budimpešte naznanjajo, da izvajajo četniki silen in nezlomljiv odpor in da gene ral Milan Nedič nadaljuje s čiščenjem in uničevanjem "komunistov." Poročila naznanjajo, da je bilo v akciji ubitih 76 "komunistov", 22 pa je bilo usmrčenih po njihovem zajetju. V Bosni in Sloveniji je bilo ubitih 108 oseb, osem pa je bilo ujetih. Najboli značilen pa je oni del madžarskega poročila, ki naznanja, da so "komunisti" izborno preskrbljeni in založeni s pšenico, koruzo in živino. Kraljeviča Desetnika je zelo dobro igral in pel Marion Ste-blaj, ki je talentiran igralec in pevec finega posluha ter prijetnega glasu. S tvojim neprisiljenim nastopom je splošno ligajal. Mačeho, vdovo, je zelo dobro podala Marian Kapel, ki jo tudi poznamo že iz njenih prejšnjih LAVAL JE "OBSEDEN" PO ŽELJI SPORAZUMA Z NEMČIJO Ko še ni utihnil po radiu glas tega izdajalca francoskega naroda, so odredili Nemci ustrelitev tridesetih talcev. KAKOR HITLER, TAKO STRAŠI TUDI LAVAL Z BOLJŠEVIZMOM VICHY, Francija, 20. aprila.; katerem je zvrnil vso krivdo z\ — Dočim je Pierre Laval ozna-: vojno na bivši francoski repu-čil danes francosko napoved blikanski režim, v katerem ni vojne Nemčiji kot "zločin," so1 imel on nobene odgovornosti, nemške okupacijske oblasti v;Fašistični lopov je pozival fran- Rouenu odredile ustrelitev 30 francoskih talcev za bombardiranje nekega nemškega vojaškega vlaka, ob kateri priliki je bilo ubitih "večje število nemških vojakov." Trideset talcev ustreljenih Nemško poročilo naznanja, Na sliki vidimo sedanjega 'predsednika Roosevelta, ko je bil še pomožni tajnik mornari-1 da bo ustreljenih "nadaljnih o-nastopov kot dobro igralko. Bi- škega departmenta. Slika je bila|semdeset talcev, ako se do 23. aprila ne izsledi aseb, ki so odgovorne za bombardiranje. Poleg tega pa je bila ukazana de- la je ljubeča mati svojima last-1 posneta leta 1917. Roosevelt se nima hčerkama in res pisana vadi v streljanju z vojaško puš- mati pastorki. Liziko in Anico, njeni hčerki, sta posrečeno igrali in peli Lillian Jadrich in Annie Cvek. Obe sta bili na mestu kot po materi razneženi, napram Siro-tici trdosrčni deklici. Sirotico, pastorko, je zelo prikupno in z veliko nežnostjo podala Dorothy Arh, čije prikupen glasek je prav pristojal njeni vlogi. Math Zabukovec je ugajal kot gorski mož in^vladar Triglavskega pogorja. Imel je siguren nastop in vlogi odgovarjajoč močan glas. — Prav tako sta ugajala v svojih vlogah Eleanor Pavli kot cerkovnik, in Edward Terlep kot občinski sluga. Očesu v radost so bile tudi vile: Stella Slokar, Wilma Gla-zar in Dolores Cergal, kakor tudi vile z manjšimi vlogami: Josephine Slovenec, Doris Pike, Ann Barbo, Julia Godec, Alice Paulic, Vida Kapel in Dorothy Slokar. Med pritlikavci pa je bil zlasti eden, ki se je izredno odlikoval po lepem igranju in iz-govarjavi našega jezika: če se ne motimo, je bila to deklica po imenu Betty, toda ne vemo katera, ker sta bili dve Bett^: Betty Ceryan in Betty Kapel. Nastopilo je tudi mnogo o-stalih pritlikavcev in občinstva. Prizor v cerkvi je bil krasen; pritrkavanje in orglanje je vzbu dilo pravo razpoloženje, ker je imelo videz resničnosti. Na odru se je pojavil dvakrat viden zastoj, drugi daljši od prvega, sicer pa je bila igra gladko igrana, otroci izvrstno naštudirani ter kos lepi slo-venščni tako v govoru kot petju, kar je velika zasluga njihovih učiteljev. Po zaključeni predstavi je pozval Mr. Terlep, zaslužni predsednik Mladinskega zbora, na oder troje osebnosti, ki so bile ko. Proslava 700-te obletnice ruske zmage nad Križarji V New Yorku se je vršila svečana proslava zmage, ki jo je izvojeval pred 700 leti nad nemškimi Križarji ruski junak Aleksander NeVski. portacija 1,000 "komunistov, Židov in njihovih simpatičarjev" v vzhodno Evropo. Odslej se bodo morali na vseh nemških vojaških vlakih voziti tudi francoski civilisti, da se preprečijo na,padi na te vlake. Laval na radiu Pierre Laval je imel govor, v coski narod, naj podpira vlado, češ, da ni nobene izbire: ali sodelovanje z Nemčijo, ali pa bo izginila "naša civilizacija." (Civilizacija, ki jo vrš Hitler v znamenju zasužnjevanja narodov, ustrelitev in vešal — Ured.). Lavalova "obsedenost" % "Jaz sem naravnost i "obseden" od želje, da doseže Francija sporazum z Nemčijo," je rekel cigan Laval, ki ga je francosko ljudstvo vrglo iz vlade, ko je prodal Abesinijo sebi vrednemu bratcu Mussoliniju. "Gigantski boj, ki ga bije Nemčija proti boljševizmu, ni samo razširil vojne, temveč je tudi razodel njen pomen. Ali mislite, da se bo Sovjetska Rusija ustavila na paših mejah, a-ko bo zmagovalka v tej vojni? Ruski letalci so sestrelili v 42 dneh 1,500 nemških bombnikov in bojnih letal V Cosmopolitan Opera House v New Yorku se je vršila v nedeljo popoldne velika in svečana proslava slavne zmage Rusov nad nemškimi Križarji pred 700 leti, ki jo je izvojeval leta 1242 ruski narodni junak Aleksander Nevski. Proslave 700-te obletnice se je udeležilo nad 3,000 oseb. Program proslave je bil pod pokroviteljstvom ameriško-rus-kega odbora za pomoč Rusiji v njenem boju proti internacionalnemu fašizmu. V imenu Rusije je govoril kapetan Ivan A. Ego-ričev, mornariški atašej sovjetskega poslaništva. Med ostalimi govorniki so bili: major George Fielding' Eliot, znani ameriški vojaški zvedenec; Leonard H. Leach, član angleškega konzulata; grof J. K. Krasicki, generalni konzul Poljske; Kari Hu-deč, generalni konzul Češkoslovaške; D. N. Stanojevič, generalni konzul Jugoslavije, in Spi-ro Tsami, grški trgovinski' atašej. (Kruti red nemških križarskih vitezov je izborno opisal v svoji krasni zgodovinski povesti "Križarji," slavni poljski pisatelj Sienkievič. — Ured.). Si\°0-enovanje je dal V°^kirn , esijo italijan- S^tož,,, . r°gom, ki se 'jo v ,JeJ° nad nacijsko ^b delih Italije. .MiJ^nica VUcn Cn • l^JvC.Je zbolel in bil ^ 0lHV P°P°ldne v Wo- X' iS r°j'ak ,Louis St. Clair Ave. K ft cia- ^ fct lk° obiščejo, mi skorajšnje okre- Nov grob Včeraj zjutraj je preminil v mestni bolnišnici rojak Anton Rodica, star 63 let. Stanoval je pri George Tureku, 16011 Waterloo Rd. Doma je bil iz vasi Šmarje pri Cezanju na Krasu, odkoder je prišel v Ameriko pred 35. leti. V stari domovini zapušča tri brate: Josepha, Johna in Franka ter dve sestri, Uršulo in Anno. Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob 2. u-di iz pobrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St. Bodi mu lahka ameriška gruda! LONDON, 19. aprila. — Tukajšnji jugoslovanski vladni krogi poročajo o srditih bojih med četniki generala Mihajlo- obdarjene s špki švežega\ cvet-viča in nemškimi četami v oko-ija, ker so si stekle za zbor ve-lici Sarajeva in v Črni gori.|likih zaslug: režiserja Steblaja, Četniki so v Črni gori preprečili | pevskega učitelja Šemeta in pi-osišču vporabo edine železnice, anjstinjo Miss Artel. Dejanje te bajne pravljice se vrše: prvo dejanje — v Triglavskem pogorju, drugo — v hiši mačehe, tretje pa pred cerkvi- NE PRIZNAVA OČETOVSTVA BOGOTA, Colombia, 18. aprila. — Tukaj je umrl Jose Ro- 3° J fon v , J, v. . . • Kakor rečeno, je bila igra ve- driguez, bogat živinorejec, ki je Uk moralen in materialen u- zapustil svoje premoženje svoji ,speh; za prvega se je zahvaliti ženi in eni svojih hčerk-dvojčk,' mladim igralcem in njihovima dočim je drugo hčerko-dvojčico' neumornima učiteljema, za dru- razdedinjil z utemeljitvijo, da ni gega pa publiki, ki se je tako njegova hči. Ena dvojčica, in si-'častno odzvala ter dala temu J ° , , . . ' mladinskemu zboru potrebno c*r tista, ki jo smatra za svo-|pobudo za nadaijeVanje njego- jo, ima plave, druga pa črne vega prepotrebnega kulturnega lase. dela. Ruski vojni relief Nocoj se vrši sestanek slovenske sekcije za rusko vojno pomoč. Prosi se vse odbornike in druge, kateri so pripravljeni pomagati pri tem humanitarnem delu, da se udeležijo tega sestanka, ki se vrši v starem poslopju S. N. D., ob 8. uri zvečer. Efcuštveni asesment Tajniki društev, ki pobirajo društveni asesment v Slovenskem narodnem domu bodo ta mesec istega pobirali v petek, 24. namesto v soboto 25., ker so v soboto dvorane oddane za svatbene prireditve. Prosi se članstvo in tajnike, da to upoštevajo. Pri nemškem zračnem napadu na rusko mornarico so sestrelili Rusi 15 nemških letal, ne da bi sami izgubili eno samo letalo. LONDON, 20. aprila. — Mos-*- kovski radio naznanja, da so Odhod vojaka Mervarja ml. sovjetski letalci in antiletalski jutri, v sredo, odide k voja- kom, in sicer k U. S. obrežni straži v Brooklyn, N. Y., Frank Mervar ml., sin Mr. in Mrs. Frank Mervar, ki vodita znano čistilnico oblek. Mr. Mervar ml. je bil tajnik Modern Knights kluba, ki mu je priredil lepo in animirano odhodnico. — Oče mladega vojaka Mr. Frank Mervar st., je tudi služil v ameriški armadi ter se je nahajal od leta 1908 do 1910 v Pearl Har-borju. Mlademu vojaku želimo vso srečo in srečen povratek v krog svoje rodbine in prijateljev. Najden denar Mr. Frank Hribar, ki vodi gostilno na 984 E. 222nd St., nam sporoča, da je našel v nedeljo zjutraj v svoji gostilni vsoto denarja, ko je pospravljal prostore. Kdor lahko dokaže, da je denar njegov, naj se zglasi pri njem, kjer bo dobil nazaj svoj denar. v Dobil dobitek Na prireditvi Mladinskega pevskega zbora SDD preteklo nedeljo je bil srečen Mr. Frank topovi sestrelili in uničili v šestih tednih, končanih s 14. a-prilom, 1,500 nemških letal. V napadu nemške letalske sile na sovjetsko mornarico so ruski piloti sestrelili petnajst nemških letal, ne da bi sami izgubili samo eno letalo. Ruski topovi v dosegu Smo-ljenska Najvažnejša novica z ruske fronte pa je v poročilu, da so spravili Rusi svoje težke topove na pozicije, odkoder bodo njihovi izstrelki dosegli Smolensk, kjer je središče nemške vojaške moči, dočim severne ruske čete srdito napadajo nemške in finske armade okoli Ljeningrada. Rusi si prizadevajo popolnoma osvoboditi Ljeningrad in ga zavarovati pred vsako novo nevarnostjo, preden nastopi splošno odtajevanje zemlje. Na fronti ni izprememb Nočni moskovski komunike javlja, da ni bilo splošnih izprememb na fronti. Na cen- tralni fronti so Rusi zavzeli ne-!Kapelj( 160029 Holmeg Ave > ki ko važno točko nemškega odpo- fco deležen dobitkaj ki se ga je ra, na katero so vrgli Nemci oddalo svoje rezerve, ki so prišle glo- boko iz njihovega zaledja. Kultura DR "WATERLOO GROVE" št. 110 w. C. Jutri večer ob 7:30 uri se vršijo vaje za igro "Dolžnost jo bave! veže", katero priredi društvo "Waterloo Grove" št. 110 W C. Vaje se vršijo pri Turku, 16011 Waterloo Rd. Prošeni so vsi, ki imajo vloge, da so točno na mestu. Na dopustu Na 9-dnevni dopust je prišel korporal Frank J. Kuret, ki se nahaja kot mašinist v Nor-ris Field Air Base taborišču, Charlotte, No. Carolina. Prijatelji ga lahko obiščejo na 712 E. 159 St. Želimo mu obilo za- Seja dem. kluba Seja Demokratskega kluba 32. varde se vrši v sredo večer, ob 8. uri v Turkovi dvorani, Waterloo rd. Članstvo je vabljeno na mnogoštevilno udeležbo. STRAN 2. SNIKOP VN0ST 21 aprila, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland,, in po pošti izven mesta): For One Year — (ZH celo leto) .....................................................................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................... 3.50 I For 3 Month^ — (Za 3 mesece) ............................................................................+........ 2.00 Pet rodov Iz mojih beležk By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) .................................................. For Half Year — (Za pol leta) .................................................... For 3 Months — (Za 3 mesece) .....,......................................... ..$7.50 .. 4.00 .. 2.25 New York City. — Danes se radi sodelujejo pri priredbah i človek že težko kam ozre brez drugih skupin, zdaj so se spom-da bi videl povsod nalepljene in nili tudi Rdečega križa in naša naslikane apel<^ za nabavo voj- dolžnost je, da jim nudimo so-nih bondov. Po radiu nas vedno; delovanje z udeležitvijo. opominjajo o naši patriotični For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ................................................... For Half Year — (Za pol leta) ............................................... ..$8.00 ... 4.50 o nasi dolžnosti in ob Vsaki dani priliki in priložnosti se govori ljudstvu naj se odzove klicu svoje Entered as Second Class Matter April 26th, 1'918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. -•../••. 'I'M Preteklo nedeljo je imelo društvo Sv. Jožefa, KSKJ., veselico v Slovenskem domu, in po-domovine — Amerike. Vladi pa leg par enodejank je bilo na očividno vse to še ne zadostuje, i programu petje, giastop Tam-ker obrnila se je na narodnost- burašev (mlajših) in pa kaza-ne skupine v tej deželi, da jih nje slik iz Jugoslavije odnosno opozori in pridobi za tesno so- iz Slovenije. Vsa stvar je izpa-delovanje z Ameriko v tem kri- dla v zadovoljstvo občinstva, ki tičnem času. je napolnilo dvorano. Mnogi V New Yorku se je po želji smo prišli brezdvoma radi slik, državnega zakladniškega de-j posebno taki, ki smo od Broo-partmenta organiziral Jugoslo- klyna precej oddaljeni, no, in vanski odbor, ki bo skrbel, da slike, ki jih je predvajal Mr. se akcija za nabavo bondov in Leo Zakrajšek so bile intere- sovražno razpoloženo. fcf vdanosti so vse bile m Tako poročajo, da so visokemu duhovniku dain biro, naj se javno . šizemalipagabodonuui, i nožem. Nič čudnega, a» odločil za prvo in maw zlo. Albanci so ostalii P<» hladni spričo P«^1 de,0( šnjih jugoslovanskih pijj Uda" full SJoži M I«" V znamk med nami spravi v tir, ki j bo vodil naravnost k državne-' mu departmentu, kameri nam bo dal kredit za naše sodelovanje in pa navodila in nasvete za čim uspešneje delovanje med nami v tem pogledu. Jugoslovanski odbor je razdeljen v tri dele ali sekcije in sicer: slovensko, hrvatsko in POMLAD V JUGOSLAVIJI Sledeči članek o bojih Jugoslovanov proti osišču, je tem značilnejši in tem vrednejši, ker smo ga čitali in prevedli iz nemškega časopisa "Die Volkszeitung" z dne 18. aprila, ki izhaja v New Yorku. V predgovoru pravi člankar, da je boj generala Draže Mihajloviča eden najčudovitejših ljudskih uporov svetovne zgodovine. "Ta izvrsten vojak (dieser pracht-volle Soldat), za katerim stoji armada 120,000 mož, — in ta armada z vsakim dnem narašča, — je dokazal vsemu svetu, da je -Hitlerjev "novi red" neprestan, krvav in nikoli dokončan boj." srbsko. Naša slovenska sekci-Z vrhov balkanskih gora bobne v skalne tesni snežne d» fc» priredila s sodelovanjem vode pomladi, preplavljajoč doline in vasi. To »^^J^SEKSi ko se četniki zopet sestajajo — za nove boje proti naci- maja t L y slovenskem narod-jem, njihovim italijanskim pajdašem, bolgarskim orož- nem domu v Brooklynu. Na shodu bo nastopil predstavnik Državnega zakladniškega urada in pa odborniki naše sekcije. Ob tej priliki bodo podane vse potrebne informacije in odgovori na vsa vprašanja glede obrambnih bondov, njih vrednote, varnosti, itd. Slovenci v New Yorku naj si torej zapomnijo in podčrtajo omenjeni datum, zakaj ni vseeno kako se predstavimo Ameriki, ko stopi pred nas in nas vpraša za sode lovanje. Več bomo o stvari še poročali, zaenkrat naj to kratko opozorilo zadostuje. X N v,.. S^iŠ Dete na sliki je Danny Michael Flanigan v Memphisu, Tetin. V postelji poleg deteta je njegova mati, 16 let stara June Flanigan; na levi je materina mati, >35 let stara Mrs. Alice Pickle; na desni je njena mati, 52-letna Mrs. B. Kidd, konci postelje pa stoji Mrs. Minnie Hawkins, 70 let stara mati Mrs. Kidd. santne in lepe. Med posetniki je bilo tudi nekaj bratov Srbov in Hrvatov in ti so bili nad temi slikami naravnost vzhičeni, pa tudi naši ljudje so verno sledili vsaki podani sliki in vmes se je čulo tožne omembe: "In zdaj je vse to razdejano", ali pa: "Zdaj so naše pognali odtod, zdaj gospodarijo in se šopirijo Nemci in Italijani po tej lepoti." njali vsa ta dolga leta naše pri- , skupna molitev v teh dneh naj morsko ljudstvo medtem, ko je bo za ohranitev naroda, ki umi-Jugoslavija paktirala z Italijo ra na domačih in na' tujih tleh, in so se predstavniki vlade da- in vsebina te molitve naj bodo jali slikati s predstavniki črnih naša resna dejanja za zmago srajc, ki so morile naš živel j neusmiljeno skozi dolgo dobo 23tih let. Da, naša primorska inteligenca je umirala pa zapu- o^j... -o- jo Diw «wa Srednje Srbije, ki so J ^ ^ slovili Nemci m si i■ ^ % žali pravico do ' ^ ^ rudnikov, edinega zaklad t, je tam mogoče najti lijane trd oreh. Fasis da jim nadzorstvo nau nom hrvatskih kmetov ^, ^ ne bo delalo pijrf* ^ štvo, ki so ga najP™*^ 4o notranjost, je zadelo o # fci zave, da so ga moran i # Mnogi domačini so ^ j in o Dinarskih alp*1 jej0< žili upornikom, ki južni Bosni. Številne*® sodbe prebivalstva n 0 * ustrašiti. Noben I* ustrašiti. - - - ^ ^ur uradnik si ne upa^P^ie V nedeljo 26. aprila t. 1. se vrši velika priredba novo-orga-niziranega kulturnega društva "Četnik". Na tej koncertni priredbi bo podana tudi nova igra, "Četnik", katera nam bo predo-čila borbo resničnih četnikov, ki se danes upirajo nacizmu in fašizmu, ki hoče južne Slovane u-sužnjiti in uničiti kot take. Slo-vonci imamo radi igre, zato u-deležimo se v lepem številu Čet- Zdaj pa naj preidem na nekatere stvari, ki se jih v teh časih najbrž nihče rad ne dotika, a1! pravijo tako, da v stalnih vodah se rad zaredi raznovrsten mrčes in tudi užitna stalnica ni, to vemo dobro, zato ne škodi, če 3e tu in tam podreza v struge naše miselnosti, da nam nalivi sedanjega hudourja ne zaustavijo bistrega teka našega po naravi precej .pametnega slovenskega duha. Izgleda, da se bomo morali Slovenci določno izraziti glede Jugoslovanskega kralja. Tega naš človek ne bo rad storil, posebno ne tu v Ameriki, kjer je večina izmed nas zaprosila in tudi dobila ameriško državljanstvo. Logično torej, ne more nihče od nas zahtevati, da če pošljemo brzojav ali resolucijo n. pr. našemu Rooseveltu, moramo istočasno počastiti s tem tudi Jugoslovanskega kralja. In straniških mest br® 8? ^ padcu Ju? :kiBr- ; 1 ■ - nad osiščem, ko bo to doseženo, Leto dni po potem bo že narod sam povedal! še ni potekle ^ ^ kaj hoče. Mi si ne bomo jemali vati so fašističnim^ ^ ščenih malarijskih otokih, in v smrdljivih laških ječah je troh-nel cvet našega primorskega naroda, v Jugoslaviji pa so v slovenskih narodnih nošah pozdravljali Dučeja in v prestolnici sami se je prirejalo Italijanskim poslanstvom svečane sprejeme ... pa čemu nadaljevati, danes nam je treba sloge, so-i žitja, sporazuma, ki naj vodi v boljše razumovanje problemov vseh treh narodnosti in ne zgolj forme vlade. Atlantski čarter daje narodom svobodo v izbiranju in formiranju take vlade, ki jo ljudstvo hoče imeti. Ta fakt bi nas moral držati v mejah tolerantnosti, zakaj vsak ima pravico, da zagovarja svoje stališče glede tega. Primorci niso imeli prilike zagovarjati svojega stališča in korotanski plebiscit je bil navadna farsa pravzaprav, a je vsaj bil izveden, dočim primorski živelj, ena tretjina slovenskega" naroda, ki je bil zaveden, inteligenten, in progresiven, ni imel nobene besede pri odločitvi Če se ne mo- nega, mi jim želimo pomagati kot bratom in sestram v nesre- pripravili Slovenci.^ so Največje presen* ^^ bdi % pravice jim vsiljevati tega ali o-jdatno pokazali nl0C " pa^"5 . .. „ .. ..i »T 4- .. .»it ici. či. i mislilo, da so naj O Primorcih pa bomo še go njih osvobojenja. | med vsemi Ju^ev< J vorili, kakor tudi o prilikah: se je, da je raze c ^^, | ga majhnega ozemU* & čila vsak razvoj uP°rn,l5fljJ M S0i' v tem oziru ne drži, ne za nas. Očita se nam, da ne uvrščamo v naše sporede uradne Jugoslovanske himne, da bi mo-nikove koncertne priredbe, po- rali, če razstavimo n. pr. sliko sebno še, ker bo šel čisti prebi- predsednika Roosevelta, istoča?-tek v fjomoč Mihajlovičevim; no izložiti tudi sliko Peterčka četnikom, ki vsako pomoč, ki se II. On da predstavlja pred sve-ji.n jo more nuditi, nujno po-!tom formo Jugoslovanske vlade t ebujejo. Priredba se bo vršila in mi, kot Slovenci, smo dolžni v Audubon Hall, West 166th St. t to formo priznati, ali pa se sme c rner Broadway and St. Ni- smatrati, da smo proti kralju q: .olas Ave., New York City, j in proti jugoslovanski vladi, ka- vendar so mi prišle na uho zadnje čase baš te vrste zahteve, njegove usode, ali recimo kritike, ker zahteva; tim je podpisal predajo našega slovenskega in hrvatskega o-zemlja Italiji g. Momčilo Nin- če ni vprašal Primorcev, če so nikom in domačim hrvatskim in srbskim kvizlingom. Pomladno sonce izganja mraz iz kosti ip predpriprave za pomladno ofenzivo so skoroda že zaključene. Uporniki, to so redne čete generala Mihajloviča in njegovi četniki — so zimo s pridom izkoristili. Pri Sarajevu so razstrelili železniško progo; pred Mostarjem so pognali v zrak neki železniški most; pri Doboju so uspešno napadli neki italijanski vlak, ki je peljal vojne potrebščine svojim četam. Seveda se vse to ni zgodilo brez izgub v vrstah četnikov Najtežja izguba četnikov je bila izguba municijske tovarne v vasi Okrouliki, kjer je šlo v nič dosti prepotrebnih razstreliv, toda te so nadomestili četniki s plenom, ki so ga vzeli Italijanom. Kvizling Nedič ve, da grozi sedaj Mihajlovičeva pomladna ofenziva. Zato je potom radia svaril ljfidi, češ, da je zavel v deželi uporniški duh, odkar je Nemčija napadla Rusijo. Ako ne zavlada zopet mir in red, pravi Nedič, bo usoda dežele strašna. Toda boj za svobodo • divja dalje. Po poročilih iz Ankare, stoji proti četam generala Mihajloviča, ki štejejo 100,000 do 120,000 mož, nič manj kot petero bolgarskih divizij, ena nemška divizija (z glavnim stanom v Beogradu), najmanj trinajst polkov hivatskih "Ustašev" in devet italijanskih divizij v Dalmaciji, Črni gori, Hercegovini in onem delu Slovenije, ki je bil dodeljen Italiji. Berlin" pa je pozval tudi Madžarsko, naj pošlje svoje čete v Beograd. Zdaj je preteklo že deset mesecev, odkar se Mihaj-lovič bori. V srednji in zapadni Srbiji in v'vzhodni Bosni je odprl že kak tucat front ter je doslej vzdržal troja nemških ofenziv. Septembrska ofenziva se je kljub strašnim grozodejstvom, ki so jih uganjali naciji napram srbskim vasem in kmetom, katerih edini greh je bii, da so zalagali in oskrbovali Mihajlovičeve čete, končala s _ _____________ - „ _ ----- fiaskom. Tudi tretja ofenziva nacijev, ki SO jo izvedli V je tako aktiven v prirejanju I sto, ali naj priznavajo vlado s glavni smoter forma vlade?'Mi decembru leta 1941, se je končala s polomom, ker Nem- j raznih zabav in kulturnih pred-1 kraljem na čelu, ali pa naj no-[delamo za ljudstvo, za ono naše cem ni uspelo pokončati niti ne razgnati četnikov. Na-! ^J;.da * že težavno vsemu sijo pečat separatistov m naj ljudstvo, ' .... .. .. . i slediti, kaj šele vsemu priso- ne pričakujejo, da bo zanje de- sprotno: V Mihajlovicevo armado so pričeli vreti novi 1 - bojevniki V zadnjem času so se naveličali bojev s četniki celo zloglasni banditje, Paveličevi ustaši, ki dezertirajo, kjer koli morejo in kadar koli se jim ponudi prilika, in tudi na svojo policijo se ne more Pavelič več zanašati. Toda da je vsaka nacijska mera in odredba brezuspešna, dokazuje bitkr. pri Toplici. Ta bitka se je zavrnila sredi marca 1942, ko so čete osišča s pomočjo Nedičevih skupin napadle upornike pri Toplici. Po ofici jelnem beograjskem poročilu je padlo v tej bitki 440 srbskih in ostalih jugoslovanskih patriotov in 33 policistov. Izgub nemškega vojaštva, kateremu je piipadla v tej bitki glavna naloga, pa osišče ni navedlo. Z nastopom pomladi so takšna in slična poročila vedno pogostejša. Mihajlovičeve redne čete in njegovi četniki izvajajo vedno drznejše čine, kar znači, da bo ofenziva hrabrih bojevnikov generala Mihajloviča kmalu v polnem razmahu. / like za resnično slogo Primorska Slovenka. Čim več jasnosti, temveč Pri"| lovanja Pri .razkosanju ^ ~ ci pobrali 2/3 osemlja* darskimi in industry ^ disči. Italija je doDU* južH no in predele Kraf'sloVef hodni Sloveniji- A ...M sedaj bolj odločno tf J _ v povzročajo vec pie» ^ NewyorSki "Nazioni Urtiti,"! j? ^^^p^li^ z dne 6. aprila poroča direktno zahodn°:i To in ono tikajoče se Jugoslavije iz italijanskih protifašističnih !v°Jaške y seme in Kranja. Vir0V: rih mesecih so fašist^ Po padcu Jugoslavije so Ita-11111, "iesec"! . . djvja^ lijanske oblasti izbrale v črni i začele pritiskati gori odbor, katerega dolžnost je bila iti v Rim in ponuditi črnogorsko kneževsko krono osebi, ki bi jo izbral italijanski kralj. rorjem. a brez us; * peha- Mlad nacijski v0ja^ipo^ ruskem bojišču, ^ eVr<#jJ % Odbor nikdar ni dospel do Ri-|val o stanju vj^1 ma. Večer pred odhodpm so ne- zasedemh de' o S^iji katere člane odbora Črnogorci I J*™*? v0jsk]°'" dejal ubili, drugih pa oblasti pri naj- bl1 lam jesel ' t .„ UPar ! "Zakleta dežela- 't Hi is 4 lii boljši volji niso mogle najti, ker j /,aweui "t" xete so zbežali, boječ se, da jih n9 Povsod. Iz nase gel)i" * zadene ista usoda. Počasi je !njem tednu, ko sn ^ jitl r ^ skoraj vse ozemlje Črne gore ubili šest vojaKO ^ prešlo nazaj v roke domačinov. Cetinje, glavno mesto dežele, so v.v . . . . .. . . i Italijani morali neštetokrat za- cic, ki je v sedanji Jugoslovan-! ... .. ... , ' v . ... . ® vzemati, ker so ]im ga rodolju- ski državi zunanji minister. Nih- ... . . , ... , v , ^. v I bi in uporniki iztrgali iz rok. najst ranili. In rav»£ je prebivalslvo "9 ^ lo . . . ... Še nerešene manjšine pa naj že sedaj prisegajo zvestobo kralju, o katerem se ne ve, če se sploh briga zanje. Omenil jih ob obletnici ni nikjer. In tudi če stvovati, vendar je naša dolž- lala vlada, proti kateri so mo-nost,. da podpremo po moči na- goče .izrecno nenaklonjeni, še kulturne organizacije s tem, Kdor ni za jugoslovansko vlado, da- se udeležimo njihovih pri-! ki je sedaj v Londonu, ta ne za-redb. Kot je bilo že naznanjeno, služi osvobojenja izpod tujčeve bo imel pevski zbor "Slovan" pete, razen, če se more in hoče svoj koncert v nedeljo 19. apri - osvobojevati sam. la, v Slovenskem domu v Broo- No, to je že kar ultimatum, klynu. Program izgleda zelo mi- takorekoč, toda slovenska pa-kaven in ga ni zamuditi. met je precej trdna, kot sem že Naši "Tamburaši" pod vod-, omenila, zato pa bomo tole ne-stvom g. Gerjoviča, bodo Uidi v ljubo zadevo malo pobližje pre-bližnji bodočnosti podali kon 'gledali. Patriotizem včasih za-cert v korist Rdečega križa. Da- greši stvari, ki se jih pozneje tuma si nisem prav zapomnila, kesa, ali kjer so besede, je vča-ali Videli ga bomo pač v listih j sih lahko še kaj drugega zra-te dni, glavno je, da mislimo na ven. Jaz se tudi spominjam, ka ki danes ne more in ne sme govoriti v svoj prilog. Naša beseda je beseda ameriških državljanov, ki žele sivojim bratom in sestram onstran po tej vojni vsaj toliko svobode in demokracije, da bodo lahko vodili na čelo narodu vlado po svoji volji in želji. Mi tukaj pa se bomo obnašali in ravnali v vsem kakor se državljanom Amerike spodobi. Kjer so oficijelne priredbe, tam naj se pojo uradne himne, tam naj se izložijo slike po uradnih predpisih, na priredbah naših društev in skupin pa docela zadostuje ako še naprej pojemo Lepo našo domovino" in "Hej, to njih priredbo in si rezervira ko je vrela vsa kri v meni, ko Slovani"!- Mi smo državljani in mo dan njih koncerta za posel, so streljali fašisti naše fante v te važne godbene prireditve. — hrbet, ko so jih vlačili po sod Kot pevci in pevke naših zborov, nem dvoru zaprte v kletkah li tako tudi naši tamburaši vedno ki divje zveri, in ko so prega- državljanke Amerike in ne podaniki kakšnega kralja, za katerega bi morali Boga prpsiti, naj nam ga ohrani. Naša velika / seznanite javnost z vašo trgovino potom... 'Enakopravnosti' ENAKOPRAVNOST STRAN 3. PROCES PR0T1 RUSKIM ZAROTNIKOM Obramba Panamskega prekopa lian " je skušal ogniti jU S SV°jimi - aauotri 11111 abstraktnimi ;eš da "ni razu- 36 bi!° najokretnejše Hfcnf ° ,]br^, Proletarsko domo-d i SodnaSe harinu ni posre-^ ZPreiskava se ni vje-Nasprotno, in „• Buharina razkrin-•■CSCehr ^krinkala njego- ' e krivd0 -go je > Dce literarno presojali- ^ava ia J da v °Snala in sm^ ' tuK ■ m°ram' so^S1 'Of^ti na to v ?a so L 1918 ne-hžasu u Jbrski revolucija sklePanja Brest-Li-ta/u' fiuharin s svojo v,^ozvanih "levih ko- Ctaaas uuuiiaiuuuniiciiuuiiiuiiHniiiiiiuuuiniiutaMiiiiiiiiiiDiuiiiiiniiniiiuunntaiiiiiiiS, vlade, sodrugov Lenina, Stalina j in Sverdlova. Na podlagi teh podatkov smem popolnoma upravičeno reči, da je vse to točno pojas-1 njeno, da je vse to dovolj točno dognano, dovolj dokazano. Dovolite mi, da se nakratko ustavim na dokazih, ki potrjujejo pravilnost tega sklepa. Spominjajte se tukajšnjih izpovedb Kamkova. Kamkov je bil eden j najuglednejših vodij C. O. strani zoper Lenina It, «a Sovjetske vlade. ' Ittien tUgi ^rotniki so f%t ', akor je razvid- BresfT i Preiskave, raz-fLlt°vsKi mir, str- ^illJ^ ^do, are- eserji i,1" Umoriti t . v' ma' sta11 va ter sestaviti no- P^hv, .'."^ buharincev, ki so se '"levit maskiranja ime- h 1 Komunisti" iz troc- 12 "levih" ' «:vin eserjev. fakf S° biU Buharinu l> dano mu je bilo Tedaj se je ~u"arin spomnil ne- ' San"?0 je "občelite" ke "levih" eserjev. Kamkov jej izpovedal, da je imel leta 1918 pogovor z Buharinom o Brest-Litovskem miru in da je tedaj reke1, Buharin, da zadobiva boj glede' te zadeve izredno ostre oblike. Buharin je govoril Kam-kovu o ostrih oblikah, o tem, da se v vrstah "levih komunistov" debatira vprašanje o sestavi nove vlade. Pri tem, — je rekel Kamkov, — je Buharin i-menoval Pjatakova, kot mogočega kandidata na vodstvo nove Na gornji sliki so male in silno nagle ameriške torpedovke, ki čuvajo Panamski prekop. Na gornjih dveh slikah je videti prizor na teh ladjicah, na spodnji pa lorpedovko, ki brzi po morju. bi bili pač čutili potrebo, da go-IJO IN ONO TIKAJOČE SE vore o tem Karelin, Jakovljeva, Osinski, Mancev, ljudje, ki nimajo sedaj nobenega interesa priznavati tako sramoten in tako strašen fakt, tako strahoviti zločin zoper domovino. In vendar je Karelin izpovedal, da je vlade, in izjavil, da si "levi ko- euharin naravnost govoril o fi- munisti" mislijo zamenjavo vlade potom aretacije vse Sovjetske vlade z Leninom na čelu. JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje z 2. strani) ne najdete ničesar, samo kamenje in trupla. In vse skupaj nič ne pomaga. Uporniški oddelki vstajajo, kakor-bi iz zemlje rasli. Francijo smo zavzeli, Srbije pa ne." Canadski radio je dne 27. žičnem uničenju Lenina in Stalina. Tudi Jakovljeva pravi: "Buharin mi je razvil misel, Buharin tega ni tajil. Govo-Jda. zadobiva politični boj vedno j marca poročal sledeče: ril nam je sicer tukaj nekaj o ostrejše oblike in da se stvar ne i "Prav kakor sveta dežela, Pa-"24-urni" aretaciji. Ali to ni more omejiti samo na politično j lestina, majhna dežela na glav-resno. Že leta 1824 je Buharin formulacijo nezaupnice stranki-1 ni cesti med dvema velikima so-v listu "Pravda" sam pojasnil, | nemu c. O. Buharin je izjavil, j sedoma—tako je bila tudi Jugo-koliko je bil ta načrt za areta-^a mora stvar neizogibno dove- slavija. Donava je bila ta važ-cijo Vladimira Iljiča Lenina' sti do zamene vodstva, vsled če-realen in resen. Toda Buharin'sar je tu vprašanje o aretaciji se roti, da ni nameraval umori- Lenina, Stalina in Sverdlova in ti naših vodij. Kakšne dokaze je doprinesel' nju." v celo o njihove fizičnem uniče- Buharin v svoje opravičen je v j Isto je potrdil Osinski, isto tej zadevi? Nobenih, razun go-;je potrdil tudi Mancev. • le tajitve. Demaskirala ga jej Buharin ni bil sam. Na istem tukaj Jakovljeva, demaskiral stališču je stal, kakor smo sega je tukaj Osinski, demaskiral daj konstatirali, tudi Trocki, o ga je tukaj Mancev in Karelin, j čegar vlogi v zaroti zoper V. I. v tozadevnem ^ najbistvenejšem j Lenina 1. 1918 imamo v tem delu zadeve, demaskiral ga je procesu več izpovedb, med dru-tudi Kamkov, kajti, kakor pom-! gimi tudi izpovedbo Buharina nite, je Buharin skušal, da bi,samega. celo vprašanje o aretaciji po-J "V tem času — je izpovedal stavil na način, kakor da inicia- j obtoženec Buharin — je nano-tiva ni izhajala od njega, tem-jvo vznikla ideja prevrata, in a-več od Kamkova, od "levih" e-! retacije Lenina, Stalina in Sver-serjev. Kamkov je tukaj potr-! dlova, kot odločujočih oseb dil, da je • iniciativa izhajala od strankinega in sovjetskega vod-Buharina. V ostalem nisem zo-jstva, to pot po iniciativi Troc-per to, da ju spravim, ker je i- kega, kateri je izvedel o predlo-niciativa očevidno izhajala od' gU "levih" eserjev očevidno — teh kakor tudi od drugih. To'tako menim — od Pjatakova." nam daje razlago tistega srdi- j Buharin ne pove stvari do tega boja, katerega so ti ljudje konca, temveč ostaja zvest svo-bili zoper Sovjetsko vlado, zo- ji taktiki polupriznanja. per Lenina in zoper njegove so-1 imamo pa dve priči — Ja-bojevnike, sodruge Stalina in kovljeva in Manceva — ki go-Sverdlova. |vorita tudi o tej zadevi tako Buharin taji. Vendar ne bo- točno, da nam ne ostaja nobe-ste mogli resno upoštevati po- njh dvomov, glede resničnosti in polnoma nemotivirano tajen je, pravilnosti njunih izpovedb. ^ Je s popolno o- tembolj, če to tajenje nasprotu-j (Dalje prihodnjič) lVa' °f£r8nala tudi sodna! je sami logiki stvari. g zat°r zarote in j Če bi tega fakta — načrta .držaTO-j fa. u™ Le™nA^st!!I™ Enakopravnosti mi asz '■ buharin se . ikor • Fnmer takega ^i.iLblok 2 "levi" "H Sp • kl je imel na-iM ega2f°Per Sovjetsko IH* fakta- kakor je °blast T^a zoper Sov-«je a';akor je bilo pri-Stal"etacije Lenina, a-*to • m Sver^lova. rfW\Buhar^ kakor se 1 JllLe arin> fta.Kor se ^: ;Sko Sal Ali Poznal 't So hi, 2aV0- Pomnimo ■ f S St2e tu na sodišču, K > viS^o njihovih ^>kor'Aako so njihove A NlaVo >ak svinec pa-i^Jl °Vokat U ' Inspira- istični°SCIlega b°Ja zo" , Jev, ' v3et Ljudskih ; kakorglavo Buharina, na cesta med dvema močnima sosedoma—Avstro - Ogrsko in Turčijo. Skoraj tisoč let je bila ta dežela mejni kamen med krščanstvom in mohamedan-stvom. Hitlerjev ".veliki načrt" je bil prodor skozi Balkan v Irak—toda njegove račune je zmešal čisto nepričakovan odpor Jugoslavije. Ofenziva generala Rommela je odšla po gobe, še preden je Hitler mogel zavzeti Grčijo ali napasti Turčijo. Tako mu nič drugega ni preostalo, kot napasti Rusijo, s kakšnim rezultatom, vam je znano. čeprav so dobro vedeli, kaj j jih čaka, Jugoslavija ni hotela po gladki poti. Izbrala si je tr-njevo pot mučeništva in časti. Ljudstvo, z mladim kraljem na čelu, se je dvignilo in vrglo omahljivo vlado. Njihova mesta so sedaj uničena, vasi požgane, polja poteptana, in vendar se bore še naprej. Slavni vrhovni poveljnik in vojni minister, general Draža Mihajlovič je ostal, drugi člani vlade so v Londonu. Prebivalstvo je odšlo v gore, kjer se bojuje in napada sovražnika, izkoriščajoč izkušnje, ki si jih je pridobilo v svoji slavni zgodovini. Tretjino dežele šo iztrgali iz rok nacijskim Obrom." Jugoslavija je krasna.gorata pokrajina, kakor Švica. Njeni prebivalci so vneti ljubitelji svobode. Srbi, Hrvati in Slovenci so se združili v njej leta 1918 in ustanovili državo s 16,000,000 prebivalci. Slovenci so bili trinajst stoletij pod Avstrijo. Obdržali so svojo kulturo s središčem 2000 let stari Ljubljani. Hrvati so v srednjem veku imeli najpomembnejša razdobja svoje zgodovine. Zlasti so se odlikovala samoupravna mesta ob dal matinski obali od petnajstega do semedemnajstega stoletja. Srbi so imeli od 12. 13. stoletja močno samostojno kraljestvo, potem pa so bili do 19. stoletja pod turškim jarmom. Njihovo mesto Beograd je postalo 1. 1918 prestolnica Jugoslavije. Vsi trije imajo veliko število znamenitih pesnikov: njihova glavna zabava je glasba. V Ca-nadi je okrog 15,000 Jugoslovanov. Dr. Alojzij Kunič,-Jugoslovan po rodu, je ustanovil simfo- nični orkester v Torontu in s tem mnogo prispeval h glasbeni kulturi Canade. * Iz Carigrada je' bilo dne 7. aprila poročano, da so močni četniški oddelki obkolili vsa večja mesta v Bosni, v Jugoslaviji. Vse železniške proge v teh predelih so porušene. V obkoljenih mestih so močne nemške in italijanske posadke in med njimi ter četniki divjajo ostri boji. Pred nekaj dnevi so se Nemci hoteli prebiti iz Prijedora in'slovanske sloge v borbi proti pridružiti močnejšim edinicam. j skupnemu sovražniku. V imenu četniki so jih napadli in pobili Jugoslavije je govoril profesor nad dvesto nemških častnikov in | Božidar Maslarič, ki je med vojakov. ']drugim dejal: » "Naš narod se ni predal in v šega življenja in vaše smrti, vašega narodnega obstanka in vašega razvoja. Milijoni Slovanov so že izginili, padli. Obračamo se k vsem slovanskim narodom s klicem: vstanite proti poisku-som krviželjne združbe nacij-skih in fašističnih gadov, da zasužnjijo in iztrebijo slovanske narode, s sveto narodno vojno proti nacizmu in fašizmu!" Za njim so govorili predstavniki, poedinih slovanskih narodov, vsi prežeti z istim duhom V Moskvi se je začel dne 4. radost vsega naprednega in svo- aprila drugi Vseslovansk^ kon- ibodoljubnega sveta se danes bori proti premočnemu sovražniku, ki je do zob oborožen. Uspehi rdeče vojske vzpodbujajo naše četnike in ves naš narod. Naj bi noben vojak Hitlerjevo za-sedne vojske ne prišel iz Jugoslavije na rusko-nemško bojišče. Vsi naj najdejo svoje grobove tam, kjer jih iščejo, v Jugoslaviji!" . Drugi slovanski kongres je postal veličastna manifestacija edinstva in sloge slovanskih narodov, njihove borbene delavnosti, njihove čvrste vere v borbi za svobodo in neodvisnost, za zmago nad skupnim sovražnikom vseh Slovanov in vseh svobodoljubnih narodov sveta— nacizmom in fašizmom. — (Jugoslovanski informacijski center.) Oglašajte v - - Mix Lemon Juice AT HOME || TO RELIEVE RHEUMATIC PAINS Money Back—If This Recipe Fails Good news travels fast—many of the thousands ol folks who now take lemon juice lor rheumatic pain—have found that by adding two tahlespoonfuls of Allenru to one tablespoonful of Lemon Juice in a glass of water, they get faster relief for the aches and pains caused by rheumatism, lumbago. It's no surprise either, for Allenru is a 15 year old formula to relieve rheumatic aches and pains. In fact—if it does not help —your money back. What could be fairer Get Allenru t---"" J-----'"* ~ 85 cents—Do Get Allenru today at any live druggist. Only ~ i it Moi gres, ki ga je sklical vseslovan ski odbor. Prvi vseslovanski kongres je bil prav tako v Moskvi, pred osmimi meseci. V tem razdobju je-prišel preobrat na vsej črti rusko-nemškega bojišča. Ruska vojska je vzela ini-cijativo iz rok sovražnika in osvobodila nemškega gospod-stva §to in sto ruskih in ukrajinskih mest in vasi. Viteški zgled ruskega naroda, ki se požrtvovalno in neustrašeno bori proti fašističnim tlačiteljem, vzpodbuja vse slovanske narode in utrjuje njihovo zaupanje v neizbežno zmago nad stoletnim sovragdm. Vsa skupnost slovanskih narodov je zbrana na protifašističnem bojišču. Raz odra drugega Vseslovanskega kongresa v Moskvi kličejo udeleženci svoja ljudstva, da razširijo plamen sedanje vojne in zadajo fašističnim osvojevalcem nove udarce. Kličejo slovanske sinove, naj se bore proti Nemcem v četniških vrstah, naj se bore po tovarnah, ki izdelujejo orožje in strelivo za nemško vojsko, naj se borijo na svojih poljih in ne sejejo žita za svoje tlačilce. "Govorim udeležencem tega zbora," je dejal general Gun-dozov, "kot Rus in kot predstavnik rdeče vojske, ki se že devet mesecev neizprosno,bori na bojišču, ki mu v zgodovini ni bilo podobnega. Bratje Slovani, Rusi, Ukrajinci, Belorusi, Poljaki, Čehi, Slovaki, Srbi, Hrvati, Slovenci, Bolgari! Na ruskih ravneh, v karelijskih gozdovih, na ledenih poljanah p o larnega ozemlja se rešuje vprašanje va- Pri Mladenovcu so zasedne o-blasti prijele "židovskega komunističnega voditelja" Milana Benvenotija. Gelling Up Nighls MakesManyFeelOld Do you feel older than you are or suffer from Getting Up Nights, Backache, Nervousness, Leg Pains, Dizziness, Swollen Apkles, Rheumatic Pains, Burning, scanty or frequent passages? If so, remember that your Kidneys are vital to your Health and that these symptoms may be due to non-organic and non-systemic Kidney and Bladder troubles—in such cases QY8TEX (a physician's prescription) usually gives prompt and Joyous relief by helping the Kidneys flush out poisonous excess acids and wastes. You have everything to gain and nothing to lose in trying Cyntex. An iron-clad guarantee wrapped around each package assures a refund of your money on return of empty» package unless fully satisfied. Don't take chances on any Kidney medicine that is cot guaranteed. Don't delay. Get Cystex — - (Slss-tex) from your druggist today. Only 35c. The guarantee protects you. VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zeb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar va:rt čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti THE CALL TO THE COLORS iS A CALL FOR DOLLARS! Dig deep. Strike hard. Our boys need the planes, ships, and. guns which your money will help to buy. Go to your bank, post office, or savings and loan association. Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, starting now. SIVE LIVER BILE FLOW A BOOST- Do This Every Morning for 30 Days Snap out of it! Get a bottfe of Kruschen Salts tonight. Start right if tomorrow morninq and take '/? teaspoonful in a glass pf water (not or cold) half an hour before breakfast and keep this up for 30 days. Do this and you too may fcnowSvhat it is to get up feeling fit and ready for a real day's work. Try Kruschen for the next 30 days on our guarantee of satisfaction or Cystex ^ (Tlilpi link IKmii Vodij Sovjetske Sverdlova — ne bilo, zakaj naj; __________-_____ ^Ov ICA le tedaj splošno vrednost ^ ko jo izve javnost ^ SE pri vaši hiši P°*avi kaj noveSa> ki th„ mt*iaU - .. . ,- . ~ :______I [j. -l°2adevno na AKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 °v'ce radevolje priobčujemo brezplačno ■i BBIIIBIIHIBBVBHBkBUHHaBBflllBBUBMIlBMUfaHSai« STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 21. aprila, l! 11si* I—I i J& t—I- jj Življenja trnjeva pot | * - D Resnična zgodba iz polupreteklega časa Spisal: JOSIP KOSTANJEVEC Kitajski letalec Pred dinami+iranjem mostu Nove vrste "pek" ti; Nekoliko pozneje, ko se je bi- jnarju. Vedno in vedno sem se la že izpraznila druga gostil- zalotil pri tem, kako bi na-niška soba, kjer sem sedel jaz, peljal, da bi prišel do njega. In so prišli tja trije možje prav i pušil sem cigareto za cigareto tačas, ko sem že hotel oditi. Me- j in glava me je bolela. Toda se-nili So se nekoliko časa in jaz del sem in čakal, sam nisem sem \tjekel njihove pogovore vedel koga in česa. Moje oči pa na ušesa. Kmalu za njimi je do- so nehote zrle na pot, po ka-spel tja tudi mlad človek, kilteri je.vsakdo moral v gosti 1-je prisedel k njim. Starejšega no in iz gostilne. Videl sem, med njimi sem poznal že iz j da sta že odšla oba štajerska . prejšnjih časov, videl sem ga | prekupca, ki sta bila s Stani-večkrat v naši vasi, kjer je svo- j čem, a njega in njegovega ne-ječasno kupčeval z-živino. Bil | čaka ni še hotelo biti ven. Dolgi je to trgovec Stanič iz Repnje-ga. O njem sem vedel, da je premožen. Iz razgovora, ki se je razvil pozneje med njimi, sem izvedel, da je bil oni, ki je prišel nazadnje, Staničev nečak, Anton Stanič iz Trnja, s katerim sta si bila do tistega dne navzkriž. Druga dva sta bila prekupca iz štajerskega. Videl sem, kako je prvi prekupec odštel Staniču dvestopetdeset goldinarjev. Tačas me je hipoma obšlo neko veliko nezadovoljstvo. Zatiščalo me je v glavi, zatresle so se mi roke in oči so poželjivo zrle na denar, ki ga je spravljal stari Stanič. Ta hip me je opazil Anton Stanič in me je pogledal sumljivo. Zdelo se mi je, kakor bi videl tačas v mojo notranjščino, kakor bi bil spoznal, kaj se godi v moji duši. To mi je bilo silno neprijetno. Čutil sem se osramočenega in ujetega. Naglo sem vstal ter odšel na zrak. A tu nisem imel miru. Pred mojimi očmi so plesali stotaki, so se vrteli bankovci, in v glavi mi je razbijalo tako hudo, da sem se večkrat opotekel. Vedno huje mi je bilo. V srcu se je podvojila strast po denarju, a v tistem hipu se je oglašala vest, ki mi je pravila, da ima veljavo samo oni denar, ki se pribori in pridobi s požrtvovalnostjo in s pridnostjo. Toda strast je bila večja. Vselej, kadar je imela premagati vest, se je vzdignila strast in potlačila vse poštene pomisleke. In tako sem sedel na hrastovo deblo za gostilno in opazoval, kdaj pride Stanič iz gostilne. Sam pravzaprav še nisem vedel, kaj hočem, a vedel sem vendar to, da morim imeti denar. Prižgal sem si cigareto, toda to me je razburilo še bolj. f Vse je gorelo v meni, tresle so se mi roke in npge in moje misli se niso mogle umiriti. Dirjale so semtertja, od predmeta na predmet, prehitele so Vso dolgo pot dozdajnjega mojega življenja, preživele zopet marsikateri lepi trenotek, ki nisem mislil nikdar, da bi se še vrnil v moj spomin. A povsod so počivale samo za kratek hip in vračale so se vedno nazaj k današnjemu dnevu. Po velikih okoliših so kolobarile, a nazadnje so se zopet osredotočile v edini točki, ki me je prevzela vsega, v hlepenju po de-_t___1- Pozor Iščem vdovo, Hrvatico ali Slovenko, z enim otrokom ali brez, ki je vero ljubna in dobra gospodinja. Mora znati kuhati in gospodinjiti. — Pišite na: Geo. Malakovich, 6529 Philetus Ave. Cleveland, Ohio. so mi postajali trenotki, a vendar sem se stisnil zopet in zopet nekoliko bolj v senco in sem čakal. Nazadnje sta prišla iz gostilne tudi še onadva. Bilo je že pozno popoldne in solnce se je že nižalo proti zahodnim goram. Molče sta stopala iz trga. Ko sta se že nekoliko oddaljila, sem se dvignil tudi jaz in sem šel isto pot za njima, toda tako, da me nista mogla videti. Ljudi že ni bilo več mnogo na cesti, a jaz sem hodil v senci obcestnih jagnedi-če^ in drugih dreves. Tiho sem hodil, kakor tat, moje stopinje glas je udušila trava, rastoča poleg poti. Nisem si bil še v svesti, kaj bodem storil, ni se mi bila še do čista razvila in utrdila hudobna misel v mojih možganih, a vedele so jo že noge, ki se niso upale stopiti glasno, vedelo jo je vse drugo telo, ki se ni drznilo, da bi se bilo pokazalo sredi ceste jasno in na planem. Pamet in srce je še premagovalo, a vse drugo je bilo že popolnoma podleglo in me je ti-iralo v pogubo. Oba Staniča sta se ustavila v gostilni pri Kovaču,/'v zadnji krčmi pred razpotjem. Kraj mi je bil dobro znan povsod naokoli, prepotoval ^em ga bil že mnogokrat v nekdanjih letih. . Videl sem ju, ko sta'stopila v gostilno. A stopal sem sedaj še počasneje, mudilo se mi ni nikamor. Ko sem 'dospel do krčme, sem stopil na dvorišče. Prepričati sem se hotel, ali sta' še notri, ali nista morda že odšla skozi stranska vrata in po ovinku. Stopil sem na prstih k oknu in sem pogledal v sobo. In prav pod oknom sem zagledal oba, a mlajši Stanič je tudj tistikrat dvignil pogled'in me je opazil. Videl sem, kako je prebledel, jn naglo sem se zopet umaknil ter sem izginil z dvorišča. Za hlevi, da me ni opazil nih- Na sliki je kitajski letalec general Teh Hsič Šen, ki sporoča svetu poslanico kitajskega maršala Čiangkajšeka. Gornja slika je bila posneta nekje na Filipinih. Na sliki je ameriško in filipinsko vojaštvo, zaposleno z dinhmitiranjevi mostu, preden ga1 je pognalo v zrak. če, sem se Oplazil na travnike in po njih dalje proti gozdu, ki se začenja nedaleč od tam. In tam sem zopet čakal v zatišju prav blizu ceste, da prideta za menoj. In zopet sem čakal dolgo. Lepa je bila noč, mesec je razsvetljeval okolico in je plul mimo belih, tankih oblakov. Rahel in mehak veter je vel, in drevje in grmovje se je zibalo v sladkem snu. Za hipec me je omamila ta lepota, nekaj toplega in blagega je začelo siliti v mojo dušo. Nekaj me je sililo, naj vstanem in naj se vrnem s pota, ki sem ga začel hoditi. In skozi viške drevje so blestele redke svetle zvezde z modrega oboka in so me spominjale na onega, ki jih je ustvaril, ki je ustVaril tudi mene in vse ljudi, in ki je dal vsem ljudem na svetu pravico do življenja, že sem hotel vstati, toda v tistem hipu so zopet zaplesali pred mojimi očmi bankovqi in od daleč so se začule stopinje in se je začul razgovor obeh Staničev. Stisnil sem se zopet niže mu pogledal v obraz. Obstal je,' a zasr hripavo: . , . jf] "Kaj ? Kdo nn ^ Glej ga no, jaz ne «o> l denidapotakšmh^, "Jaz pa Pravim, d« nar! Dajte mi tisti" deset goldinarjev, Ki bili' danes!" vol Zasmejal se je zopet- ? Tudi Za tiste v ko to, da ne ves tad^ takoj potem stričniku'" oddal vpil ini^; Lažete!" sem^P-^ v „ oi 'h Toda ff01 nil roko proji ^ Prebledel je m Je "Denar sem, vedno. Prisluškaval sem na vse strani, ali ne hodi morda kdo pred nama ali za nama, ali ni čuti morda kje kaj sumljivega. ga_ prj padcu sem Nikjer ni bilo nobenega šuma, a stopiti korak nazaj. ,[()j>r sem ga držal za ^-ka se je krčevito njega. „ . zaVpil1 pavo in se me Je ti. o sooted'" Tedaj sva se .P« ^ in padla sva a*™^ ^ odlašal sem še vedno. Vsak hip se je že oglasila taičas.vest v meni ter me izkušala zopet pripraviti na pravo pot. Ali vsak hipec mi je stopila v spomin tudi moja prazna prodajalna, moj dolg, moja temna bodočnost. Sedaj je prilika, da se okoristim, morda zadnja prilika! A še sem od-i lašal! — Tedaj se je pa dvignila pred mojimi očmi v rebri vas-Repnje, do nje ni bilo več daleč. Zadnji čas je, ne izpusti sem le* Nisem si mism/ ggbl. starec toliko mo<» .^»P njegova roka se J mojem vratu m je, da sem sem, da sem ne pomagam d^ Oglašajte * Ena kol TRADE BLACK OR MENTHOL- FOR VICTORY Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznih zastopniki "Enakopravnosti" točno m za .J vo postregli, najsibo pri oglaševanju ali P . ^ vanju novic, ako jih pozovete, da se p zglasijo. Za st. clairsko okrožje je zastopnik: Mr. John Renko, 955 E. 76 Si Za collinwoodsko in euclidsko okol*0' Mr. John S+eblaj, 1145 E. 169 St" IVanhoe 4680 Za newbursko in zapadno okolic0' Mr. John Peterka, 1121 E. 68 ENdicott 0653 ; V ROKAH VSAKEGA SL V AMERIKI BI MORALA BI" •knjiga našega 8 rojak« 1» \ 0 M Louis Ad^ Two& Pas (Po pošti l"C Dobi se v uradu "Enakopravnosti," 6231 Ave., Cleveland, Ohio. J "To je knjiga, ki bi jo moral 1 Amerikanec," H S V H jO ... pravi Eleanor Roosevelt, žena pre Zedinjenih držav. d«"1 M n