OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHUU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds ^OL. xxxn. — leto xxxn. cleveland, ohio, thursday (četrtek), OCTOBER 27, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 211 NOVI GROBOVI '^OHN cooke Včeraj zjutraj je umrl v Wo-bolnišnici mali John star 10 'let, iz 300 E. " St. Baš v ponedeljek se je ®l6žil pogreba svoje stare Mrs. Pavličič, ko je zbo- lel bil odpeljan v bolnišnico, je podlegel pljučnici. . "Tukaj zapušča starše Ernest ^ Violet, dva brata Ernest in °Oald, tri sestre Elizabeth, Pa-in Shirley ter več sorod-'«ov. Pogreb se vrši v soboto J^traj ob 8:45 uri iz Želetove-pogrebnega zavoda, 458 E. v, St., v cerkev sv. Križa na 200 St. in Lake Shore Blvd. J..^^'30 uri ter nato na pokopa-®ce Calvary. Pogrebniki bodo ®cki "Boy Scouts", h katerim •^ali John spadal, in katere poznani Frank Mramor %1. pozarelli 'ceraj dopoldne ob 11.50 uri preminil na svojemu domu star 79 let. fatik Pozarelli, j^^noval je na 2554 E. 82 St. je bil iz fare Ročinj pri J'^'ici, odkoder je prišel v Ame- leta 1915. Bil je samski in cf "^' 25 Ipt do leta delal pri Chandler & Price 1940, ko- ^ pokoj. Bil je član druš^S'a 'JJrej št. 5 SNPJ. ^^kaj zapušča brata Antona, ®tro Mrs. Justine Kaffaro v ^jl^falo, N. Y., svakinjo Mrs. Pozarelli in brata Q v stari domovini. Pogreb J, fbuje nečakinja Carmella ^'^^arelii. Pogreb se vrši pod stvom Grdinovega pogrebne- ^Zavoda. je umrl po dolgi in muč-^ bolezni. Frank Skerl st., p. d. ^^žev France, star 72 let. Sta-je na 1224 E. 61 St. Do- kjer skerl ci iz Begunj pri Cerkni- / zapušča sestro Ivano. V nahajal 48 let in član društva Cleveland št. ^ SNPJ. ŠE VEDNO NI ZNANO, KAJ BO PREDSEDNIK STORIL V ZVEZI S STAVKO V JEKLENI INDUSTRIJI WASHINGTON, 26. okt.—Vsled dveh nasprotujočih si poročil danes še vedno ni jasno, če bo predsednik Truman pod vzel kakšne mere v zvezi s stavkami v industriji jekla in premoga, ali pa še nadalje ostal izven spora. Po enem poročilu se je baje *>11 ^ki aj zapušča sina Franka Hart hčere: Mrs. Jennie Su-Frances, Mrs. Mildred in Mary, šest vnukov sorodnikov. Soproga Jen-gg 3e umrla leta 1935. Pogreb v soboto zjutraj ob 8:45 ^ ^2 želetovega pogrebnega Cg 6502 St. Clair Ave., v iiat ob 9:30 uri in ^ v družinsko grobnico na ^Pališče Calvary. hiša odprta na 6gled ij^y^'^stvo korporacije za pozi-Ijj P novih domov v naselbini, bila pred petimi leti raz-^ ^ plinski katastrofi, spo-Vjjj ' je prvi izmed treh no-dograjen in bo od-W ^^^osti v ogled v soboto 62 Hiša se nahaja na E. < • Severno od St. Clair Ave. Truman odločil, da bo posegel v stavko. Neki član vlade, ki pa želi ostati neimenovan, je izjavil, da je Truman že storil ta sklep. Toda z druge strani je pozneje neki vladni svetnik, ki tudi v poročilu ni imenovan, zanikal prvo poročilo. "Očitno je gentleman napačno razumel predsednika, kajti jaz sem govoril s Trumanom pol ure pozneje in zvedel, da se ni odločil ali pa določil, kdaj bo posegel v spor," je izjavil svetnik vlade. Član vlade, ki trdi, da se je predsednik odločil za intervencijo, ni omenil na kakšen način namerava Truman posredovati v stavki. Dal pa je vedeti, da ne bo ustavil stavke z injunkcijo na osnovi določbe Taft-Hartleyeve-ga zakona. Predsednik lahko poseže v spor na osnovi nabornega zakona, to je, da vlada prevzame tako jekleno industrijo kot premogovnike. Po tem zakonu, ki iiviict še iz vojne dobe, lahko vlada prevzame katero koli industrijo, ki ne bi ustregla vladnim naročilom. Stake se ne more več brzdati, pravi član vlade Neimenovani član vlade je izjavil, da je pritisk za kakršno Icoli akcijo s strani predsednika čezdalje močnejši, kajti stavk se ne more več brzdati in povzročata veliko zmedo v ekonomiji dežele. Kar se tiče obeh stavk, še ni izgledov za kakšno poravnavo. Predstavniki CIO unije United Steelworkers se niso sestali s predstavniki korporacij, odkar je 1. oktobra bila oklicana stavka 450,000 v uniji včlanjenih delavcev. Pogajanja med predstavniki United Mine Workers in lastniki premogovnikov pa so se končala s popolnim poldmom. Načelnik vladnega posredovalnega urada Cyrus S. Ching se je skupaj z ostalimi člani sestal v New Yorku s predstavniki U. S. Steel Corp. Toda po pogajanjih ni bila podana nobena uradna izjava, če so pogovori bili uspešni ali pa ne. Ching se je že zadnji teden sestal s predstavniki korporacije, toda pogovori so se končali brez vsakega uspeha. Stavka v jekleni industriji bo kmalu občutljivo prizadela avt-110 industrijo. Predstavniki avt-nih industrij so že naznanili, da bodo morali prekiniti delo, tudi če bi se stavka v jekleni industriji kmalu končala. Buchanan je snoči bil usmrčen na električni stolici Snoči je v državni kaznilnici Ohia bil usmrčen na električni stolici James W. Buchanan, star 26 let, ki je lani v aprilu kriminalno napadel in umoril 66 let staro vdovo Lido M. Koogle. Mrs. Koogle so našli mrtvo na vrtu njene hiše na 15119 Terrace Rd., ko se je vrnila iz cerkve. Morilca so zasledili tri mesece pozneje, in sicer ko je pri enem drugem uličnem napadu izgubil svoj klobuk. Buchanan ni nikoli priznal napada na Mrs. Koogle, toda v njegovem stanovanju na 14822 Thames Ave. je policija našla zapestno uro in nalivno pero, ki je pripadalo umorjeni vdovi. Buchanan je bil oče treh deklic in vojni veteran. Ko je bil odslovljen iz ar-made, se je ukvarjal z raznimi deli, toda večinoma kriminalnimi. Izvršil je več uličnih napadov in se ukvarjal s prodajanjem marijuane. Predno je nad morilcem bila izvršena smrtna kazen, se je dal spovedati in je prestopil v pro-testantovsko vero. V celico smrti je stopil mirno in bil proglašen za mrtvega ob 8. uri zvečer. Buchanan je že 15. morilec, ki je bil letos usmrčen v Ohiju. To je rekordno število, kajti prekosilo je že število iz leta 1925, ko je bilo vkupno usmrčenih 13 zločincev. Jugoslavija je sprejela novega ambasadorja Z. D. BEOGRAD, 26. okt.—Jugoslavija je odobrila premožnega državnega tajnika' Georgea V. Allena za novega ambasadorja Zedinjenih držav v Jugoslaviji. Allen bo na novem položaju zamenjal Cavendisha Cannona, ki se želi umakniti v pokoj radi bolezni. Smatra se, da bodo Ze-dinjene države z imenovanjem Allena za novega ambasadorja še bolj podpirale Jugoslavijo v njenem sporu z ostalimi vzhod-no-evropskimi državami, posebno s Sovjetsko zvezo, ki je včeraj zahtevala, da se odpokliče jugoslovanskega ambasadorja v Moskvi Mrazoviča. Allen je bil ameriški ambasador v Iranu, ko so Zedinjene države kratko po vojni zahtevale, da se sovjetske čete umaknejo iz te dežele. Njegovo imenovanje za novega ameriškega ambasadorja v Washingtonu še ni bilo uradno naznanjeno. Slovenka v zboru "500" Mrs. Anne Safred, poznana Slovenka ter članica "Glasbene Matice", je bila ena izmed 14 žen in deklet, ki so bila izbrana širom Ohio, za nastep v zboru pevske skupine" "Cleveland 500", ki sedaj gostuje v mestnem avditoriju. Nastopila bo v vseh petih priredbah. Na koncertu Glasbene Matice dne 6. novembra bo nastopila kot soli-stinja. Mrs. Safred . je lastnica Charm Beauty Shop na 20161 Westlake Rd. v Rocky River, O. Zgubljen, suknjič V torek zvečer se je zgubilo v bližini E. 65 St. in St. Clair Ave. rjav suknjič; v žepu je bila listnica s "social security" karto in "unemployment" karto ter nekaj denarja. Pošten najditelj je prošen, da vrne suknjič in listnico, denar pa lahko obdrži. Pokličite UL 1-2820. Združena delavska liga je proti spremembi volilnega zakona Ohia zidana in stavbinsko iz 3% o dovršena. Tudi cena je dan je čase primerna. nova "zlatna mrzlica" zajela alasko se sporoča, da je Franka Mramorja pre-^oti na zapadni strani St., kjer bo v kratkem ^ 2 zgradnjo dveh domov. , ^3 ostane samo še ena lo-ii) ^ ^tero si kdo lahko nabavi "Ustavi svoj dom. FISHWHEEL, Alaska, 26 okt.—Kljub 15 stopinj pod ničlo je nad 100 iskalcev zlata danes začelo razbijati led na reki Yukon in kopati zamrznjeno zemljo v upanju, da bodo našli zlato. Zadnji teden so se začele širiti govorice, da so pri Artic Circlu našli nove plasti, ki vse bujejo zlato. ^ COLUMBUS, O., 26. okt.— Novoustanovljena United Labor League of Ohio, je danes nastopila proti predlagani spremembi volilnega sistema za Ohio, tako zvanemu "Massachusetts" obliki glasovanja, ker meni, da je predloga premišljeni načrt s strani Taftove organizacije, ki potom nje želi doseči začasno prednost, ne da bi se ozirala na osnovne demokratične principe. Izjavo proti "Massachusetts-type" glasovanja so podpisali predstavniki sledečih delavskih organizacij: The Ohio State Federation of Labor, the Ohio CIO Council, the United Mine Workers of Ameri ca, the International Association of Machinists, the Brotherhood of Locomotive Firemen and Engineers, the Brotherhood of Railway Trainmen, the Order of Railway Conductors, the Brotherhood of Locomotive Engineers, the Brotherhood of Railway Clerks, the Maintenance of Way Employees in the Communications Workers of America. V izjavi je rečeno, da je predlagana sprememba volilnega sistema v prvi vrsti naperjena proti članom tujerodnih skupin in ostalih manjših skupin, ki niso končali visokih šol in ne morejo razumeti nov in zapleten volilni sistem. Sovjetska zveza zahteva brezpogojno podrejnost Jugoslavije in ostalih sodalističnih držav, je rekel Tito Priprave za zadnjo bitko na Kitajskem CUNGCIN, 26. okt.—Na meji kitajske province Kwangsi so se danes začele zbirati sile Ljudske (komunistične) armade za zadnji obračun z ostanki nacionalističnih armad. Poročila pravijo, da je za ofenzivo pripravljenih kakšnih 225,000 najboljših komunističnih vojakov, katerim se bodo zo-perstavile 200,000 mož broječe sile nacionalističnega generala Pai Cunghsia. Uradno je bilo naznanjeno, da "rdeči" gen. Lin Piao poveljuje sedmim armadam, ki štejejo 177,000 mož. Nadaljni dve armadi pa bosta vdrli v provinco Kwangsi s severne strani. Te dve armadi se nahajata pod poveljstvom gen. Cen Kenga, ki je 'zavzel Canton. Očitno je, da sile Ljudske armade nameravajo razklati provinco in prodreti dd francoske Indokitajske. S tem bi nacionalisti bili popolnoma odrezani od morja. Volilci v Ohiju sedaj lahko volijo "straight" tiket ali pa izberejo posamezne kandidate, če to želijo. Po predlagani spremembi pa bi zgubili pravico, da volijo "straight" tiket. V izjavi se predstavniki delavskih organizacij opirajo na dejstvo, da je sedanji volilni sistem bil povsem zadovoljiv 58 let, medtem ko so predlagani "Mas-sachusetts-type" sistem preiz-šali in ga zavrgli v petih državah. Po mnenju predstavnikov bi se s spremembo volilnega sistema brez potrebe volilci gnetli v kočah, ker bi jim vzelo dlje časa, da označijo posamezne kandidate, v nekaterih okrožjih celo do 36 kandidatov. Poleg tega je več možnosti, da bodo glasovnice razveljavljene zaradi napačno postavljenega znaka (X) pred imenom vsakega kandidata. V izjavi je poudarjeno, da ta predlagani amendment ohijske ustave ni potreben, celo da je neameriški in politično nedostojen. To je manever ljudi, ki se zanimajo zgolj za politične prednosti. Financirajo pa ga bogati trgovci, ki podpirajo senatorja Tafta. Novo ustanovljena organizacija apelira na volilce, naj glasujejo proti spremembi ustave, kar s^ tiče volilnega sistema. grčija bo morala znižati armado ATENE, 26. okt.—Ameriški ambasador Henry F. Grady je danes obvestil Grčijo, da bo morala znižati svojo armado, če se želi izogniti ekonomski krizi. Grady je izjavil, da bodo Zedinjene države znižale svojo pomoč Grčiji za 25 odstotkov. Kar se tiče ekonomske pomoči, pa bo odvisno, kako jo bo Grčija uporabljala. Po mnenju ambasadorja Grčija ne potrebuje več tako številno oboroženo silo, odkar so grški partizani odnehali s civilno vojno. begunci iz evrope so zadovoljni v ameriki WASHINGTON, 26. okt. — Uradnica Mednarodne organizacije za begunce Miss Ruth Sa-fran je danes naznanila, da be gunci iz Evrope imajo radi Ame ričane in življenje v Ameriki, medtem ko z druge strani tudi Američani prijazno gledajo na novodošlece. Kot pravi Miss Safran se je v Zedinjene države vselilo blizu 100,000 beguncev od 205,000, ki jim je dovoljen vstop na osnovi zakona o beguncih. Organizacija za begunce pripravlja veliko proslavo v New Yorku, ko se bo prihodnjo so boto izkrcal 101,000 begunec. Sodeluje pri programu Jugoslovanski premijer zagovarja tesno ekonomsko sodelovanje z Italijo; deset tisoč italijanskih strokovnjakov bi se vposlilo v jugoslovanskih industrijah BEOGRAD, 26. okt.—Jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito je danes obtožil Sovjetsko zvezo, da zahteva od Jugoslavije in ostalih malih socialističnih držav brezpogojno pokornost. "Mi vemo, da voditelji Zveze sovjetskih socialističnih republik niso zavzeli pravilno stališče napram nadaljnem razvoju socializma v ostalih deželah sveta, \ajti oni sledijo politiki brezpogojne podrejenosti malih socia-ističnih držav eni veliki socialistični državi," je rekel Tito. "To pa predstavlja oviro na-aaljnemu razvoju socializma na svetu, ker to ni samo stvar politične, pač pa ekonomske podrejenosti, kar pomeni izkoriščati ja." Titov govor je objavila vladna informativna služba skupaj z naznanilom, da je Jugoslavija sprejela pomožnega državnega tajnika Georgea Allena za novega ameiriškega ambasadorja v Beogradu. Jugoslovanski premijer je go->'oril skupini italijanskih partizanov, ki so se borili skupaj z jugoslovanskimi proti nemškemu okupatorju, Jugoslavija bi sprejela na tisoče italijanskih strokovnjakov V svojem govoru je Tito apeliral za tesnejše ekonomsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo in ob tej priliki izjavil, da bi Jugoslavija lahko dala delo na deset tisočem strokovnjakom z Italije. To je prvič, da je jugoslovanski premijer odprto povabil italijanske delavce, naj pridejo v Jugoslavijo, kjer bi zaradi razvoja industrij imeli prilike za delo. Tito je v svojem govoru dal jasno vedeti, da se bodo jugoslovanski voditelji zoperstav-Ijali Sovjetski zvezi. "Mi ne moremo in ne bomo dovolili Sovjetski zvezi, da bi vsilila svojo voljo naši deželi. "Mi se borimo in se bomo vztrajno borili. Mi vemo, da se v tej borbi borimo za veliko in pravično stvar, ki bo v bodoč nosti imela ogromen mednaroden pomen. Vsled tega pa so cializem v Sovjetski zvezi ne bo propadel, kajti ta socializem je stvarnoost," je izjavil Tito. Lavrentijev bo baje označen za "nezaželjivo osebo" Mala Peggy Peterlin, hčerka Mr. in Mrs. Louis in Tillie (Križ-mancic) Peterlin iz 2150 Glen-ridge Rd. bo V nedeljo zvečer nastopila na varietnem progra mu, ki ga priredi St. Joseph's Committee na E. 23 St. in Woodland Ave. Redna seja Jutri zvečer ob osmih se vrši seja društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Članstvo je prošeno, da se udeleži v polnem številu. čeprav se Lavrijentijev, ki je bil imenovan za sovjetskega zastopnika zunanjega ministra, ne nahaja v Beogradu že dlje časa, se ga še vedno smatra za sovjetskega ambasadorja v Beogradu. Veruje se, da Sovjetska zveza nima nobenih namenov, da bi v Beograd poslala novega ambasadorja, pač pa da namerava obdržati zelo poslabšane diplomati čne odnošaje z jugoslovansko vlado potom nižjih uradnikov svoje ambasade. Zinka Milanova označena za "ameriško vohunko" BEOGRAD, 26. okt. —Znana operna pevka Zinka Kune Milanova, bivša članica Metropolitan opera v New Yorku, je bila danes označena za "ameriško vohunko." Sovjetski časopis "Leterarna Gazeta" je objavil članek, v katerem je rečeno, da je Milanova imeriška vohunka in da se stalno nahaja v družbi maršala Ti-a, ki da jo je obsul z dijamanti. Časopis pristavlja, da je Zinka Kune "modni diktator" za žene jugoslovanskih ministrov in generalov. Zinka Kunc-Milanova, ki je stara 43 let in omožena z gen. majorjem L. Iličem, bivšim jugoslovanskim ambasadorjem v južni Ameriki, se je samo nasmehnila na obtožbe sovjetskega časopisa. Izjavila je, da so te obtožbe "navadna neumnost." (V New Yorku je Jack Adams, zastopnik znane pevke, rekel, da Milanova nikakor ni /ohunka. "Ona se zanima le za svoje petje in obleke," je rekel Adams). V zvezi z izobčenjem jugoslo vanskega ambasadorja Karla Mrazoviča iz Sovjetske zveze, zapadni opazovalci menijo, da bo Jugoslavija vrnila milo za drago in označila sovjetskega ambasadorja v Beogradu.Anato-lija Lavrentijeva za "nezaželjivo osebo." Kot je bilo naznanjeno, je sovjetska vlada včeraj zahtevala odpoklic jugoslovanskega ambasadorja Mrazoviča, ker je njegovo ime bilo omenjeno na obravnavi proti Laszlu Rajku v Budimpešti. jugoslavija ne podpira grške partizane NEW YORK, 26. okt.—Zedinjene države so danes zahtevale, aaj Združeni narodi obsodijo Albanijo in Bolgarijo, ker omenjeni državi podpirata grške partizane. V zahtevi za obsodbo pa prvič ni bila omenjena Jugoslavija, kar se tolmači, kot da je Jugoslavija prenehala podpirati grške gerilce. Tozadevno resolucijo, s katero bi se obsodilo Albanijo in Bolgarijo, so predložile Zedinjene države, Anglija, Avstralija in Kitajska. V njej se med ostalim zahteva od dveh balkanskih držav, naj se prenehata vmešavati v notranje zadeve Grčije. V bolnišnici Nevarno je zbolela Dorothy Petek, hčerka Mr. in Mrs. Andrew Bole, 6112 Luther Ave. Nahaja se v sobi št. 324 v St. Vincent Charity bolnišnici. Želimo ji skorajšnje popolno okrevanje ! STRAN 2 enakopravnost 27. oktobra 1949. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 ' Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: g^o raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno letoi__________ For Six Months—(Za šest mesecev)_____________ For Three Months—(Za tri mesece)___________________ _$8.50 _ 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) _______ For Six Months—(Za šest mesecev)____ For Three Months—(Za tri mesece)______ -$10.00 _ 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congresa of March 3, 1879. KOROŠKI SLOVENCI NE BODO POZABILI Ob priliki desetletnice začetka druge svetovne vojne in tik pred avstrijskimi parlamentarnimi volitvami je "Slovenski vest- nik" objavil sledeči članek: Eno desetletje je minulo, ko je nacistični diktator, v katerega so množice nemškega naroda v svoji imperialistični, nacionalno-šovinistični mentaliteti, po naukih svojih demagoških filozofijah o nemškem "Herrenvolku" in zvi-šenosti nemške rase nad drugimi narodi, slepo verovale, ukazal prekoračiti meje suverene poljske države. Brez vojne napovedi je tisti trenutek izbruhnila najbolj krvava, kruta in neusmiljena svetovna vojna, pripravljena na dolgo foko od kapitalističnega finančnega velekapitala, katerega orodje je bil nemški fašizem, ker vsakdo je vedel, da pomeni fašizem vojno. V onih jutranjih urah, ko je radio razglašal po svetu, da je najbolj močna in oborožena nemška armada prekoračila svoje meje, se je pričela nepopisna žaloigra vseh narodov. Pqbesnela fašistična soldateska, pijana "bliskovitih zmag,' je divjala vedno bolj in bolj. Zver v človeški podobi je podivjala. V krvi in ognju so, teptali človeško dostojanstvo. ;Rablji s'6'poyaIi, gospo^ar^i, terpr ^6: je, ^pr^e, hajal po cestah, mestih in vaseh, morit), in uničevati je postaj.^sis^em in . ogabno bvaduštvb'-je cvetelo in postalo vogelni kahien teroristične državne eksistence in moderno ter junaško za fašiste je bilo, moriti in iztrebljati družine, vasi, mesta, cele narode. Ni mogoče v kratkih besedah zgostiti vso grozoto zgodovine preteklih let, ki so jo doživljali narodi, družine in vsak posameznik. Zločini so se kopičili v neskončnost, žrtve so naraščale v stotisoč^ in-milijone. Na vrhuncu svoje moči je Hitler naropal 8,146,000 kvadratnih kilometrov zemlje in zasužnjil 310 milijonov ljudi. Rezultat vsega tega pa je bil 25 milijonov mrličev, na milijone pohabljenih, na,sto-tisoče požganih vasi in domov, razbitih mest in kulturnih vrednot in uničenih življenjskih sreč. Val gorja se je razlil, kakor je bilo pričakovati, tudi nad jugoslovanske narode in nad nami koroškimi Slovenci so hoteli izvršiti justifikacijo že davno izrečene smrtne obsodbe. Nikdar ni naš človek v svojem zdravem razumu verjel v končno zmago fašizma, tudi ne v časih sirenskega vpitja radio-oddajnih postaj s "posebnimi poročili" o fašističnih zmagah. Krvava Hitlerjeva roka je po svojih tra-• bantih nastavila sekiro na deblo slovenskega ljudstva na Koroškem. In vlačili so naše najboljše v koncentracijska taborišča, ki so rastla v neskončnost in preganjali naše družine z rodne zemlje. Z naglico in sadistično strastjo so hoteli naš živel j izkoreniniti in iztrebiti. Nikdar ne bo naše ljudstvo pozabilo imen, ki zvenijo tako tuje, toda vzbujajo tako strahotne spomine, kakor Dachau, Buchen-wald, Auschwitz, Ravensbruck, Mauthausen in nešteto drugih taborišč uničenja in smrti, krematorijev in plinskih čumnat, teh "kulturnih" spomenikov fašistične strahovlade. Prav tako tudi nikdar ne bo pozabilo tudi imen, kot so Hesselberg, Frauenaurach, Eichstadt, Schwarzenberg, Ratstatt in mnoga druga taborišča, kjer so tisoči koroških Slovencev, možje in žene, starčki in otroci, pregnani iz svojih domov, trpeli pod fašističnim škornjem. In nikdar ne bodo pozabljene prečute noči v negotovosti, kaj bo prinesla noč in drugi dan, ker noč in dan so bila vrata gestapovskih ječ in mučilnic odprta in nihče ni vedel ne ure ne dneva, kdaj ga bo doletela usoda. Nešteto naših je usoda doletela in s krvjo in solzami je naše ljudstvo doživljalo Kalvarijo in le od daleč so se slišali zvonovi velikonočnega jutra, "Stalinove orgije" izpod Stalingrada in odmevi pušk partizanskih borb iz Jugoslavije in Slovenske Koroške. Po "bliskovitih zmagah" prvih vojnih let je prišel veliki preobrat—Stalingrad—in dvignili so se partizani vseh svobodoljubnih narodov, med njimi tudi naši koroški partizanski borci, ki so se upirali nasilju ter zgrabili za puško in se po koroških gozdovih junaško borili proti nemškemu sovražniku, in prispevali k popolnemu porazu Hitlerjeve diktature "tisočletnega raj ha.' Hitlerizem je bil vojaško premagan, a ostale so mu korenine, Spet dviga glavo neofašizem, spet se pojavlja tudi v Avstriji boljše ali slabše zakrinkan v nekaterih strankah, ki se potegujejo za glasove volivcev za jesenske volitve. Koliko so se volivci iz preteklih let groze in smrti j naučili, bodo pokazale volitve. Za nas, koroške Slovence UREDNIKOVA POŠTA Volite za F. Derdicha Euclid, Ohio—Volitve se čim-dalje bolj bližajo in marsikateri (a) premišlja, komu bi oddal (a) svoj glas za boljši pro-cvit naselbine. Vsaki kandidat-(inja) obljublja mnogo izboljšav v slučaju izvolitve. Pri meni obljuba dela dolg. Tukaj v Euclidu imamo za kandidata moža, ki si prizadeva zopet priti na svoje prejšnje mesto. Kandidata-moža, ki ga pozna sleherna oseba v Euclidu radi njegove poštenosti in prizadevanja za korist njegovega okrožja in mesta Euclid sploh. Moža boritelja, ki je že prej zavzemal mesto councilmana v tretji vardi. To je naš pravi zagovornik navadnega trpina in delavca Mr. Frank Derdich. On je mož, ki je vedno na razpolago v slučaju potrebe in usluge. On je mož, ki se bo boril za boljšo postrežbo v Euclidu. On je mož, ki se poteguje za odpravo nevarnih križišč, za boljšo transportacijo, za primerna igrišča za otroke. On se bo boril za boljšo ognjegasno in policijsko poslugo, in nešteto drugih postrežb v rastočem Euclidu. Derdich je mnogo storil v preteklosti za euclidsko naselbino, posebno pa za Jugoslovane, najsibo na političnem ali kulturnem ali narodnem polju. V slučaju izvolitve, kar bo gotovo, ipe pop;rimemo skupno, bo njegov urad odprt vsakemu in vselej; Storimo svojo državljani sko dolžnost 8. novembra in zopet pošljimo nazaj moža na njegov prejšnji prostor councilmana v tretjem vardu. Volite za Mr. Frank Derdicha v tretji vardi! Hvala vam! John Korošec. Jože Kastelič Volite proti "oleomargarine" Pri volitvah 8. novembra bodo imeli volilci referendum, da li naj se dovoli v državi Ohio, prodaja pobarvanega (rumenega) oleomargarine, katerega dobivajo gospodinje sedaj po trgovinah samo v naravni beli barvi, in če želijo, si ga same pobarvajo rumeno, da zgleda kot maslo. I. H. Steffy iz Akrona, načelnik Ohio Dairy Welfare Committee, je izjavil, da bo cena poba ivanemu "oleomargarine" mnogo višja kot pa je za belega, čeprav stane barvilo komaj 30 centov tona. Na ta način bo po njegovemu mnenju v škodo, raje kot pa v korist, onim odjemalcem z majhnim dohodkom, ki; rabijo to tvarino mesto pristnega masla. Svojo trditev je Mr. Steffy podprl z izjavo, da se bo federalni davek lOc pri funtu enostavno dadtlo k ceni "margarine" če se ga bo pobarvalo. Zato se priporoča vsem vo-lilcem, da pri volitvah na 8. novembra volijo proti referendumu za dovoljenje prodaje rumenega "oleomargarine". N a glasovnici za referendum napra. vite križ pred besedo NO. — (Oglas) KAJ JE MUZEJ JAPONSKA VLADA BO OBISKALA ZED. DRŽAVE WASHINGTON, 25. okt. — Kongresnik Burnside je danes izjavil, da bo japonska vlada prihodnjega februarja prišla v Zedinjene države. Japonski ministri se bodo soglasno z izjavami kongresnika poučili o ameriškem demokratičnem sistemu, zakonodajnem ustroju in ekonomskim prilikam, kar jim bo v veliko pomoč, da ^ svoji vladi dajo iste smernice. Precej je še razširjeno miši je. nje, da je s pojmom muzeja nujno zvezano nekaj starega, dolgočasnega in zaprašenega. Kadar kaka stvar odsluži potrebam življenja, gre v muzej. V muzeju se nabirajo starine in redkosti, v muzej odlagajo stvari, ki so postale doma odveč, če imaš slučajno v nedeljo dopoldne uro časa, pa stopiš v muzej. Tam si ogledaš starine, kmečko nošo in živali, od mamuta do pisanih metuljev. Predstava podi drugo, tako da je tvoj končni vtis precej zmeden. Ostal ti je samo spomin na hladne, visoke dvorane, po katerih se sprehajajo zdolgočaseni pazniki. In vendar v resnici prava podoba muzeja ni takšna. Kolikor resnemu Obiskovalcu še delajo naši muzeji vtis zaprašenosti, osamelosti in neurejenosti, je to dediščina preteklosti, ki je ni mogoče čez noč opraviti. Kajti z razvojem družbenega življenja se korenito spreminjajo tudi muzeji. Beseda muzej je grška in pomeni "hram Muz", boginj umetnosti in znanosti. V stari Grčiji in, Rimu so imeli palače, v katerih so se zbirali izobraženci in proučevali tarn shranjene rokopise Homerja in drugih pesnikov in pisateljev. Dvorane so bli 1 e okrašene z umetninami. Takšni so bili prvi muzeji. Znamenite so bile potem v dobi renesanse zbirke rimskih in grških starin na dvorih raznih kn^zoV, predvsem v Italiji. S porastom moči centralnih vladarjev — v Moskvi, na Dunaju, v Madridu, Parizu in Londonu — se je tudi umetniško bogastvo renesanse pričelo seliti iz majhnih mest in gradov v velike dvorne zbirke, ki so osnova kasnejših velikih muzejev. V tem času o bogate tudi prvi meščani in si krase svoje domove po vzoru dvora in dvorjanov. Ko je leta 1640 umrl slikar Rubens, ki je bil po 'poreklu meščan, je zapustil poleg svojih podob tudi 19 Tizianov, 17 Tin-torettov, sedem Veronesov in po eno sliko Raffaela, Ribere, Van Eycka, Holbeina, Brueghe-la in drugih. Francoska meščanska revolucija je prinesla velike spremembe v družbeni strukturi. Stara imetja so propadla, pojavili so se novi "kralji bank". V tej dobi so se tudi umetnine selile. Novi meščan se je obdal z bogastvom in redkimi starinami, velik del starin in umetnin pa je potekel v muzeje. Ko je Goethe potoval na predvečer francoske revolucije po Italiji, je bila papeška galerija slik na Quirinalu za ljudstvo odprta samo enkrat na leto. To se je pozneje spremenilo. Muzeji so postajali dostopni množicam. V 19. stoletju se je razširila tudi vsebina muzejev. Do tedaj so bile v zbirkah predvsem umetnine, razni redki novci in medalje iz dragocenih kovin. Toda Napoleon je iz Egipta prinesel prve arheološke predmete, ki niso bili toliko znameniti po svoji umetniški ])odobi, kakor po svoji zgodovinski in znanstveni pomembnosti. V tem pogledu je Rusija prednjačila pred Zapadom, kajti že Peter Veliki je ;jbiral v svojem muzeju skitske in azijske gtarine. Na teh osnovah je 19. stoletje gradilo dalje. Velika izkopavanja so prinesla ogromno hnnožino arheoloških predmetov, odkrita je bila evropska prazgodovina, Schlie-mann je našel Trojo in Mikene. Razodela se je stara Indija, Azija in Egipt. Kolonizatorji so z bogastvom kolonij naropali tudi je odločitev enostavna: Volili bomo Demokratično fronto delovnega ljudstva, ki je med drugim, kar zadeva naše koristi, za "bratstvo med vsemi narodi na temelju enakopravnosti in za mir, svobodo in boljše življenje vseh delovnih ljudi." dragocenosti in posebnosti domačinov in jih pripeljali v Evropo. Razvoj prirodoslovnih ved pa je ustvaril velike zbirke živalstva, rudnin in kamenin. Toda s povečanjem števila zbranih predmetov ni šlo vzporedno tudi urejanje in razlaganje teh predmetov. V večini muzejev, velikih kakor malih, se je pojavila stiska za prostor. Predmeti so bili natrpani po vseh vitrinah in omarah, obešeni po vseh stenah in vratih in so šli v vsaki muzejski dvorani v stotine, da, v tisoče. Takšni muzeji so bili prava slika meščanske, kapitalistične znanosti ob koncu 19. stoletja, ki je v svoj interesni krog pritegnila sicer celotno gradivo vidnega sveta —; od drobnih hroščev do Michelangela — ki pa tega gradiva ni več obvladala in ga ni znala več razložiti. Kapitalistični znanstvenik je bil podoben skopuhu, ki sedi na vrečah zlata in gla-duje. Naslednje obdobje, obdobje imperializma, je z zaostritvijo družbenih nasprotij poseglo tudi v muzeje. Bogastvo je dalo možnost, da so se razmahnili veliki, reprezentativni muzeji, medtem ko so .pokrajinski muzeji ostali na stopnji, kakršno so dosegli v 19. stoletju. V teh velikih muzejih se sedaj ni šte-dilo ne e, denarjem, ne s prostorom. Zbirke so doživele temeljito preureditev—razstavne zbirke so se ločile od študijskih. Študijske zbirke, dostopne znanstveniku in specialistu, so dobile posebne prostore, u r e j e n e po principu magazinov. Razstavne zbirke so zadihale. Toda kako? Namesto da bi se sedaj ugodni prostor porabil za kar moči logično razpostavo in zakonito ureditev skupin predmetov, namesto da bi zdaj dvorana za dvorano kazala na razvoj človeške družbe in na dialektiko tega razvoja, na gospodarske zakonitosti in na nasprotja v razrednih družbah — namesto da bi bili torej muzeji res znanstveno urejeni — je pod bleskom sijajne aranžerske, tehnike zazijala ideološka praznina. Tako sedaj vise v teh prekrasno prirejenih dvoranah izolirane slike, ali pa so razvrščene čisto po vidikih formalnega razvoja; tako so po brušenih viti-inah razstavljene arheološke redkosti, laritete, kakor da bi v dobi prehoda med praskupinskim la-dom in suženjstvom 'živeli samo knezi in bo jar ji; tako so v dvoranah kulturne zgodovine prikazane posamezne dobe vsaka zase in to s stiani njene kulture, ne pa tudi njene ekonomije — skratka, sedanji zahodnoevropski in ameriški muzeji so v najboljšem primeru razkošno urejene zbirke znamenitosti in zanimivosti, niso pa prave podobe preteklosti. Ljudstvo se v njih ne more naučiti naprednega pogleda na življenje, spoznavanje preteklosti mu je otež-kočeno ali pa sploh onemogočeno. Vse drugačna je naloga in vloga muzeja v socialistični družbi. Muzej bodi vidna podoba razvoja preteklosti, razvoja človeške družbe od pračloveka do današnjih dni. Tudi tu morajo biti ločene študijske zbirke od razstavnih. Vsakdanjega obiskovalca ne smemo begati z množino podobnih in čestokrat zelo neznatnih predmetov, temveč ga moramo navajati k značilnim pojavom, študijsko gradivo je za specialista. Razstavni predmeti pa ne smejo imeti in nimajo takšne vloge kakor v velikih muzejih sedanjih gospodarjev Zapada. We smejo biti niti izolirani drug od drugega, niti ne smejo biti izbrani samo s stališča ledkosti in dragocenosti. Biti morajo tako izbrani in tako razvršeni, da podajo pravo in kar moči nazorno sliko družbenega razvoja v njegovih velikih razdobjih: od praskupnosti preko suženjstva in fevdalizma do kapitalizma, od krize kapitalizma do socializma. V posameznih razdobjih morajo biti vidni proizvajalni procesi, ki so pogoj za določene proizvajalne odnose med ljudmi. Posebno morajo priti do izraza nasprotja, ki so v vsaki razredni družbi, in prehodi med posameznimi družbenimi oblikami. Zato tak muzej, čigar vzor je "Zgodovinski muzej" v Moskvi, uporablja vsa možna sredstva, da doseže svoj namen: razstavno tehniko, fotografije, risbe, diagrame, napise in modele. To je se vedno lep in bogat muzej, najlepši muzej, kar je le mogoče, toda njegova vloga ni več slepilno in brezidejno bogastvo predmetov, muzej torej ni več sam sebi namen, temveč je znanstven, viden prikaz preteklosti z odgovornim izobraževalnim in humanističnim pomenom. Poleg takega univerzalnega muzeja pa so seveda še posebni muzeji vseh vrst in odtenkov: muzej narodnoosvobodilne vojne, vojnozgo-dovinski muzej, šolski, zemljepisni, tehnični, gledališki, vinar, ski muzej. Posebno važno mesto ob splošno zgodovinskem muzeju zavzema tenografski (narodopisni) muzej, ki ima namen, predstaviti materialno kulturo kmeta, oziroma tistih širokih plasti prebivalstva, v katerih so značilnosti kakega naroda najbolj izoblikovane. V zvezi z zemljepisnim muzejem se vrste razne oblike prirodoslovnih zbirk, od najbolj splošnih do posebnih. Vsi ti posamezni muzeji morajo imeti seveda iste naloge kakor univerzalni zgodovinski muzej, vsak v svojem področju: prikaz dialektike razvoja v nekem odseku življenja. Če se na podlagi teh splošnih in zelo okvirnih ugotovitev povrnemo na stanje muzejev v Jugoslaviji in posebej v Ljudski republiki Sloveniji, moramo ugotoviti od osvoboditve dalje velik napredek. Skoraj vse muzeje so preuredili ali pa jih preurejajo. V vseh se kaže prizadevanje, da obračunajo s prete- klostjo in postavijo zbirke po pravkar označenih načelih. Med najbolj vidnimi in doslednimi primeri lahko omenimo poskus preureditve Narodnega muzeja v Ljubljani, Narodopisnega muzeja v Beogradu in Umetniško-obrtnega muzeja v Zagrebu. Obisk muzejev se je razveseljivo povečal. Višek dosega odlično urejeni Vojni muzej v Beogradu, čigar obiski gredo mesečno, da, tedensko v tisoče. Sodelovanje med centralnimi in pokrajinskimi muzeji se je poglobilo. Znanstveno delo muzejev se oživlja—Sarajevski muzej in Narodopisni muzej v Ljubljani že izdajata svoje glasilo. Ljudska oblast posveča muzejem izredno skrb. Dotacije so visoke in vsaka pobuda s strani muzejskih vodstev je sprejeta 2 vso pozornostjo. Z zakonom o zaščiti kulturnih spomenikov i" prirodnih znamenitosti sta se tudi nakup za muzeje in pridobivanje predmetov zelo olajšala. Ni več daleč čas, ko bomo pri' čeli graditi nove muzejske P^' lače. Spričo nalog, ki jih ljudstvo po svoji oblasti muzeju daje i" spričo pričakovanj, ki jih ljud" stvo do muzejev ima, je odgovornost muzejev velika in res* na. Še bo treba zastaviti siln® napore in rešiti zamotane znan* stvene in organizacijske P*""' bleme, da bodo muzeji res dorasli nalogam času: na znamenitih pridobitvah preteklosti vzgajati ljudske množice v humanizmu in borbenosti za napredno družbo. "Obzornik' TOBIN ZA LOKALNO POBIJANJE BREZPOSELNOSTI WASHINGTON, 25. okt.— lavski tajnik Maurice Tobin J® danes apeliral na državne in 1°' kalne oblasti, naj podvzamejo mere za pobijanje brezposelnosti. Tobin je poslal pisma 48 ver arjenj. V pismih je pripor"' ■čil, se sestavi lokalne odbori, posebno na kritičnih področjih, ki naj si prizadevajo, bi se čim več ljudem preskrb®' lo delo. Varietni program OB 15 LETNICI KROŽKA ŠT. I PROGRESIVNIH SLOVENK AMERIKE V NEDELJO, 30. OKTOBRA 1949 v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ★ PRIČETEK OB 3. URI POPOLDNE Sodelujejo: • DRAMSKI ZBOR "ANTON VEROVSEK" PEVSKI ZBOR "JADRAN" MLADINSKI PEVSKI ZBOR MISS JUDY PRETNAR IN MR. ROGER DENNIS Dramski zbor Anton Verovšek" poda igro v 3 dejanjih Osebe: ........ ...................... Joe Godec HELENA, njegova žena ............. Uršula Branisel MAJDA I.................... Frances Henigman ŠPELA hčere................ Frances Godnjovec )......................... Jennie Prime ANTON, organist.................... Frank Kokal GABROV FRANCE....................Andy Božič JERA, dekla pri Gabrovih.............Sophie Barton ......'..........................Steblaj ' Prvo dejanje: Pri Orlu; drugo dejanje: pri Antonu; tretje dejanje: pri Gabru Režiser: John Steblaj Med dejanji nastopijo pevci zbor Jadran, pevci in godbeo'^' Mladinskega zbora, Miss Judy Pretnar in Mr. Roger Dennis ^ marijonetami in mala Linda Turner v akrobatičnemu nastoP*^' Del preostanka ,te prireditve bo za kritje stroškov zo novo scenerijo. Po predstavi ples. — Igra johnny Vadiial orkcstet oktobra 1949. ENAKOPRAVNOST stran 3 ®RANISLAV NUŠIČ: LISTIČI (Nadaljevanje) Toda kam sem zavlekel, kako opišem vse tvoje življenje, 1^! dolgo, dolgo po številu dni, jih preživel,—le kdo bi vse "opisal! . opominjam se, da smo se v ' stem razredu učili stilistike in profesor nekoč dal*nalo-® pod zaglavjem; "Kaj je živ-J® in zakaj naj se človek tru-svoj namen v življenju I?" stilistiki smo bili vsi pod- ^ani. moj tovariš je znal '^'tno posnemati tuj slog, pa , Samo sloga, marveč tudi ro-toplt, r\ i. . 1 u. ta je v tem pravcu ta- lani dale C dognal, da je postala g. J pozorna sama država. Dru-3® spet napačno razumel na- Posv in se je pozneje U pleskanju tvrdk in prav ' ' rekel, ki se je lotil pleska- % tVrrllT ■ . . 5; je na gornje vprasa- ,J^3-koIe odgovoril: [L,'^^jenje je podobno cesti. S je treba graditi. Ko iia začetku, se ti zdi, da 'ledogledno; ko si ga preme-L?' truden in se ne vrneš, ker Mi ° pisavi, da se človek ni-klef ^f&ča po isti poti. Do-cesta nova in nadelana. Hi)] ° njej mnogi potniki in kolesa in ona jih nosi in ifbfv, ^ ne t reso, ker je njeno Pol; zdravo. Potem pa se njej prva brazda pa tretja. Nekje se izboči, S, / le malo zaleže. In ko se ^^okvari, ko je polna brazd. Upogne, nekje usloči; po-*1*8 cesto, nasipaš gramoz, ko se usloči hrbtišče, jo zapuščajo pešci in vozovi in vsi, kolikor jih je prenosila; obidejo jo in iščejo novo pot, po kateri bodo šli . . A le kam sem zašel, da premišljujem o življenju! U, koliko je tu treba premišljati! Bolje, da prepevam valček o lagunah, ta je njej všeč. Kadar prepevam ta valček, se spomnim njenih črnih oči in njenih črnih las... La, la, la, la, la! ... La-la , . , IV. Ne pametujem dobro, a morebiti se vsi spominjate tiste pripovedke o neskončni pravdi, ki je tekla v neskončni Rusiji. Torej, neki ruski knez se je bil ločil od žene in pri delitvi so ji vrnili doto in sinka, ki se je bil šele rodil, možu pa prisodili pohištvo. Ampak to že ni tako pomembno, pomembnejše je, da mati ni nič kaj ljubila otroka in ga je dala neki dojilji v rejo. Oče, ki je imel otroka rad, pa ni mogel videti sinka v tujih rokah, zato je vložil tožbo, s katero je zahteval, naj prisodijo dete njemu v vzrejo, ali pa naj ga vzame mati sama, nikar pa, da bi ga dojila in vzgajala dojilja. To pravdo so zaradi preprostejše uprave, kakršno bodo —kakor čujem—uvedli tudi pri nas v vojski, pričeli skrbno vleči s sodišča na spdišče, iz arhiva v arhiv. Otrok je rasel pri dojilji, šel v šolo, nato v vojno akademijo pa med čestnike in je tako postopoma zrasel v generala. In nekoč je sivolasi general Najbolj kompletna trgovina več milj naokrog" TOMMY TAYLOR ETON OBLEKE Preje $6.95 sedaj $2.95 Vse-volnene obleke—rjave, Royal modre, temno-modre in zelene barve. Mere 3 do 8. deške vse-volnene SUKNJE obrobljene z usnjom. Vrednosti do $10. Se prodajo za Imamo na stotine komadov obleke in perila, pripravno za pošiljke v staro domovino. $4.95 ICUpiTE DARILA IN JIH SHRANITE DO BOŽIČA! nim predvplačilom si lahko nabavite razne predmete in 22£Ua, ki jih shranimo za vas, dokler jih ne rabite! Nottingham Dept. Store ^NO OBUVALO IN OBLAČILA ZA VSO' DRUŽINO Vse čevlje umerimo sedaj potom X-RAY 18607 st; clair ave. prostora za parkanje avtov v ozadju trgovine. dobil sodni odlok, s katerim je sodišče privolilo, da ga lahko dojilja še nadalje doji. Vsi carski listi, ki so pisali o zadevščini, so napadli vlado, se pravi, sodišče, zakaj te reči niso izročili v presojo beograjski občini. O, tu se zadeve rešujejo vse bolj urno. Vsega je kakih pet ali šest zadev, ki jih rešujejo že kakšnih deset let in pri tem že obeta občinski odbor spoštovanim plačevalcem občinskih do-klad, da jih bo najpozneje čez tri leta presenetil z odlokom. Sicer pa, naj bo kakšna reč ne vem kako zapletena, v dveh letih je opravljena. In lejte, meni še na pamet ne bi padlo, da bi o tem govoril, storim pa to zgolj zato, ker bodo zdaj pri nas v vseh strokah uvedli novo poenostavljeno upravo, ki bo 'povedla državno ladjo z novo močjo naprej." A poglejte, vas prosim, kako naglo gre to: v Prepeliški ulici potrebujejo svetilko. Meščani so se zbrali in sklenili, da je svetilka potrebna. Lepo, to reč je vzel župan v roke, izdelal načrt in sklical občinsko sejo. Da bi s svoje strani čim več prispevali, niso prišli odborniki v zadostnem številu na prvo sejo in je župan kajpada sklical drugo. Na drugi seji je župan stavil to reč na dnevni red. Vstane govornik in govori po priliki takole: "Gospoda, dobro poznam prebivalce Prepeliške ulice. Svetilke jim ne moremo dati. Kolikor se spominjam, smo jim jo dali pred šestimi leti—in kje je zdaj ? Sneli so jo prebivalci Prepeliške ulice in kdo bi vedel, v kateri kleti zdaj sveti!" Pa vstane odbornik, ki je slučajno prebivalec Prepeliške ulice, udari s pestjo po mizi in rev-kne: "To je žaljivo, to je žaljivo, pa če že je izginila svetilka iz Prepeliške ulice, vsaj nismo kradli občinskih zastav, kakor so jih kradli prebivalci te in te ulice!" Zdaj se dvigne prebivalec "te in te" ulige in udriha s pestjo ■po mizi: "Gospoda, mislim, da je to sveta hiša, in če bomo gnali tukaj tako daleč, tedaj vprašam : kje so pa občinski krampi ? Jaz sem v lanskem proračunu videl med inventarjem nekakšne krampe in zdaj vas vprašam: kje so ti krampi?" Zdaj šele vstane župan, pozvanja in prične miloglasno: "Gospoda, kakor vidim, preveva govore vseh predgovornikov ena sama misel in ta je: da bi bilo zelo potrebno, če bi na lice mesta, se pravi, v Prepeliško ulico poslali komisijo, ki naj pregleda stanje in potem poroča odboru, ali so prebivalci Prepeliške ulice resnično potrebni svetilke ali pa jo nemara zahtevajo zgolj zato, da bi nakopali odboru čim več dela." To so upoštevali in izvolili komisijo. IA potem so komisijo sklicevali kak mesec dni, naposled se je sešla,, saj se "samo bregovi ne snidejo, ljudje pa se morajo sniti v življenju." Nu, sešla se je komisija in se je razvil živahen pogovor zastran volitve predsednika. Ko so s tem zapravili dve seji, je komisija sestavila zapisnik in sklenila, da je treba izvoliti tri strokovnjake, ki bodo šli na lice mesta. Strokovnjaki so se čez čas se-šli in našli, kje bi v Prepeliški ulici lahko postavili SAjetilko. Predložili so komisiji poročilo, toda v komisiji so trije člani od-dvojili mnenje, ker so "strokov- njaki" dognali, da je zelo primerno postaviti ulično svetilko pred hišo občinskega pdbornika, "oddvojeno mnenje" pa hoče svetilko na oglu. V komisiji so se zaradi tega—pač bolj zaradi forme—sprli, kar pa še malo ni oviralo, da ne bi županu predložili točnega in obširnega poročila o vsej zadevi, seveda z "od-dvojenim mišljenjem." Zdaj je župan sklical prvo sejo, na katero odborniki ne bodo prišli, nakar bo sklical drugo sejo, na kateri bodo sklepali ob prisotnosti tistih, kolikor jih pride. Tu je najprej udaril s pestjo po mizi prebivalec Prepeliške ulice, za njim pa prebivalec "te in te" ulice in so bile še enkrat omenjene občinske zastave in občinski krampi iz lanskega proračuna. In ko je prišla na še neka nova zadeva, "o nekakšnih krajah na občinskem pokopališču," je predsednik spet pozvonil, vstal in miloglasno pričel: "Govore vseh predgovornikov, gospoda, preveva—kakor vidim—enotna misel in ta je; da bi bilo zelo potrebno, da bi mnenje strokovnjakov skupaj z zapisnikom komisijskih sej in z oddvojenim mišljenjem predložili zboru meščanov, ki bi ga sklicali za prihodnjo nedeljo." (Dal)e prlhodnjlO Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami za zanesljivo postrežbo se priporoča DANIEL STAKICH agentura 15813 WATERLOO RD. KE 1934 Miško kranjec os ŽIVLJENJA ROMAN - NI DELAL 1i Li ^Nadaljevanje) Vgv je bilo, da ga sploh živimi Zakaj mnogo po vaseh, o katerih ki \ Nvj prišlo sporočilo, da so ^^ndar jih ni bilo priča-^l^-sti, ko so nekateri a so jih videli, ko so v tep ^^rku Magdiču mlajše- «ga iti Sicer ni nihče trdil, Je le niilijoni, ki so padli. '^nogo takih, ki zanje kaj se je z njimi 3 2i Pj, ° pa se je postavil pred taisti tretji sin Marka Marko. Bil je nevisoke postave, doklaj čokat. Nasilen ni bil nikoli, vendar pa je že v tistih zgodnjih letih kazal svoje navade, ki očetu niso ugajale. Tako je na priliko neprestano godrnjal, da oče in mati, nista ničesar pripravila. To je bilo sicer v navadi pri hiši, da so otroci včasih tako govorili, vendar je ta skoraj vsak dan godrnjal, da ne bo doma, temveč da pojde po svetu, ker nima pomena ostati tu, v revščini. Takih stvari oče ni najrajši poslušal. Kakor bi se pri tem čutil krivega. In vendar v vseh teh svojih letih ni mogel ničesar VZEMITE ENO KRAVO V OHIJU . . NAKRMITE JO S TRAVO f. .... IN GLEJTE KAJ DOBITE ■ ■ ■ ■ BUTTER BUTTER k (r \ MILK CREAM ,cottage cheese BUTTER k I ■p POLEG—govedine in teletine ... 40^- naše govedine in ^ teletine pride od molzne živine. POLEG—konservacija zem-Ije . . . molzne krave obvarujejo našo dobro zemljo pred razpadom . . . ohranijo rodovitnost zemlje, ki zasigura pridelek jestvin "brez katerih ne moremo biti." Maslo je "kolesje bilance" v mlekarski industriji, Karkoli prizadene "kolesje bilance" spravi celo industrijo ... in celo farmsko ekonomijo ... iz tira. Ce maslo zgubi pobarvanemu oleo svoj trg, cene vsem mlekarskim produktom ... in cene govedine in teletine . . . se morajo dvigniti. Ce nočete, da bi se to zgodilo, ne dovolite, da bi RUMENI oleo prišel v Ohio! VI BODITE SODNIK! , vpoltevajieto poljedelstvo zna" v