o** * Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo UHd Sv. Mfta AsiSkega št. 20. I nadstr. — Vsi d< naj sc p zijajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se nc sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za cclo leto.......K ~ za pol teta................. za tri mesece........ ......... ? OA 2a nedeljsko izdajo za celo leto....... za pol leta................. ir Trstu. n MDraaria 1915. LefniL xi. Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5.— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek „Edinosti*. Naročnina ia reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1« upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilničnl račun št. 841.652. arpotih sRoral povsod bon. Rusko umikanje u Mm lludi "soji pod Tarnouiai In ob Dunajca. Ruski protinapadi offlltL - Ha Južnem Poljskem liujfl topnlšK! in penotni osen]. - Pod Raclonžem, Praiziiyszem in Myszyniecem krajevni boji. - Rusi potisnjeni do pred Lomže. - Ob ostali uzhodnoproski meji nlKaklh izpremsml}. ¥m fmncosK! napadi skoraj pcusođ oM. Ponekod bol še neodločen. - Sedemurno 6 DINAJ, 29. (Kor.) Uradno se razgla-1 Južno Myszynieca In severovzhodno Š3: 20. februarja, opoldne. Prasznysza in vzhodno od Racionža so se Na ruskem Poljskem se je nadaljeval vršiii boji krajevnega pomena. Ji včeraj ojačen artiljerijski in infanterij-J Južno od Visle nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Boji na vzhodnem Pruskem. BERLIN, 20. (Kor.) Glavni stan poroča o pozimnih bojih na vzhodnem Pruskem (odi s ki ogenj. Okoli ruskih prednjih pozicij, hi smo lih osvojili v ozemlju južno od Tarnowe-ga in ob Dunajcu so se razvili hudi boji. Sovražnikovi protinapadi so bili večkrat slcdeCe: krvavo odbiti. j $est mesecev so bile naše čete, ki so Na karpatski fronti je splošni položaj sta|e poci poveljništvom generala Biilovva nclzpremenien do ozemlja pri \Yyszko- v vzhodni Prusiji, navezane na obrambo. wem. Boji se vrše skoraj povsod. Sestavljene po polovici iz domobranstva, V jug vhodni Galiciji sovražnik ni rao- po eni četrtini iz črnovojnikov in po eni gel vzdržati svojih močnih postojank se- \ četrtini iz drugih čet, so branile deželo vemo od Nadworne. Izognivši se zadnje- vzhodno od reke Visle vspešno proti več- inu odločilnemu napadu, je odšel v smeri krat močnejšemu sovražniku, ki je razpo- proti Stanislavu, zasledovan po ..... 1 o- lagal s 6.8 armadnimi zbori in imej se za- njiCL Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Proti ruskim obdolžitvam. DUNAJ. 20. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Sporočilo ruskega generalnega štaba, ki se je izvedelo pred kratkim, obdolžuje vodstvo avstrijske armade, da je povzročilo razširjanje hujska-jočih proglasov med ruskimi četami. Kako po pravici je bila ta že z vso odločnostjo zavrnjena trditev kvalificirana kot zavestno podtikanje in nizkotno obrekovanje, ponovno dokazuje pred kratkim v naše roke došlsi ruski reservatni ukaz, ki je bil označn kot tajna okrožnica, naslovljen 12.—25. januarja 1915 na načelnika štaba šet:ega armadnega zbora in se gla- oi: Z le-tem se sporoča sledeče pismo poveljujočega generala vrhovnega poveljnika pod št. 263: Kakor poročajo agenti, skušajo na Ruskem bivajoči Zidje agitacije različnih političnih smeri in razširjajo tned četami na bojišču proglase, ki poživljajo čete, naj izkoriščajo svoje zmage nad vetovnim sovražnikom v to, da zahteva-d ruske vlade uresničenje temeljnih i-Jealov revolucionarnih strank. Ti proglasi se pošiljajo v poštnih zavojih ose-tuim med četami na bojišču. Opazilo se ie. d j se taki zavoji pošiljajo z vso previdnosti kakor v zabojih z dvojnim Jnom. med krmo, obleko itd. Omenjeno laznanjam na povelje armadnega povelj-i:ka, da se ukrene potrebno. Podpisan je namestnik generalnega kvartirmojstra, polkovnik Posohov. Z ozirom na to avtentično priznanje tied četami obstoječega subverzivnega gibanja se ni čuditi, če rusko armadno /odstvo, ki se ima na ta čin boriti z re- lucijonarno propagando v armadi, izdajanje in razširjanje proglasov itd. skuša naprtiti nam. Z mšfeo-nisKeša bojišča. BEROLIN. 20. (Kor.) \Volifov urad po-oca: Veliki glavni stan, 20. februarja 915. \>f?odno bojišče. — V ozemlju severo-.apadno od Orodnega in severno od Su-;he VVode ni bilo bistvene izpremembe. Južno od Kolnega smo vrgli sovražnika i sprednje pozicije pri Lomži. četkom februarja 250.000 mož. Številna premoč Rusov je bila na tem bojišču tolika, da so si morali Nemci poiskati vse naravne postojanke, ki so se jim nudile za velikimi Mazurskimi jezeri in angorapsko črto. Deželo, ki leži med tem ozemljem in med mejo, je bilo treba prepustiti sovražniku. Ponovni napadi številno premočnega sovražnika, posebno v smeri proti Darkehmenu in proti desnemu nemškemu krilu na paprodskih gorah so bili ravnotako odbiti, kakor ofenziva, ki jo je sovražnik poskusil še januarja in februarja proti levemu nemškemu krilu. Začetkom februarja je slednjič prišel čas, da smo razpolagali s svežimi nemškimi močmi, katere smo vrgli na vzhodno prusko bojišče ter jih tam uporabili v širšem gibanju proti Rusom. Dne 7. februarja je začelo napadati levo krilo in nekoliko pozneje se je jel pomikati severni del iz ozemlja okolu Tilžita. Zemlja je bila zmrznjena in visoko pokrita s snegom. Jezera je kril debel led. Bril je povrh še močan in oster veter ter na več krajih povzročil snežne zamete, ki so zelo otežkočili promet po železnicah in cestah in povsem onemogočili uporabo avtomobilov. Toda nemško vodstvo je bilo dobro pripravljeno na posebne težkoče pozimne vojske. Čete so imele toplo obleko in na razpolago je bilo tisočero sani in sanincev. Da dospe do sovražne glavne moči, je moralo južno krilo prekoračiti najprej kakih 40 kilometrov dolg joltanis-burški gozd in reko Pisek. V Johannis-burgu in Biali so se nahajale močne ruske čete. V nekem od njih zasedenem kraju je bil za nedeljo napovedan ples, ko je ravno na ta dan v popolno iznenađenje čet in vodstva začela nemška olenziva. Popolnoma tiho so prodirale prve kolone in so prišle dne 7. februarja popoldne s sovražnikom v dotiko. Mlade čete generala pl. Litzmanna so si priborile popoldne in pa v naslednji noči od 7. na 8. februarja prehod čez reko Pisek. Kljub zametenim potom in močnemu sneženju — snežilo je celi dan — ki je zelo oviralo prodiranje, so deli teh čet isti dan prekorakali čez 40 kilometrov. V boju preizkušene čete generala Falcka so prodrle ta dan neposredno do Johannisburga ter v naskoku zavzele Snopkan. Prihodnjega dne so nemške čete nadaljevale boj za pridobitev ozemlja ob reki Pisek. Južna kolona generala Litzmanna je ravno namravala stopiti pri Gehsenu na vzhodni breg reke, ko je sovražnik, ki PODLISTEK Marame Bovanr • Spisal Gustave Flaubert. Kljub temu mu je venomer pisala iju- je prišel iz Kov; a, nenadno napadel desno krilo. Takoj so se čete obrnile proti temu sovražniku ter fcn. zapodile tja, odkoder je prišel, medtem ko je general pl. Eck z naskokom vzel Johannisburg. Crta je bila 8. februarja v nemških rokah. 9. se je pričelo prodiranje proti Lycku. Rusi so se še isti dan umeknili iz biale. Medtem so morale na severnem krilu za napad pripravljene čete najprej zavzeti u-trjeno pozicijo ruskega desnega krila, ki se razteza od Spullen pa do schorellske-ga gozda in njegovega severnega roba, skoraj do ruske meje. Za napad na te z žičnimi ovirami dobro zavarovane postojanke je bil določen dan 9. februarja. Ko so se pa pri sovražniku opazila znamenja umikanja, so čete, dasiravno niso deloma razpolagale niti s svojimi strojnimi puškami niti močno artiljerijo, začele napadati že 8. popoldne. 9. so bile sovražne pozicije zavzete. Sovražnik se je umikal v jugovzhodni smeri. Nemci so sledili v posilnih pohodih. Vkijub največjim težavam s strani naravnih sil so dosegle nemške kolone 10. februarja črto Pilkale—NVladi-siawow, 11. pa veliko cesto Gumbin — Wylkowiszki. Do 12. so stale naše čete že skoraj popolnoma na ruskih tleh in so zasedle Wic-vvine, Kahvarijo in Mariampol. Ruski diviziji, 73. in 56., ste bili dotlej takorekoč uničeni, 27. pa je bila oškodovana kar najtežje. Pred Angero in lorenj-skimi utrdbami se nahajajoči sovražnik se je medtem tudi začel umikati v vzhodni smeri. Tedaj so napadle tudi čete, ki so se nahajale v nemških utrdbah, umikajočega se sovražcika, čigar dolge kolone so ugotovili naši letalci. Odlikovanje poveljnika osme nemške armade. BEROLIN, 20. (Kor.). Cesar Viljem je podelil, kakor poroča »Norddeutsche All-gemeine Zeitung«, poveljniku nemške osme armade, generalu pehote pl. Belo\ve-rnu.po novi bitki na Mazurskem red >pour le merite«. ____ S frencoskihMiRgp i/Gjiščo. BEROLIN, 20. (Kor.) Wo!liov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. februarja 1915. Zapadno bojišče. —■ V Chatnpagni, severno od Perthesa ia severno od Lesnie-nilsa so Francozi včeraj napadli z zelo močnimi silami. Vsi sovražnikovi poizkusi, da bi predrl našo črto, so se izjalovili. Na nekaterih majunih mestih se mu je posrečilo vdreti v nase najsprednejše jarke. Tam se boji še vrse. V ostalem pa je bil sovražnik ob težkih izgubah zavrnjen. Tuui severno od Verduna smo odbili francoski napad. Pri Combresu so Francozi po silni artiljerijski pripravi ponovno naskakovali. Boj se še vrši. V Vogeziii sino z naskokom vzeli glavne sovražnikove pozicije na višinah vzhodno od Saizerna v širjavi dveh kilometrov in pa Reichackerkopf zapadno od Miiu-stra. Za višine severno od Miihibacha se boj še vrši. Metzeral in Sondernach sino po boju zasedli mi. Vrhovno armadno vodstvo. hajala pisma s pečatom. Komaj jih je pogledala. Najraje bi bila umrla ali pa vedno spala. V predpustu se sploh ni vračala v Yon-ville, temveč obiskovala je zvečer maskirane plese. Oblekla se je v žametaste hlače, nadela si rdeče nogavice, na glavi je imela lasuljo s trivoglatim klobukom. Ple- nisrna Bila je mnenja, da mora, , . . . . „ _ >enska v ednopisad svojemu ljubimcu, sala je celo noč med sviranjem mstrumen- Toda med pisanjem ji je plavala pred očni podoba drugega moža: bila je to prikazen, ki si jo ie bila sestavila iz svojih go- ečih spominov, iz svojega najlepšega čti-va. iz svojega naistrastnejšega poželjenja. Fa podoba i jene domišljije je s časom postala tako resnična, da se je naenkrat za- tov. Kmalu se je nabrala okoli nje cela družba, in zjutraj se je sestala v gledališki veži s petimi ali šestimi maskami, Leonovimi tovariši, ki so predlagali, da gredo skupaj zajtrkovat. Bližnje kavarne so bile prenapolnjene in slednjič so izbrali precej preprosto re- krila kakor začarana; toda kmalu je j stav racijo v bližini luke. Gostilničar jim zopet izginilo kakor bog v oblakih, je odkazal neko sobo v četrtem nadstro- Bival ie v daljavi, stapljaioči se v sivi me- pju. „ "i. Ver visijo svilene lestve z mramor- Moški so šepetali med seboj v balkonov, kjer cvetice dihajo svoj mvnostni vonj. Večkrat ga je začutila kotu; - ;vg sebe, kmalu je objel vse njeno bitje * enim samim poljubom. Nato se je je zoret polotil obup. kajti njeno hrepenenje po idealni ljubezni jo je mučilo bolj kakor ljena največja razuzdanost. \ se ie čutila popolnoma ubito in stolico in ie povesila oci. bržkone so se posvetovali c tem, kdo bo plačal. Eden izmed njih je bil jurist kakor Leon, dva sta bila dijaka in eden je bil trgovski pomočnik. To je bila družba za Emo. Po glasovih ostalih žensk ie Ema -poznala, da spadjijo k najnižnjim. zelo dvomljivim slojem. Zbaia se je, odmaknila česar; čelo je imela vroče, trepalnice so jo žgale in bodle in nekaj mrzlega jo je spreletalo po vsem telesu. Še vedno ji je šumel po ušesih hrup, ki je vladal v plesni dvorani. Dim cigar in vonj po punču sta jo dušila, tako da se je onesvestila. Odnesli so jo k oknu. Že se je danilo. Nad Sv. Katarino se ie širi! rdečkast odsev na bledem nebu. Zdelo se je, kakor da spreleta mrzlica brezbarvno vodo reke, vijoč se skozi mesto; svetilke so bile ugašene. Ema se je polagoma zopet zavedla in se je spomnila Berte, ki je spala daleč od tu v sobi služkinje. Voz z dolgimi železnimi koli je vozil mimo in je ropotal oglušujoče. Vstala ie, zbežala in je odložila svojo masko. Dejala je Leonu, da naj se vrne, in je ostala sama v hotelu de Boulogne. Vse, vse, vštevši njo samo, ji je postalo zoprno. Najraje bi bila odletela kakor ptica in bi se bila oprala v čisti, jasni daljavi. Zato je zapustila hotel in je stopala po boulevardu, dokler ni dospela v neko ulico, ki je vodila mimo vrtov. Korakala je slavno poročajo londonski listi, po 56.30 in 56.50 proti 76 pred izbruhom vojne. To veselje je poceni, kajti kakor je znano. so angleški kolkovani komadi izključeni z nemškega trga. Toda v resnih časih se zna ceniti tudi majhno veselje. Tako si je privoščila »Morningpost« ponosen članek, v katerem dokazuje, da je nemški državni kredit od izbruha vojne sem padci za 23'/o, francoski le za 13/& in angleški celo samo za 6lAc/o. Kdo more torej še dvomiti o finančnem uničenju Nemčije? Nemški podmorski čoln napadel bivši avstrijski parnik. PARIZ, 20. (Kor.) Uradno poročilo mornariškega ministrstva pravi: V noči od 17. na 18. februarja je nemški podmorski čoln ob 2 zjutraj v višini mesta Dieppe nastreiil parnik »Dinoro«. Zatvor-nice so se zaprle in parnik se ni potopil, temveč dospel v Dieppe. »Dinora« je avstrijski parnik, ki je bil zaplenjen ob izbruhu vojne in ga sedaj uporabljamo mi. PARIZ, 20. (Kor.) Uradno se poroča: Parnik »Dinora« je danes opoldne prispel v Dieppe, kjer ga preiščejo in popravijo. Ladja je bila 20 milj oddaljena od pristanišča, ko je bila obstreljena s torpedom brez preidočega svarila. Nemški podmorski čoln potopil angleški pnruik. LONDON, 19. (Kor.) »Evening News« poročajo danes iz Dovra: Nemški podmorski čoln je davi torpediral v: Kanalu norveški parnik »Delridge«. Ladja je danes opoldne v bližini Deala ležala v nevarnem položaju s sprednjim delom v vodi. Večji del posadke je bil še na krovu parnika. Angleški Čolni so sc nahajali v bližini parnika. — Kakor pravijo druge vesti, pa je baje parnik zadel ob mino, Norveški parnik zadel ob mino. NAKSKOV, 20. (Kor.) Norveški parnik »Bjacka« iz Porsgrunda, ki je vozil premog iz Leitha v Nakskov, je danes zjutraj v Langelandskem Beltu zadel ob mino in se potopil. Moštvo je rešeno. Dosedaj ni vsled nemške blokade naznanjenih še nobenih izgub. KOPENHAGEN, 20. (Kor.) »Berlingske Tidende« poroča: Mornariški dopisnik lista »Daily Telegraph« piše: L!oydov urad v Londonu je poln ladijskih mešetarjev, ki pričakujejo izgub. Do danes pa še ni naznanjena nobena izguba. Zavarovalne premije so od zadnjega tedna sem nekoliko zvišane. Lloyd ne namerava dovoliti nevtralnim ladjam nobenih boljših pogojev kot angleškim, kajti javno mnenje se naj na Angleškem na vsak način ne vznemirja. Na Angleško odpluli parniki. KOPENHAGEN, 20. (Kor.) Kakor poroča list > National Tidende« so odpluli danes na Angleško trije danski, en švedski in en norveški parnik. Težkoče z moštvom parnika »Fjord trajjjo naprej. Posvetovanje mornariških zastopnikov severnih držav glede nevarnosti, ki jo povzročajo mine in torpedi. KRISTIJANIJA, 20. (Kor.) Zastopniki mornarice treh severnih držav so imeli jejo si šalo, da po izbruhu vojne prvikrat od 13. do 15 t. m posvetovanje v svrho zopet spravlja na trg 3 odstotno nemško sestave predloga glede skupnega posto- Dnevno povelje generala Joffrea. PARIZ, 20. (Kor.) General Joffre je izdal sledeče dnevno povelje: Po šestih mesecih vojne so si piidobile rezervne enote uvrstitev, ki jim je manjkala v trenutku mobi-zac je. Izpopolnile se svojo izvežbo, ko so čakale vojnih izkušenj Na mars katerem bojišču so dokazale svoj > vrednost. Vrhovni poveljnik sklenil, da se rezervne enote v bodoče opuste. Označale se bodo samo s svojimi številkami. Vrhovni poveljnik je uverjtn, da se bodo rezervne enote vedno kazale vredne zaupanja, tekmujoč z aktivnimi zbori. Francozi pokličejo letnik 1916 20. t. m. pod orožje. LYON, Kakor poroča »La Nouveliste« iz Pariza, bo letnik 1916 vpoklican dne 20. t. m. Aeroplani nad Montbeliardom. PARIZ, 20. (Kor.) »Temps« poroča: Dva goloba sta letela v četrtek nad Montbeliardom ter vrgla več bomb, ki so povzročile le malo škode. Francoski socijalisti proti nemškemu imperijalizmu. PARIZ, 20. (Kor.) Socijalistična parlamentarna skupina je po poročilu Semba-ta, Guesdea in drugih članov, ki so se udeležili londonske konference, sprejela soglasno sledeči dnevni red: Skupina odobrava na londonski konferenci sprejeti predlog v zadevi stališča socijalististične delegacije. Skupina ugotavlja potrebo nove konference, da bolje pouči nekaj svojih tovarišev, in da prepreči mogoče spletke nemške diplomacije. Vsi socijalisti zaveznikov bi se morali zediniti, da bi obsodili nemški imperializem. Belgijski begunci. PARIZ, 20. (Kor.) »Journal« doznava od belgijskega notranjega ministrstva, da se nahaja 200.000 belgijskih beguncev na francoskem, 300.000 na Nizozemskem in 750.000 na Angleškem. V zadnjem času se je večje število Belgijcev vrnilo v domovino. Francoska zbornica. LYON, 20. (Kor.) „Lyon Republicain" poroča iz Pariza: Po izjavi ministrskega predsednika Vivianija je pričela zbornica včer j razpravo glede zakona o omejitvi razprodaje alkohola. Razprava konča danes. Zbornica je spreje'a zakonsko predlogo, da se dovole krediti in omogoči vladi, da poskrbi za preskrb jivanje prebivalstva z živili. Angleška dovolila izvoz bakrovih sulfatov na Francosko. LYON, 20. (Kor.) „Le Nouveliiste" porota iz Pariza: Ministr za zunanje zadeve De!casse je dosegel od angleške vlade, da je dovolila izvoz bakrovih sulfatov na Francosko v toliki množini, kolikor je potrebuje francoska industrija. »Finančno rničenje Nemčije«. BEROLIN. 20. (Kor.) »Norddeutsclie Allgemeine Zeilung« piše: Na londonski borzi vlada pustno razpoloženje. Dovolju- državno posojilo in sicer, kakor zmngo- (. r. ■ 11 rvri — hitro, sveži zrak jo je nekoliko pomiril. In -o se lotili jedi. Ona ni vzela ni-! polagoma so izginjali obrazi, ki jih je sre- čala na maskiranem plesu; pozabila je na panja v dosego znižanja nevarnosti od menicami in prolongacijami, ki seveda ni- zvoke četvorke, na svečnike, na zajtrk, so bile brezplačne, je povzročila, da je na vse one ženske, katerih se je prestrašila. V »Rdečem križu« se je vrgla na posteljo v svoji mali sobi v drugem nadstropju in je zaspala. Iiivert jo je vzbudil ob štirih popoldne, nakar se je odpeljala z »Lastavico«. Ko je dospela domov, ji je pokazala Fc-licita siv papir, ki ga je bila zataknila za uro. Ema je čitala: Izvršba na podlagi raz-sodbe ... Katere razsodbe? Ah, saj res, prejšnjega dne je dospel drug papir, ki ga seveda ni bila prečitala. Vsa začudena je prebrala besede: V imenu kralja, zakona in pravice gospej Bovary ... _ Preskočila je par vrstic. Tu je stalo: V roku štiriindvajsetih ur . . . Kaj pa? Plačati svoto osemtisoč frankov. Nižje je čitala: Plačilo je izterljivo potom vsakega pravnega leka, zlasti potom dražbe pohištva in drugih premičnin. _ Kaj storiti? ... V štiriindvajsetih urah! To je bilo jutri! Morda jo je hotel Lheu-reux samo ostrašiti, tako si je mislila. Pretirana visokost njegovih terjatev je potrjevala to njeno upanje. Toda s svojimi večnimi nakupi, dolgovi. Lheureux slednjič stopil na dan s svojimi terjatvami in je s pohlepnostjo pričakoval nadaljnega poteka. Sla je k njemu navidezno brez skrbi. »Ali veste, kaj sem tu dobila v hišo? To je gotovo neslan dovtip?« »Nikakor ne.« »Kako to?« Obrnil sc je počasi k njej. prekrižal je roke in je dejal: »Ali menite, gospa, da bom celo večnost iz same krščanske ljubezni vaš zalagatelj in bankir? ludi jaz moram slednjič priti do svojega denarju, to je vendar popolnoma pravilno in na mestu.« Ugovarjala je, da so njegove terjatve previsoke. »Te;u slabše za vas! Sodnija jih je pri-poznala! Imam razsodbo v rokah. pa nisem jaz zahtevajoči upnik, temveč Vincart.« _ # - »Ali ne morete poskusiti . . .« »Jaz ne morem ničesar!« »Toda morava prevdariti vso stvar.* Borila se je pbunno. Saj ni vedela o vsem tem ničesar. Prišlo je tako na enkrat. Stran IL JEDINOST1 ttev. 52. V Trstu, dne 21. februarja 1915. strani min v Skagerraku in severnem delu Kattegata. Med posvetovanjem se je dognalo, da vse dosedaj najdene in preiskane mine odgovarjajo zahtevam ženevske konvencije glede desarmiranja, če se jih kot zasidrane odtrga. V zaščito plovbe v Skagerraku in Katte-gatu proti nevarnostim od strani min so se pri posvetovanju zedinili v naslednjih točkah: Želeti je, da vse tri države kolikor mogoče kmalu poročajo o skušnjah v tem pogledu in nadalje tudi o opaženih minah, ki od teritorijalnih mej ene dežele plovejo proti drugi. Vsaka treh držav izda naznanilo na trgovske ladje in obrežne posadke, v katerem se te naprošajo, da naj hitro ko mogoče, na vsak način potom brzojava z iskrami, obvestijo oblasti o plovečih in na obrežje zagnanih minah in torpedih. Nadalje se svari pred tem, da bi kdo take mine ali torpede pobiral in raziskoval. Da se zmanjša nevarnost min, se na-svetuje. da se vodovje preišče, da se tako najdejo in pokončajo mine. Pri posvetovanju se je povdarjalo, da si je treba biti o tem na jasnem, da se s preiskovanjem po vodah minska nevarnost nikoli ne odstrani docela, med drugim zato ne. ker se morje preiskuje lahko samo podnevu in sicer ob jasnem in prilično lepem vremenu._ Turčijo proti trosporazumu. Bcmbartiiranje Earriane!. CARIGRAD, 19. (Kor.) Glavni stan javlja: Danes zjutraj so angleške in francoske ladje obstreljevale vnanje forte Dar-danel. Oddale so kakih 400 strelov, ne da bi bile doseg»e kak uspeh. En vojak je bil lahko ranjen po drobcu kamenja. CARIGRAD, 19. (Kor.) Brzojavna a-gencija »Mili« poroča: Glavni stan dostavlja sporočilu od 19. t. m.: Osem angleških in irancoskih oklopnih križark je obstreljevalo danes sedem ur zunanje dar-danelske utrdbe, pa niso mogle prisiliti naših utrtfeb, da bi bile umolknile. Sovražnik jc oddal 600 strelov iz velikega kalibra in 15 cemiir.eterskib topov. Dve sovražni oMopni križarki ste bili poškodovani, od njiju admiralska ladja težko. Na naši strani sta bila mrtva en častnik in en vojak, en vojak pa je bil lahko ranjen. Nemški in avst.iiski ujetnici na Japon->k hRANKOBRUD ^ MEM, 19. (Kor.) »rrankfurter ZeitL-n*« peroča iz Tok:ja: Uradno se naznanja, so sedaj zadnji ujetniki prispeli k. Ci.Utava na Japonsko, da se nahaja sedaj v deželi vsega skupaj 229 častnikov m moz. ! \a častnika in 100 mož so prepusti!« \:;>;le£em, da jih internii ajo v ifonki i«; i Skupni finančni minister dr. pl. Korber obiskal ogrskega ministrskega predsednika. BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Skupni finančni minister dr. pl. Korber je danes opoldne obiskal ministrskega predsednika grofa Tiszo. Popoldne se dr. pl. Korber odpelje. Srednješolci in črnovojniška služba. DUNAJ, 20. (Kor.) Zaradi odrejene pritegnitve v letih 1S95. in 1890. rojenih k črnovojr.iški službi, je naučni minister odredil za učence srednjih šol nekatere na-daline izjemne določbe. Tako se učenci rojstnih letnikov 1895. in v 8. gimnazijskem in 7. realskem razreJu ter učiteljiščniki 4. letnika, če so bili potrjeni, pripuščajo k zrelostnemu izpitu ob svoječasnih pogojih. Nadale se osmešolci oziroma sedmo-£ !ci r jstneiU letnika 1897.. če se pripra-\ io za rr s tov oljen vstop v oboroženo si-1 . ta j pripuščajo k zrelostnemu izpitu. Ernest Vergani umrl. DL NAJ. 2U. (Kor.) Ustanovitelj in izdaj Udi li-ta »Deutsches Volksblatt«, Ernest \'organi, je danes nenadoma umrl za srčno kapjo. Rožne politične vesti. Italijanski socijalisti proti vmešavanju Italije v svetovno voino. ->Agenzia Štefani« j^.n>ča 2o. t. m. Parlamentarna skupina socialistov ie po razpravi o mednarodnem roložaju sprejela po posiancu Modi-glianiiu predlagan dnevni red, v katerem s? :Zja\na. da je sedaj bolj ko kedaj dolžnost skupine, da se z vso močjo upre intervenciji ugodnemu razpoloženju in da iina pripravljeno vsakršno učinkujočo akcijo za čim hitrejšo ustavitev prelivanja krvi. Socijal i stična zbornična skupina se torej pridružuje željam v prid nevtralnosti, za katero se je tudi izreklo pred kratkim strankino vodstvo v izvrševahiem odboru, onim željam, ki se vedno bolj kažejo popcinoma odgovarjajoče koristim italijanskega proletarijata in je najboije, da se strankina vodstva proletarske in-ternacijonile ravnajo p*j njih. Poljski parlamentarni k*ub ie imel včeraj številno obiskano sei<, katere sc je ukega mandata. \ nato sledeči voiltv; k!i=bcvega načelniki je bil ob živahncifi odobravanju izvo-i ; ! i M : upm finača minister, član go-- ' e zbornice dr. v.. BUInski z 49 proti 2 glasovoma. Dr. vit. LiHnski je imel nato daljši programni govor, ki so ga zboroval-ci pogostoma prekini i': z odobravanjem. Sličice iz volne. En dan iz bojev ob Sanu. Neki deželno-brambni ulanec piv.4: Prenočevali smo v veiiki pristavi nekega ze<» lepega samostana s krasno ccrkv Jr». Moštvo je bilo z zvestimi konji v vei kih skednjih, podofi-cirji v neki sobi gospodarskega prslopja. Dnevni korporal s stražo trena je skrbno opravljaj službo. !>?! naO pridnih ulancev je bil vedno pripMV'jii lc krat je to povelje prišlo tudi rr.ialti Knia!u po polnoči je bil službo imalostražmojster zbujon m je prinesel od «?$<•%!:: nskega poveljnika pismeno povelje, da m;;ra patrulja poročnika F. preplavati San in kolikor mogoče točno dognati, kje se nahaja sovražna baterija, da se jo potem uniči. Noč je omo-gočevala to nevarno in težavno nalogo. Mrzla megla je ležala nad okolico. Toda sovražne straže so bile postavljene zelo na daleč in kroglje so nas opozarjale, da Kusi dobro pazijo. Toda pametno vodstvo in spretnost naših jahačev sta nam omogočili izvršitev nal^^e Patrulja se je srečno vrnila in javila »joveljniku svoja opazovanja. ki je bi! nad srelnim poizvedovanjem iako vzradosčen. Rdeča vohunka. Neki angleški častnik piše med svojimi spomini z bojišča: Nekega dne nam je bilo javljeno, da se mora nahajati v bližini naših baterij nemški vohun, kajti nemški topovi so čudovito natančno zadevali naše baterije, dasiravno so bife skrite naravnost mojstrsko. Takoj se je začelo preiskavanje in poizvedovanje. Pazilo se je pri vseh baterijah in sum jc letel na neko rdečelaso flamsko kmetico. ki se je nekako sumljivo motala okoli naših baterij. Bilo je takoj zaukazano, naj ujamejo rdečelaso kmetico in jo pripeljejo pred poveljnika baterije. Kmalu nato sem se ravno vsedel k obedu, kar so mi javili, da so pripeljali vohunko, ki bi si naj jo o-gledal. Nisem hotel vstati izza mize in sem ukazal, naj nekoliko počakajo žnjo. Toda javili so mi takoj, da so ujeli še eno rdečelasko. Počakati so morali tudi ti. Preden sem pa poobedoval, jih je bilo zunaj že pet, dobro zastraženih, vse rdečelaske in druga grša od druge. Kaj naj počnem žnjimi? Poslal sem jih vojnemu sodišču in šel sem tja, da vidim, kaj bo iz tega. Tam sem pa videl našega vojnega sodnika in odvetnike, ki so bili vsi iz sebe, ker so jim vojaki okoli njihovega bivališča naznanili cel sejem žensk, ki so bile vse — rdečelaske. Seveda se je začela stroga preiskava, ki pa se je končala negativno in rdečelaske so zopet po vrsti smele oditi, odkoder so prišle, samo brez vojaškega spremstva. Vohuna smo ujeli drugi dan in bil je — črnolas mladenič. Kaj čitajo nemški vojaki v vojni. Izdajatelj znane Reklamove knjižnice objavlja zanimiv članek, v katerem pripoveduje, kaj največ čitajo nemški vojaki na bojišču in v bolnišnicah iz te knjižnice. Največ se čitajo romani in povesti, 48 odstotkov, humoreske tvore samo 16 odstotkov, pesmi in dramski spisi 17, znanstvene stvari pa 19 odstotkov. Dobro znamenje za čut in okus vojakov je tudi, da od sovražnih avtorjev čitajo največ pravega glasnika najčistejšega človeštva, Dickensa. Mnogo se čita tudi Andersen, Tolstoj. Turgenjev, Dostojevskij, Daudet, Zola, Bjornsen, Do-foe. Oobineau, Viktor Hugo, Strindberg in drugi. Od filozofov bero vojaki Kanta, Schopenhauerja in Carlyla. To pomenja, da se posebno ranjeni vojaki v bolnišnicah radi zatekajo k res globokim, plemenitim avtorjem, znamenje, da tudi v vojni ni zamrla težnja po višji kulturi. Sv. Birokracij v vojnem času. »Prager Tagblatt« priobčuie sledečo vest po »Miin-chener Post«: Nedavno so v Monakovem neko žensko na ulici popadle porodne bolečine. Mimo je prišel tedaj neki sanitetni vojak, ki je nemudoma priskočil ženski na pomoč in potem tudi odpravil mater in otroka domov. Pri vsem tem pa mu seveda niti oddaleč ni prišlo na um, da bi bil naznanil porod otroka v predpisanem času. Toda Sv. Birokracij ne spi, temveč bedi, in zadela je usmiljenega Samaritana niegova jeza. Ker je pomagal ubogi ženski in nadomestoval babico, je bil kaznovan z eno marko globe, kajti on je »prvi doznal za porod otroka in je, vršeč posel porodne pomočnice, opustil predpisano naznanitev.« Grozote pomorske volne. Na podlagi pripovedovanj rešenih nemških mornarjev s križarke »Bliicher«, objavljajo »Times« sledečo sliko: Bitka se je pričela točno ob 9 po nemškem času. Angleške ladje so bJc oddaljena 15—16 km, ko so pričele streljati, krogije so padale pred križarko v vodo. vsled česar so se neprestano dvigali veliki valovi, podobni goram. Ljudje, ki so se nahajali na krovu, so jih opazovali in so bili najbrže fascinirani. Kmalu se je dvignil pred križarko velikanski val, ki je bil >krog sto metrov visok in je poplavil ves krov. Streljanje je bilo urejeno in ples se je lahko pričel. Sedaj so bile granate zelo številne in so prihajale s srahovitim tuljenjem. Napravile so takoj škodo. Električni materijal je bil uničen in na ladji je postalo temno. Pod krovom sta vladala strah in zmešnjava. Temu se je pridružilo še vpitje in hropenje ranjenih, ki je postajalo vedno strašnejše, čim več granat je udarilo na krov. Sele pozneje, ko se ni več streljalo na veliko razdaljo, so pričele udarjati krogije v stranske stene križarke. Najprej se je zdelo, kakor da bi prihajale z neba; prebile so krov in prišle celo v kurilnico. Zalege premoga so se vžgale. V strojnici se je razpočila neka granata v olju m na moštvo se je vlfl pravi dež modrih in zelenih plamenov. Mornarji so se poskrili v najbolj skrite kotičke, toda povsod so jih pregnali granatni drobci. Smrt je imela bogato žetev. Strahoviti zračni pritisk, ki je vladal vsled eksplozij granat v zaprtih prostorih, je mnogo vplival na moralo moštva. Vrata so bila dvignjena. Težka železna vrata so bila upognjena kakor kaka pločevinasta vrata. Sredi teg kavsa so vrveli ljudje kakor listje v jesenskem vetru in so našli smrt ob železnih stenah. Bil je strašen prizor, ki ga je povečevala še tema. V strojnici so zašli ljudje v strahovit vrtinec in so bili vrženi sredi med stroje. Ravnotako grozno in morda še hujše je bilo to, kar se je godilo na krovu. »Bliicher« je stal pod ognjem različnih ladij. Celo majhni rušilci torpedovk so ga obsipali s projektili. Topničarji so imeli tako težke izgube, da so morali prinašati municijo kurjači. Ljudje so se vlegla na tla, da bi bili bolj varni. Krov je bil kakor kaka železna puščava. Neko baterijo sta opravljala samo dva vojaka, ki sta vztrajala junaško do zadnjega in regulirala ogenj po gibanju ladje. Kljub vsemu temu, nemški mornarji niso zgubili vsi nade na rešitev. »Bliicher« jc nadaljeval svojo pot; toda bil je brez krmila. Videti je bilo, da je izgubljen. Pričeli so zvoniti zvonovi, ki kličejo ob nedeljah mornarje k službi božji. Tu so se zbrali vsi, ki so še mogli, na krovu. Mnogi so prišli na krov z ranjenci. Mnogi so se silno trudili, da bi splazili skozi luknje, ki so jih napravile granate. Ko je bilo moštvo na krovu, je zaklicalo trikrat »hura!« in zapelo »Die Wacht ain Rhein«. Nato je bilo izdano povelje, da se sme zapustiti ladjo in angleške ladje so ustavile ogenj. Med tem so torpedovke dokončale svoje uničevalno delo. »Bliicher« se je nagnil, se končno prevrnil in izginil v vrtincu. — Neka angleška križarka in torpedni lovci so rešili, kar se je dalo. Neki mož angleške torpedovke »Aretu-sa« opisuje potopitev »Bliicherja« sledeče: Drugi del naše torpedovke je zadel nemško križarko kar v sredi in ji prizadel težko rano. Oklopni stolpi so bili razstreljeni in vsa ladja je bila samo še podrtina. Bila je slika, na katero ne pozabim nikdar. Obnašanje Nemcev je bilo skozinskoz junaško. Vsakdo izmed njih je vedel, da je bil konec blizu, toda mornarji so se postavili na krovu v vrsto in junaško pričakovali smrti. Zagrmeli so močni »hura« klici in mornarji so mahali s kapami. V trenotku smo bili že čisto blizu ladje in klicali Nemcem, naj poskačejo v morje. »Bliicher« se je med tem vedno bolj nagibal na stran in se je pričel polagoma potapljati. Nemški mornarji so v trenutku, ko so to uvideli, da je križarka izgubljena, jx>skakali v morje. Spustili smo svoje čolne in rešili tako 117 jnož in oficirjev. Mnogi izmed njih so bili ranjeni in obraze so imeli črne vsled topovskega smodnika. Mnogo so trpeli tudi vsled ledenomrz-Ie vode, iz katere so prišli. Čeprav so bili premočeni čisto do kože, čeprav jih je strahovito zeblo in so bili nekateri popolnoma izmučeni, je bila vendar njih prva beseda prošnja za cigarete. Oficirji so nam bili tako hvaležni za rešitev, da so nam darovali svoje prstane in ure. Par oficirjev nam je čisto prostodušno pripovedovalo, da so bili ravno zopet na potu, da bi obstreljevali Scarborough ali kaka druga angleška mesta. Z oficirji se ni postopalo kakor z ujetniki. Jedli so skupno z našimi oficirji, ki so storili vse, da bi se nemški gostje počutili čim bolje. »Vojna je vojna. Je pač vedno Ie slučaj, ali potopite vi nas, ali pa mi vas«, je rekel eden naših oficirjev v šali nekemu nemškemu tovarišu, ki je odgovoril v istotako prijaznem tonu. Pollaki In praski deželni zbor. Krakovski »Czas« je 13. t. m. priobčil po »Kurje ru Poznanjskem« sledečo razpravo : »Pruski proračun, predložen deželnim poslancem, vzbuja upravičeno veliko zanimanje. O podrobnostih in popolnosti proračuna glede gospodarskih potreb, povzročenih po vojni, ne more biti govora, nekatere postavke pa so izražene podrobno; k njim spadajo postavke, ki se tičejo poljskega ozemlja. In tako vidimo poleg drugega v proračunu naučnega ministrstva, kakor prej, postavko za osebne doklade učiteljem za vodstvo in ojačenje nemškega šolstva v kneževini (Poznanjski) in v pruskem kraljestvu v višini 1,830.000 mark, kot remu-neracije za učitelje v poljskem ozemlju za širjenje nemškega šolstva v tem ozemlju 780.000 mark; od tega zneska dobivajo podpore zlasti v gornji Sleziji in na Varmi-ji, kjer ni posebnih osebnih doklad. Za akademijo v Poznanju je določenih 150.960 mark, za podpore nemškim cerkvam, protestantskim in katoliškim, v poljskem ozemlju 200.000 mark namesto lanjskih 500.000 mark. V proračunu finančnega ministrstva je, kakor lani, določenih 2,250.000 mark kot dispozcijski fond vrhovnim predsednikom za ojačenje nemštva, za podpore; za vzgojo otrok višjih nemških uradnikov v poljskih zemljah 145.000 mark, za doklade nemškim železniškm uradnikom na tem narodnem obmejju 1,634.000 mark in 144 tisoč mark za vzgovo njihovih otrok; za doklade sodnim uradnikom 352.000 mark. Za državni delež v Poznanjskem hipote-karnem društvu je določen tretji obrok 200.000 mark, za nakup posestev, obseme-njenih kje drugje na Poznanjskem, pa tretji obrok 500.000 mark. V železniškem proračunu je poleg zgo-i raj omenjene podpore za uradništvo do- ločenih še 100.000 mark za zgradnjo poceni stanovanj za nemške uradnike v poljskem ozemlju. Upravi kolonizacijske komisije določa proračun 3,432.534 mark proti 3,455.604 markam lanjskega leta. V poljedelskem proračunu je določenih 1,252.000 mark za podporo kmetijstva v vzhodnih deželah. Poljski poslanci, združeni v »Kolu poljskem«, so zavzeli svoje stališče napram proračunu. »Kolo se bo bavilo s stvarmi, ki se tičejo naše skupnosti najprej v proračunskem odseku, ki začne delovati v četrtek. V odsek je poslalo »Kolo« poslanca dr. J. Seydo in W. Tramozynskega. V ponedeljek se prične razprava v zbornici, drugo branje. »Kolo« pri drugem branju še ne poprime za besedo, zahtevalo pa bo posebnega glasovanja o vsaki postavki, ki se tiče poljskega ozemlja, samo pa bo glasovalo proti vsaki taki postavki. Pri tretjem branju poda »Kolo« izjavo, ki bo utemeljevala glasovanje »Kola« proti celemu pruskemu proračunu. Predsedništvo »Kola« je bilo iznova izvoljeno isto, kakor je bilo doslej. Albanska osveto. Kazenski proces v kakem umoru spada v delokrog paše. Vsled njegove razsodbe se hiša morilčeva sežge in poleg se njegova rodbina obsoja v denarno globo 300—800 piastrov. Ali vse to ostaja brez vsakega vpliva na izvajanje krvne osvete. Kdor se ni za kri maščeval s krvjo, mu pravijo: »Ti si pojedel kri svojega brata ! K Jako težavna stvar je pridobitev odpuščanja za kako umorstvo. Ali dogajajo se taki slučaji. Po večletnik pogajanjih med obema rodbinama (morilec živi med tem izven bivališča svojega plemena), po posredovanju oddaljenih sorodnikov, ali duhovnika prihaja do spravnega čina. V hišo umorjenega gre sprevod obstoječ iz prjateljev in oddaljenih sorodnikov, morilca ter prosi odpuščenja. Na čelu gre duhovnik s križem in evangelijem (seveda le tedaj, Če gre za katoliška plemena), za njim nosijo 4—6 zibeli z dojenčki in potem sledi skesani morilec z na zadej zvezanima rokama, zavezanimi očmi in vrvjo okoli vratu, na kateri visi en jatagan! Bližnji sorodniki ga ohlajajo in nadzorujejo za slučaj nenadnega maščevanja od strani užaljene rodbine v hipni jezi. V bližini hiše žrtve odlagajo možje spremstva v znak ponižnosti svoje »kešule« (čepice) ali fese in jih pokladajo na otroške zibeli. Pokorečega se odvajajo v hišo ter ga postavljajo na ognjišče, ko so domači ljudje odšli iz hiše. Sprevod se ustavlja pred vratmi, namestivši zibeli na ta način, da noge dojenčkov leže proti vzhodu, na kar najbližji sorodnik umorjenega pra-ša člane spremstva, v kak namen da so prišli in česa da zahtevajo? Na to izjavlja eden članov sprevoda ali pa duhovnik v ganljivem govoru, da je storjena krivica siccr zelo velika, in da zločinec sam pripoznava s tem, da se zvezan izroča rokam maščevalcev, ali za hrabre da jc pravilneje maščevanje odpuščanje ne le v imenu Kristovem, ampak tudi radi hrabrosti oškodovanega. Takega odpuščenja prosi v imenu križa, svete knjige in te nedolžne krvi (tu pokazuje na otroške zibeli). Oškodovanci in užaljeni se dolgo upirajo, ali prosilec za odpu-Ščenje sili vedno bolj. Končno dvigne eden glavnih užaljencev — kakor da se sili k temu — eno zibeli v vis in jo nosi od leve na desno stran trikrat v kolobaru in jo končno postavi na prejšnje mesto, tako, da ste sedaj nogi otroka obrnjeni proti zapadu,kar store na to — sledeč njegovemu zgledu — najbližji sorodniki z drugimi zibeli. Ker Albanci pokopujejo umrle z glavo proti zapadu (posebno pa kristjani), dočini legajo spat z glavo proti vzhodu, meni Albanec, da se s prvo pozicijo zibeli daja razumeti, da je zločinec zaslužil smrt, dočini sc z izpremenienim položajem zopet izraža želja, da se skesanemu pusti življenje. Končno izjavlja užaljenec svojo pripravljenost za odpuščenje in stopi z najbližjimi sorodniki v hišo, kjer morilcu od-jemljejo vrvi ter ga vsi po vrsti objem-Ijejo z besedami: »Meč, to je maščevanje, ti darujem, ali pokora v denarju ie moja!« Na to prinašajo sorodniki zločinca v jamstvo gotovo število orožja, kateregu vrednost izdatno prekorača navadno višino penala tisoč piastrov, dokler ne izjavi nžaljenec, da je dovolj. Nato sledi pojedina na troške zločinca, a na koncu prosijo odpuščajočega, naj zniža odškodnino. Ta odlaga potem počasi orožje, prinešeno v pokritje globe, eno za drugim na stran in včasih da vse nazaj. Na to mu puščajo v spomin najdragocenejše orožje._ tralnega tovora ni smeti zapleniti, ko plove na sovražni ladji. Ako bi, recimo, angleške vojne ladje zaplenile blago italijanskega državljana na nemški trgovski ladji, bi bilo io očitno kršenje mednarodnega prava. S to poslednjo določbo takozvane pariške deklaracije je zavrženo tisto staro načelo »nesvobodno blago«, to je: na sovražni ladji, ki se more v vojni svobodno zapleniti, spada zapleni tudi tovor, ki je last državljana kake nevtralne države. K temu pripominja »Hrvat«: Dolgo je trebalo, dokler ni prodrlo tako umevanje, kakor je vsebujete omenjeni dve določbi »pariške deklaracije«. V 16. in 17. stoletju, ko je bourbonska francoska monarhija stala na višku svoje moči in slave, se jc nje diplomacija in vodstvo nje pomorskih bojnih sil držala pravnega načela: »confiscatur ex navibus res, et ex rebus naves, to je: bilo je svobodno pleniti ladjo in tovor, ako je samo ctio ali drugo pripadalo pripadniku sovražno države. Angleška pomorska praksa se je držala misli, da odločuje sovražni tovor in se ga je plenilo, tudi če je plul pod nevtralno zastavo. Početki današnjega pravnega stanja glede pomorske trgovine v vojnem času spadajo pod konec 18. stoletja. Pravno pravilo, ki je na pariškem kongresu leta 1856 zadobilo svojo mdenarodno sankcijo, je bilo prvikrat določeno že leta 177S. v dogovoru med Francijo in Združenimi državami Severne Amerike. Tudi domače zakonodajstvo poedinih evropskih držav je sprejelo to pravilo ter je uvrstilo v svoje zakonike, kakor n. pr. »prusko obče deželno pravo«. »Pariška deklaracija« iz leta 1856 sama je posledica sporazuma dveh tedaj najmočnejših pomorskih držav. Francoske in Anglije, katerima se jc pridružila tudi Rusija. Ta deklaracija veže samo tiste države drugo proti drugi, ki so jo podpisale. Ali je slučajev, da so se poedine dr/ave tudi v poznejih svojih dogovorih obvezale, da se bodo v vojni držale načel, izraženih v oni deklaraciji. Brez ozira na pomorsko trgovino je sprejeto med kulturnimi državami pravno pravilo, da je trgovina nevtralnih držav svobodna tudi v vojnem času. Pripadniki in državljani nevtralnih držav smejo brez zapreke trgovati po kopnem in po morju, in to ne samo med seboj, ampak tudi z vojskujočimi strankami, in to celo tudi na bojišču. Izjemo dela samo slučaj blokade, ko se vsaki trgovski ladji, torej tudi oni nevtralne države, zabranjuje pristop k sovražni obali. Ali blokada, ako naj bo pravno veljavna, mora biti poprej proglašena in še le potem se more efektivno izvajati. Iz trgovskega prometa so izključeni edino predmeti, ki so proglašeni takozvano kontrebando. Trgovina nevtralnih držav in volna. Po glasoviti krimski vojni minulega stoletja, ko je bila skoro vsa zapadna Evropa udarila na Rusijo v obrambo Turčije, se je vršil leta 1856. v Parizu kongres evropskih velevlasti, na katerem so se uredila mnoga vprašanja mednarodnopravne naravi. Eno najvažnejših vprašanj te vrste je bilo ono glede trgovine nevtralnih držav za Časa vojne. V točki 2. in 3. takozvane pariške deklaracije o pomorskem pravu sta določeni ti dve načeli: 1. Le pavillon neutre conore Ia mar-chiandise ennemie; nevtralna država ščiti sovražen tovor (seveda, ako ni kon-trebanda) in ostaja ta tovor svoboden. S tem je po vseh velikih državah sprejeto in posvečeno načelo: svobodna ladja, svoboden tudi tovor na njej! 2. La marchaudise neutre ... n*est pas saisissable. sons .paviilgn ennemi«; nev- Domače vesti. Imenovanje v evidenčni službi de~ želne brainbe. C. k. ministrstvo za deželno hrambo je povišalo evidenčnega asistenta Josipa Tuzarja v evidenčnega oficijala brambovskega dopolnilnega poveljstva v Trstu. O smrti nadporočnika Egona Gabrijelčl- ča smo prejeli še nastopno poročilo: Nad-poročnik Gabrijelčič je padel, ko so Rusi vehementno naskakovaJi avstrijske okope, kjer je bil on poveljnik. Le njegovi ener-žiji se je bilo zahvaliti, da kusi n»sc> prodrli v naše okope in da so naši celo ujeli tri ruske častnike in 200 mož. Gabrijelčič je bil v srce zadet in takoj inrtev. Zraven njega je padel njegov poročnik Mocher, zadet v glavo. Gabrijelčič je veljal kot najbolj hraber častnik 97. pešpolka Ko je bil prvikrat ranjen v roko. se je povrnil po dveh tednih v fronto. V karakteristiko njegove hrabrosti naj služi, kar se je poročalo o njem službeno na višje mesto, ko je padel. Poročalo se je, da je padel naj-hrabrejšf častnik polka, katerega enerži-ji sc je zahvaliti, da Rusi niso zavzeli naših okopov, da so naši ujeli 200 Rusov ter da ostane dan 9. februarja časten dan v zgodovini našega polka. Občni zbor tržaške podružnice „Glasbene Matice" se je vršil v soboto, 13. t m., ob častni udeležbi v novih društvenih prostorih. DoŠli zborovalci so si pred zbo-rovan;»m in po zborovanju z zanin'a'ijem ogledali nove društvene In šolske prostore v Nar. domu (polunastropje, vhod ul. G. Galatti), ki so zračni, svetli in v higijenič-nem oziru nad vse primerni. Ob 8 in pol zvečer je predsednik, g. dr. Ed. SI a v i k, otvcril občni zbor s podra-vom in primernim nagovorom, v katerem je po kratkem pregledu zadnjo diuštvene dobe izrekel zahvalo učiteljskemu ?boru in konstatiral, da je društvo v zadnjem letu zopet povoljno napredovalo. To dokazuje, da je tržaška podružnica res potrebna in koristna; zato naj člani in podporniki ostanejo zvesti društvu in šoli. Društveni tajnik, g. Prunk, je nato podal tajniško poročilo o delovanju društva in šole v dobi petega drnštvenega, odnosno šolskega leta 1913-14 in glede prehoda v 6. šolsko leto 1914-15. Očrtal je v kratkih potezah poslovanje odbora v tej dobi z ozi-rom na cilje, ki jih imata podružnica in nje šola ; pokazal je, kako se je v tem času posebno dvignila šola, za katero je odbor sedaj najel, četudi z znatnimi žrtvami, vendar preprotrebne in primerne šolske prostore. Dana je bila vsestranska podlaga za nadaljnji razvitek, in z lepimi up; in veselim pričakovanjem je gledal odbor začetku letošnjega leta nasproti. Tu so se naenkrat pojavili znani svetovni d godki, ki so postavili veliki jez vsemu onemu delovanju, ki more uspevati le pod blagoslovom miru. Zaslužni šolski vodja g. Šcnc in vsi mnogoštevilni ueiielji glasbenega zavoda, oni, EDINOST« It 52. Stran m. ki so že lanjsko leto delovali in oni, ki so imeli letos na novo nastopiti, z edino izjemo g. kapelnika Teplega in g. Friškovica, so se morali odzvati klicu pod orožje. Poročilo pošilja njim vsem, ki moško in požrtvovalno vršijo svojo dolžnost, kakor so bili to tudi prej v drugih odnošajih navajeni, prijazen pozdrav z željo, naj se srečno vrnejo zopet na svoje staro torišče, k er naj — — še bolj iskušeni in zreli — nadaljujejo svoje započeto blagodejno delo A v izrednih čas h, nadaljuje porodfo, so kolikor toliko vsehnile tudi materijelne podpore, vladne in privatne, ki so po velikem delu omogočale ravnotežje med obilnimi troški in sicer skromnimi dohodki. Vsled tega se je odbor sicer prt miši jal, a se slednjič vendar odločil nadaljevati tudi letos g asbeno šolo z g kapelnikom Teplim. Proti vsakemu pričakovanju se je oglasilo več o njem. Kdor bi kaj vedel, naj dobro-119. t m.: Nabergoj Josipina, 73 let; Cuz-hotno sporo?! na naslov njegove sestre, zi Silvija, 26 let; Sambi Ivan, 64 let; Dobravljah Česta-Sv. Križ. Ljubljanski listi so vljudno j let; Pegan Ivan 4 leta naprošeni, da ponatisnejo to prošnjo. Čtiva ranjenim vojakom! Na notico VSStl IZ GOuSlISe pod zgoraišnjim zaglavjem v »Edinosti44 zJ , dne 2. svečana 1915 so se nadalje odzvali a Fran Irgelič, katerega ponesre-še ti-le: g.ca Anica Jurkova iz Trsta (omo- eenje je bilo vzbudilo odkrito sočustvova-tek vsakovrstnih časopisev); g.a Josipina nje pri mnogobrojnih njegovih znancih m dr. Weiblova iz Metlike (zavoj knjig in laz- prijateljih, mora ležati še dalje doma m nih časnihov); g. M. Zalar iz Radovljice m0ra biti pri miru. Nevarnosti m nobene. (.Slov. Narod", .Slovenec-, „Das intere- Dobri znanci m prijatelji ga cesto obisku-sante Blatt" v več izvodih); g. Angela Sit- jejo. terjeva, učiteljica v Dramljah, (Slov. Narod-) p^j i pravdnik g. Andrej Jeg- „Edinost" v več izvodih); Zlatoslav Pla- Jič ie obcvjei ^ pljučnico, kakor smo poro-ninc, rač. podčastnik pri 16. trenski Tdlvl^,j1! čali. Krizo je prestal srečno in zdravlje- --------- r. . v Mostaru „Edinost44, .Slovenski Narod-, nje po^a normalno. tudi le os preko 100 gj ncev za klavir m Tedenske Slike", „Das interesante Blatt , sloveoski visokošolec z Goriškega u- t.Lrri H-j to nHK, , r nnrtnhi (p uri- ..............\ _____i -na" Ppviip ' " "vT . > . . j »i. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosokova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Delniški kapital in rezervni Tt. Qr Qn 1Q nt zakladi K 27.000.000.— »■• nun lin ral nuiit Tia Psnteso st. 5 - Prtražoia v Tista - Via Mucva St IS se peča z vsemi bančnimi posli, posebno Mku-pom In prodalo tujih valut. Im Hm ■ kvBn ■ Uagajuike ukcstt ihrutoj« pn vijolino, tako da je odbor pridobil še učitelja za klavir, g. Kumarja. Tako je šola, navdušeno začeta, poslovala dosedaj tudi letos. Sklepno se tajnikovo poročilo zahva-juje lazrim denarn m zavodem-podporni-kom, dnevniku „Edinosti- in moški podr. CM- družbe. Iz blagajnikovcga poročila, podanega od blagajnika g. M a h k o t e, posnemamo sledeče številke: Prometa je bi!o I. 1914-15 nad 18.000 kron. Dohodki so znašali 9,199 K 13 vin, troški 8.827 K 36 vin., vin. „Kikeriki", .Tolnai Vilag Lapja , -Kevue I f y Nemčiji v petek popoldne je došla d'Orient et de Hongne",L/Reclams^un -1 Qorico brzojavna vest, da je umrl v versum" v mnogih izvodih). — vsem P™" frankobrodu v Nemčiji slovenski visoko-srčna hvala \ — Zlatoslav Planine. šoJec Marij Besednjak iz Qorice. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. — | ^ ^ Qb italijanski meji je umrla go- _.a Kristina Mateiič, soproga Ivana Ma-teliča, posestnika, trgovca in gostilničarja. V pomožno bolnišnico v zav »^v^ kpa Kristina Mateiič, soproga Ivana Ma- Amenkane« so ^ili sprejeU Ivan Konetti ^ t ik t ca in gostilničarja, od 7. pespolka, Mehmed Mraković od L ; P Drešček z Jev§če. bosansko-hercegovskega ka. Mož je pri vojakih ali služi doma na slav Slaby od jto p^lk^Jtotttov PokQjnica zapušča par nežnih o- 22^cš^lk^"lvan ^^k^^^^toncK t"?' Užaloščenim preostalim naše so- torej saldo 371* k"77 bolniki v bolnišnici Rdečega križa Glasbena šola: prejem. K 517112, tro- - Pešpoika, ter ^n^roga- ^^^ tudi .Fran G^ tronio Nikolaj Sukolo, Josip Kune, Deme- pri goriškem odboru. G. Gorkič se je natrij Pavič, Spiridijon Zorič, Fran Minca, hajal ves čas vojne na severnem bojišču. Josip Fink, Leopold Brecelj, Anton Kopil, v Višku v Furlaniji ob meji so aretirali Stojan Medjedovič, Štefan Mandič, Ivan te dni nekega mladega domačina, pri ka-Picko ( doma iz Postojne), Andrej Kozlo- terem so dobili vse polno iztisov ene vič, Josip Skopar in Fran Pavlin. Odpu- številke nekega lista iz Italije; hotel je ščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice: prodati te liste po Furlaniji. Odpeljali so Pavel Buzek od 6. pešpolka, Bogomir ga v zapore v Ljubljano. Wolker od 7. pespolka. Djedo Hagic od 1. Aretirali so v Gorici 3GIetnega natakarja bosansko-hervegoskega pešpolka, Leo- Karoja stiblja, ker ni mogel plačati, kar pold Hafner od 27. pešpolka, Ivan Zeman . popi| jn p0jedel. Aretirali so nekega Iva- JI _ A„ I:--- tlrnlcl/ih ImrfPV luni n______ • 1___21____nn Vroni 411 0| vloge na tekočem računu po dogovoru |2 |0 so i-te, neglede na določila obstoiečega, moratorija, vlagateljem vedno na razpolago, hitni davtk plafa banka iz taštoga - Plačilne nft* na m octa ■eaarkije izvrinje ptanptso io z najmanjšimi stroški. ■ :: MALI OGLASI ss □□ □□ □□ se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zna3a 40 stotink. : □□ □□ fUflfltffl meblovana soba se odda gospodu ali Liulllll gospici z 1. marcem. Zglasiti bo pri g. Kepenšeku uL Cecilia 16. 87 fnllff z dvema posteljama se odda, na želio JODU tudi kuhinjo. UL Geppa 16, II. nad. 95 Arffffl se takoj mebl rana soba z eno posteljo UUUll pri slovenski družini. — Ulica Barriera vecchia it. 22, IV. nad. 110 Pertot, urar, ški (plače učiteljem) K 7.561 44. Prireditve so nesle čistega okroglo 4 K. Podpore derarnih zavodov in drugih so znašale K 127490. Ostali primanjkljaj šole sejepoktil s članarino in drugimi dohodki. Med letom j? podružnica nabavila nov klavir v vrednosti 1200 kron. Po odobrenju tajnikovega in b agajniko-vega poročila je poročal g. Mahkota o sta-nm šole v pravkar minolem šolskem letu. O diferencah, ki so v letošnjem šolskem ktJ n sale med odborom in f g i č:teljema ie edi prepusuvši o l ć;tev o tej zb ru. Po dališi podrobni debati, katere se je udeležilo več zborovalcev, je bil v tem ozi u sprejet soglasno predlog g. dr. W i 1-fana, glasom katerega jemlje občni zbor predsednikovo poročilo na znan;e, izreka odboru svoje zaupanje ter prepušča odboru, da uredi nastale diference energično in po svojem najboljem znanju, i najoč pri ten le korist društva in šole pred očmi. Sledile so volitve novega odbo:2, v katerega so bili zopet izvoljeni prejšnji predsednik in prejšnji odborniki razun na Du- ---------- -- ^ c Hnm^nn-1 P naf premeščenega g. dr Ale^ndra Faurj^ B^Hmat na mesto katerega je bil per acclamationem odposlan v odbor g. Jernej Pinter. Za pre P^^l' ^elnolkr^Fra^ Mevlla ^20.1 V Plaveh je umrl gostilničar Josip Dr-Uudbe pod .Vino 83 lovskega bataHona, AMzii Vekiet. cxl 8. | novše., Bil je dva mehča na bolnem po-1 ^^ ^^ fllMAAMMalnibl Lepim cepljenkam smo zni-VlnOSFflOniKI. žali cene na K 16, do tedaj ko jib bomo imeli v zalogi. Torčič in dr., Trtnica Komen, Goriško. 96 ulica Stadion št 2G!! 16 DvivvfAtlf}f> najfinejše vrste, posebno priporočljiv Dnnjevttt proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Kržen, Zapuže, j>ošta Begunje pri Lescah Kranjsko. Za pristnost se jamči. Cene zmerne, 2569 IIIMHHHHIIII MirodBnlco In lliovornlca JOSIP PETORlC Trst: Centrala I. toffriotti 19, m. 23-69 Ndražnin: Via Lazzaretfa mehi® ft. 32. Tla Apiari št. 4 ia Via Isnftnino (Rejao) Z. - laloga na debelo!. Lszzaretto ntthii 3Z Medicinalne in tehnične lekarije. Specijaliteta dišav in mila. — Toiletne potrebščine za gospe, gobe gp ^Gumi^ Izključna zaloga gum, predmetov tovarne Gard Frerea. Specijaliteta higijeničnih potrebščin. Dva-najs'.erica K 1.80, 2.20 in 2.40. (Proti pošiljatvi tudi v znamkah — 80 stot. pošljem poštnine prosto 3 uzorce). — Tajne pošiljatre. A flfl W\ brez šlua-fihi I nja in žeMleu:: IvMIlf Izvršuje edino le FRAN CINK V TRSTU ulica Cecilia itv. 12 Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno. Na zahtevo pride tudi po naročilo izven mesta. Delo solidno. - CENE ZMERNE. rneMlnn San Marco 35, buffet ul. Giuliani UOHlinU 27 se priporoča. Toči se istrsko vino, praški teran in belo vipavsko I. vrste. Gorka in mr/la jedila ob vsakem času. 85 Sledilne družinske peči l^t* obešala za zavese K 3*20, prodajo Caserma štev. 14. 29 lard Milan kov od 30. hon vedskega P^š" i Go'rVciTpristoino pa v Števerjan, staro 311 GOSPOđOTSkO n^^čm^fT k^cijT've-polka, Josip Macena od 102. pespolka, Iv. ker se klatj 0J£01J brez dela in se je Učega slovenskega in talijanskega jezika. Ponudbe Bubnič od 97. pešpolka (doma iz Pod- vrnija v Gorico, iz katere je izgnana. naslovijati do 1. marca t. 1. na Gospodarsko dru- grada) Juro Bavčer od 22, pešpolka, Ma-1 Gorlške tiskarne je bil na bojnem po-1štvo v Ro^an- 90 tevž Gasparini od ^.domobranskega pes- strojnik Roman Bašin. Sedaj leži v ne- |)fi7nr I polka. Adolf Sagner od 18. Pespolka ter U boln?šnid na ogrskem, ima zmrzle ro^ \fWtt l Kupim rabljeno volno za blazine po dobri cenL Pisati : VIV AN TE, kavarna 94 ------ - . .« " » ^ kij l-i ^ i/-. m uuiiiioinci iia v/giorviiii -" črnovojniki Matevž Zumar, Nedeljko Ko- Re je df>mov pismo> katero mu je fd^r'M-aJeT,.)"-^^ I 1 Krompir ^o, ce.« Andrej Belič (doma iz Marezig.) — * vensko ool češko in kontumačno bolnišnico v ulici | vensKo, poi^oesKa možno krastavec, peperoni L vrste. Drugi strojnik Marij I IUWUI|m Linek z* .—V.' : . - / „. na zabtevo. Cene nizke. Jamšek je bil ranjen in se nahaja sedaj1 Anton Fabio Severo SO bili sprejeti poročnik 5. . rekonvalescent na Viču Dri Ljubljani. I»n ®e dečka za raanaaati in druga mala dela. bosansko-hercegovskega pešpolka ErnestRoblje- VpraiaU v knjigami Gorenjec & C.O Trst, ( mnr**r\r A nfr«i Jfnrlnvii od 5. domobran- UIUI«IU JC uuia »c t i vil. Lacenna St. lo. _ gg. gledovalca računov sta bila izvoljena dr. Hinko Dolenc i Vinko Engelnian. Nato je g. predsednik cb 10 zvečer zaključil lepo uspeli 6. občni zbor. Pozor! Zadrja vladra naredba v ukazuje vsem razprodajalcem kruha, da ne smejo hlebčičev namenjenih za kavarne, gostilne, mlekarne itJ^ prodajati dražje nego po 4 stotinke. Z eno besedo: mali hlebčki morajo tehtati določeno težo in se morajo povsod predajati po 4 stotinke in ne dražje! Opozorjamo vse naše ljudstvo raj si ta naš opomin zapomni, da ne bo' potrebnih kazni in sitnosti. Kaj pa je s krompirjem ? Prejtli smo: Vladna naredba določa, da se za najboljši krompir ne sme računati več kot 13 kron za meter^ki stot. Slab krompir pa se danes v Tr^tu prodaja po 16 do 18 kun m. st.! Na drol n3 niso bili določili najvišjih cen ; zato smo zpazovali na trgih, ko se je po 12 -13 kron kupljeni krompir prodajal po 16, 18, in celo 20 v. cene celo bolj visoke, ukrene ni korist ljudstva. — Opazovalec. Tržaška pod. slov. plan. društva vabi odbornike k seji, ki bo v torek, dne 23. februarja ob 8 30 zvečer v društveni sobi. Triaška pekovska zadruga razpolaga z neko množino moke, ki se razdeli pekovskim ; o;str m v zadružnem uradu dane.-, v nedeljo, 21. t. m poldne. Dajte gorske čevlje za naše vojake! Prejeli smo: Pobuda urada za vojno oskrbo c. m kr. vojnega ministrstva, naj se skesra Dešnolka, Fran Stepančič od 97. nm v vojni, t'r „ fllJ« ni«« halu ne kislo po zmerni ceni proti DeŠDolka Angel Kušterlina od 5. domo- doma iz Fare. Bil je pismonosa v Trs u. tygQ UelO takojšnjem^ pUčilu kupim.PPo- branskesra pešpolka. Fran Mevlja od 20. V Plaveh je umrl gostilničar Josip Dr-I-— ^ ^ nda tmi^ 88 lovskega b a ta H on a^ Alojzij Vekjet od 8. novšek. Bil je dva meseca na bojnem po- opničarskega polka, Anton Visintini od lju, kjer je zbolel; doma se je zdravil, ali___________ iT lovskega bataljtina Štrancar Alojzij podlegel je bolezni, ki si jo je bd nakopal | marmoria Sprejemajo se tudi poprava. Telef. it. od 97. pešpolka, Lovrenc Rakar od 5. bo- v vojni. N. v m. p.! __ - ensko-hercegovskega pešpolka, Jakob h ladjedelnice v Tržiču je izginilo v vAi0ffl in motoma kolesa popravljan. Delo Peterael od 97 pešpolka, Viktor Granduh zadnjem času več bronastih predmetov, liUlBSB [S ^^ ^i^J^l od 87. pešpol- ki so posebno važni V Strojnem nhratn. pooblafttem mehamk, Trst. Via Capnn 2. 72 < n »____1 C i„„.,;,-.^riLnrY1 nrJ_ i-__: « r rti « !/■ irvAHnrtcl-i nrrivnilfi cn aretl- aici. to nntnA 11 itt.i n p lzdftluiBITl f.PZ Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodala na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via delle Acque št. 6 (Nasproti CaUč Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, MeselJa in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovcc slivovec in brinjavcc. Izdelki L vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. sft LOVRE BULIC, TRST priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno .Brioni UTrattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli* Istria 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo št. 9 s prodajo gorinavedenili pijač in mrzlih jedil. 22— 63 bis. Trst, ulica Pieta štv. 9. Delavnica in sladišče 71 ka K are! Ražem od 5. topničarskega pol-1 torej veliko vrednosti. Orožniki so areti" TlilfD "delujem čez - ka' Anton Vitulić od 7. pešpolka. Hum- raH nekega mehanika, ki pravi, da te tat-1S11HB MlČNI, fotograf, ulica Silvio Pelhco bert Riccobon od 97. pešpolka, Engelbert vine ni izvršil on, pač pa je priznal neke štev. 10. Brunon Stinco od 5. domobranskega peš- Tatvine v Tržiča in okolicL Poročali Baldas "od 20. "lovskega "bataljona, Mar-|druge male tatvine. ObdržaU so ga v za | HunTm ff m:^!?' a^! ce, Basadonna od 9. sanitetnega-Jft U _ . __ HSP« ^ ™ ^ polka, Josip Jermann od 87. pespolka, Fr. smo Q raznih tatvinah, ki so se dogajale\UJ*« fm#f številko „Edinosti od 17. Kanobel od 5. domobranskega pespolka, v Tržiču \n bližnjih krajih. Sedaj je orož-1IIUUI 111111 marca, 11. maja, ^. julija Josip Bastianutti od 27. domobranskega ništv0 prijelo nekega 17 letnega fanta Jo- 1910, 20 junija In 11. avgusta 1912, naj pešpolka. Fran Leskovič od 5. domobran- sipa Cristofolija, ki je osumljen, da je iz- jih prinese Inseratnemu oddelku našega skega pešpolka, Ivan Grego od 8. topni- yr§il yeč tatvin. Baje mu je pomagal neki lista, proti primerni nagradi. čarskega polka ter črnovojniki Joso Stri- Rihard Bajt, ki jo je pa potegnil čez mejo.'--~ ka, Ilija Budimir Lazo Popović Anton pijučnico je umri črnovojnik Alojzijcyrr _ Grgič, Avgust Delise Alojzu Makovec, |z občine Zgonik na Krasu. Umrl je ^ SMici Va£ax«: fv, . e ♦ Mihael Daljević m Alfred "T v Pulju. Pogreb je bil v petek. & cjr kilogr. Dants so te Odpuščeni so pa bili iz te ponJTh 5 bol- v J ^ . mogii CAvu/ruA Prosimo, naj se kaj „išnice orožnik Fran Winter, Anvton Bre- To vreme! Pred par dinevi smo imogli y skovic od vojne mornarice,Avgust Po-1 Poročati^ krasnih V^^J^^ I i Siarosdo-Robič, 15. februarja 1915. Jurij Zeljkovic od doim^ansl^gape? G^riškemf " ^ " polka. Josip Štett od 97. pešpolka, Josip dolgo časa na Conskem. Fabris od 8. lovskega bataljona, Josip O- Ivan Krte Trst, Plazza S. Glovanni 1 ■■ t _ ___ _ kuhinjskih, in kletarakih p otro o-MlOBa ftiin od lesa in plstaain, Skafosr ▼rent, isbrov in kad, sodčskov, lopa^ rešet, sit ia beekonetaih keflev,^»basev in metel ter mnogo B^fijofii pr#d«urtov. PripOVO^S STOJO trrovino s knkinjsko posodo vsake t rs Le bodi od porcelana, zemlje emaila, kositaija ali cinka aadalle pasamantorje, kletke itd. Za ^ostilni&atj« pipe, kioglje, ses&lje in stekleno posedo za vino. U/-------- R ARTURO M0DRICKY trjov. manufaktur In drobnih predmetov Trs«, ul. Btlvadart 32. Šivane odeje od kron 6 40 do kron 18, volnene kron 3*— do 3-20, beli i o pisani fnštanj, bombaževi in volneni tri-koji za moške, ženske in otroke, volnene in svilene šarpe. Izdelano perilo. Platno na mero za ijnbe, žimn i ce,.srajce, ovratnice, zapestnice, dežniki itd. VELIKANSKA 1ZBERA. - Zmerne cene □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ O □ □ n □ Bv_____-— □□□□□□□□□□□ODPonnanan IIIII berdorfer od 3. topničarskega polka ter od 2 do 4 ure po- črnovojniki Lazo Stanković, Fran Holzer, in Fran Hribar. — V mestno bolnišnico so bili sprejeti: Hermengild Pasco od 5. domobranskega pešpolka ter črnovojniki Josip Čopič, Roman Michelus, Ilija Peja- • • » 1 F* 1 •___l> ______U Alkari T Sciolr in c«s. kr. >riv. Rlnnlone Adrioflca dl Slcarta o Trstu ustanovljen« lata 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju Iz Galicije se ic Oglasil Fran Pregelj iz I Zavarovanja proti tatvini m vlomom. • v k -T ?, ■ 1 Kovic, Viljem Bracchetti, Albert Lisjak in i \z ualldie se jc ogiasii i r«n i-iwij 1 TIT^ZTUZ ^šffi^v am nodu In na snhem. za ra>e vojake na bojišču aarujejo gorski i j^p^^ Odpuščeni so pa bili iz mest-|Renč, ki je služil pri 27./omobranskem| kombi „ ^ k/Jn^ni^o T\-on Rrmptti r\H 7 rokih krogih prebivalstva in je padla na .. . -1 a * a i Josip Matsi. Odpuščeni so pa bili iz _______ _ w crevljL, je nasla radostnega odmeva v si-|ne bPo|nišnice Ivan Bonetti od 7. pešpol- polku. Poročalo se ie že, da je mrtev, pa i a i _ ■ ■ • a/4 ni .»oJnAll/o Tn^ 1 * ca io nocolilrk v Prpirlipvn nadjah. l lodna tla. Pri rečenem uradu za vojno oskrbo je bilo že oddanih več stotin parov gorskih črevljev, največ podarjenih! Al:o naj vsa akcija dovede do zadovoljivega S VOJIK S VOJIM l = Ferdinand HmM i I Rolonllalneso: Masa i z: kalkoz tudi ŽGANJARNO. = = Blago vedno sveže. - Postrežba na S I dem.---Cene zmerne in solidne B imn n—timii'ii .......in nwm za . i ^T Ka, je pot rebno, daseTs^S ^^sl^^p^ Oabnjel Peres- S ^penjem. se ni posesti nahajajoči se gorski črevlji dado našim vojakom na boinem polju na razpolago. Pa ne le gorski črevlji, ampak tudi drugi trdni in solidno izdelani trpežni črevlji se spreiemajo v gori imenovanem u-radu. Vsakdo, kdor pripomore k posreče-nju tega znamenitega dela, je izpolnil plemenito človeško dolžnost, i redstavljajmo si le trud, napore in čestu do skrajnega premočene poti na severnem bojišču, v gorskih ozemljih. Ponovno se stavlja zato do vseh krogov prebivalstva nujna prošnja, da se gorski črevlji, ^e nahajajoči se v privatni posesti, daoc na i£Lzp<;iago uradu za vojno oskrbo v Gradcu Sporgasse 29. Kdor ne more brezplačno oddati črevljev, dobi primemo odškodnino. To velja posebno za vse tiste čevljarje v zaledju, ki <«e bavi jo z izdelovanjem gorskih.trpež-nih črevijev. Nikdo n ij s^ p.c -botavlja in vsakdo stori svojo dol/nost. Pogreši se Mihael Vrčon, učitelj na Otiici, desetnik 27. dom. polka, 2. stotnija. Odkrr je odšel iz LJubljane na severno bo-ii^u, son, Friderik SIaby od 28. pešpolka, Jaro- he jn povedal, da se nahaja v Kije- slav Slunecky od 102. pešpolka, prapor- yu kjer mu ne gre preslabo. SCak 43. pešpolka Ernest Meak, Jakob p™^ ^ pran Krivec 87. pešpolka ; Knak od 55. pešpolka, Štefan Logec od avgusta ni nobenega glasu o 2.;. pešpolka ter črnovojniki Anton Virant, Rd Raj naj sporoči Marjeti Alojzij Schimek Aleksander Schander, Poni^e pošta Slap ob Idriji na Miloš Stupar, Filip Petronio, Matevž Po- runm*«» k ropat, Demetrij Pavič, Josip Kune, Jo- wnsKem. ^^ . sip Fogadič, Just Ferluga, Josip Pertot ^ Poslatai. "^^'J^^I^^fl in Maksimilijan 1'kmar- Iz pomožne Šmatrna pri Tercu v Furlaniji se je raji 1 bolnišnice v prostorih nemškega telovad-U nožem na prsih. Storil letov nega društva »Eintracht« sta bila odpu- Sedaj se zdravi pn usmiljenih bratih v ščena Fran Spielvogel od 1. bosansko-1 Oorici. hercegovskega pešpolka ter črnovojnik Jakob Kimmel. Umrli so: Prijavljeni dne 20. t. m. na mestnem fizikatu: Antonazzo Ana, 70 let, ulica Galileo Galilei štev. 14; Sabadin Karmen. 14 mesecev, ulica di Crosada štev. 13; Dann Izak Mayer. 71 let, ulica del Farneto štev. 12; Prelec Dora, leto 1913) Odkv obstoja droiba, je bilo v vseh branSah is plačano na Škodah K 758.460.366 88. Zastave v vesfc deisielfe f'svslli siestih le veieelitb kra|ib '-H O- k s ce r1*"-. kmL — Ženski podružnici CMD. dajujejo na- dni, Skorklja št. 854; Kuščer Ivan, 63 let, mesto vstopnine na obič#ai plw .tržaške ulica Michelangelo Buonarrotti štev. 11; mladine": Ivan In Milka 40 K, Vladko Tr- „ ...______ ________ Zotter Aimidan. 11 mesecev ulica G. Va-i,novec 10 K. JakoD Mankoč 5 K, Linći dne 10. oktobra, ni ojbcne.a gksjisari štev. 19. — V mestni bolnišnici due lKnans 3 K. Zelitno mnogo posnemovalcev 1 i (klavirji i BBsendorfer, Gcbrflder Stingl, Roch i Korseit, Wrht itd., se prodajalo in doleie v .najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tadi na obroke. Ugiaianle. VsakovrsL poprave. Zavod Klavirji Zannoni HIRU HALL9, Piozza l Gin-cono 2, II., Corso. Telefon 2-5. ^ Blago vedno sveže. - Postrežba na ---Cene zmerne in solidne m i|| sffl Odlikovani Čevljarski mojster g| 2 Viktor Schenk « 19 II 0 R UnluitolJ efcevele s. kr. tel. » ereflelUreffe »e »•*}«*▼» n H priporoča stojo zalogo razno-S vrstnega obuvala za gospa, go-H spoOe kakor tudi za otroke. Prodaja najboljšega voščila Frcdln, Globin, cavaller in Cir. Metodovo mazilo. Trst, Beivsđere 32 Stran IV. »EDINOST« St 52. V Trstu, dne 21. februarja 191!?. "5T ■a sa PRIPOROČLJIVE TVRDKE Fotografi. Nrtillllhpi ?I>omini *" artistične fotografije na llUjljUDM kristalu, porcelanu itd za priveske, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega roditi* ra reprodukcijo artističnih fotografij je GIOVInNI I'KLlZZA.tl. urar, Trst, ulica Nuova fit. 41 (palača Salem'- _>495 Gostilne* CbrtnUsKo družtvo g BorkovIJali ! sprejema od vsakega tudi če ni ud zadruge, in jih obre- M 01 večje zneske pc ao stuje po |2 |0 govoru.TrpavCMM otvaija čekovne račnne z dnevnim obrestovan jem. ■Mini davek plaAU« utfruga imii. 4 Vlaga se lahko po eno krono. + hStm-hrniiiitii nču 71171 TEtffiS 1H* i Posojila | a ♦ daje na osebni kredit ia na xa«tave ^ * proti plačilu po dogovora + i C ♦ Uradne ure: vsak dan od 9 da 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine. (bi za cerkve) toči izborna vina n j ostreie s fino kuhinjo Drehcijevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnat vrt Kro~ljišČP. Cene zmerne. ^^SJJJ fc*Nt1:M DllliP priporoča ccnj. občinstvu svojo nu'liU tSlillC gostilno .Ai buoni arnici" v Trstu i lica Belvedere štev. točilnico vina in piva v T .--tu v ulici Borvenuto Cellini štev. 1, -ostilno VI bu«.n A mi>-»an" v Rojanu, ulica Montorsino fct. 3 t čilnico v n- v Uarkovljah Bovedo), ulica Perario št 342 thiša »čoka). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno. belo in opolo vino iz Om sa in pivo. _ Mizarji. Anton bctuccb "^kVeU™ic*" ^ Irant esco d* Assisi 2. dvorišče. 2095 9K Fonderia 12, I Pohištvo. postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Po-t^lna s alua soba z žiraniaami K 290.— 2318 Prodajalne jestvin. V§»* vid Trst- Piazza Ponterosso ftCL "U. ilul&j Trgovina jestvin in kolonjal r liaga. specijaliteta: pristno čajno maslo 1 ■ -ke klobase in i Irske testenine. — Za ob-1, obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec . 300 Siviije. ilCB2nsKfl Šluilja A. RiEGER VŽL •II Bor-a štr. i, rata 9. — D- m~ka krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in fran-t -kea kroju, plesne obleke za poroke, bluze za irledisće tX »Jene zmerne. Fotograf lina povečanja se dobavljajo po vsaki vposlani sliki brezhibno po nizkih cenah, počensi že s 5 K.— Cenovnik zastonj. — Pri naroČilih slik padlih junakov 10% popusta. — Najvišja zahvalna pisma in priznanja. SEGALL & Comp* zavod za povečanje. - Trst, Borzni trs štev. 1 o, s 17 Splošna hronilnica g trstu \1 IlPiiPILflRHOVflREH ZflVDD uri katerem vlagaj« 1.1. ioilša teaar mladaletn. otroki § B 0 B 0' HRANILNE VLOGE se obrestu- Jk 01 , obresti se pripisujejo k jejo po "fr to glavnici dvakrat na leto. IZPLAČILA hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kron po petdnevni odpovedi. POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sicer po 6°/o z amortizacijo po dogovoru. Uradi v al. Torre Blanca 41. - Uradne are: 9-12 TELEFON 21-01. m Jo) 0 Žganjarne. Stara sršKa žsanjarna sSSrrvSS Via Cavan.i 5. Bogat izbor likerjev; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. Filijal a na vo-alu Verdijevega trga ne ulice deli'Orologio. — Se priporoča Andrej Antonopulo. _^ Razni. ali v najem se dajo razne gostilne. ^_ ka»'arne. mleka ne in drugi obrtni •i. h še, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, k*- ▼ar «>>rso od 9—11. 3—6 telefon št. 82") 41 Prodajo obr: kovine. — _______________Via Carptaon 2. Telefon 13-03. Odlikovana triaška tovarna. 2114 Čistilo zn čevlje Dr. HGRVATH TRST, CGRSO ŠT. 17 Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLEZN ttCKOST in NERVOZNOST za POI^ZNI v KOG AH sn SKLEPIH. Spr ejcraa od 11*1 pop. in 3 • 6 zvečer ob nedeljah od 10-1. 54Ji mmwmwžm «i —mmmmmmmm ^ Zclosa tfnlmatiRshesa uina • testnega pridelka iz Jesenic pri Oinišu H Filip Ivanišević ulico Torre blanca 18, Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo. Gostiina-Buffet v ul. Nuova št. 9, v ka-^^^ teri toči svoja vina prve vrste. 3 Hermangild Trocca TRST, ulica Barriera veccbia 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. NajniSfe konkurenčne cene. Specijalist za sifiiistične in kožne bolezni ♦ Ima svoj am&uiatorij m ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J ♦ ======== (RjIuzzo Diana) ===== ♦ ^ Za cerkvijo Sv. Antona novega. ^ Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. S S 10 a a 19 r. ■z3 1 Dr. PETSCHNIGG TRST, M S. CAIeFJM ŠTEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni S — 9 in 2 — 3 in šr.°ciianst za kožne in vodne (spolne) b-' -i in 7—7Va Kreditni laved (Siabilinjento di čredi: <) TRST, Piazza Nuova štev. 2, TRST Rezervna glavnica približno 247 milijonov kron. se bavi z vsemi bančnimi posM. Upraulln in hrani use vrednote. Hranilne knjižice obrestuje oJ 1. novembra 19 i 4 po 4 70 dohodninski davek plaća zavod. mALžiSCA ke cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: SLAVIJA mamaba talka i K tt.432.iei' Mm In kapttame ■ 139.M5.304-2S. DivM. M J« dlllti tepL 2,m7M.26. Po velikosti druga vzajemna zavarov. naše države z vseskosi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, — kakor nobena druga zavarovalnica. 2 Zlasti je ugodno zavar. na doživetje S" n smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopia in premičnine m proti požarnim škodam po najnižjih S cenah. Škode cenjuje takoj in naj-1 kulantneje. Uživa najboljši sloves, g koder posluje. S Zavaruje tudi proti vlomu. 8 Do volj uje iz čistega dobička^ iz- R datne podpore v narodne in občno- | • koristne namene. ^ ta S ■ Glavni zastopnik v Trstu ^ S CEGNAR, ulico CflSerfflO 12 i ^^ TELEFON št. 21.47. Pm tržaška tcuarna brusnih Kamnov, smicka in „corundum" G. Pilotli-Trst • Pisarna: Siva tetsii 14. Tel. 15-25 © đ ;» «KBBB Frctncesco Buda, zlatar Trst. ulica Scaifnata At. 1. 1 roilfijH orebraib in : u>iu;«auh ur, od 4 ktuo dalje, ubtni. pr-.tarii, Ttriiice i r. noai-tik n»fcega doub!e rlhU iikljufino ||fiQ j.o priložnostnih ceu«h. i'rodajn, ku v nje in nif njuje i1*»o srebro ia drs^oc. I vrdka IllJDA in-re prod jali ^o ueverjfctno nizkib L-enah- ker ne iz»!njit ve ikanacih ^vi>i 7Ji u~m ijozue prostore, razsvetljavo itd. itJ., k^r mora kn. čuo v-ie plačevati knpovnlec Baevolk „Eflinost" u Trsta muuM liria zalogo vina na ProseKu štev. 131 priporoča p. n. občinstvu iu gostilničarjem svojo najizbornejšo istrsko vino domačega pridelka iz Vrsara (Orsera). Cena po dogovoru izven vsake kon-kureuee. Prodftje se od !/« hektolitra naprej. UMETNI ZOBJi PLOHBIRAMJS ' lOiOV. IZDIR&N1S Dr. J.ČERHSK TUSCHER ZOIOZDMV. ^»Ml KONC ZOBNI MK IKal IVNNliC UKJCA CASERMA, <33 II. nad. Krčmar]! in gostilničarji!!! Kupujte za prodajo grenko vino Aususto deli* Asnolo oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in varuje pred kolero. Tovarna Trst-Barkovlje. 1. 2. 4. 6. 7. TViaika p^s^JilnSca In lir ss jc iz0 '4. TliUKFDM št. Ima varnostno ceišco (s: fe depusits) -zn shrambo vedno t-iiih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulemn »n požaru, un-j- no po n ijnovejšem načinu t»-r jo oddaja str^nkaiu najem po najnižjih ceitah. STANJE VLOG NAD tO MILIJONOV KROM. Uradne cre: cd 9 da 12