CELOVEC SREDA 12. DEC. 1990 Letnik XLV. Štev.68 (2583) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šit. din.10 P.b. b. „ Bitka" ima Pedagoško združenje v obeh koordinacijskih odborih Strokovno združenje pedagoških delavcev (SZPD) je od preteklega petka dalje član obeh koordinacijskih teles koroških Slovencev. Po vstopu v koordinacijsko telo ZSO že pred meseci, je KOKS NSKS sprejel pogoje Strokovnega združenja, pod katerimi je bilo pripavljeno vstopiti tudi v to provizorično koordinacijsko telo. Postavljeni pogoji so bili sprejeti z večino, le trije člani provizoričnega telesa NSKS so glaso- vali proti spremembi poslovnika, po katerem morajo biti sklepi o spremembah šolske zakonodaje ter o finančnih zadevah sprejeti z dvotretjinsko večino. Franc Kukoviča je na seji poudaril, da obstoj dveh provizoričnih koordinacijskih teles ni zadovoljiv in da bo treba nadaljevati pogovore za ustanovitev skupnega koordinacijskega odbora, ki bi tudi dejansko koordiniral stališča in politiko znotraj slovenske narodnostne skupnosti. Iščimo skupno! Tako bi lahko povzeli razpravo, ki sta jo vodila dr. Dušan Nečak (Ljubljana, na sliki levo) in dr. Helmut Rumpler (Celovec, desno) v celovškem studiu ORF, ki jo je tudi posnel in jo bo oddajal 9. januarja prihodnje leto ob 23.10 na TV A2 in 12. januarja ob 12.00 na TV Al v seriji „Disputationes". Oba zgodovinarja sta se strinjala predvsem v tem, da do napetosti ni prišlo na relaciji „koroški - slovenski", temveč je do nasprotij privedlo razmerje med veleslovenskim in vsenemškim stremljenjem. Več na 4. strani. predsednico Udeleženci občnega zbora SPD „Bi!ka" v Bilčovsu so za svojo predsednico izvolili Geli Schellander (na sliki), za podpredsednika pa Tomija Gasserja in Marjana Einspielerja. Imenovani so skupno z Jozijem Ogrisom, Rino Kropivnik, Gregorjem Reich-mannom in Rezi Gasser kandidirali na skupni listi za upravni odbor. Temu pa bo v bodoče pomagala tudi vrsta društvenikov, ki bodo vabljeni na seje odbora. Glavna želja novoizvoljene predsednice: „Vsi člani naj bi sooblikovali delovanje društva s pobudami, kritiko in svojimi izkušnjami. Poprimimo za naše skupno delo, da bomo ohranili kulturno dediščino, ki so nam jo zapustili naši predniki!" Več na 9. strani. Prebivalci nekdanjih občin Bistrica pri Pliberku in Bistrica na Zilji so v nedeljo izglasovali pomembno odločitev na poti do njune ponovne samostojnosti. V obeh občinah je namreč več kot polovica volilnih upravičencev glasovala za osamosvojitev občin v mejah iz -pred leta 1973 in s tem za ločitev od občin Pliberk oz. Straja vas. V nekdanji občini Bistrica pri Pliberku je za osamosvoji- tev glasovalo 53,9 odstotka, v nekdanji občini Bistrica na Zilji pa kljub smog-alarmu kar 65,4 odstotka volilcev. Medtem ko gladka večina na Bistrici na Zilji ni presenetila, je odločitev volilcev v nekdanji občini Bistrica pri Pliberku dokaj nepričakovana. Za osamosvojitev je namreč odločilo 130 pozitivnih glasov (114 jih je bilo proti) v volilnem okrožju Klopce, v kraju, za katerega so pri- čakovali, da se bo izrekel proti ločitvi od mestne občine Pliberk. Za obe občini se je sedaj začel proces za dokončno osamosvojitev, ki pa ne bo brez ovir. Bistrici pri Pliberku kaže dobro, saj je pliberški župan Janko Pajank v razgovoru za naš list dejal, da bo kot demokrat upošteval izid glasovanja in da tudi ne vidi nepremostljivih težav pri razdelitvi dolgov in premoženja. Tudi bivši mestni svetnik EL v Pliberku Stanko Vavti je prepričan, da bo Bistrica leta 1992 spet samostojna občina. Bolj zapletena je situacija v zvezi z ločitvijo občin Bistrica na Zilji in Straja vas. Tam lahko pride do hudih nesporazumov zaradi razdelitve premoženja in prevzetja najetih dolgov. Tudi vprašanje dokončnega pristanka deželne vlade je še odprto. Več na 3. strani. G!asovanje za samostojno državo bo 23. decembra 1990 Plebiscit v Sloveni ji po evropskih kriterijih! IVAN LUKAN Po dolgih mučnih pogajanjih je bila pretekli četrtek v slovenski skupščini vendarle sprejeta končna odločitev, kdaj bodo prebivalci Slovenije odločali o samostojni in neodvisni državi Sloveniji in koliko volilnih upravičencev mora glasovati pozitivno, da bo plebiscit uspel. Izrekanje bo v nedeljo, 23. decembra letos, odločitev, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država, pa bo sprejeta, če se bo zanjo izrekla večina vseh glasovalnih upravičencev. Krite- rij o uspešnosti plebiscita bo tako odgovorjal evropskim kriterijem in bo bržkone pozitivno vplival na mednarodno oceno glasovanja. To konkretno pomeni, da bo z „DA" moralo glasovati približno 750.000 volilnih upravičencev. Pozitiven izid pa še ne bo pomenil odcepitve od ostale Jugoslavije, marveč začetek samostojne poti neodvisne države Slovenije, ki pa dopušča možnosti za vstop v razne modele jugoslovanske konfederacije kot tudi za odcepitev. Zakon o plebescitu o samostojnosti in neodvisnosti je slovenska skupščina sprejela na osnovi medstrankarskega sporazuma vseh v slovenskem parlamentu zastopanih strank ter po intenzivni posredovalni vlogi predsedstva republike ter republiške vlade, ki sta v veliki meri omogočila sporazum, ki ga je do zadnjega ogrožal Demos s svojo zahtevo po relativni večini oddanih glasov. Za zakon je glasoval 201 poslanec, nihče ni bil proti, vzdržali pa so se štirji. Kot prvi govornik na seji vseh treh zborov slovenske skupšine je predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan poudaril, da bo (Da/je na 2. stran;) 40. slovenski pies Ansambel Braneta Klavžarja iz Celja (na sliki) bo skupaj z ansamblom 12. nasprotje poskrbel za poskočno plesno glasbo na 40. slovenskem plesu, ki ga prireja Slovenska prosvetna zveza v soboto, 5. januarja 1991 v Domu sindikatov v Celovcu. V programu pa bosta nastopila tudi jugoslovanska prvaka v latinskoameriških plesih Katja in Tomo. Rezervacije miz sprejema SPZ (telefon: 0463/514300-20). 2 I2 d.,.mbe,t990 , PoHtika SLOVENSKI VLSINIK Plebiscit v Sioveniji... Občni zbor Avstrijske iige za čiovekove pravice S/o venski par/amen f ye d/7 ob časa zasedanja pos/ancev oz. ob sprejemanju zakona o p/eb/s-c/tu močno zastražen. strani) ime! plebiscit 23. decembra tetos usodne razsežnosti za prihodnost slovenskega naroda in da gre za končno dejanje njegove doige in vse prej kot iahke poti v lastno državnost, in dodai, da izpodkopo-vanje ekonomskih temeijev slovenskega obstanka ter vse očitnejša nevarnost mednarodne izoiacije ne dovoljujeta, da bi v Stoveniji odiašah z državno osamosvojitvijo. „Samostojne in neodvisne slovenske države ni mogoče ustvariti čez noč z enostavno razglasitvijo. Za mednarodno priznanje mora imeti Slovenija na svojem ozemlju dejansko oblast," je dejal Kučan in nadaljeval, da se to najbolj prepričljivo izvede z neposrednim ljudskim glasovanjem. V zvezi z Jugoslovankso ljudsko armado je Kučan nedvoumno poudaril, da bi bil vsak poseg JLA v politično dogajanje nelegalen in tudi v nasprotju s slovensko ustavo, ki ne dopušča nikakršnih ukrepov take vrste brez soglasja slovenske skupščine. Vsako uporabo oborožene sile, ki bi preprečila izvedbo plebiscita v normalnih razmerah, bi Slovenija smatrala za akt odkrite agresije, je opozoril predsednik predsedstva in dejal, „da bo Slovenija ustrezno temu ravnala doma in v tujini". „Tak poseg bi objektivno spremenil značaj našega plebiscita. Ta bi se potem nujno spremenil v plebiscit o odcepitvi", je brez ovinkov povedal Kučan. Predsednik predsedstva je ob koncu svojega govora slovenskem parlamentu in javnosti tudi predstavil najpomembnejše točke „!zjave o dobrih namenih", ki jo je izdelalo predsedstvo in ki jo je na svoji četrtkovi seji sprejela tudi skupščina. V njej je med drugim rečeno, da Slovenija izrecno izraža pripravljenost za vključitev v evropski sistem kolektivne varnosti in sodelovanja in v procese razoroževanja ob ustreznih mednarodnih garancijah. Izjava nadalje zagotavlja italijanski in madžarski narodnostni skupnosti enak položaj in vsaj enake pravice kot jih uživata sedaj, ponovljena je tudi ustavna pravica in odgovornost Slovenije za položaj slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini," piše v „Izjavi o dobrih namenih". Slovenija v izjavi tudi predlaga, da se skupaj s Hrvaško izdelan model konfederalne ureditve kot predlog ponudi vsem narodom Jugoslavije kot možnost ureditve medsebojnih odnosov. V zvezi z odnosi do tujih držav in mednarodne skupnosti pa je v izjavi zagotavlje-no, da bo Republika Slovenija spoštovala vsa načela mednarodnega prava in še posebej vse mednarodne pogodbe, ki jih je podpisala Jugoslavija. R. Slovenija pa bo kot samostojna država zaprosila za članstvo v Organizaciji združenih narodov in za polnopravno članstvo v Svetu Evrope. Predsednik skupščinske komisije za mednarodne odnose Matjaž Šinkovec pa jc v imenu 54 poslancev predlagal sprejetje Deklaracije o spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin Sveta Evrope", ki ga je slovenski parlament soglasno sprejel. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je odločitev o plebiscitu ter medstrankarski sporazum o tem ocenil kot „zrelo politično dejanje" in dejal, da si bo Slovenija s plebiscitom ustvarila „proste roke" in hkrati dosegla ..čiste račune". Sedaj gre za čim- prejšnjo ..evropeizacijo" Slovenije, v nasprotnem primeru bi Slovenija postala „preg!a-sovana jugoslovanska provinca". Po najnovejši anketi slovenskega dnevnika „Delo" bo volilna udeležba na plebiscitu blizu 90-odstotna, za samostojno in neodvisno Slovenijo pa bo glasovalo skoraj 80 odstotkov volilnih udeležencev. V primeru, da bi plebiscit spodletel - verjetnost je zelo majhna (20:80), bi to povzročilo odstop predsedstva in vlade ter nove volitve, usoda Republike Slovenije pa bi bila povsem negotova. Raziskovati in izpolniti vrzeli v avstrijsko-slovenski zgodovini 19. in 20. stoletja, odstraniti zgodovinske tabuje, ki še vedno otežujejo pravilno vrednotenje dogajanj zlasti po prvi in drugi svetovni vojni ne samo na Koroškem, temveč tudi v zvezi z diplomatskimi, političnimi in vojaškimi nesporazumi med Avstrijo in Slovenijo oz. Jugoslavijo, preko tega pa sc vključiti tudi v skupna prizadevanja na ravni sedanjih in bodočih skupnih problemov v prostoru Alpc-Jadran - to naj bi bil smisel in namen ustanovitve ekspoziture Avstrijskega V znamenju pomladitve je bil letošnji občni zbor Avstrijske lige za človekove pravice, članice mednarodne organizacije ..Federation internatio-nale des droits de hhomme" (F1DH), nadstrankarske in antifašistične humanitarne organizacije, ki sije zastavila cilj, da preuči stanje človekovih pravic v svoji državi. Tudi letos je liga ob svojem občnem zboru objavila Izvid človekovih pravic za Avstrijo 1990 in ob tem nakazala številna pravna dejstva, ki se ne ujemajo z načeli obče priznanih človekovih pravic. Liga trenutno v prvi vrsti obsoja avstrijsko politiko nasproti političnim in tako imenovanim ekonomskim beguncem ter azilantom, ki je v popolnem nasprotju s huminarnimi potrebami prizadetih. Prav tako obsoja prestopke avstrijske policije, ki jih je objavila avstrijska sekcija mednarodne organizacije „amnesty international". V zvezi z narodnostno politiko liga zahteva dosledno pravico do vzgoje in pouka v materinščini ter odklanja vsakršen model segregacije, ki naj se končno umakne načelu interkulturnega sožitja. Hkrati zahteva takojšnje javno priznanje Romov in Sintov kot avtohtono narodno skupnost. V vodstvu Lige je prišlo -kot že omenjeno - do pomla- inštituta za vprašanja vzhodne in jugovzhodne Evrope v Ljubljani. Tak namen jc poudaril vodja tega inštituta, univ. doc. Arnold Suppan ob podpisu tozadevne pogodbe med omenjenim inštitutom ter Filozofsko fakulteto ljubljanske univerze. Slovesnemu podpisu pogodbe na Dunaju so prisostvovali avstrijski minister za znanost in raziskovanje Erhard Busek, mestnik ministra za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Bojan Pretnar ter dekan filozofske falkultcte ljubljanske univerze Leon Zor- ditve: dolgoletnega predsednika Alfreda Stroerja, kije iz starostnih razlogov oddal svoje predsedstvo, je nasledil Josef Hochtl. parlamentarni poslanec Avstrijske ljudske stranke; kot poslovodeči predsednik mu bo - kot doslej - pomagal Feliks J. Bister. Kot referent za narodnostna vprašanja v Avstrijski ligi za človekove pravice je dr. Franci Zwitter ml. nasledil zastopnika gradiščanskih Hrvatov dr. Iva MiiHerja, ki je pravtako iz starostnih razlogov oddal svojo funkcijo. /Vov/ referent za narodnostna vprašanja v Avstrijski /ign' za čiovekove pravice dr. Franci Zwiffer mi. man. Ideja za tak inštitut vsaj z avstrijske strani ni nova, je poudaril Busek in spet razložil svoje pojmovanje skupnega kulturnega prostora srednje Evrope, ki jo vidi zaokroženo s prestolnicami Dunaj - Ljubljana - Zagreb -Budimpešta - Bratislava -Praga-Varšava. Prof. Leon Zorman je v svojih besedah spomnil na že obstoječe sodelovanje med slovenskimi in avstrijskimi znanstveniki, ki ga sama po sebi pogojuje geografska lega in ki ga v bodoče ne smejo omejiti nikakršne ideološke pregrade. Za vodjo ljubljanske ekspoziture Avstrijskega vzhodnega in jugovzhodnega inštituta jc bil imenovan koroški Slovenec, zgodovinar, publicist in prevajalec Feliks J. Bister; njegovo delovanje se ne bo omejilo samo na vzpostavitev kontaktov med raznimi inštitucijami v Sloveniji in Avstriji, saj ti že obstajajo, temveč sc bo povsem posvetil konkretnim projektom, organizaciji simpozijev, ekskurzij ipd. Podpis pogodbe o poglobljenem znanstvenem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo jc vsekakor začetek nove ravni mednarodnega in sosedskega sodelovanja. F.Z. Drage bratke, drag! braki! Zaradi obširne božične števiikc boste nasiednjo izdajo Siovenskega vestnika prejeti v četrtek, dne 2(L decembra !99<). Uredništvo Fe//ks S/sfer (desno) do poskrbe/ za tesnejše znanstven stike med Avstrj/o /n S/oven/jo. S/tka.G. Maurer Poglobljeno sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo Bistrica pri Pliberku: nov začetek 1992 zagotovtjen! „OM;7;a B/jfr/ca pr;' /JJterAru je b;7a vcJ;;o gospodarsko močno, ;aJ; že pred Mj;a;;ot;7v;jo tovorne za proizvodnjo j7/-irov A^nec/n v zače/kn sede;nde.sen7; /er. Žaro .sem prepričan, da bo po pozirn ni od/očiivi po /era 7 992 brez več/ib ^ospoJarj/t//: reža v .s/a .svojo .samo.srojno por". Piše IVAN LUKAN S temi besedami je pozitiven rezultat glasovanja o osamosvojitvi nekdanje občine preteklo nedeljo z zadovoljstvom komentiral bivši mestni svetnik v občini Pliberk in član komiteja za osamosvojitev nekdanje občine Bistrica Stanko Vavti. Od 1426 volilnih upravičencev se jih je namreč za ločitev od mestne občine Pliberk izreklo 769 ali 53,9%. Medtem ko je bil rezultat v volilnem okrožju Bistrica/ Šmihel s 639 pozitivnimi glasovi pričakovan, pa je 130 DA-glasov na Klopcah pravo presenečenje. Ti glasovi so tudi dokončno prispevali k temu, da bo nekdanja občina Bistrica pri Pliberku spet samostojna. Stanko Vavti je v razgovoru za naš list dodal, da „vo-lilna kampanja" za osamosvojitev Bistrice ni zapustila negativnih posledic znotraj EL in poudaril, da bodo na občinskih vohtvah marca pri-hodje leto nastopili še skupno. „Prepričan sem, da bodo vsi dosedanji volilci in dodatno še nekaj novih glasovali za Enotno listo, tako da bo ostala močna politična sila v mestni občini Pliberk. Poleg tega imamo od pliberške EL zagotovilo, da bo spoštovala odločitev na Bistrici ter se zavzela in glasovala za pravično razdelitev premoženja, je glede nadaljnega procesa osamosvojitve občine optimistično dejal Stanko Vavti. Stanko Vavt/, č/an uspešnega kom/te/a za osamosvojitev nekdanje občine Bistrica pri Piiberku. Za glavnega kandidata EL na volitvah marca 1991 za območje nekdanje občine Bistrica ter tudi na prvih volitvah v samostojni občini leta 1992 pa je Stanko Vavti predlagal Jožeta Partla. Pliberški župan Janko Pajank, doma v separatistični" Bistrici, je v razgovoru za naš list poudaril, da je tak izid pričakoval in da to odločitev „ne le da jo sprejema, ampak jo bo tudi upošteval". Glede delitve premoženje Pajank ne pričakuje večjih težav. Dejal je, da bodo morali verjetno ustanoviti nove zveze za vodovod in za kanalizacijo. Kar se tiče dolgov pa je pliberški župan menil, da bo morala nova samostojna občina prevzeti kredite, ki jih je mestna občina najela za razne projekte na območju nekdanje občine Bistrica. Po oceni socialističnega župana bo po „pametni obravnavi vseh odprtih vprašanj" v občinskem odboru ter po dokončnem stališču deželne vlade leta 1992 prišlo do ustanovitve „stare nove občine Bistrica pri Pliberku" in s tem tudi do novih občinskih volitev tako na Bistrici kot tudi v Pliberku. Kakšna bo cena za samostojnost? 65,4 odstotka prebivalcev Ziljske Bistrice se je izreklo za ponovno osamosvojitev občine, ki je bila leta 1973 spojena s Strajo vasjo. To je zagotovo izraz volje po samostojnosti, hkrati pa tudi tve- Zahvata vsem podpornikom V oktobru je bila v Celovcu predstavitev knjige KOROŠKI TRIPTIH -KARNTNER TRIPTICHON - TRITTICO CARINZIANO. Avtorja Janko Messner (besedilo) ter Hans Piccottini (likovna oprema) sta čisti izkupiček iz prodaje knjige namenila Skupnosti staršev za javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu. Izdajo publikacije je gmotno podprl dipl. inž. Štefan Hobel. Skupnost staršev ABCČ se vsem trem podpornikom iskreno zahvaljuje. Ljubiteljem knjig ..Koroški triptih" priporočamo za božično ali novoletno darilce. Knjižica je naprodaj v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Ob tem se želimo prisrčno zahvaliti še dvema podpornikoma: dr. Valentinu Simi za širokogrudni denarni prispevek ter prof. dr. Gstettnerju za prenakazilo denarne vsote, ki mu jo mora plačati kot avtorju knjige „Zwanghaft deutsch?" avstrijski dnevnik ..Kronenzeitung" po izgubljenem sodnem procesu. gana odločitev, saj celo po ocenah deželne vlade obe občini ne izpolnjujeta vseh pogojev za pozitivno delovanje. Prav tako pa je zdaj pričakovati, da se bodo znižala tudi sredstva, ki jih je občina Straja vas doslej prejemala od zvezne vlade, hkrati pa grozi prekinitev dosedanje socialne, kulturne in gospodarske povezanosti med tema dvema občinama, ki sta doslej skupaj gradili svojo infrastrukturo. Frakcijski vodja Volilne skupnosti v Straji vasi Janko Zwittcr vidi vzrok za nedeljsko odločitev prebivalcev Ziljske Bistrice predvsem v tem, da so se hoteli izkazati kot lokalni patrioti, hkrati pa izreči tudi svoj protest proti ravnanju občine Straja vas v vprašanju ziljske dovoznice k avtocesti. Kljub temu pa je treba k oceni izida še dodati, da so prav na Ziljski Bistrici zagovorniki ponovne osamosvojitve dosegli relativno najvišji delež glasov (352 prebivalcev je glasovalo za osamosvojitev, 62 proti, 2 glasova pa sta bila neveljavna). Že v samem številu volilnih upravičencev (538 - udeležba je torej znašala 77,7%) pa tiči tudi načelno vprašanje za bodočnost: je bila odločitev za osamosvojitev dejansko smiselna, ko pa bo od že zdaj obrobnega kraja, ki nima izgrajene ustrezne infrastrukture, ki bi zagotavljala ustrezen obči razvoj, terjala še dodatne stroške za lastno občinsko upravo, občinske delavce in ne nazadnje tudi za novo občinsko predstojni-štvo... Andrej Mohar V S/ra); vas; so š/e/; g/asove za zaprtim; vrat; Zi/jska 8;str;ca se je pos/ov;7a v samostojnost. Volitve v Srbiji in Črni gori še boij zapietie poiožaj L a/; A: o 6/ reAJZ, Ja je je .Sr/aja oz. njeno voJjfvo j j/avn/m .S/oboJanon; M;7ojec;'čen: najbo/j frJovraOto ap/ra/o novnn vo/uvam, AJ morajo Aro; po prav;7a po/eAran po Jen;oArra;/čn;7: nače/;7; na ...svoboJen", veČJtranArarjAr/nae/n. KotzaJnjarepa-Z?/;Ara sArapaj z /Jeo/ožAro /n jeJera/At/čno enotno Črno goro je je zanje oJ/očt/a za tn/nu/o je t?;7o Arar precej napetojf/. JOŽE ROVŠEK Vladajoči komunisti so se medtem prelevili v Srbsko socialistično stranko (SSS) in ob razmahu političnega pluralizma je nastalo kar 44 strank v vsem spektrumu od najbolj nacionalističnih in celo pročetniških do demokratičnih, ki se nekatere v svojem programu zavzemajo „ce-lo" - to je potrebno posebej izpostaviti, ker je v srbskem političnem življenju posebna redkost -za enakopravnost vseh narodov in narodnosti v Jugoslavija. Milo-ševičevi SSS najbolj nevarna je bila stranka Vuka Draškoviča Srbsko gibanje (pokret) obnove (SPO). Vuk Draškovič, poleg Miloševiča najbolj sporna osebnost v jugovzhodni Evropi, je nekaj časa nastopal z izrazito pročetni-škimi parolami, pozneje pa se je iz njegovega gibanja izločila Šešljeva neočetniška skupina in Draškovič se je močno povezal s srbsko pravoslavno cerkvijo, kije kljub nekdanjemu tesnemu sodelovanju obrnila hrbet Miloševiču, in tako postal bolj sredinsko-desni. K tema dvema strankama bi mogli prišteti še Srbsko demokratično stranko in srbske radikale, vse ostale pa so bile v volilnem tekmovanju samo bolj ali manj pomemben drobiž. Kar težko si je predstavljati, da se je odločilo že v prvem krogu volitev (drugi je načrtovan na isti dan kot slovenski plebiscit o samostojnosti, 23. decembra). Pričakovati je bilo, da se bosta, med seboj pomerila Vuk in „Slo-bo", toda slednji je med ljudstvom očitno še vedno tako priljubljen, daje že v prvi rundi zbral po sicer še nepopolnih podatkih kar nekako 60 odstodkov glasov 6,800.000-članskega volilnega telesa in zmagal. Se bolje je šlo njegovi SSS, ki si obeta absolutno večino od 250 poslanskih sedežev. Vzroki za tak rezultat so po mnenju opozicije predvsem v neizenačenih pogojili v predvolilnem boju. zagotovo pa so tudi veliko prispevale (pravi čas) izrečene grožnje vojaškega vrha (general Kadijevič), ki se še ni odrekel posebne vloge v Jugoslaviji, v Srbiji, kjer pa je vojska tradicionalno zasidrana, pa sploh ne. Vojska si namreč ne želi sprememb, vsaj tako velikih, kot so v Sloveniji in na Hrvaškem, ne. Prava posebnost so bite volitve ?/jo, 9. JcccaJt/a. /7cJ ;cat pa v ukinjeni avtonomiji Kosovo. Ker ni smela kandidirati, je albanska najmočnejša in najbolj vplivna stranka, Kosovska alternativa, pozvala volilce albanske narodnosti k bojkotu volitev. Ta je tudi uspel, vendar volilna pravila določajo, da za izvolitev v drugem krogu velja vsako število volilcev. Tako bo najbrž Kosovo v srbskem parlamentu zastopalo nekaj z minimalnimi glasovi izvoljenih srbskih ali črnogorskih poslancev kljub njihovi absolutni manjšini na Kosovu. Kaj bodo k temu rekli mednarodni opazovalci, si lahko predstavljamo. V Črni gori se je za glasove potegovalo 20 strank, volilo pa je manj kot pol milijona volilcev. Volilna aritmetika je bila v glavnem razdeljena med Bulatovi-čeve komuniste, ki se doslej edini v Jugoslaviji še niso preimenovali, prosrbsko Narodno stranko in Zvezo reformskih sil zveznega šefa vlade Anteja Markoviča. Edina nacionalna stranka, ki je nastopila na volitvah, je muslimansko-albanska stranka, ki pa nima velikega volilnega zaledja. Že po predvolilnih ocenah (predvsem po denarju in močni propagandi) je bil pričakovan uspeh komunistov. Po za sedaj samo delnih podatkih (zbiranje poteka počasi tudi zaradi visokega snega v severnem delu države) bo uspeh Bulatoviča za predsednika in komunistov za parlament popoln. Volitve v največji republiki Srbiji in najmanjši Črni gori torej niso prinesle boljših izhodišč za razrešitev jugoslovanske krize. Znano je namreč, da sta tako Miloševič kot Bulatovič za trdno federacijo in da odklanjata vsakršne pogovore o konfederaciji samostojnih držav, kakršno ponujata Slovenija in Hrvaška. V tej zvezi so verjetni še večji pritiski na Slovenijo in njene osamosvojitvene težnje. Pri tem je najbolj navaren faktor prosrbsko orientirana vojska. Tudi konflikti s Hrvaško se bodo verjetno še zaostrili zaradi tamkajšnjih Srbov predvsem v Kninski krajini, v nevarnosti pa je tudi Bosna in Hercegovina, kjer je Srbska demokratična stranka na nedavnih volitvah postala druga najvplivnejša stranka tako v predsedstvu kot v parlamentu. Miloševič prav tako gotovo ne bo spremnil svoje velikosrbske združevalne politike, to pa je lahko zelo nevarno, ne samo za Jugoslavijo, temveč tudi za Balkan. SSK: ustanovni zbor konference za Siovenijo V Ljubljani so preteklo za Slovenijo. Kakor smo že soboto v Cankarjevem domu poročali, bo vseslovenski sve-formalno ustanovili domo- tovni kongres konec junija vinski del Slovenskega sve- prihodnega leta prav tako v tovnega kongresa z ustanov- Ljubljani, nim zbrom SSK - konference HEUTE IM SLOVENSKI VESTNIK Die Scitc tiirunscrc deutschsprachigcn Leser/inncn Poskus iskala poti do skupne ocene... Feistritz/Bteiburg und Feistritz/GaH: K!ares Votum der Bevo!kerung zur Verse