ttev. 278
TRST, v ponedeljek 4 oktobra 1909.
Tečaj XXXIV
■g*?--■■J"? - 'J .»!■■'■ v	<nm .ir-im
IZHAJA T S5AKI LAS — cb redeljah 2n prszniklh »t> 5., eto psnetcIjkJJi ob 9. zjutraj*
se	se prodajajo po 3 nv£. CS stot.) t mnogih
jtf^AkfiriiiJi t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdcr-itud, Dorabergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvć. (10 stot.). *<SLA6! PE RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 81, mm, «Sš.wrtBice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zarodov p* 1bC »t. mm. Za oclaae v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka -sočasna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. btiseda, naj* pa 40 vtot. Oglase sprejema Ina©ra.tni oddelek uprav« — Plačuje se izJkljcčno le upravi „Edia^ati"*.'" i »■» ■■^r-. i— TT iii—cn^«—..r ■■ ————<a
BRZOJAVNE VESTI.
Državni zbor.
DUNAJ 2. Ministerski svet je sklenil sklicati državni zbor za drugo polovico oktobra.
Novi predsednik ogrske kraljevske kurije.
BUDIMPEŠTA 3. Izišlo je najviše ročno pismo, s katerim je bivši pravosodni minister Giinther imenovan predsednikom kraljevske kurije.
Vprašanje Drine. SABAC 2. Mešana avstro-ogrsko-srbska drinska komisija se je o spornih vprašanjih popolnoma sporazumela.
Olasllo političnega društva „Edinost" za Primorsko*
V edinosti Je moč I
««« KAEOĆNINA ZNAŠA
m leto 24 K, pol leta J2 K, 3 mesece O K ; aa aa-
ref.be brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■araSalca aa	lr3*nJo „EDZVCSTI" «t®n» : ».Uf
loCao JI 3-20, pol Ia*.» 3 SO V« dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank*-
Tana pisma te ce sprejemajo ia rokopisi se oe vračaj« Naročaino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li:*to,
UREDNIŠTVO: ulloa GiorQio Galat« ib (Narodi dera« Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEPA>'<:ODIN A. L&sta& koD.torcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorc^ja
Jista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio O^latti št 18. PeStno-feranUnl&il ra?un 2t. 841652. TELEFON iL 11-57.
1894—19091
(K „veleizdajničkemu" procesu v Zagrebu.)
Neki poslanec je stavil na nas Srbe vprašanje: česa vam manjka ? Gospoda moja ? Kdo od nas Srbov je trdil, da nam česa manjka, ali da nam manjka več nego Hrvatom ? Mi se priznavamo po svojih dolžnostih in pravicah kakor državljane naše skupne domovine. Vsaki Srb zahteva samo, da se pošteno izvede znani saborski sklep iz leti 1887, po katerem so Srbi v Hrvatski in Slavoniji popolnoma enakopravni. Eden govornikov častite opozicije nam je očital z neko bolestjo, da je predsednik te visoke zbornice Srb, daje njega prevzvišenost, gospod sekcijski načelnik notranjih stvari istotako Srb in da je še veliko drugih odličnih mest, na katerih so Srbi, ter je opazil na to: Vidite, kako tolerantno se postopa v tej deželi s Srbi ! A čegava toleranca je to? Vaša? Ne. To je k večjemu toleranca narodne stranke, kateri imam čast pripadati : ker če bi sedeli vi od levice na tej strani zbornice, bi gotovo ne bilo na omenjenih mestih niti enega Srba ; to je vaša toleranca ! (Veselost). Nadaljevaje prijatelj-ski in odkritosrčen razgovor o vseh pre' pornih vprašanj h, vam hočem povedati še svoje osebno mnenje o srbski zastavi in srbskem grbu. Gospodje od nasprotne strani so spr« ž. i tudi to vprašanje in sicer po gospodu poslancu križkem, zastopniku Srbom sovražne smeri, — namreč v dokaz naše nelojalnosti, ker da bi mi Srbi s tem, da uporabljamo to zastavo in ta grb, dokazujemo svojo gravitacijo preko meje.
Pred vsem vam hočem pojasniti, kako sta prišla srbska zastava in srbski grb v našo domovino. Srbsko zastavo je prinesel patrijarh Černoje viČ pred več nego dvesto leti, ko so se naši predniki preselili iz Stare Srbije v dežele ogrske krone. Naša t r o b o j n i c a se torej vije
PODLISTEK
Sanjarija...,
— Slavkov —
B.l je lep, pok ten vefer — — — — Zvezde so na nebu prijazno migljale in njih svit se je čarobno odseval na morski gladini —---— Pihljal je hladen morski vetriček in drevje nad menoj je skrivnostno Šumljalo kakor bi se pogovarjalo o krasoti božje narave — — — — Od časa do Časa je zasvetila srebrna luna izza oblakov in ko se je prepričala, da je na materi zemlji vse v pravem tiru, se je zadovoljno nasmehnila in izginila, da te je čez čas prikazala zopet na drugem
mestu--—
Cvetlice vrtnega nasada so razširjale svoje prijetne vonje po ozračju, hoteče ž njimi opozoriti naše ljudi, ki so se hladili, razpršeni tupatam po klopicah — Skrivnostno in tajinstveno se je glasila s avčeva pesem, pesem slave in odanosti naravi, stvariteljici te nebeško čiste, vzvišene lepote. Sedel sem na nizki klopici sam, samcat — — — — Sapica se je
tu že več nego 200 let. Srbski patrijarh v Karlovcu razobeša svojo zastavo pred svojo hišo in pred svojo cerkvijo. Vsakikrat ko se otvarja srbski cerkveni kongres, plapola ta zastava pred kraljevim komisarjem, zastopnikom Njeg. veličanstva. Potrudite se, gospoda moja, v Slavonijo ; videli bodete, da so razmere tam vse drugače nego si v Zagrebu predstavljate Slavonijo in Srbe. Poskusite prepričati se; videli boste! Srbski patrijarh je tudi srbski grb, križ s štirimi C, prinesel seboj iz Stare Srbije. Pojte v Srem, gospoda moja, videli boste ta grb, na mnogih krajih, deloma nad vratmi hiš, deloma nad vhodi v srbske cerkve.
Ko je ob začetku tega stoletja nastala samostojna srbska kneževina, vprašal se je blagopokojni knez Miloš: Od kje naj vzamem državni grb in od kje državni prapor ? Te srbske kneževine niso vstva-rili učeni zgodovinarji in ne deklamatorji, ampak krvave roke srbskih kmetov. Knez Miloš je mogel torej najti v svoji deželi le malo izobraženih ljudi. Sel je zato na Ogrsko, da bi dobil med tamošnjimi Srbi uradnikov za svojo mlado državo in ti so bili, ki so mu nasvetovali, naj izbere srbsko zastavo in grb patrijarha Černoje-viča tudi za svojo novo kneževino. Ze po genetičnem razvoju te državne tvorbe je torej neresnica, da sta naša trobojnica i n g r b prišla k nam kakor prapor in grb srbske kneževine, temveč je ravno nasprotno resnica, da so romali o i nas v Srbijo. In da se prepričate, gospoda moja, da je prišel s srbskim narodom in njegovim patrijarhom tudi srbski grb v naše kraje, izvolite samo potovati v Kar-lovec in ogledati si pečat našega patrijarha. Najdete na istem križ s štirimi C, solncem — ex oriente lux — in eno cerkvijo. Srbska trobojnica in srbski grb torej nista nikaki iznajdbi, temveč smo mi oboje podedovali; in zastava in grb ob-stojita v tej deželi že več nego 200 let. Gospodje od opozicije, ki ne prihajajo nikdar v Slavonijo ali Srem, ki razsajajo načelno le okoli Zagreba in Varaždina, tega seveda ne morejo znati; zato se jim zdita srbski grb in srbska trobojnica nekaka čudna strahova, s katerima vzbujajo grozo samim sebi in drugim."
Ko je gospod Gjurkovič dne 21. de cembra 1894 leta tako energično brani1 svoje rojake pred očitanjem veleizdaje in dokazoval pravico srbike trobojnice in grba, se mu pač ni sanjalo, da se najde 15 let pozneje državni pravdnik, ki bo za njegove rojake radi takih očitanj predlagal — vislice!!
Časi se pač spreminjajo!
(ZvrŠetek).
nežno igrala z mojimi lasmi in ugajalo mi je to, ker me je obhajalo neko sladko
čustvo.....
Menil sem, da me mati narava ljubi in da mi hoče s tem pokazati svojo naklonjenost, ljubezen.... Sklonil sem se nižje, in nižje ter se radoval one ljubezni, enega laskanja — — — — In tedaj je stopila pred moje oči druga podoba — — — njena slika — — — —, ki je bila zame
vse : gozd, luna, solnce, narava----
In vendar me ni ona še nikdar tako pogladila, še nikdar ni njena roka božajoče zdrknila po mojih laseh, po mojem licu, čez moje oči — — —! Še nikdar nisem občutil onega tako sladkega čustva, še nikdar ! Moje hrepenenje je ostalo do zdaj neizpolnjeno in okolu mene vlada vedno
tmina, črna tmina, gosta noč — —--
Kolikokrat se je moje oko hrepeneče ozrlo vanjo in iskalo znamenja ljubezni, udanosti a vedno zaman 1 Ona je vselej šla m;rno in majestetično mimo mene in zame ni ostalo druzega nego vonj omam* Ijivega parfuma, ki ga je puščala za seboj — — — —
In tedaj se je moja noga nehote zmak-nila in sledil sem jej, dihal sem z nek c
„Veleizdajniški" proces
v Zagrebu.
Nekateri zagrebški listi so bili prinesl pred par dnevi vest, da se razsodba v „veleizdajniškem" procesu razglasi dne 2. t. m., V »Pokretu« od minole sobote pa čitamo, da je doznal iz zaupnega vira da
tem naj razmišljajo drugi, ki so poklican čuvarji zaklada — državne misli!
Iz SV. Križa smo prejeli: Z ozirom na dopis iz sv. Križa, objavljen v »Edinosti* od 26, septembra proti podpisanemu, prosim da objavite sledeče:
Ni res, da bi bil jaz pokvaril kupčijo z vinom v sv. Križu, da kupci iz Kranj-
je razglasitev sodbe odložena in sicer iz 1 ___- -	^	. _
J b	: ske ne prihajajo v sv. Križ po vino že
gotovih, ali neznanih razlogov. Razsodba . .__ * -	. . .
& ' s j par let, marveč je res, da ne prihajajo že se utegne proglasiti prihodnjo soboto. _ t>	A -	•	■ _& r b_*_1_—5 let. Res je, da jaz trgujem z vinom
že 4—5 let, ne pa še-le 2 meseca.
Dokažem lahko, da jaz le malo vina
prodajam odjemalcem v sv. Križu samem,
Dnevne vesti.
Novi okrajni pomorski poveljnik v Trstu.
t t, ,	J . xt	^ j •" marveč odjemalcem, ki se nahajajo izven
Iz Pule poročajo: Na mesto kontreadmi-	•	,	-
rala Guida Couarde, ki je vpokojen, je okrajnim pomorskim poveljnikom v Trstu
sv. Križa, ki niso nikdar kupovali vina v sv. Križu, ampak so ga naročevali od
... .. -o., , . zunaj, oziroma so se posluževali zalog imenovan pomorski kapitan Rihard vitez .. .
Kohen	j	v*n v Nabrežini in na Prošeku. In
Cvetje iz vrta 2000-letne kulture. Te!ravio.od teh m°jih poštenih odjemalcev
j .	• 1- .»	j	1 j i sem bil pozvan, da bi jih obskrboval do-
dni smo prejeli cvetko, pardon : razgled-
. . . ... . . , , .. , . , j. brim, a po nizki ceni nakupljenim vinom! mco, ki pa je bila tako čudovita dehteča	_
....... , . . , ... -	Ni res, da sem tujec, marveč pravi
po 2000-letm kulturi, da si jo dotični	.	' '	r
. ..	. . ,. .	. okoličan in tržaški občinar. In najzlašam,
kulturnosec ni upal poslati javno, ampak i	& 1
, , ^	i da se je pred 4 leti tudi -Edinost" bavila
previdno — pod kuverto.	i	J f . .	"
■r,	j--	1- , .z mano, ko mi je bila podeljena domovin-
Razgledniea predočuje popolni mešani	'	J ....
,T . .. t	. : ska pravica v tržaški občini,
zbor škedenjske »Velesile«, (z novo zastavo j r
j. . . .	. ..	.. Dopisnika pozivljem, naj pride
v sredini) kakor je nastopil na svoji t	v	r j > j tr
svoi im imenom na dan,
se
jubilejni slavnosti.
Ta slika je nekega, žal nepoznanega sinu 2000-letne kulture spravila v tako
Sv. Križ, 1. oktobra 1909.
Fran Meden.
.............., , .	,	In zopet se je zvezda utrnila. Prejeli
jezo, da le izbi na razglednico kar celo .	,	.
1	1	&	smo: Minoli teden smo imeli v Trstu pravi
golido — — — kulture.	i	. , . , .	.....
®	i pravcati boj — boj, orez prelivanja krvi,
Sreča njegova, da je v nas ne tako; , . . . ... . .	„ ... ..
J & ' 1	.	a boj je le bil in to, po Barattierijevem
„kulturnih" Slovencih neki čut dostojnosti, I sjs^emu j
neko čutstvo na zahteve javne morale, ki j Qb levi strani javnega vrta se je pri-nam brani, da ne moremo ponatisniti, kar | klatil ^sovražnik", ki ga je bilo, kakor je ta umazanec napisal na prvi strani viporoča glavni" vojskovodja Vrh, okolo
zasramovanje slovenskih žensk.
23 glav. Bitka se je začela v znamenju
Cvetke njegove ovajajo — svinjarja in iz izbijanja famoz-ie peterorožarne zvezde z peresa mu je teklo — blato.	j Rossettijevega spomenika.
Na drugi strani, ki predoča skupino, Druga posadka, ali predstraža nasprot-reČenega pevskega zbora, je vzdolž za- ; nikov je taborila v kavarni Milano. Ker stave napisal »M — —«, a preko obra-;je pa bila prešibka, si ni upala naskočiti zov pevk: »Serve — Le sciave se tutte ! napadalcev, ki so bili boj z zvezdo! Še le serve". (Mož je gotovo priden čitatelj ko je prišlo ojačenje v podobah c. kr. re-»Indipendenta«). Pod sliko pa: »Questi darjev, si je trdnjava Milano oddahnila in
musi, de c--, veri SCiavi, contadini e razposlala svoje — nadebudne vojščake
facchini tutti, per che altra gente no i se.'proti napadalcem — ki so pa bili, žal, že C----i tutti!«	j izginili!
In ko se je mož tako temeljito iznebil ■ Nastal je pravi pravcati lov na — svoje 2000-letne kulture, se je povspel na p0n očno temo! Bilo je namreč, okolo 1
perotih te kulture v višave — —--ure popolunoči, ko se je morala, toliko
neodrešenega patrijotizma, vsklikuje : „W. j priljubljena zvezda „udati" brezsrčnim na-
Italia Trieste sua citta W. Tricste sara padalcem. Iskanje po ulicah in — hlevih presto unita alla madro patria bella: Italia.! (Menda so nadebudneži menili, da so osli
Kar se tiče umazanosti z vrta 2000- odnesli zvezdo!) je nadaljevala menda vso letne — brutture, kličemo: Pfui! Sram noč, a vse zastonj! V trdnjavi „Milano" vas bodi! Ali ne toliko njih. ki tako m e- so previdni vojščaki. Tam imajo vedno š a j o blato, ampak njih ki so pripravljenih več peterožarnic in ko jim
jih tako vzgojili!
A kar se tiče »patrijotičnega«
vzleta
sovražnik odvzame eno, nasade takoj na ono mesto — drugo. — Kakor doznajemo,
v zaželjeno naročje „lepe matere" — o je v soboto po noči zvezda zopet izginila.
požrešnostjo vse to, kar mi je ostajalo od nje, to, česar mi ni mogla odvzeti, kratiti — — — — Izginila je izpred oči !
A jaz sem jo vendar še videl pred seboj v vsej lepoti, gracijoznosti, zapeljivosti — —--
Čutil sem še okoli sebe nekak rožnat vonj — — — —
Videl sem pred seboj njeno vitko, elastično telesce, njene temne, globoke
oči, njeno črno, mehko lasuljo----
In njena slika se mi je še bolj utisnila
v spomin, v srce; vsaka črta, poteza je bila močneje začrtana, narisana — — —. Bil sem vsakikrat srečen, neizmerno srečen, če sem jo »mel le od daleč občudovati, če sem le od daleč prisluškoval njenemu govoru — — — Zavidal sem v dnu srca one izvoljence, ki so ž njo govorili, ki so ji pravili vsakovrstne sladkosti in jo kako drugače zabavali. Neizmerno sem jih zavidal !
In če se je ona nasmehljala, ko je njen srebrni smeh dospel do mojega, ušesa, tedaj me je vsakikrat zbodlo nekaj v prsih in moral sem večkrat pritisniti roko na nje, da mi jih čustva, ki so vrela v njih, ne razženejo---. Bil sem ljubo-
sumen ne njene kavalirje, na njo in sploh : na ves svet — — — — Koliko bi bil j rad plačal, pretrpel le da bi znal, kaj so jej, oni pravili, čemu se je ona tako smeh-j Ijala ?!
A ni je bilo rešitve od nikoder ! — — In potem sem se jezno vzgriznil v ustnice, krčevito sem stisnil pest in iz oči so mi švigali ognji jeze, sovraštva. Večkrat bi bil najrajše skočil kar tja med nje in po-
1 bil z roko na tla tiste nesramneže, ki so ' me tako trpinčili in mučili....
A vsakikrat me je misel na njo spravila zopet k pameti in le radi nje je roka, ki je bila že visoko v zraku, padla zopet ob život, in pest, stisnjena pest se je vnovič odprla — — — —
A na licih mi je bilo poznati, da je notri v meni še vihar, strašen vihar, ki je deloval na mojo dušo uničujoče....
Zaškripal sem tedaj z zobmi in zbežal
po mestu daleč proč od kraja, v katerem
sem pretrpel vsakikrat toliko peklenskih
'muk. Taval sem po mestu, prehodil vse
'ulice po dolgem in po širokem, a slednjič
! sem vedno završil tam na oni prijazni
' klopici----Obupno sem padel na
1 .
njo — =

Stran IT
„EDINOST1 5t 278
V Trstu, dnp 4 oktobra 190*
Dijaškemu podp. društvu v Tistu je
daroval g. dr. Matej Pretner, odvetnik v Trstu znesek 20 K v spomin pek. dr. Milana Hribarja, bivšega odvetnika v
Ljubljani.
Naše gledališče.
Sinoćnja otvoritvena predstava letošnje sezone našega gledališča »Valenska svatba« se je izvršila pod najboljšimi avspi-
cijami.
Naše občinstvo je v polni meri pokazalo svojo ljubezen do naše umetnosti, prihitelo je v obilnem številu v hram slovenske Tal je. Gledališče je bilo natlačeno polno. Temu primerno je bilo tudi razpoloženje igralcev. Med občinstvom je bila le ena sodba : Igralo se je izvrstno. Igralci so želi obilo in zaslužene pohvale. Koncem druzega dejanja sta bila poklonjena gospej Danilovi in gospici SlavČevi krasna šopka cvetlic.
Pavze so bile sineči nekoliko dolge, a te je provzročilo prirejevanje komplicirane scenerije. Pohvaliti treba lepo prirejeno scenerijo in izborni ensemble.
Poarobnejo oceno priobčimo jutri.
Tržaška mala kronika.
Drama ljubezni. PoskuŠen umor m samomor. V ulici Malcanton št. 19 se nahaja mesnica Ant. Cattunarich-a, star. 27 let. Isti je imel ljubimsko razmerje z 26-letno Ivano Paulicich stanujočo v ulici Cavazzeni št. 3. Posledica te ljubezni je bilo rojstvo otroka, ki je sedaj star nekoliko mesecev. Cattunarich se je naveličal Paulicich-eve in je hotel pretrgati ž njo vsako zvezo. Ta poslednja je pa vse poskusila, da bi pregovorila Cattunarich-a, a vse je bilo zaman. Včeraj zjutraj ob 5. uri in pol se je Paulicich podala v mesnico svojega bivšega ljubimca in je še enkrat posku« šala svojo srečo, to je, da bi Kattunarich preklical svoj sklep. Toda on ni hotel ničesar čuti. Tedaj je pa ženska kakor bi trenil potegnila iz žepa nož in ranila ž njim Cattunarich-a na vratu, nato naglo zbežala. Na vpitje ranjenca in mesarskih pomočnikov je prihitel nek redar, ki je tekel za Paulicich-evo. Ta je pa vzela iz žepa revolver in je proti sebi sprožila dva strela, enega v glavo, druzega v trebuh. Pozvali so zdravnika z rešilne postaje »Igea«, ki je obema prožil prvo pomoč. Žensko so nato odvedli v bolnišnico a jo ob enem proglasili za aretirano. Njeno
stanje ni nevarno.
Ranjen v pretepu. V nedeljo zvečer je v neki krčmi na Prošeku prišlo do pretepa. Pri tem je neki mesar ranil 42 letnega težaka Kristijana Bogateč iz Prošeka št. 33 z nožem pod pazduho in mu provzročil rano dolgo 8 cm. Ranil mu je tudi pljuča. Bogatca so na kripici v spremstvu enega orožnika pripeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico, kjer so ga zdravniki takoj operirali. Mesarja so zaprli.
Dobil bat ne, ker je klical „Viva 1'Au-Stria". Sinoči na predvečer cesarjevega godu je vojaška godba priredila po mestu mirozov. Za godbo je šla množica ljudstva. V ulici S. Antonio je neki Fran AVinter zaupil: „Viva 1' Austria". Neki
mazinijanec, imenom Carlo Bonazza, ga je pri tem vdaril s palico po glavi. Winter je skušal reagirati, a v tem so prihiteli nanj • še drugi mazinijanci, ki so ga začeli ob-idelavati z batinami. Winter je tedaj zbe žal in se je zatekel v gostilno Rugo na Rdečem trgu, kjer ga je Bonazza dohitel in ga zopet začel nabijati s palico, ki mu jo je posodil neki Hartling (mazinijanec puro sanigue !). Konečno je prihitel redar, ki je poslednjega in Bonazza odvedel v zapor.
ZSIZ z miljam. VSS&Z in cementnih plošč
SILVI« NA 2.0 SSI
Trst ulica dei Gelsi št. 3. Telefon 18-89.
Vesti iz Goriške.
Otvoritev sadne razstave. Sv. Lucija ob Soči 3. Danes ob 11, predp. otvoril je predsednik slovenskega „Goriškega kmetijskega društ ra.u g. A. Jakončič sadno razstavo v prostorih hotela „Mikuž*. Došlo je lepo število gostov domaČih in tujih, izlasti iz Gorice, Med njimi je bil okrajni glavar goriški, dvorni svetnik grof Attems, okrajni glavar tolminski, namest-niški svetovalec Prinzig, koja oba je g. predsednik pozdravil. — Razstava je očarala obiskovalce radi ukusne prireditve in krasote razstavljenega sadja. Poslali so razni posestniki iz tolminskega, kanalskega, kobariškega, cerkljanskega in bovškega okraja prekrasnega sadja, v prvi vrsti jabolka in hruške. Videti je pa tudi breskve, grozdje, orehe in lešnike. Posebno lepo sadje je poslal kanalski okraj, vendar tudi vse drugo sadje je brez izjeme prve vrste. — Človek bi ne verjel, da producirajo naše gore tako lepo sadje. Upati je, da bo ta razstava koristila deželi in posameznim posestnikom, kateri imajo ega krasnega sadja v velikih množinah na prodaj. — Nikomur ne bo žal, kdor poseti razstavo, ki bo trajala do vštetega 17. oktobra.
ftalopa tu- ln lnossm. vin, fiplrlt*. Ukcrj«?
in razprodaja na debelo in drobno
Jakob	Trsi
Vla deliš Acqua S, nasproti Caffe Centrai«
vVelik izbor francoskega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in arstro-oerskih vin. Bordeao* Bnrgnnder, renskih vin. Mosella in ChiantL Ram, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinoree ■liTOvec in brinjeTec. Izdelki I. vrste, došli is doličnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Ram« pošilja se po povzetja. — Ceniki na zahtevo i» frank*. — Razprodaja od pol litra uaprqj.
IVAN KRŽE
Trst - Flazza S. CKovannl št. 1
7fiftO kuhinjskih in klet&rskih potrebščin od lesa in pletenin, Škafov, brent, Čebrov in kad, sodČekov, lopat, rešet, sit in vsano-vrstnih košev, jerbaBfv in metel ter mnogo drugih v to stroko spadajo- PrinnrArO srojotrgo-Čih predmetov- — ■ ■ 'P"« "Ua vino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje emaila, kesiteria ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino.
-Trst
ulica Massimo d Azeglio 3, Telef, 15-96
TOVARNA APARATOV ZA ACETIL PLIN Napeljava plina, vode in acetilenskega plina. Prodaja vseh potrebščin za plin
in vodo ter beložarno luč. Zastopnik podjetja za napel jaro plina in vodovodov Kari Franke na Dunaja.
Nova prodajal, obuvala
9 REMIGIO BON6
Trst, uiica Madonnina I
Velika izbera in specijaliteta vsakovrstnega obuvala za možke, za ženske in za otroke po Jako zmernih oenah. Vsaki kupec dobi poseben blok s številko. Dotični, ka-m teremu naleti St. 50, dobi v dar K |ir on par čevljev. ^ ej
Veliki obrtnijski zavod
Cosovel cg giovanni cg
TRST ulica Chiozza št. 32
Telefon 1990
Izvršuje vsakovrstna dela v železu in kovini po cenah, da se ni batf konkurence.
P. T.
Motocikl isti in kolesarji!
V	ujicl Ch!oz'a štev. 18 odprla se je NOVA MEHANIČNA DELALNICA za popravljanje moto ciklov in koles s zalogo raznovrstnih koles In potrebščin.
Pohrana koles in motociklov proti jako nizki odškodnini.
V	nadi, da me počaste gg. kolesaiji in moto-ci k listi v obilnem številu, beležim udani
F. TOETELLO.
SLOVENCI! SLOVANI
v Trstu! Do žnost je Vaša. da :: se poslužujete fdino le v ::
slovom Miti
I	o o t
kz:
v ulici Saverlo Mercadant? št. :: (blizu Slovanske kr.j g rne
V. 6JURIN ::: BRIVEC.
o Svoji k svojim! o
1
) o o	I
z^i
0 odlik, prodnimobuvala
„Calzoleria Triestina" Trst, ulica Giosue Carducci 21
(prej Torrente), dobi se poleg raznih finih čevljev za gospode in gospe sledeče obuvalo po najzmernej*ih
cenah in sicer: Moški čevlji Iz usnja Boxcalf (za povezati) Kron 9-60 „ „ „	Boxcalf (z elastiko) „ 9 60
„ „ „	Boxcalf Lierbey	„ 10.—
„ „ „	Boxcalf zap. Triumph „ 10.—
Ravn o taki čevlji za dečke 1 krono msni. Vsaki par je iz najfinejšega usnja.	DELO SOLIDNO.
Željno sem pričakoval tistega, boža-jočega vetrička, ki mi je bil v takih tre-notkih zelo, zelo potreben.,... In tako se je zgodilo tudi takrat ne spominjam se več kedaj ! Razburjen tem se vrgel na klopico, stisnil glavo med roke in izmed prstov so kapale na tla pred me kaplje,
grenke solze nesrečne ljubezni...--—
Tekle so po licu in vsaka izmed njih je začrtala nanj črto, debelo neizbrisljivo črto....
In tudi takrat sem videl pred seboj njeno podobo in zdelo se mi je, da počiva njeno oko pomilovalno na moji sključeni postavi...
Že sem hotel skočiti po koncu in pasti na kolena pred njo ter se jej zahvaliti, srčno zahvaliti za sočutje, ki je je imela z menoj — — — —
A ta vizija je trajala le za trenotek !
Slika se je naglo izpremenila in na njenem mestu je stala druga, meni dobro znana.
Videl sem jo doma v njeni sobici, kako sedi na divanu.
Smehljala se je zadovoljno in pred njo je klečal mladenič, meni dobro znana
ZOBOZDBAMB' iMBULiTUJ
Dr. Viktor Bandel
Trst, ulica Sun Glovsnnl 7,1. nads.
od 9. do (. in od 3. do S.
Cement - Portland
■ „S.&EiONi!."!
Družbe „S P AL A TO"
Anonimno dela. društvo eementa Portland SALONA.
Letni prolzpoffl: 10.000 cngon.
-i- Siulio Red ten -i-
TRST, ulica Giosue Carducci štev 23
= s TELEFON štev. 813 ::
Klrurglčuo orodje, ortopedlčnl aparati, Mod ere j, nmetne rofcc in noge,
kilni pasi, elastični patri in nogovicu, elettroterap evtičiie priprave, »p«rati ra Inhalacijo. is ss sss s*
BKLAĐIŠOE potrobšSln za klrarglozm zdrav-IJeaJSr Fotrofcaoin« ls gnia'*a ln nevrodlruotfA :::::::: blaga. ::::::::
ANTON SKERL
mefcanlk, z&pricc&enl izvošonas
TRST, Carla Gofdonijsv trg šts*. H
Zastopnii tovarne toles in mototoles Jsfc"
Napeijavn la z-iloga oif^tričnlii tIn pr>t*!» zt jao'onov, eonofonot, ln *anoijrafoT. Zaloga pr!|>rav ca to.<:vl pir* lc»wm» delavnic ta popratljanja Sir. rtrojav, kole«, aso»is j>» tt<
Velika zaloga pripadkov po tovar, esnafe, TELEFON štev. 1734.
povedati. Roka je našla roko, krčevito se je ena oprijela druge in konečno se je ona sklonila k njemu in njih usta so se zdru-Ž.la v gorak poljub....
Roka se mi je začela tresti, oprijel sem se krčevito stola in strmel tja v ta strašni prizor. Stemnilo se mi je pred očmi, vstal sem na noge, stegnil roko proti j
sliki —---A ona ni tega videla ! i
Prijela je ljubčeka za glavo, jo skrila na svoja prsa« in tedaj je naredila njemu
to, Česar sem si jaz stoinstokrat Želel--
Pogladila ga je ljubeznivo po laseh ! Meni je šinila kri v glavo, zgrabil sem za samokres in izprožil — — — — Omahnil sem nekam in udarec, ki sem ga čutil na
telesu, me je vzbudil----Našel
sep se na tleh ležečega pri po« stelji zdravega in čilega. V roki sem tiščal konec rjuhe, ki je padla tudi za menoj s postelje . .. Vstal sem, se zaspano nasmehnil rekši: „Glej ga vraga ! Nikdar nisem mislil, da doživim še samomor na lastni postelji s samokresom iz platna. Ha, ha le
Zbežal sem zopet v postelj, se obrnil
podoba. Klečal je pred njo in njegove oči j na drugo stran in mirno zaspal.....
so ji pr&vile to česar usta ne zamorejo	(Konec).
..!.. Po absolutno ..L konkurenčnih cenah
se kup! Porcelan, stekla, kuhinjske potrebščine, navadne in apauintno Sipe, galanterije, svetilke, namizno posoilo, umivalnike in vse drugg potrehgfilne
v novi prodajalnici v ulici Barriera vecchia 33, Trst.

V Trstu, dne 4. oklobra 1909.
»EDINOST št. 278
Stran III
Uljudno podpisani naznanja P. N. občinstvu, da se je odprla
v ulici Belvedere 34 . MESNICA

«S vogal ulloe Lodovico Arlosto
V imenovani mesr.ici se prodaja volovako, telečje, koštrunovo in jacč'e meao ter volovske vampe iz tri. klavnice. — Posebnost: graSko meso, štajerska perutnina, volcvaki osoljeni in okajeni jeziki ter te ečje Slave in noge.	Tečna postrežba na d^.m. — ■■ -■ Cene zmerne.
Qd	s;	nikakih prekomorskih zvez, ne treba niti
CVcJ^rUC VCJiU,	železnic. — Ko je hotel Neuhaus, nadzor-
E ropska kultura v Kongu. Londonski	^fi^L^ ^.omeransko. °diti.na „Daily News" je prejel zanesljivo vest o uPotl v nove železnice,
w » J --U J	1 • -J . . .	odpravil ga je Beut, ravnatelj oddelka za
nečuvenih grozovitostih, ki nh počeniaio	. * • • j ■ '	i
...... 5 2 . . \ . J h	J	trgovino in gradnjo v pruskem finančnem
belgijski uradniki in vojaki z uroienci — ? • „	s , i ..	, .
* • «r i	x i ■ x- j "-um	mmisterstvu s sledečimi besedami: Dragi
črnci. Kakor poroča neki očividec, ie bilo	•	___ ,	, .
v ^ v	' 1	isJeunaus, jaz sem vas do sedai smatral
na stot,ne erncev sežgamh oz.roma postre-	tnim 'clovek aIi ođ ^	-
ljamh, mnoge ženske so zvezane, ž.ve slu- ^vomim Q tem-. 1 Hanoveranski kral ž,le kakor tarča pn streljanju belg,jsk,h Ernest Avgust ni hotel> da ima v svoj uradn,kov Ženske mu&jo tud. na ta način. deždll železsnj kar b; '	J
S^FEnKT "SMrE ^ojae TLC-:f rhitr; k4r.
groznih ^ mukah ne izdafcnejo Mnogo vasi ^T*™** ti. ko^iTaneT^deU_________
T^^jo t^jS^SlS^ ££T£t%o\Tmobile- bicikle- m-oto-i40 starih sodov £ &&?I0™ Gospodarsko društvo na Vrdifi
divjimi narodi!	«21.« - * ■	Tr t j sodar, Campo Marzio 14.	-----
J	Velike povodnji m Angleškem. Vsled---------
Arkične temperature. Cestokrat seje	neprestanega deževja so nastale na AngleŠ- :
dvomilo, da li zamore človek prenesti	kem velike povodnji, izlasti v enem deli \
temperaturo 85 stopinj pod ničlo po Fah-	grofije Warwick. Mnogo zemljišča je pod
renheitu, ki da jo je moral na svoji ekspe-	vodo. Žetev je deloma uničena. Hiše v i
diciji na severni tečaj prenašati Cook. Ta	nižjih položajih so poplavljene. Reke so
mim IO	ttl^An	Me	••/%	MMMA^IM % f ___ —_ -i., i.!_ t *___a?	1____1 ^ rs^
telefon št 11 53
(1754)
Alojz Povh
Udani
Ang. Quintavalle
štev. 794
urar s prideljeno delavnico Via del Sivo št. 26
Trs;
izvrfuje v?ako popravljanje Žepnih in stenskih
Za
Prva ukrajinska razstava v Siriju. -i^SS^ZS*1" & ******
Slovensko podjetje!
sum je neopravičen, kakor nam to omenja	silno narasle. Mnogo stotin ljudi je brez j
že markiz Nadaillac, ker je človek proti	strehe, nizkim temperaturam mnogo odporneji nego
li VSi sesa vci Na svojem potovanju po	V Narodnem doma" v Stri j a (Galicija) 1® j Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje
ceniralno-azijskih visočinah. je orleanski brla te d^i ot?orjeaa raziti*», ki je „par !	K F J 1
princ Henrick, večkrat konstatiral tempe	exce!lenceu ukra iairkn, ker eo izključeni i raturo na — 40 stopinj po Celziiu. Ista poljski r?zttfl?lia!ci in tudi ic&l<<ru*ki, ki ne, opažanja je napravil tudi Sven Hedin v prizo&vajo Ucraiiacsv ra pDseben narrd. a ; Tibetu. Kapitan Burn je meril v Fort to 83 moskalefi i — Snarom&ionui. Povsem j
Roliance-u — 567 stopinj, kapitan Dow- nararno Ij. da e radi tega rasitav« ?elo i „ . . .	,	,
ron v Fort Ronu celo - 67 stopinj meseca	eocliia* m m, 4, nedortatkov. Zaai." j »ebnf^'T^^^oh^ejo'do mi^ bodur
aprila. V Jakutsku pada večkrat tempera-	rv-8.a?e JG p iiedekiti. Vzlic temu p^iznirajV) j pismeno ali ustmeno. Ker poznam popolnoma vsa
tura na — 45 stopinj, a v Verjohansku ne	■ i P . i &Vi, ;e t*.	p-k^ttla »i- istrska vina kakor, n. pr. belo in črno, refo§k, berza-;
redko meseca januvarija na — 55 stopinj.	I I^n napredek r poljed-l«t*u. N?j ^.itLi^ji del ~ '	^
Peary je s svojo soprogo preživel zimo je narodna domača industrija. Tu w» raz«tsv-
razpisuje službo
krčmarja
gospodu Josipu Godina na Vrdeli. Odbor ,,Gosp. društva".
pozor krčma? ji in zasebniki Za|°sa °i]a' vi.na in testenin --L. rragiacomo
Trst. ulica Giov. Bocaccio 14.
pri — 30 do — 50 stopinj. V hudi zimi. I'ene selo Jpoe B'r.-.ri domača tr-k«Tilne in-
Prodaja olja na debelo. Brezplačno dostavljanj« min, rizling, vino v buteljkah in sedaj ob ć&su trgatve na dom. Pristno oljično in bombaževo olje v vazaa tudi grozdje, upam, da se bojo gg. krfmarji in za-' od 5. do 10 litrov.
sebiiiki obrnili do mene, ako nameravajo kaj nakupiti. • Istrsko vino prve vrste in bnrgundec v ste-Gotovi naj bodo, da posredujem pošteno in brez- klenicah od 10 do 15 litrov in v sodčkih od 3iJ
w	^	v	m.	j	—	.	....	-------- —------------------ ——J	— ^vwivuMjvau |;ujivuv/ 4U VI fc^ &1&U1UU1 UU i
leta 1879/80 je Franklinova ekspedicija, ki da-trije. —	je zelo dobro obi-1 platno. Za odgovor prosim, da ee priloži znamko, litrov naprej,
jo je odposlal „New-York Herald", kon-! skov&r.R, a PoljaSr, se zalo laik^vo izražajo j Udani Martin Sreboth trgovec in po- Napoljsice
jo
statirala temperaturo — 71 stopinj. Seveda o ojej.
so vsi členi ekspedicije živeli kakor Eskimi, j Kaj Stanejo po'arne ekspedicije. — Za Bivali so v snežnih in ledenih kočah, jeli ekspediciju na lažni tečaj, ki «e sedai ors** so surovo meso od tulov in pili veliko i ni zuje ca AcgU.Škem, 79 doloCenib 8OO.COO navadnega in ribjega olja.	I kron. Tj r^merno mela svota, ako f dovščini
Generalni štrrjk na Švedskem Še ni uTažuja. d i bs f tiped c ja obstojala iz 50 končan. Se vedno štrajka 50 do 60 tisoči^610 * ^er ni mogel tir Jeba R-it d biti od
ia medica*3 r-'f;1
»redovaleč v Poreču (fstra) ava
testenine vsake oblike od 5 do 10 kilogramov naprej se priporoča konsumentom
delavcev. Vršila so se
pogajanj
trebr.ih 0'ed»tfv. ^a ovžsI iju ie to-
d lavskim odborom in delodajalci. Ali ta \^rnht B vutb 400.000 K. Rj«< je iz h-»a!ež-pogajanja so bili prekinjena, ker niso n0itl	noro ndk ito sfmlio „R^othis
deJodaj alci hoteli ugoditi zahtevi delavcev,' xN-mSke K >'d w y ek ».peiV-c ie ao da se ne vsprejemajo na delo delavci, ki; «kupao stale 101.000 dn»arje».	^o
niso organizirani.
NstnllCPIPn 7možna gostilno sama voditi in liai<Ul£| IUa ki ima malo kavcije, ee takoj sprejme. — Natančneje pove Aug. Dolenc v Aj- • «i
(1747): 5 '

Kaj so modri ljudje govorili o ze eznici o njenem početku. V članku o
: lame ^t«pđdiciie (JetR 1870 in 1871) *o htaie • .. samo 8000 tolarie-. Z» Tollovo »k^padiciio
razvorn in Ift® 1900 ^ ildlla rU-kii T*'ada 240 0001
• •	rn H!
pomenu železnic je tajnik generalnega j v " ravnateljstva bavarskih železnic Musch-' wcck, priobčil v časopisu nemške želez-} 1 iSke zveze sledeče, ma o znane izjave žrle z niči v nje oočetkih. Angleški list : Ouarterlv Rewiew« ie nisal i-ta	,lU,lf,5, o>iLcaice	m r4=o tad.ti p
MLIN'"«"
1
odda pod ugodnimi pogoji
DANSELE PILL\H
TUST • ulica Aoqucdottc
TELEFON 241
Velika zaloga gašenega in živega apsia. .
Tovarna cementnih plošč zalog« oglja z» peči.
t Ti
v idrijskem predmestju s 1. dec. t. I.
Morskega psa so reii v ponede jek v z ^^^ obratom je združena trgovina z
bakfr kem z divu. Posasfc ]e biia doifia 2*20 i ...	, . . ,	j
žitom. — Vec se izve pri lastniku
~"im. Olve^H 8» jo na Reko.	«.«md. - w »rs F™»	Up«a tnU^PH^ sfPHinP Sfpnkp
i^koJr% S°.ln ni3Je prav ^a krma za Josip KogCVŠek - Idrija. | ^ToČ^L^ _ kokosi s»Lč:iic9 bi uq m rdio aad»ti pt»i r ®	1 \ spr6jme mladega uradiuAu
slovenske narodnosti, veščega slovenščine,
. artilerijskem laboratoriju prevažanje s'^L-^ "ž? » . j™ '»"o kar celo p!ođiS6e.;
pomočjo Kongrevove rakete, nego H pr^ ^^TV''^- . D° Z°" TTI ..n*P	.. t j -r» ^ vfceh Luod scih ob enem, zato ce »ma tako;
i n ie Č iri }°*?moUv°'" 'Lofd	' krirc Ubko dulj Ca« na r.zpoUgo.
v-v ^^^fto1^ na>mU 1 Hmr I Število prebivalcev v Mew-)orku Gla.rm
700 oseb spraviti v sedemLj b ^ p dvko* ima N,w-Jork! vozov in prevozit! 24 kilometrov na uro. L Aa. /Knftnn„ ^ , . . .... x n ^	• '* - ,	Xmmdm , -o.da 4.50O.C00 preb«vftc*v, tere« milron več
ivo seje čulo, da je odobren načrt grad- > 'i x, • • , , mr - . . . :
prorekovat^ da bo^o ŠTj^ &&	» *l
, , __ ' ,	. ,	N w Ju:ka Se d:ucib nrr »dnostT. M^^Jm nrc-
želtzMce zgorele, žetve da ne bodo dozo-i „ . b •, u "	1
zaasa 780 m:', kroa tor^i	pvfno pr--
e sa
Slovenci irsta in izven Trsta!
Otvoril sem prvo dalmatinsko
zganjamo in zalogo
v Trstu, ulica Ghega št 10
s slov. napisom, ki vaac?ga Slovana razveseli. Točim nafinejši dalmatinski tropinovec po Kron 1'20. (Za trgovce cene primarno znižane). Točim tudi druge likerje. — Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen obisk v na ii, da velja beseda
Svoji k svojim! Lastnik Ga|o Bonefać'ć OBBBHanBBm
! nemščine in italijanščine v govoru in pi-I savi. Trgovska naobrazba in tesnopis pogoj. Plača po dogovoru. - Pismene ponudbe s prepisi spričeval do 6. t. m. na anončno ekspedicijo Rudolf Mosse. Dunaj I., Seilerstatte 2 pod „št W G 738".

f orln Rinrhi ulica dell'Oimo 5t. 7. 1. n, Vili IU DIUUIIi vogal ulica Molino a Vapore.
Za oga slik, ogledal, modiljonov, obešal, ne, zgo-lovljenih moških cblek, blaga za ženske obleke, dežnikov, solnčnikov, perila itd. — Prodaja na upanje.	(1732)
.. , ,	j	, ,	,	< m	i -o 1 igu tu«-, kiuu tuj. s ijvi»ii j
Jr rl psH l JVT ' ^^ ^ rač.ra ».n?leike drža e. - Ncw Jotk j pr« nt hajo past., kokoši da ne bodo več L-WDHjvefie
nc^le jajc, ptice aa se v zraku zaduše,' ____
b°I PRODAJADniCA PliETEfllN
Simon Jssmann
kočij&ž da
konji umreti od lakote, pritisk zraka' da j ubije potnike, eksplozija kotlov da je ne- j izgobna. — Francoski državnik Thiers se j ^^ je še leta 1836 izjavil proti gradnji želez-!	z
Velika zaloga praznih buteljk
3CMTRST, Via delle Ombrelle 5. - Telefon št. 71, Romano II.
GUIDO e UGO COEN!
lastno tovarno metel in ki tač
niče, č.š, da se uvedenjem železnice ne ^ Dajve4eJ« ^ bogato izbero obloženih in ueoblo-V 1 , IV	ne / Ženin popotnih kovčegov, ročnih kovčegov, navadnih
■d •	na ocko življenja potnikov, kc^ev, stojal, ksšev za perilo in papir, kakor tudi
Prirodoslovce Fran Arago se je na' vsukovrstnih otroških vozičkov najfinejšega izdelka.
' 100.000 buteljk od iampaujca za rafoSk.	Prodajajo in kupujejo se
buteljke vsake vrste za refošk, šampanjc. Lordeaus, rensko vino, konjak itd. — Velika zalega buteljk od pol litra in 1 ln pol litra. Damjane iz »tekla opletene.
Prevzamejo s- dopošiljatve na reželo.__ Kupuje razbito steklo vsake vrste.
razpravi o versaillski želez lici odločno izrekel proti gradnji tunela, ker da je živ
Zaloga vsakovrstnih krt.č metel, omel in Storej
po naj rneracjsih cetiah.
ljenje potnikov ugroženo od spremembe * Prodaia,ni«	na drobno TRST, ulica Poste 2.
temperature in možnosti eksplozije stroja.! Za,09a	Macdiiavelli 28 in Tovarna v
Enako se ie Drotivil. da ^tZI =	ulici Commerciale.
tračnice
je proti vil, da se jedne te iste j rabijo za brze osebne in težke'
RRTORO RflCK
tovorne vlake. — Tudi rentabiliteta železnic ne podaja povoljni progno tikon. Neki [	____ ___
bog.nt brnski tovarnar, imenom Auspitz, j Trst	_ 1 fiflfinapp * T
čuuS?, da namerava Rotschild graditi | 1 ***	Ul' irOZZl »i - lTST
J?e ^ietem°ud Sobno^NeuTnostl^oštnl!in mehanifna dćlalnica
ter stavbinska kova^nica,
Sprejme vsakovrstna dela kakor: držaje železna vrata, dela za stavbe i. t. d Največja natančnost tor zmerne cono.
NOVOST!
Brez konkurence 1
Model „Adler
PISALNI STROJ ŠTEV. II
NOVOST!
Bre^ konkurenca !
.m
Pf Dve različni pisavi brez menjavo sloga
NACRTI ZASTONJ.
vozovi vozijo prazni po cesti, pa da se bo potem rentirala železnica? — Ko je avstrijski cesar Ferdinand dal bankirju Rotschildu privih gij ta gradnjo severne železnice, se je narogal tako-le : Le mu dovolimo, vsaj se ne more dolgo držati. — Prej nego se je pričelo graditi železn:co od Norimberka v 1-iirth, dal je bavarski nadzdravniški kolegij svoje mnenje, da naj se vožja v železniških vozovih zabrani v interesu javnega zdravstva ! Brza vožnja brezpogojno 1 provzročuje bolezen mozga, ki se kaže j kakor posebna vrata »deliziunsa furiosuma«.: Ako se potniki žele izpostavljati nevarno- i Mi potem mora država zaščititi vsaj gle- j (Jjjfj ^EOVOrDB.
dalce. Ze sam pogled na hitro se vozeče ! _	1L .	i
železniške vozove provzročuje povsem isto! Spreme se popravljan a šivalnih stroiev bolezen možganov. Zato naj se zahteva,' vsskega zietema. Prodaja igel, olja in aparatov j 'da t odo nasipi železnic ograjeni gostim Kupuje in prodaja že rabljene j rajmanj pet čevljev visokim plotom. Neki	bivalne Stroie.
govornik tedanjega bavarskega deželnega
zb».ra je menil, da Bavarcem, ki nimajo
Skladišče šivalnih strojev
G. Trani
TRST, ulica B3rriera vecchia št. 19.
Plačilo oa obrekll
Xa zahtevo se
da stroj na poskus, iie da bi
se prisililo ::: kupiti ga. :::
pgr- združeni v enem stroju.
Glavni zastopnik __m .mm v _ m___ Glavni zastopnik
Xa zahtevo se
da stroj na poskus, ne da bi
se prisililo ::: kupiti gA. :::
NOVOST!
Brez konkurence !
Rudolf John
Trst, niica S. jTntoaio 6 (llftod v niid S: 11 Jficolfr 34)
„Adler" pisalni stroj.
NOVOST!
Brez konkurence t
■f" ■

Stran IV
„EDINOST" St. 278
V Tretu: dne 4 oktobra
Odhajanj? in jnrikajaje vlitov
C. k. državne železnice.
Izvleček iz voznega reda, veljaven od r. maja 1909.
(Časi m prihod, oziroma odhod so zaznan jed srednjee viopejskem čaen.)
Odhod iz Trsta (Ccmpo Marzfo)
Trsi—Rovinj—Pola (Dunaj)
5 £5 0 Beipelje—(Fanfacur-Eovinj)—Pnla(Direkta voz I. in II. razreda)
7.C8	0 Herpelje—Dnača—(Gorica - Ljubljana - Dn-
naj j. ž.)
8.^2	0 Herpelje—Pnla (Direktni voz I. in II. ra» 4.20 C Beijelje—(Eanfenar-Bovinj)—Pnla (Divača
Gcika-DcDBj j. ž.) (Direktni voz I. in II. raz.
5	10 C Bfipelje (potem brzotlak) Pnla (Direktni vo
I. in U. raz.1—Divafa—Ljubljana—Dnnaj
Zabavr a vlaka ob nedeljah in praznikih: 2.15 0 Ricmarje—Boršt— Draga— Herpelje. Tret— Buje—Ftred.
6	10 M Koper—Enje—Poreč in medpostaj. 9.20 M le do Buj.
3.10 M Koper—Boje—Poreč in medpostaj. 7.10 M Koper in medpostaje (le do Buj).
Trst —Eerica—Jestmci—Ceioveo— Dur. a J— Draždaoe Berllr—P*rralcovq
0 do Gorice (Frvsćii,*—AjdovSČina). B Goiica 'PrvaČina—/sj iovščina) Jesenice, Beljak (Direktni voz T. Tn TT. raz.) Celovec-Dunaj j. i. (Dirk. voz L in H. raz.) Lonec. Praga (Direttri voz L, II. in IIL razreda) Draždan e, Beroiin. 8.48 0 Gorica—Jesenice—Ljubljana—De'jak—Fran-zensfeste—Bolcan—Gries—Inomost — Monako vo— Celovec—Solnograd — Pinaj (zahodni kol.)
0 Gorica—Jesenice—Celovec. D Gorica (Prvačina — Ajdovščina) Jesenice — Trbiž—Ljubljana—Cp'ovee. Gorica—Jesenice —Ljubljan* —Beljak—Fran-zensfeste—Bolcan — Gries—Inomos''—Mona-kovo—Celovec— Linec—Dunaj (čez Ljubno. B. Gorica—Trbiž—Dunaj. 0 Gorica in (me.ipostaje).
_ 8 Go>:ca—Jesenice—Trbi*—Beljak, Celovec)
Linec, Praga (dirk. voz I. in II. razr.) Dc-_ iifcj— Monakovo—Draždane—Beroiin.
13 35 0 Gorica—Jesenice (Čez Podrožnico v Beljak.
(Dirk. voz I. in II. raz.) Inomost—Monakovc)
Prihod z Trsta.
Iz Italije preko Červinjana in Korenina.
7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia.
8.45 B iz Kormina preko Ns brežine.
0.40 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana.
1.26 O iz Kormina preko Nabrežine.
2.40 O iz Italije preko Červinjana.
4.30 O iz Kormina (zveza z AjdovS Čino) in iz Červinjana.
.07 O iz Červinjana.
.46 O iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Na-brežino.	t \
8.35 B iz Kormina (zveza z AjdovŠe.) preko Na- , brežine.
.CC O iz Kcimina in B iz Červinjana.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je kupil dobroznano gostilna
„Pri Detelji" (Al Trifoglio)
ulica Belvedero it. 7
kjer toči najizvrstneja črna In bela daimat. vina, istrski refošk, belo vipavsko in vedno sveža pivo. — Postreže tudi ob vs&ki uri z mrzlimi in gorkimi jedili.
Postrežba točna. Cene zmerne. - Za obilen obisk sa priporoča udani Anton Vidaković.

HOTEL ABBAZ A
Ulica Geppa št. 20, Trst
(Piazza Caserma) popolnoma prenovljen in preskrbljen z vsein komfortom. Sobe cd R 2*— naprej. Omn:bua k vsakemu v Lasu. Restavracija slov. in neucSko kuhinjo. Cene zmerne. Udani i. Woschltz.
Iz Dunaja (OEtende in Londona) Ljubljane, Zagreba Budimpešte in Reke.
6.15 O z Dnnaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londona 9.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 2.05 O iz Celja, Ljubljane (in Zagreb-Reka). 5.35 O z Dunaja (iz Zagreba).
9.05 O z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte.
Ob nedeljah in praznikih : 7.07 in 10.35 i z fca brežine; 11.50 iz Kormina.
r-50 7.48
<.00 2.55
3.37
7.20 8.45
Opazke: Debele Številke zračijo popoludne O = Osebni vlak in B = Brzovlak.
Mali oglas!
rn	trgovina s hišo se proda. :::
tli grOb Letni promet čez 500 000 K,
z malimi režijami. Zadostuje K 10 000 goto-j
vine; ostanek po dogovoru. Kje > pove Inse-'
ratni oddelek Edinosti. 1710 -i
trnnvinn z	išče se poipo-\
iryUVIHU močnik, vešč tudi italijanskega ! jezika. — Jakob Klemene, Trat, ulica San Antoni 3 št. 1, L n.	1740
Sodi
Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „ONION"
(Filijalka Banke Onion) u Trsfa
se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami,
Uložne knjižiee
ma fiksnen termin ali dogovorjeno predli aznanilo
Tekoči računi In računi na bančni žiro
T kronah ali v inozemskih vrednostih
po jako ugodnimi pogoji po dogovoru.
Inkasi
efektov, dokumentov, odrezkov In
izžrebanih srečk.
Kupo - prodaja
tu- in inozemskih vrednot, valut In diviz.
II
Izdaja hranilne knjižice ter obrestuje vloge po
« 3|* 0 .0
mali in veliki se prodajo v ulid dflla Valle 1.	1523
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih : 2.35 0 Gorica (in medpoetaje).
Prihod v Trst
Pul»—(Rovinj)—Trst.
7.59 0 Iz Herpelj (in medpostaj).
9.42 0 iz Pule (direktni voz L in DL razr.) Rovinja.
—Herpelje (Jesenic in Gorice), 3.33 0 iz Pule (k. g.) Dnnaja—Ljubljane, Divače—
Herpelj in medpostaj. 7.00 S iz Pule (k. g.) (Rovinja) iz Dunaja—Ljub-
Ijane—Divače—Herpelj in medpostaj. 10.26 B iz Pule, (osebni vlak) (Rovinja) z zveze m brzovlak iz Dunaja—Ljubljane j. i. Divafa _—Herpelj._
Žabama vlaka ob nedeljah in praznikih:
9.27 0 iz Heipelj in medpostaj.
Poreč—Buje—Trst.
8.10 0 iz Buj, Kopra m medpostaj.
12.40 M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj
5.10 M iz Buj in medpostaj.
9.45 M iz Poreča, Bui, Kopra in medpostaj
enekevs—Pra - Jhj/j» - s • >t>i -
& DuLaja —Solnc^rada— Leiovca — Mor*-kova direk. voz I. in II. razr.) Inomosta Bolcana, Beljaka (k. g.), Ljubljane, JeBenic— Gorice.
7.30 o iz Gorice (AjdovSčine) in medpostaj.
B iz Berolina- Draždan—Prage—Linca—Du~'-ja—Celovca—Beljaka—Jesenic—Gorice <ii AjdovSčine). JC.10 0 iz Jesenic in medpostaj. 11.07 8 iz Dnnaja —LiubJjane in medprgtaj. 2.10 U iz Celovca — Trbiža — Ljubljane — Gorice— j Ajdov&čine) Berlina — Draždan — Prage — ; Dunaja.
6.50 0 iz Celovca—Monakcva—Inomosta—Bolcaca — Griesa—Beljaka — Ljubljare — Je?enic—
Gorice.
' 56 D Iz Berolina, Draždan, Pratre, (direktni vot I., II. in IIL razr.) Linca, Dunaja j. ž. (dirk; voz I. in II. razr.) Celovca, Inomoata. Be- , ljaka, Jeeenic, Gorice drž. žel. Ajdovščine
H.10	0 iz Celovca—Trbiža—Ljubljane.
ZfibavBR v)aka ob r-edeljah in praznikih: 9.16 C iz Gorice in mej p ostaj.
Južna železnica.
Cdhcd iz Trsta (Piazza della Staziane)
V Italijo preko Červinjana in Benetk.
5.48 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milana Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormocs) preko Nabrežine. 9.C0 O preko Koimina v Videm in dalje. 12.10 O jrtko Červinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 6.50 B preko Červiniana v Benetke, Milan, Rim jt<e zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma.
8.23 B preko Nabrež. v Kormin, Videm, Milan Kim.
9.00 O v Kormin (se zvezo na Cerviojan in Ajdovščino), Videm, Benetke. 4.07 O v Kormin (Be zvezo v Ajdovščino) Videm, !
Milan itd. 8.00 B v Kormin in Italijo. r 9.15 O v Kormin (se zvezo Cervinjan).
Do Gorice—Kormina—Červinjana. 6.20 O do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v
Ajdovščino). 4.00 O do Kormina preko Bivia. 9.05 B do Kormina (se zvezo na Cervinjan).
Trat—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-BudimpešU Ostende j.
7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, ZagTeb, Budimpešto.
9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto.
I.24	O v Ljubljauo, Celje, (Zagreb). o.OO O v Ljubljano, Dunaj, Reko.
6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 11.30 o v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, j
Avstrijski kreditni zavod
za trgovino in obrt
(ustanovljen leta 18J5). — (Glavnica in reserve 185,000.000 kron).
Podružnica v TRSTU
Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje)
sprejme v svoje
mt Jeklene varnostne celice
(izdelane £ od setovne tvrdke Arnheim v Berolinu) zajamčene proti požara in vloma, pohraao ln upravljanje vrednot, kakor tudi wa.no pohrano zaprtih zavojev, tar d& v dotičnih jekleuih celic« h v najem
:: varnostne shrambice (safes) ::
različnih velikosti, v katerih Be lahko shranijo vred)
nostni papirji, listine, dragu?J i itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko.
Podružnica Kreditnega zavoda sprejema
hranilne vloge na knjižica
in jih obrestuje do nadaljnega jbvestiia
po 3% "h
Re.ntni davek plača direktno za*od. Bavi se tudi z vsemi bankovnliui posli, ter zavarovanjem proti zgubim na ž ebanjn.
/OtOKXOKXXX20KXX^XyOtat
Čevljarski mojster
Viktor Sd
priporoča
s vejo salogo : rassiovrsfsiena :

za gospe, gospode in otroke.
Prodaja najboljSi bik« Fredin globin, cavfclier.
Trst, Belaeders 32

C. kr. priv.
nedeljah in prazniikh :_do 2.45 Kormina: 3.55
abrežine.
Riuniene Adriatica di Sicurtž
Olavnica in rezervni zakladi društva gladom bilanc? 31 decembra
Kadružnn glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000)....... K	8,00t).&)C>
ftezervni zaidadi dobii kov..........9,800.000
naklad proti vpadanja vtednojiuj javnih efektov ... .	1,499.547 Rezervui zaklad premij za zavarovanja............. 114,263.49
iiavarovnja na življenje v veljavi
31. decembra 1908 ...... 410,343.550
It plačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve druStva [1838—1908] w 640.371.656 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih za .-»rovanja proti požarn, Btreli, Škodi vsled razBtrelo •uemu kakor tudi prevozov po suhem in morjn-■k epa popodbe za zavarovanje Življenja po razno; t-Trtnih kombinacijah, za glavnice, lentp plačljive za iivljeiiia ah po smrti u\t:oum, cevo otrokcu.
Ren t ni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam.
Daje predujme	|| Prejema in hrani deposite
na vrednote in karate parnikov L t. d. j|	ter jih točno upravlja.
Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu
(prosto vsakoržnih stroškov)
menjične vrednote neapeljske banke (Banco di Napoli), italijanske banke (Banca d'Italia) in siciljanske banke CBanco di Sicilia).
Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma.
ODDELEK ZA BLAGO.
Daje predujme	|l Odpira earinske kredite.
na blago, police, warrants i. t. d. [| Kupuje in prodaja blago v komisiji.
ODDELEK ZA SLADKOR.
a Angelo Cantoni, ulica Rojano štev. 2
mgm	— — (hiša Tuszi) bogato z iložena — —
m
prodajalni
in drobnih predmetom s bogato izbero blaga za pomladn. sezono
Velika izbera : perila, srajc, ovratnikov, ovratnic
noeovic do najzmerneiših cenah, aaa
= Jlajbotj varat® naložen
je v slovenski
jVCesfni hranilnici
co
>ao	___
— ®
•m* CS
o	*3
»O eS
ss	S
o«	>
-	o
"S	d
£ t*	s
2 2	53
JS s
**	•s?
k o	®
>	S
Cj	Cti
ffi^gnS i
____tr*llfifžB^^
StMje njenih hranilnih vlog znaša	REZERVNI ZAKLAD
nad 33 milejonov K. nad I milijon kfi«on.
Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna "občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo ▼ to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak daD od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4 •, ter pripisuje ne vzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižica drugih danarnlh zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranil, iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denarne fc in knjlUce se sprejemalo tudi po pošti ia potom c. tr. poStns Mlnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4°/o na leto- z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača 62Vs leta. Kdor pa plačuje 6°/0 izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
i