Ameriška Domovina SLOVENIAN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 10, 1949 LETO LI.-VOL. LI. VESTI IZ SLOVEW PREDLOG, DA SE OTEŽKOCIDOBITEV RAZPOROKE Columbus, 0. — Državni se- nator Edwin F. Sawiclti jc vlo- UUBLJANA: Narodni ban- jev, voli po 70 dinarjev žive va- k* 'ma dit Daki Semič, ki sedaj stanuje v luksuzni ukradeni vili na poti pod Rožnik, se vozi z avtomobilom elegantno oblečen po Sloveniji in navadno kot čep pijan zmerja poštene ljudi. Stalno Se udeležuje razkošnih zabav v klubu OZNE, kjer sadisti po razbojniškem delu prirejajo orgije 3 svojimi tovarišicami ob bogato obloženih mizah. ŽENE ZAPIRAJO. — Ivanka Velikonja, soproga pok, pisatelja Narte Velikonja, ki so ga komunisti umorili kot eno prvih svojih žrtev, je sedaj v zaporu. Nihče ne ve zakaj so jo zaprli. Njeni otroci so deloma v begunstvu, deloma pa še pri njej doma popolnoma nepreskrbljeni. Cela družina je neprestano preganjana radi svojega nepopustljivo od'očnega katoliškega stališča. Zaprli so v zadnjem času tudi drugo odlično katoliško gospo Zdešarjevo, soprogo organista pri sv. Petru v Ljubljani. V ŠT. JOŠTU NAD VRHNIKO bo tudi vedno aretacije. Sedaj so odpeljali posestnika Stanonika, njegovo ženo, 20 letnega sina in hčerko. Dva mlajša otroka, ki sta še doma, so dali pa v oskrbo sorodnikom. Zakaj so ga odpeljali, ni znano. Imel A VnAi«p^ 300 dinarj;; žive ko |Sč5££ “0™;: UMRLI SO: Franc Priversek v Trnju, Ivan Bajd v Litiji,! Predlog vsebuje tri glavne to-Ivan Srpan v Ljubljani, Avgust in sicer: Cimperman v Ljubljani, Ivana j Podaljša se rok za akcijo raz-Polanc v Tržiču, Janez Gašperin poroke od 6 tednov na 6 rhese-j v Sioven3kem Javorniku, Ivanka cev- žogan v Ljubljani, Jožefa Poga-1 Prepove se poroko za dobo 6 čar, roj. Vuga v Kamniku, Ivan- mesecev po dob’jeni razporoki. ka Gestrin v Ljubljani, Franc j Cm za izdajo poročnega do-Povše v Ljubljani in Frančiška: vol j en j a se podaljša od 5 dni na Pravst v Ljubljani. 130 dni. HUDE GREHE SO IMELI. — Jožef Lenhart, kmet iz Zr-kovcev, je navedel manj posevkov kakor jih ima. 'Utajil je šest malih prašičkov, število goveje živine pa je po pravici povedal, pa je vendar bilo premalo, ker bi lahko redil več glav, kakor jih je pred vojsko. Kmeta Lojze in Marija Pobratinšek sta nekaj krompirja obdržala zase, ki bi ga morala oddati. 1000 kil krompirja sta prodala brez dovoljenja. Brez dovoljenja sta zaklala štiri prašiče in eno te'e. Kmet Jožef Valentan in njegova žena sta prodala 5000 kil krompirja brez posebnega dovoljenja, pet prašičev sta zaklala. Jožef in Alojzija Farič sta zaklala eno svinjo in zatajila nekaj pridelka. Kmet Franc Kokolj je uta- NOVI GROBOVI Anton Slavič Včeraj je umrl Anton Slavič iz 1278 E. 55 St. Bil je okoli 60 let star. V zadnjem času niso bili pri njem nikaki njegovi sorodniki. Zato se sedaj po smrti ne ve ali je imel kake bližnje sorodnike in prijatelje ali ne. Kdorkoli je pokojnega poznal ali ve za njegove sorodnike, in prijatelje, naj bo tako dober, da to javj nemudoma na naslov Rudolf Božeglav 6010 St. Clair Ave. Julija Tomazin V sredo popoldne je premil« nula Julia Tomazin, poprej Krašovec, stara 61 lel, stanujoča na 1396 E. 34 St- Tukaj za- "........hk Za Stalinom bodo vladali trije London. — Ko bo Jože Stalin izročil svojo oblast v roke drugim botjie.vi.kom, jc ne bo dal v roke enemu samemu, ampak trem. Tako je mnenje v diplomatskih krogih. Danes ima Stalin najvišjo oblast v rokah in sicer je on: premier, generalni tajnik komunistične stranke in vrhovni poveljnik bojne sile. Za njim ne bo nikogar, ki bi mogel imeti vte te tri najvišje urade v rokah, zato bo Stalin določil tri, katerih vsak bo prevzel eno oblast in sicer: § Molotov bo' postu premier, Malenkov bo gekeralni tajnik komunistični stranke in maršal Bulganiri bo vrhovni poveljnik vse bajne sile. Kdaj se bo to zgodilo, je nemogoče reči, ampak fakt pa je, da daje Stalin že danes tem trem nutiem vedno' več oblasti in Odgovornosti ravno v teh kategorijah. -------------o—— stari, ki se hoče taki preiskavi podvreči. IZ MSEUm ST. CLOUD, MINN. - Novice iz naših krajev le redko zaidejo v Ameriško Domovino, ker smo pač precej oddaljeni od sveta, vendar se slovenska beseda tudi tukaj pogosto oglaša. Morda bi jo slišali bolj malo v me-‘ w"'' Cleveland |e napovedal boj jetiki, vsa zdravnica veda Ima obrnjene oil na to mesto v le| akciji Razne drobne novice iz Clevelanda in to okolice ' • Nemčija si je po Cleveland, O. —r Zdravniški šestih mesecev te prilike in gre 7 , center, odkoder bodo vodili pre- na preiskavo z X-žarki. ° " nevnieo iskavo z X-žarki po Greater | Cleve'andu, je bil včeraj uradno odprt. Ta center se imenuje Newton D. Baker Health Cen-lHA|n| J.L.. ter in se nahaja v naši naselbini,. wwjlil 16 UvDlO 1465 E. 55. St. Od tukaj bodo & I _ —— _ razpošiljali edinice, ki bodo z P0llia(|Gl8 S13 I1O{J0 x-žarki preiskavo dajale prosto I Ameriški poročevalec preiskavo vsaki osebi nad 15 let vjdi v Nemčiji že skoro normalno življenje Frankfurt. — Ameriški čas- V soboto ob 8:30 bo darovana, |V cerkvi Marije Vnebovzete ma-^a za pok. Margaret Kandare v | spomin 30-dnevnice njene smrti. Važna seja___ j Podružnica 47 SŽZ opozarja članice, da se v velikem številu | udeleže seje v soboto ob 7:30 zvečer na 8601 Vineyard Ave. j Volitev deiegatinje in druge važ-'ne zadeve bo treba rešiti. Iz tega središča bo razposla- nikarski poročevalec Leacacoš,/'rZe^°ri*^e~,I1 „ p .. Ul? 1•—»> ° <—«* <*•!*! SKI'S? 2K ampak šele na tretjo nedeljo zaradi seje Katoliškega dneva. ............. ....... ......Slika še danes— sla oseba v mesta, kjer se bodo dali ljudje novj mjnu]e vojne v zapadnii lahko preiskati. Vse to bo tra- Ljudje kažejo, da so jalo 6 mesecev in v tem času je .že prebo,eli vojne težkoče se upati, da bo dobila vsaka odra-južive]. y n0Ve rnzmere. Njih Clevelandu priliko,!,.,. - • r . Slika “Triglavske strmine” bo razmere. ................ , . .življenje sicer še vedno ni z ro- , da se da preiskati, če ima v sebi|žami vendar jn H pokazana danes zadnjič v Cleve- kal jetike, ali ne. tlienie in to štele ‘ ” ---------- -------------- Taka preiskava traja samo 5 UVrenko™ industrija je že mmut m ni se treba sleci pri ^ dova, da se nak preiskavi. Urad vam potem po- kot 380j000 ton premoga š je iz,d preiskave, ki pokaze. ce ^ ^ .,)du8trija ste zdravi ali ne. Mobipreiska- 8,000,000 ton kapa- dognala, da .mate v sebi kaj ^ ^ ^ skoro ^ ^ vel. Pomniti je treba, da ima človek dostikrat v sebi kaj jetike, pa tega ne ve in niti zdravnik ne ve, pokaže pa to preiskava z X žarki. še enkrat poudarjamo, da je zastonj. in kmetijstvo je do 80% v predvojnem stanju. Nemški narod v zapadnih kra- landu v Norwood gledišču, 6210 St. Clair Ave. Predstava prične ob 2:30 popoldne. Zvečer bo tudi lep varietni program na odru s pevci, plesalci in godbo. Grand pedi— Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave. nudi te dni lepo izbiro finih Grand kuhinjskih peči. Oglejte si jih, so zares lepe. jih dobiva na dan v hrani 1,900 V bolnišnici— kalorij, kar je skoro že' normal- j Mrs. Frances Perko iz 1092 na prehrana. Ljudje so začeli E- 114. St. je prestala operacijo zopet hraniti denar. Stvari so W Grace bolnišnici na'W. 14. St. sicer še vedno draga, toda gla-|.Stanje se ji boljša ir - - nje. Da se pa ta glavni namen prikrije,pa že dobe kak ničev ali izmišljen razlog, da lastnika za-pro in ga obsodijo. SKUPINO KOM INFORMI-STOV so zopet aretirali v Ljubljani. Pravijo, da so jih spravili nekaj glav živine. Kmet Štefan Krajner ih njegova žena sta tudi utajila nekaj krompirja. Kmeta Mirko in Alojzija Lemež sta utajila, da imata dve posestvi; Zato so prišli vsi pred ljudsko ena je KasŠHB&sas let. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:45 uri iz Zelotovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev Sv. Vida renjško izgovorjavo in povdar-#flo besedo. Na mah spoznaš arjevo mamo, ki se prav po gorenjsko zasmeja in prav po škofjeloško pozdravi. — Pretekli teden smo položili k večnemu pod ključ kakih 40. To so sami 3odiSče v Mariboru, ki jih je cb 10:30 uri in nato na poko- počitku pristnega Gorenjca, dosedanji vneti podpiralci titov- kaznovalo z denarnimi globami po palfšče Kalvarija. j,tva 1150,000 dinarjev, zaplembo vse- V SPLITU V DALMACIJI &a Premoženja in na nekaj let stanujejo po tri, štiri družine Pa recite, da ni v Jugosla- v enem stanovanju. Nove hiše se sicer grade ali zelo počasi tako, da se še nič ne pozna pri stanovanjski krizi. Mleka ni niti za otroke in stare ljudi. Celo ribe ni dobiti na trgu, dasi je morje ob mestu. Vse je namreč v državni upravi in kar se nalovi, gre dalje, neznano kam. Jajce stane na trgu 20 dinarjev, par piščancev pa 800 dinarjev. V SINJU V DALMACIJI so bile sledeče cene ob koncu de- dr. Jeglič izbral za svojega na- viji pod Titom kmet res srečen gospodar svoje zemlje in pridelka in svoboden kot ptič na veji. Ida Brust torek je preminula Ida Franka Miheliča, rojenega 1877 v Nošah pri Brezjah v mošenjski fari. Prav nasproti svetišča Brust, 80 let. Tukaj zapušča brezjanske Matere Božje je sta- Sv. Gregorij V soboto, dne 12. marca bomo zopet praznovali god svetega Gregorija. To je godovni dan našega škofa begunca Dr. Rožmana. Letos praznuje tudi dvajsetletnico odkar ga je nadškof cembra: kilogram krompirja 20 dinarjev, pišče 250 dinarjev, sir 300 dinarjev, maslo 450 dinar- Trlna dan slednika in posvetil za škofa. Mladi škof Gregor je takrat slutil, da mu bo -škofovska služba strašno težka. Kar nekako bal se je je. Mladini, ki mu je viharno čestitala, je kar naravnost Spovedal kako hudo mu je pri sr-I cm. Raje bi bil še naprej pre- -™1 To krijejo zaenkrat iz Kateri “stric” je vta- brata. Pcgreb bo v petek zjutraj ob 8:45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Jerome ob [9:30 uri potem bo pa truplo poslano v Cincinnati, O., ker je poprej živela. Tam jo bodo položili k večnemu počitku. Caroline Živko V sredo zvečer je preminula po dolgi, mučni bolezni; na svojem domu na 11119 E. 171 St., Caroline Živko, rojena Vu-linac, stara 52 let. Tukaj zapušča soproga Anton, hčeri, Mrs. Lillian Vrh, Viplta Ford, sina Daniel, mater Anna Vuli-nac, brate Albert, Emil Anton, sestre Mrs. Antonia Simunic, Mrs; Mairy Goreta v Detroit, Mich., Mrs. Amy Carlson v Ohardon, O., 4 vnuke in veliko mesec, rezerve. knil denar v rezervo, pa ne povedo. Ampak, še tako polna vreča se enkrat izprazni, če se jemlje samo ven, notri pa ne pride nič. čudno, da jim ne prinese propaganda nič. če dobiva hrvaški list v Pittsburghu, ki piše skoro enako, do $40,000 v podobi subvencije na leto, zakaj bi pa P. ne dobivala. Saj ne verjamemo, da bi fantje sami spravljali v žeps če kaj “pade” od tu ali tam. kaplan Orlov in fantovskih odsekov. Pa je z zgledom in besedo prepričeval kako je treba vsako bolečino spremeniti v žar nove, večje ljubezni do Križanega Boga. Naj bi letos škof z zadoščenjem čutil, da je z njim ob Križu vse slovenski narod. Naj bi za vezilo vedel, da je ta narod prekaljen v njegovem nauku in je zato znal obilno bolečino svojo posvetiti z Darovanjem za Boga. V času najhujšega trpljenja, ki je čas škofovanja Dr. Morda pa dela P. luknjo, od. kar je padla po Moskvi, ko je za pisala, da je Moskva zopet' ustrelila kozla.”* Kaj takega nismo bili vajeni čitati v Pfosveti, od kar je Garden za "šefa.” la njegova hiša. Leta 1905 se je poročil z gospodično Cecilijo Pohar. Tudi ona je bila trda, dobra Gorenjka, ki mu je vse življenje zvesto ob strani stala, že doma je pokojni ustanovil solidno kamnoseško podjetje. Leta 1913 pa se je preselil z vso družino, to je s sinom Frankom, Feliksom, in hčerko Cecilijo v Ameriko in se nastanil v St. Cloudu. Pridno je delal, vsi so varčevali, pogumno vztrajali, tako da se je Mihelič polagoma osamosvojil in ustvaril lastno podjetje, ki je postalo vsled solidnosti in točnosti znano daleč naokoli po Ameriki. Istemu poklicu se je posvetil tudi njegov sin, čegar podjetje je pa že na pogled v okras mestu St. Cloudu. Starejši sin .Frank je v Minneapolis RiVEDe najaov^še svetovne vesti WASHINGTON. — Državni tajnik Dean Acheson je izjavil, da je v severno-atlantskem paktu popolnoma jasno določeno,, da bodo podpisnice takoj zgrabile za orožje, čim bi bila er.a izmed njih napadena od katerekoli strani. Vsekako bo pa kongres imel popolno priložnost, da pove kako bo USA reagirala na napad. Acheson je tudi ugotovil, da je krivda Sovjetske Unije, da svet doslej ni prišel še do varnega stanja in miru, da so potrebne take pogodbe, Povedal je tudi, da so se države, ki bodo prve podpisale pogodbo, sporazumele katere države bodo še povabljene, da pristopijo kasneje. Pogodba bo podpisana v začetku aprila. • • ■ * LONDON. — Sovjetska vlada je zahtevala naj se Turčija točno izjavi glede severno atlantskega pakta in pove ali bo ona kasneje pristopila ali ne. Sodijo, da bo sedaj Rusija delala vse mogoče pritiske na razne mediteranske zemlje, da bi preprečila njihov pristop k atlantskemu paktu. Posebno pričakuejo, da bo to pomlad Rusija skušala delati težave Turčiji. *\V Kalifornijo— Poznani gostilničar Frank Mihčič, 7114 St. Clair Ave. se je podal v Kalifornijo k svojemu bratu Antonu. Vrnil se bo nazaj o veliki noči. želimo mu prav veselo bivanje v lepi Kaliforniji. Katoliško ukrajinsko SOUTH BEND, IND. — Unija avtomobilskih delavcev je stopila v stavko pri Studebaker Corp. 1300 delavcev je zapustilo delo sedaj že drugič v enem mesecu. Spor je radi nekega postranskega določila službene pogodbe. sorodnikov. Rojena je bila V ] prezider.t A. U. Comp. že od leta Ivanič Grad na Hivatskem. Tukaj je bivala 63 let. Pogreb bo v soboto popoldne ob 1:00 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. na Highland Park. PAKETE SE VEDNO LAHKO POŠLJETE V DOMOVINO Ker so se raznesele govorice, da je pošta ustavila sprejema-Gregorija Rožmana je ljubezen nje paketov v Evropo, smo po- do Boga in škofa našega največja. Bog živi im nam ohranjaj škofa Gregorija. Naj doživi še vesele in zmagoslavne dni na sedežu ljubljanske škofije. 1937 dalje. Hčerka Cecilija je tudi v Minneapolis v službi pri Partens Machinery Co., druga hčerka Angelca je poročena v St. Cloudu s Paul Edwards, najmlajša Berta je pa še doma. Bodi pokojnemu lahka ameriška zemija. Vsej ugledni družini naše iskreno sožalje. Pogrebno sv. mašo in vse pogrebne obrede je opravil naš novi slovenski duhovnik in stolni kapelnik v St Cloudu Dr. Anton Dolinar. WASHINGTON. — Diplomatski dopisniki poročajo da je češki predsednik Gottwald v nemilosti pri sedanjem zunanjem ministru USSR Višinskem. V času svojega bivanja v Cehoslova-ški se je Višinski prepričal, da je Gottwald preveč neodvisen in trmast in sklenil je, da ga odstrani. Nasvetoval je najprej naj bo Gottwald likvidiran. Zadnja huda zamera je bila, ker je Gottwald kratko malo odklonil, da bi sprejel nazaj v Cehoslovaško vseh 300,000 sudetskih Nemcev ki so jih Cehi poprej izgnali v vzhodno cono Nemčije a sedaj Rusi zahtevajo, da 3e naselijo zopet na češkem. klicali na pošto in vprašali, kako je s to stvarjo. Povedali so nam, da pošta res ne sprejema paketov, toda samo tistih ne, ki so namenjeni v Berlin. Torej paketi v Jugoslavijo gredo še vedno kot dozdaj in poštnina je ista kot doslej. WASHINGTON. — Sovjetski ambasador je zahteval, da USA izpusti sovjetskega državljana Valentina Gubičeva iz zapora. Državni tajnik Acheson je zahtevo odbil in izjavil, da Gubičev ne uživa diplomatske zaščite. ^ BUDAPESTA. — Komunisti krepko nadaljujejo z zapiranjem madžarskih duhovnikov. Dr. Janoi- Fabijan kardinalov arhivar je sedaj obsojen na eno leto ječe, ker je čuval kardinalove dokumente med katerimi so bili tudi taki radi katerih je bil kardinal obsojen. Obsojen je dalje tudi Mikloi Beresztony vodja katoliške akcije, ker ni naznanil oblasti svojega prednika, ki je že poleti bežal iz Madžarske. Dobil je osem mesecev. • * ♦ SPRINGFIELD, ILL. — Legislature države Illinois je odredila, da se more izvesti preiskava o vsem subverizivnem delo- UM JI TUKAJ UOHKO. ZATO Sl PKI VSAKJ PRILIKI SPOMNI-MO NA BmiNCI •-------------O------- semeiusce v Vojne razmere in besno preganjanje od strani sovjetskih oblasti so prisilile mnoge ukrajinske bogoslovce lvovske, .stani-slavske in premiselske škofije, da so se morali s stotinami duhovnikov in desettisoči vernikov umakniti na zapad, posebno v Nemčijo. Po mnogih težavah se je posrečilo ztjrati te in druge bogoslovce na gradu Hirschbre-gu na Bavarskem ter jim otvo-rili zasilno bogoslovno semenišče. Ko je po nekaj mesecih od- tegnila UNRA svojo podporo, se je zavzel zanje sv. oče. Sedaj pa se je preselilo semenišče v Belgijo, kjer je dobilo stalno zavetje avguštinskem samostanu v Calemborgu. Neko holandsko podporno društvo pa ho skrbelo za bogoslovce in njihove profesorje. —Semenišče v Calemborgu in papeški zavod Rutencev (Ukrajincve) sv. Jozafata v Rimu sta edina zavoda, ki skrbita za duhovniški naraščaj ukrajinskega naroda, ki je kakor naš razkropljen po vsem svetu. Precejšen del ukrajinskega naroda je katoliške vere, toda bizantni-skega obreda. Sovjetske oblasti so razpustile ukrajinsko katoliško cerkev ter jo priključile pravoslavni, toda ogromna večina vernikov in duhovnikov je ostala zvesta veri svojih očetov. Od 4,000 duhovnikov je le 42 duho- V kratkem primejo še več vohunov New York. — Časopis N. Y. Herald Tribune piše, da bo FBI vanju na univerzi Chicago in na Roosevelt College, Chicago. Pre- vnikov odpadlo od katoliške Cer- ’ ’ iskovalna komisija mora poročati do 16. maja o svojih'ugotovi- “ .......... tvah. Legislature je postopali zato, ker so visokošolci pokazali svoje simpatije s komunizmom, ko so demonstrirali proti zakonodaji, ki bi zadela komuniste. v kratkem prijela še več oseb, ki so v vladni službi in ki so na sumu, da vohunijo za tujo državo ali države. kve. Šest škofov je bilo deportiranih v Rusijo in podobna usoda je zadela 500 duhovnikov in 1000 redovnih bratov in sester. &|U Ameriška Domovih* MARCH 10, 1949 v vi i Mic-<\ m t movm OH St. Clalr An. (JAUBS^^^C^Edltor) ctanUnd I. Ohio _______Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays__ MARCH m mt m n uw m ta • * 3 4 5 678 9 K) II 12 13 14 5 l6 17 l8 19 20 21 22 23242$ 26 *7**910 31 NAROČNINA Za Zed. driave *8.60 na leto; za pol leta *5.00; za četrt leta *3.00. Za Kanado in aploh za dežele izven Zed. držav *10.00 na leto. Za pol leta *6.00, za 8 mesece *3.50. SUBSCRIPTION RATES United States *8.50 per year; *5.00 for 6 months; *8.00 for 8 months. Canada and all other coon* tries outside United States *10 per year. *6 for 6 months, *8.60 for 3 months. NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE" V AMERIKI Entered as seoomLclass matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 49 Thur., March 10, 1949 Svoboda ali tiranija Ob obsodbi kardinala Mindszenty smo zapjsali, da bo ta mučenik bistveno pospešil razvoj sedanjih dogodkov po-sebej pospešil boj med komunistično tiranijo in svobodoljub-nim svetom naj že bo krščanski ali pa tudi ne. Že kar se je doslej zgodilo, kaže, da je tako. Kardinal Mindzenty je mučenik v očeh vsega sveta. Vsi ljudje se zgražajo nad sodnim postopanjem in policijskim mučenjem kardinala, nad obsodbo in kaznijo. Kardinalov slučaj je pokazal v žareči svetlobi, da danes ne gre za nič manj kot osnovno osebno svobodo človeka ali pa za uničenje vse civilizacije in vseh vrednot na katerih je zgrajena sedanja družba. Kardinalov slučaj je odprl oči tistim, ki so verjeli, da je komunizem v svoji azijatski divji obliki mogoč samo v Rusiji in morda še med slovanskimi narodi, da je neke vrste slovanska nadloga sedanjega časa. Proti temu očitku se je bilo posebno težko boriti vsem protikomunističnim Slovanom. ki so bili prve žrtve komunizma. Le prerad je anglosaški človek poslušal površne pripombe in sodbe, da je komunizem v svoji sedanji totalitarnosti bil mogoč v Rusiji, da je po drugi svetovni vojni nekako naravno bil zmagovit v severnih in južnih slovanskih deželah in državah, da pa je Kralestvo Malakodje \ernin Ul JU4I11I1 SIUVAUSMH utttian m kaj takega sploh nemogoče prt drugih narodih z “višjo" civilizacijo in drugačno naravo. Posebno težko je bilo prepričevati tiste, ki so napolnjeni s protislovanskimi informacijami vidali v komunizmu pred vsem rusko imperialistična silo, ki jo pa naravi drugi Slovani s celim ali vsaj s pol srca podpirajo. Komunisti sami in posebej njihovi sopotniki tu v Ameriki so prispevali k tej nejasnosti. Vse kar se dela v Združenih državah za komunizem, se dela pod zlorabljano firmo Slovanstva. Slovanski so razni “kongresi,” ki so prišli na listo subverzivnih organizacij, slovanski so razni odbori, jugoslovanski so listi, vseslovanska so razna podporna in druga združenja, ki podpirajo komunistične vlade in režime. Na slovanska čustva apelirajo, na narodno žilico udarjajo in z narodnostjo se ponašajo komunisti v svoji propagandi. Na drugi strani z izdajalci Slovanstva žigosajo vsakogar, kj se upa dvigniti glas proti tej največji škodi in sramoti Slovanstva. Med nami Slovenci samimi imamo tipičen primer. Naši nasprotniki itak nimajo prav nikake druge misli kot staro prazno frazo o narodnem naprednjaštvu. Sedaj so se oprijeli komunizma in titizma kot pijan plota. Pod geslom, da moramo biti vsi Slovenci “za svojo narodno vlado’” do-1 vecij j s ma in da je vsak “izdajalec narodne skupnosti,” kdor le upa društvo misliti, da zločin ni zločin, če ga naredi komunist, da barab? * . ni baraba, če je komunist in da tiran ni tiran pa tudi če za tira vse v imenu komunizma. Naša domovina je doživljala to spoznanje, ki ga je svet sedaj posebno jasno videl ob Mindszenty-ju, že: pred petimi in več leti, med drugo svetovno vojno, ko je bila med dvema totalitarizmoma vklenjena in teptana. Takrat, ko so nacisti okupirali Slovenijo, so jo napadli komunisti. Mučeniki kakršni sedaj padajo po Madžarski in drugod so padali po Sloveniji, ko je padel Dr. Marko Natlače'n, ko je padel Dr. Lambert Ehrlich, ko so padali župani in duhovniki, fantje in mladeniči z visokih šol, dekleta in žene po Sloveniji. Slovenija je imela samo to nesrečo, da je bila v svojem protikomunističnem razvoju za pet let najmanj prezgodaj za ostali svet in da je bilo njeno mučeništvo med grmenjem topov druge svetovne vojne, ko se kriki umirajočih niso slišali posebno iz majhne Slovenije ne. Je pa toliko večje odlikovanje za naš narod in njegove vzgojitelje, da so bili takoj na jasnem pri čem da so, ko drugim narodom mora šele vedno nova gora krivice osvetljevati pojme in spoznanja. Od tistih ranih let druge svetovne vojne smo mi opozarjali ameriške Slovence naj vedo, da sta na Slovenijo navalila kar naenkrat dva totalitarizma. Nacisti so bili ofici-jelni okupatorji, komunisti so bili njeni zavojevači. Proti nacistom se je boril tedanji svoboden svet, komuniste je isti svet slepo, blazno podpiral in negoval. Nacizem je bil poražen, komunizem je bil začasno zmagovit in bilo je tre,ba pet let po vojni, da svet vidi kar je takrat videla mala Slovenija, da je namreč komunizem večje zlo kakor pa je bil rta cizem. Pa je vendar tako. Danes vsak ve da je tako. Takrat se je naš narod boril proti temu večjemu in hujšemu zlu praznih rok proti neumnemu in napačnemu stališču vsega sveta. Takrat so bili slovenski borci “izdajalci,” takrat so bili izdajalci vsi nje-hovi prijatelji, takrat je bil zločinec naš škof Dr. Gregori. Rožman, ki nič drugega delal kot je delal nekaj let kardinal Mindszenty, takrat je bila obsojena vsa slovenska katoliška javnost, danes je katoliška cerkev v jdružbi vseh drugih predstavnikov verstev na skupnem stališču za proti ko Mjeje Malakocije Malakocija ima jako naturae meje. Skoro okolik i oko-lik je ločena od drugoga sveta z vodov. To so tisti bereki, kak jih je kre Mure od Radgone do Legrada vse puno. Zvekšega so na levom bregi Mure. Ti bereki imajo svojo zgodovino. Kak dnesden, tak je Mura že od nekda delala velko škodo. Njena voda spodjeda bregove struge i notri meče oratjo zemljo i lepe loge. Pa če bi struga bila ešče vednaka. Liki hodila je semtam i delala vijuge kak kakša velka kača. Tam, kde se je struga zavinola, je voda najbole notri česala rodovitno pole. Vsa prekmurska zemlja je bila nekda lastnina Dolnje-lendavskih i Gornjelendavskih grofov. Meja njihovoga posestva je bila kre ednoga kraja Mura. I so bili huncvotje tej grofje. Svojim berošom so zapovedali, ka si naj vzamejo po vesnicaj pomoč pri kmetaj i naj napravijo kre vode nasipe, skopajo jarke v to formo, ka porinejo tok Mure proti štajer-skomi pa medžimurskomi bregi. Tak so tudi napravili. Mura je dobila novo strugo. Stare struge so ostale z mirnov vodov nastali so tak dendenešnji bereki na levom kraji Mure. Sčasoma je začno rasti v tej berekaj šar i trstje. Tak smo dobili v tej berekaj paradiž za vodno rastlinstvo, za čaplje, divje reče, kokoške, popeke i liske. Voda je puna rib — ščuke, krapi, prdaši, piškori i ešče dosta drugi. Zemlja med temi bereki je nešterna jako rodovitna i se obdelavlje, v drugi vijugaj je pa log eli senožati. ■ Najrazličnejša imena onosijo tej od berekov zaokroženi falati zemlje; Meka, Log, Laze, Jou-šje, Meksika, Kroščič. Eden takši berek se začne pri Kelen-čovoj hiži na Dolnjoj Bistrici pa se vleče najprle okolik celoga Bednjaja, nato opet okolik Krošča, te pa zaokroži Malako-cijo. Berek ide okolik Malakocije kak velka zanka tak ka je tam, kde se po suhom ide notri, sčista vozko. Sto je močen, bi lehko kamen vrgeo od ednoga brega bereka do drugoga na tom mesti. Malakocija je obdelana rodovitna zemlja. Samo po vratnicaj kre bereka proti Kroščiči i tam proti Laštatam je nekaj jošja, kre južnoga bereka pa nekaj jesenov i dva hrasta. Sredi Makalocije stoji edna edina hiža. Gospodar te hiže so Malakočki Gjura. Najbližiša ves je Dolnja Bistrica. Če je ne prevelko blato, te zlehka prideš v pou vuri tja. Na Gi-bino je malo dele, drugo pa to, ka je trbej na Gibino prek CHICAGO Umrli so preminočo nedelo večer (6. marc.) naš rojak iz Cerensovec Mr. John Škerget. Bili so že dugo betežni na notri-šnjem betegi. Dosegnoli so starost 65 let. Sprevod de dnes (četrtek) ob 9 iz zavoda Pavlak. Škerget so prišli iz krpja let* 1910 i so potlej ne bili več doma. Zapuščajo ženo i hči Marico, štera je že oženjena. Na sprevod sta prišli snočkar iz Clevelanda Mrs. Verona Francis z vnukicov Sabininov Ančikov. Vsemi rodi naše sožalje, pokoj-nomi Johniji pa želemo večni mir pri Bogi! IiralU ucie, uiugv j—•» — ------------------------ * broda. Kolna pot drži z Dolnje Bistrice wpo Hancove hiže do gibinskoga broda na MUri, Tam kde, pride ta pot do bereka pri Logi, se odcepi ol nje pot v Malakocijo do Gjurove hiže. K meši Gjurovi hodijo v Čerensovee. Bo suhom se pjide .prek po Bi8trie.il Jfcnm jlta so se Gjurovi ob .nadelaj s svojov ladjov pošiknoli prek bereka v Krošič in t|im sp mimo go-spodskih jagnjedov dosta prle prišli v cerkev. Ladjo so blizu Grabe privezali za joso i zaklenoli. Po meši so se ponnoli z ladjov opet nazaj v svoje kraljestvo Malakocije. (Drgoč dele.) STARI KRAJ Dokležovje. Meseca febru-ara je umrl posestnik Balaž Kavaš, rodom iz Odranec. Zdravje si je pokvaro že v prvom boji. Zapušča sina i ženo. Blaž je brat Tunija i Matjaža Kavaša v Clevelandi. Obema našima rojakoma izražamo iskreno sožalje. V staram kraji je ešče sestra iz njihove družine. Pokojnimi Ba laži želemo večni pokoj! Kak kupujemo i odavljemo. (Iz ednoga pisma): Tu ne mogoče skoro hikaj kupiti. Zdaj smo za Jožeka dobili stari kaput pa stare hlače. Dali smo 16 kg mele i ešče peneze. Pa če bi ešče bar malo po vred-nom bilo. Da je pa ne imeo nikaj. V zadrugi se moraš svaditi prle kak dobiš 2 eli 3 metre platna. Na tri mesece pride za celo vas, štera ima 150 hiž, 70 metrov platna. Tak si ne mogoče na edno leto nanč edne blazine kupiti. Prositi pa trbej kak če bi za k Šenki bilo. Imamo ednoga duhovnika za našo faro. Ve so vfl-ki siromak. Zdaj, kda ste nam poslali pak, smo jim dali eden glavnik i se lepo zahvalijo na njem. CLEVELAND ment sv. firme sta prijela Ker-Druatvo »v. števana je imelo manovEdi, 11 let star (kuma je bio Mr. Raymond Striener) i preminočo nedelo svojo redno sejo v cerkveni dvorani na E. 40. Predsednik Pintarič je za-prisegeo na toj seji člana nad-zornoga odbora Mr. Valenta Kovačiča i Mr. Steve Korena. Tajnica je prečtela okrožnico glavnoga duhovnoga vodjo Jednote zavolo vuzemske spovedi i sv. obhajila, števanovo ma in aa je vsag lzaajaiec naroane snupnosu, itaor ie upa | društvo bo imelo skupno sv. misliti, da zločin ni zločin, če ga naredi komunist, da baraba obhajilo vkup s Pavlovim dru-ni hn ra ha f-i- ip knmunict in ds tiran ni tiran na tildi če 7a- ^tvon-1 Den se bo pravočasno naznano. Blagajnik je po-dao poročilo izdatkov i dohod kov zadnje veselice društva (30. januara). Čisti dobiček znaša *89.75. Firma je bila v nedelo G. marciuša v cerkvi sv. Pavla na E. 40, kama spada največ prekmurski Slovencov. Zakra- Zmaga naše pesmi na Venček Borovič (kuma Mr. Geza Kocet).; Vsega je bilo te večer pri firmi v toj cerkvi nekaj prek 50 firmancov. V Florido so si šli iskat zdravja Mr. Frank Rožman Želemo, ka bi se kak najbole pozdravili. Iz čikage se je povrno v Cleveland Mr. John Hodnik. Opet je zaposleni pri svojem prejšnjem gospodari. Vsem čika-škim prijatelom i znancom se lepo zahvali za vse prijaznosti i vse lepo pozdravlja. Sprevod na dom pripelanoga »oldaka Alberta Pintariča se je zvršo preminočo soboto ob velkoj udeležbi znancov i prijatelov, z rožami, venci j molitvami. 4- munistični nevarnosti. Takrat je bil slovenski narod sam, danes je on žrtev a ves svet ve, da je bilo stališče, ki so takrat Slovenci s svojo krvjo branili, edino pravilno. Novi val preganjanja vere in cerkve je; prepričal svet, da res ne gre le za katoliško Cerkev, še manj za kake njene politične posebnostne interese ampak, da gre za svobodo, enostavno osnovno svobodo človeka, vseh ljudi, vseh narodov in vseh kontinentov. Kardinal ni Slovan, protestantski duhovniki, ki sede v bolgarskih komunističnih ječah, niso Slovani, preganjani časnikarji, ki jih izganjajo iz sovjetskega imperija niso Slovani. Ne gre; torej za neko slovansko nevarnost, gre za zlo, ki je občečloveško, gre za najhujšo osnovno zmoto in hudobijo, ki so jo tujci presadili na slovansko tlo najprej a sedaj gredo z njo med vse ljudi in nad vse narode. Ne gre tudi za spor med Cerkvijo in državo. Samo zato, ker je Cerkev v splošnem zasužnjenju zadnje pribežališče vseh vrednot na katerih sloni zgradba človeških svoboščin, zadnje zatočišče civiliziranega človeka pod tiranijo, < pravljične viie. ne vem, ce zato je Cerkev tarča napadov, zato je njenih največ muče-jv New Yorku v največjem gle-nijcov, zato so .katoliški narodi najbolj prizadeti. ! dališču kaj boljše nastopajo. Kakor so st' največji možje vseh časov borili proti tira- fantje in možje: vse zlikano, nom in ostali veliki svetilniki človeške zgodovine in kultu- vse kot ^ škatljice. Le diri-re, tako sedaj zastonj vpijejo trinogi da so izdajalci tisti, ki gent p- 0diI° ni ime.'fraka in s,e za svobodo človeka in Boga bore. Borci za osnovno pra- Pdšterkanega ovratnika — na-Vp in božji jjn moralni žakon so primer in vzvišen zgJed zaje- »topilJe v preprosti halji sv. stobe narodu in .njegovemu dobru. 1 Frančiška. Ko je dvignil ra Willard, Wis!—Pevski koncert je za nami. Samo sanjamo in premišljujemo, da je kaj takega mogoče na Willar-du: tak triumf slovenske pesmi, ko se povsod govori, kako slovenščina umira. V nedeljo 27. februarja zvečer so se valile cele množice ljudstva proti naselbini sv. Družine. Ob 8. uri zvečer je bila dvorana nabito polna. Vse stole smo znosili skupaj, pa je moralo še veliko ljudi stati v dvorani. Skoraj bi bili morali Ribničane poklicati na pomoč, da bi nam dvorano raz tegnili. Naš program so začeli šolski otroci s kratko igro in z narodnim plesom. Vse priznanje zasluži naš nadučitelj, ki je prevzel skrb za otroški program. Mr. Albert Volk je res mojster in zna otroke pripraviti, da je veselje. Kar smejalo se nam je, ko smo gledali ta živžav na odru. Za otroci je nastopil Mr. Arthur Klarich s svojimi Hammond orglami. Naka, kaj takega pa še ne --- prave orgle v dvorani! Kako je to bučalo in grmelo kot v kakšni katedrali! Z velikim zanimanjem je poslušalo staro in mlado. Seveda je Mr. Klarich igral le bolj vesele točke. Do prave veljave so prišle orgle, kakor smo pač mi orgel navajeni — ko je naša organistinja Mrs. Angeline Ruzich zaigrala nanje dve cerkveni točki: “O brezmadežna” in “Hvala večnemu Bogu.” Nato je nastopil pevski zbor. Kak pogled na oder! Ženske so bile oblečene kot kakšne pravljične vile. Ne vem, čo i ^ “Torej fantje, zdaj bomo pisali pa tporočilo ali po naše: ra-port, ki bo naša službena izjava, kaj je doživela naša patrulja na tem pohodu po Koroškem. To se pravi, pisal bom jaz, ki sem bil postavljen čez to patruljo, da ž njo iztaknem sovražnika in če le mogoče, vso pripeljem zopet nazaj k »totni-ji, predno bo petelin trikrat zapel. Dajmo, da bomo zapisali tako, kakor še ni zapisala nobena patrulja v celem tretjem zboru ali koru.” Tako sem govoril fantom in držal svinčnik nad kosom papirja, ki je čakal pripravljen, da prenese naše besede višje postavljenim pred nos. “Če se hočeš zares izkazati, bi jat ipovedal, 'kako naj bo zapisano,” se prvi oglasi naš trobentač Pust. “Če hočeš spisati tako poročilo, da bomo jutri zjutraj vsi škripaj klicani k raportu, potem zapiši Pustove besede,” svetuje naš modri Gutnik. “Torej, Janez Pustov, podaj se v svojo debelo glavo in izrini na dan svoje misli, da jih bo De-bevček postavil na papir.” “Vidiš, Gutnik, ki vedno zafrkavaš, ampak če bi jaz samo zlahka položil pest na tvojo glavo, pa bi se zdrobila v prah in pepel. Kaj res misliš, da ne znam nobene pravdanske povedati. Pa jaz, ki vedno stojim za stotnikom, kadar daje povelja. Jaz in moja trobenta ki nekaj veva in znava. Pa ti boš zabavljal, ,l(i moraš deti pegle-zen v žep, da te sapa ne odopse, • nekoliko- zapleše sem od a.” Ja j sem rekel, da ti govori, kaj pa zdaj opletaš z jezikom, kot bi se brencljev branil. Kislo mleko ti je stopil v glavo in ti možgane skisalo,” mu lepo vrača naKaj Gutnik. “Gmah, pravim,” mirim svojo slabo disciplinirano patruljo. “Bog daj, da bi vas že izročil nazaj stotniji. Pravim, da se, pogovorimo, kako bi poslali lepše poročilo našemu dobremu stotniku, ki, nam je dal, da smo se tako natepežkali kislega mleka in kruha. No, Pust, pa povej kako bi zapisa] ti, ki si prvi v soboto večer pri Kankertu v Šiški, pa zadnji nazaj v vojašnici.” “Bom povedal, če se ne bo zaletaval vame Gutnik,” se kuja Pust. “Le zini bomo videli, če se bo dalo kaj porabiti,” silim v Janeza. ‘)No, pa bom, da ne boste mislili, da ne vem kaj se sika ob takih prilikah. Takole bi jaz zapisal, Debevček, in prizeksam se, da takega raporta naš stotnik še ni bral, še manj pa slišal. Takqle! začni: “Gnadljivi ' ' ko, je nastala velikanska tišina v dvorani, na odru pa je bilo vse kot prikovano. Takoj smo vedeli, da nas pevci ne bodo razočarali, ko so tako disciplinirani. P. Odilo je pevce kar okoli mezinca ovijal. Zadonela je pesem. Spočetka tiho, mirno kot. majhen potoček v travi, potem mogočno kot hahourriik, pa zopet po- naš hauptman! Predno vzamem jaz pero v svojo desno ro. ko . . .” Vsa paturlja se je zapodila v huronski smeh, ko je zaslišala pričetek tega uradnega raporta. v “Kaj se režite, spake!” se jezi Pust. “Kaj je pa narobe s temi besedami, bi rad vedel, če so dobre za mojo Mico, kadar ji skracam tisto pismo, bodo tudi za hauptmana. Moja Mica je za hišno pri samem štacjonšefu v Ljubljani in je strašno študirana. Vselej, kadar ji pišem pismo, če se primeri, da moram na vahto, mi prači, da noben gortnar ne zna tako lepo rožice saditi, kot znam jaz napisati prifelček. Kar je res, je pa res, skoro vso noč me vzame da ga spravim skupaj, ki denem na papir same izbrane besede.” “Kadar ji boš zopet 'pisal, mi daj pismo prečitati, bom videl kaj spackaš skupaj,” ga podraži Gutnik. “Aha, ti bi se rad nekaj naučil od mene, pa se ne boš. Kaj misliš, da sem jaz sluga iz be-cirka, da bom pisal pisma za vso. kompanijo, kali!” “Fantje, tako ne bom nikoli spisali raporta,” ujgotovim kot vrhovni poveljnik tam za mizo. “Veste, kaj, jaz bom poročilo spisal in potem ga bomo pa vsi prebrali in potrdili, ali pa zavrgli.” “Kaj boš pisal po , slovensko?” bi rad vedel Pust. “Kaj se ti blede! Saj vendar veš, da je uradni jezik tajč po-hrusten in da naš stotnik ne razume drugega po naše, kot kak-Snega hudiča bi Se sku- paj več pa že ne. Po nemško bo treba, Pust, po nemško.” "Potem pa napiši, kar hočeš, kaj nas pa vlečeš,” je bil Pustov Janez hud, “saj veš, da že nekoliko razumemo, kadar nas zmivajo v tistem čudnem jeziku, ki ga ne govori po Ljubljani drugi kot visoke mestne gospe in ‘Ikanalčki,” drugače se pa še najbolj razumemo, kadar vzdihnemo iz dna srca:: har-duš!” “Saj bo menda res tako, da bom moral kar sam. Vse sam, vse jaz! Na patruljo sem vas speljal in vodil po pravi poti, ' dva regimenta “janezov” in o-nih od 7. pešpolka smo alarmirali, da vem, da zdaj robantijo in iščejo sovražnika, ki ga ni nikjer, tako fino večerjo sem vam dobil naposodo in zdaj naj pa še izrabim svoje možgane, da bom spisal raport. Seveda, jutri zjutraj bo pa stotnik rekel vsej patrulji: dobro ste opravili, fantje, ste že zakej 1 Pa dobro vem, da ne bo noben od vas stopil naprej in izjavil: veste, gospod stotnik, tisto je vse zasluga kaprola Debevca. Kaj še! Veste, to se bo enkrat nehalo. Kaj sem mar jaz vaša mati, da moram tako skrbeti za vas, šperklape!” “Vidiš, Debevček, saj zato so pa napravili tako, da ti je pod vratom zongavil golobček tiste zvezdice, na vsaki strani po dve. Le piši, le piši, kakor včasih zapojemo:: Birt rajtengo piše ne gremo še od šiše .. . vozjo!” “Daj no, klada, saj bo luč u-gasnila, ki imaš . tak nerodlen ga očetovsko posvari kojno kakor lahen vetrič, po _ tem zopet silno kakor najbes- glas,” ------------------ ,-------- nejši vihar. Kakor je pač ka- Gutnik. "Le začni s pisanjem, zalo in zahtevalo beselilo. Zdaj so bili pevci žalostni, potem zopet veseli in živahni, včasih nagajivi. V pesmi so povedali vse, kar naš človek misli. Naš človek poje in prepeva o vsaki plemeniti stvari. Pa šmo slišali pesem o ve-, selih letnih časih, o pomladi, ’• I ko ptičke pojejo in rožcc cve-(Dalje na 5. strani) Debevček, mi bomo pa vsak eno pokadili ta čas.” In sem začel in spisal poročilo, kakršnega nisem ne prej ne poslej. To, da ni bilo niti ene resnične besede v poročilu, mi najbrže ne bo šteto v greh, ker vojakom so vedno nebesa odprta, so mam rekli stari ljudje. , Bo treba še emkrat nekaj o tem, ne gre drugače. ’ _ / [DVERTISEMENTf AuthorIxed~»nd paid for_by*flth Ward People"for" ted and paid for by .... .... 3rd Stat** Senatorial D: mrd St., Milwaukee 4, Wi Iuued Enrj Th urada jr for the Jugoslav* in Wi*con*ia • Tedenska priloga za Slovence v Wisconsin!! "Let's Get Back to the days of the old Weasel Sack!" —Ssy. CHARLES I. WESLEY All Communications OBZOR PUBLISHING COMPANY am so. sth st. Milwaukee 4. Wl* Tel. Mitchell 5-4373 THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH TEE “AMERICAN HOME” DAILY and he says it often and repeatedly What’s a “weasel sack"? Ask Grandma, she knows! You don’t see many weasel sacks nowadays; somewhere along the road we forgot the virtues of old-fashioned thrift and economy. Especially in government, where common sense is badly needed if prosperity is to endure. CHARLES I. e , ... y , v „ . (današnji številki na dri opet nas klice naša držav- dal svoj glas Math Schiinenzu,'mesyU( naj v lažjih preglei ljanska dolžnost j Njegovega oglasa sicer ne boste Hvcem navedemo njih imen V Milwaukee ih predmestjih našli med današnjimi kandidati, |di tukaj: Tu je pa na pr. stojimo sipet pred volitvami. V torek, IB. marca nas spet kliče naša državljanska dolžnost, da izberemo za naš okraj kandidate, izmed katerih bomo 5. aprila voliti 8 sodnikov 6 šolskih direktorjev in dva državna senatorja. V današnji številki boste našli imena, oz. oglase nekaterih kandidatov, ki se našim volivcem še posebno priporočajo v naklonjenost, da volijo zanje, ko bodo šli v torek na volišče. Za nas Slovence jo vsekakor najbolj važno vprašanje, katerega kandidata naj izberemo za mesto sodnika za novoustanovljeno prometno sodišče didira za drugi novoustanov-'(traffic court), kajti prvič v zgodovini je nam milwauskim Slovencem dana prilika, da dobimo svojega človeka za sodnika v tem, .tako važnem oddelku. Zato gotovo ni nobenega dvoma za nikogar izmed naših volivcev ki ima količkaj narodne zavesti in ponosa v sebi, da ker so stroški njegove kampa- stari sodnik Michael S. Sheri-, nje veliki dovolj že drugje, sli-'d«", ki ponovno kandidira za šali pa ste njegovo priporočilo svoj dolgoletni urad, za okraj-že na slovenskem radio progra-jno sodišče, oddelek št. 1. Dalje mu in je sicer tudi brez tega na- odvetnik Harold J. McGrath, M ša dolžnost, da mu pomagamo;kandidira Iz'a civilno * sod^ače, pridobiti nominacijo z našimijoddelek št. 7. Potem odvetnik glasovi. Ce že za drugega ne, William I. O’Neill, ki kandidi-potrudimo se torej vsaj iz te- hira za Okrožno sodišče, odde-ga vzroka, da bo v torek vsak št. 8, potem odvetnica Irene šel na volišče’in oddal svoj glas F. Gyzinski in odvetnik John za Math Chimenza. Nasloven- J- Kenney, ki oba kandidirata skem radio programu ste culi za otroško sodišče, dalje odvet-tudi priporočila nekaterih dru- n‘k Thomas Fred Baker, ki gih kandidatov, med njimi pri- kandidira za civilno sodišče, od-poročilo našega češkega sobra- delek št. 1 in odvetnik John S. ta Rudolpha Mudrocha ki kan- Barry, ki kandidira za prometno sodišče. Dalje imamo poljem sodni oddelek, za novo še dva kanditata, ki kandi-otroško sodišče (children’s .hirata za nepotekli termin dr-court). Na čelu njegove kam-,zavn<*a senatorja v 3. milwau-panje stoji naš slovenski odvet- 8kem distriktu, Charles /. JFes-nik Alvin Gloyeck. Tudi Mud-|**0-?- hrugega velikega Slovarček šteje med Slovenci iti osta-1lla"*-'eha in prijatelja Sloven-1 imi Slovani v Milwaukee širok cev ter splošno znano osebnost krog osebnih znancev in prija- jv Milwaukee, in drugega Slova-teljev, saj nikdar ne zamudi na poljskega rodu, odvetnika Authorized and paid for by the O’Neill for Circuit ’isconsin Ave., Milwaukee, Wis., Evan C. Schwemer, ijr, Secretary and Treasurer, for which 118.00 has been ID ADVERTISEl ge Club 620 W iirman, Harry C. d ENT: rest Wi Hartwif Wesley STATE SENATOR Unexpired Term 3rd STATE SENATORIAL DISTRICT Srti, Ilk, 11th aid 24th WARDS REPUBLICAN TICKET WILLIAM I. for Judge Club.l or which $25.00; Sheridai *. Wis.. paid for t it., Milwaul JRTISEMENT: Au ittig, Sec’y., 135 d The Obzor. . . . ATTORNEY CARL L. GLAZEWSKI STATE SENATOR ELECT Retain JUDGE MICHAEL S. bo v torek šel na volišče in od- prilike iposetiti eno ali drugo Carl L. GlaZeivshi-ja. No, in za 3rd District—5th - 8th - llth - 24th Wards REPUBLICAN TICKET LAWS ARE pNLY AS GOOD AS THE LAWMAKERS— Elect qualified men . . A COUNT! JUDGE A Record of Proven Ability ADVERTISEMENT; Authorized and paid for by Barry for J.udge of Traffic Club, I. D. Hale, Chairman, 755 N. 16th Street, Milwaukee, Wisconsin, for $17.50 has been paid the Milwaukee Obzor. ELECTION APRIL 5, 1949 HEADQUARTERS: 428 W. WISCONSIN AVE., 2nd Floor. Phone: DAly 8-7817 John s. Associated with the Legal Aid Society for several years after graduation from Marquette University Law School. IRENE F. DEPUTY DISTRICT ATTORNEY GYZINSKI JUDGE Traffic Court No. 2 i ii if JUDGE OF THE CHILDREN’S COURT lie.........Qualified Endorsed officially by the Milwaukee Bar Association Practicing Lawyer for 13 Years Graduate Marquette U. Law School PRIMARY MARCH 15—NO. 4 ON BALLOT PAID ADVERTISEMENT; Authorized and paid for by McGi Reichardt, chairman, 229 Ep Wisconsin Ave.< Milwaukee, V been paid The Milwaukee Obzor. Here’s Your Man! HAROLD J. for Mu-lilwaukee, PAID ADVERT! nicipal Court Clerk < Wis., for which $12.1 Civil Judge—Branch 7 PRIMARY, MARCH IS ELECTION, APRIL 5 Owns The Electric Company QUALIFIED BT EXPERIENCE— 26 Year Service Record, the Past 10 Years as Chief Deputy. A Thorough Knowledge of Every Court and Office Position. EFFICIENT— Has Instituted Time Saving Office and Record Procedures. COURTEOUS— A Policy of Courteous and Considerate Public Service is Always Maintained. 11th on the BALLOT - PRIMARY - TUES., MARCH 15th pv-here are over 60,000 stockholders of The A Electric Company,—47,700 common, 12,700 preferred. Our stockholders are located in all of the 48 states — in cities, villages and on farms. They are a cross-section of America — and include people in all walks of life. There are two-and-one-half times as many common and preferred stockholders in our own home State of Wisconsin as there are in New York. Only about one out of every seven is a New Yorker. One out of every three is a Badger. Yes — the principal ownership of The Electric Company is local. These investors have put theif savings into the securities of a "home company." What do they own ? Their stock gives them ownership of a company which" has electric generating plants, transmission and distribution lines, and other equipment costing $139,000,000. This equipment serves a population of nearly a million people living in Milwaukee County and six adjoining counties. The electric system of The Electric Company is tied in with the systems of its associated companies, Wisconsin Gas and Electric Company andWisconsin-Mich- ___________ igan Power Com- s • Graduate Marquette University, A.B., LL.B. • 26 Yearj’ Experience aa a Trial Lawyer. • Present Special Assistant District Attorney As Present Special Assistant District Attorney. Has Tried Over 4,000 Cases in Municipal Court Before Judge Steffes. 1 Member American Legion. and paid for by Kenney for Judge of the 108 W. Wells St., Milwaukee, Wis., Rudolph F. which $15.00 has been paid the Obzor. 2MENT: Authorized lub Room 471 — nd Treasurer, for PAID ADVERTIJ Children's Court, Forre, Secretary pany. This is advantageous to both investors and customers. It increases efficiency of operation —reduces investment in power plants by pooling power resources and brings customers the advantages of low-cost, large-scale, quantity production. PAID ADVERTISEMENT: N. 50th St., Milwaukee S. kuthorised and ris., for which lid for by Thomas Fr« 0.00 has been paid th< JOHN J. THOMAS FRED BAKER JUDGE of the Children’* Court THE BEST QUAUUFIED BY HI8 FAST EXPERIENCE AND BECORD Primary, March 15 Election, April 5 CIVIL JUDGE BRANCH ONE o Practicing Lawyer 23 Yean o Create Court Conltadence • Experienced - Able - WISCONSIN ELECTRIC POWER COMPANY Družba Hi)sv.Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) » Ustanovljena 29. novembra 1914. Sedež: Joliet, 111. NaSe,geslo: "Vse za vero. dom In narod; vsi za enega, eden za vse. GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK TUSHEK. 716 Rant) St., Jollet, IlUntrfa ”podpredsednik: STEVE J. KOSAR, 2222 No. Major Ave., XJbtoUO ®, I ■ 2. podpredsednik: ANN JERISHA, 668 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: FRANK J. WEDK3. 301 ime St, Jollet, Rl. ssBr.SKggB ffiSTE m£v. ““ Zedinjenih Driavah Severne Amerike Inkorp. v drl Dltosl« 14. mala 11U NADZORNI ODBOB:_________. ANDREW GLAVACH. 1748 W. 21st St. Chicago. DRnols ANNA FRANK, 2843 So. Poteki Rd CMcago 23 111 JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St.. Jollet. Illinois POROTNI ODBOB: JOSEPH PAVLAKOVIOH. 39 Wlnchell St.. Sharpsburg. Pa. MARY KOVAIČ. 2466 So. Avers Ave., Chicago, Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St, Ottawa, 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER, No. Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3. Ohio Do 1. jan. 1949 je DSD Izplačala svojim članom in članicam in njih dedičerit" raznih posmrtnin, poškodhin, bolniških podpor ter drugib izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnovl v vsakem mestu Zdr. držav z ne mani kot 5 člani(caml) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoMan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski odde-lek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se razUtal certifikati, kakor: Whole Ufe. Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viša. Poleg smrtntne izplačuje DSD svojim članom(icam) podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. Mesečna plačila (asesments) so urejena po American Experience tabeli. DSD ie nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuars). Uradni jezik Je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St, Joliet, HI. sredo 1 izgovarja tisti, ki pravi: “Jaz spovedi ne potrebujem, jaz nimam nobenega grehd.” Tak človek greha sploh ne pripoznna. Neki novoposvečeni duhovnik je prišel na svojo prvo službo in ko je prvikrat slišal tak ižgovor, je rekel dotičnemu: “Vi ste ali največji svetnik, ali pa navadni lažnjivec! Izmed vseh svetnikov vemo samo za Marijo, da je bila popolnoma brez greha; in vi pravite, da nimate greha. Potemtakem se vi delate enakega Mariji, ali pa lažete.” ate enakega Mariji, aii pa lazeie. čisto prav mu je povedal. Človek, ki trdi, da nima greha ljane. Najpoznje ta dan mora • v i> _____; i.l.. Tri onarifl TYIPfl nomrop vaalWIn inriiovitl’ flft.pfcll namenoma laže, ali pa govori tako nespamet, ki spada med umobolne. Da vam povem, kar sem sam doživel: Nekoč sem prišel k bolniku, k nekemu slovenskemu pečlarju, ki je živel sam v neki kolibi. Ko sem odprl vrata je takoj udaril v mene tak duh, da nisem vedel, ali bi šel naprej ali nazaj. Z silo sem gazil naprej. Ko sem prišel do bolnika, je bil pogled tak, da sem komaj zabranil, da se ni moja južlna prevrnila. Revež je ležal na postelji, ki je bila črna,kakor peč; rjuh sploh m bilo nobenih. Obleka, ki jo je imel na sebi, ni bila premenjena že cela leta. Po vsem telesu je imel skorjo blata, da se ni več poznalo ali je človek bele ali črne kože. In predno sem mu mogel podeliti sv. olje sem mu moral sam oprati obraz, roke in noge, da sem prišel do kože, ker Cerkev zahteva, da se bolnik mazili po koži in ne po obleki ali po kakem pokrivalu. Ali je moralo biti tako? Ne, predragi. Isti samotar je imel dobre sosede, ki bi bili vse storili zanj, ako bi jim dovolil. Sam sem videl v njegovi sobi polno košaro čistega perila, obleko za postelj in za njega; dobra soseda mu je oprala in prinesla čisto perilo. Ali ta človek se je skozi le-ta tako privadil blatu in nesnagi, da blata sploh več videl ni. Njemu se ni zdelo potrebno, da bi premenil posteljnino ali sam sebe preoblekel. Tudi umil se že dolgo ni, ker je mislil, da je dovolj čist. Ali bo kateri trdil, da je bil ta človek v resnici čist in oskrbljen? Bilo je samo to, da se je ta človek tako privadil blatu, da blata za blato več pripoznal ni. Ravno tako je vsak, ki pravi; “Jaz ne potrebujem spovedi, jaz nimam greha,” v resnici tako zakopan v grehu, da solnca božje milosti več ne vidi; greh se drži njegove duše kakor neločljiva skorja, glas vesti je zadušen, grešnemu živ-Ijenju se je tako privadil, da greha že ne vidi in ne pripozna. Bog se ga usmili! REV. GEORGE KUZMA. namreč vsakdo prijaviti stricu Samu, koliko je zaslužil lansko leto, in če je to več kot $600.00, tudi plačati mu svoj delež davka. Da bo vsak na jasnem, naj podvarimo še enkrat, da mora svoj zaslužek, naj bo že kakršen koli, prijaviti vsakdo, tudi če ta izaslužek ni do-' Joliet Holy Family Society League Teams No. 3 Chicago No. 3 114 f The Joliet Holy Family Society bowling league were hosts to the Chicago bowlers on Feb.1 A. Frank 27th at the Johneke Bowling F. Glavaeh Alleys. The affair was as out- J. Toplak Jr, standing as expected with the IS. Kosar Joliet keglers edging out the J. C. Foys strong Chicago teams. The Chicago Major team did an out- Totals standing job in trouncing the Joliet Major team by a total of Spoštovani gl. odbor Družbe sv. Družine! < Pri pregledovanju svoje pošte sem opazil, da se Vam za brzojavni pbzdrav od 13. redne konvencije v Jolietu, Ul., še nisem zahvalil. Prosim Vas, oprostite mi to zamudo.' Zato se Vam danes tem bolj iz srca zahvaljujem, želim Vam in Vaši Družbi obilen blagoslov božji, ki naj Vas razsvetljuje, podpira in krepi, da bo Vaše nesebično delo za člane Družbe imelo vedno lepe in trajne uspehe. Pozdrav in blagoslov! t GREGORIJ ROŽMAN, škof ljubljanski. jonei te 181 pins. The Joliet Presidents t. Kunstek 116 101: 152 168 139 149 77 150 126 123 172 111 168 157 651 641 731 Number Two won their match as did the Secretaries and * Treasurers. Outstanding bowler of the day was M. Sta-nek who compiled scores of 165, 204 and a neat 213. 'J. Foys also from Chicago hit a 201 game and a series of 550. All in all, the Chicago Majors were all in tap shape and djd very well in topping the Joliet Ma-i ors. The Joliet .Presidents, Secretaries and Treasurers had an easier time taming the Chicago teams. These Chicago teams E, Vranieh M. Schauland E. Subar G. lunik Joliet Secretaries 147 .,!44 OBZOR LOKALNE VESTI (Nadaljevanj« • 2. strani) ming, Anglija, je leta 1726 zbudila veliko senzalcdjo po vsej deželi. Trdila je namreč, da je porodila 12 zajcev. Dva zdravnika sta potrdila, da je to ree. Toda dvorni zdravnik je dvomil, pa je ukazal, da jo pripeljejo v London. Tam so proma-šli, da je navadna sleparita. Aretirali so jo in končno je pri- segel vsote $600.. Seveda vsem tem ne bo treba plačati nobenega davka, ampak prijaviti pa morajo svoj dohodek vseeno, Aretirali so jo in končno je pn-kajti lahko se zgodi, da jim bo zna]ai ^ je znaia spretno do-celo stric Sam še sam kaj pla- biti v poateljo 12 zajcev. Time m.... tke AMERICAN-JUGOSLAV (SLOVENIAN) RADIO HOUR OF MILWAUKEE • ...................... A Program of Classical and davčne prijave, storite to goto- Folk Mune of SI°t,*BWjV0 8, UflCI IZ J©C6. m 122 91 11£ la navada, da so torto raabili Je Pa u®ei iz J«če- iso 174 a. u,. ' • 4 172 151 189 149 Totals 735 675 771 Team No. 4 Članom in članicam Družbe sv. Družine v opomin Kot duhovni vodja Družbe sv. Družine imam dolžnost opomniti vse člane in članice te organizacije, da naj vsi opravijo svojo velikonočno dolžnost. Kot člani katoliške organizacije, imajo'vsi naši udje dolžnost bit praktični katoličani, in tisti, ki ne gre k spovedi in ne prejme sv. obhajilo vsaj enkrat na leto ob določenem času, ni praktičen katoličan. Opraviti velikonočno dolžnost je dolžan vsak kristjan,^ tisti pa, ki je član katoliškega društva ima še ponovno dolžnost to storiti, ker ga vežejo ne samo cerkvene postave, ampak tudi društvena pravila. Določeni čas za prejem velikonočnega sv. obhajila je od prve nedelje v postu pa do praznika sv. Trojice. To je letos od 6. marca pa do 12. junija. Vsak, ki vredno prejme sv. obhajilo med 6. marcem in 12. julijem, je opravil svojo velikonočno dolžnost. Najlepše je v taki naselbini, kjer ima lokalno društvo skupno sv. obhajilo za vse svoje člane in člani pristopijo k Gospodovi mizi kot bratje. Rojaki, ki zanemarjajo spoved in sv. obhajilo, imajo raz ne izgovore, ampak malokateri izgovor je tak, da bi res ka, zalegel. Eden pravi:" Tukaj nimamo slovenskega duhovnika jaz pa angleško ne znam in zato ne grem.” Res je malo težki iti k spovedi v angleščini, takim, ki ne razumejo dobro tegi jezika. Ampak ljudje so preveč boječi, človek, ki zna to liko angleščine, da lahko opravlja svoje delo v tovarni, da s lahko kupi v prodajalni, kar potrebuje, da lahko potuje p deželi, tak ve dovolj, da tudi opravi spoved v angleščini. Spe aa lil vese angiescmc in ojiincuinD e« r------- -r - in mu bo dal odvezo. Kesanje pa zopet moli po svoje. ysak spovednik rad pomaga takemu, ki se hoče izpovedati, pa ne zna jezika. Drugi zopet pravi: “Bolehen sem in nisem mogel v cerkev hodit; zato nisem šel k spovedi.” Tak izgovor je popolnoma brez veljave. Tipti, ki v cerkev ne more, lahko opravi spoved in prejme sv. obhajilo doma. Edino kar je potrebno je to: da pove duhovniku kako je z njim in duhovnik bo z veseljem prišel na dom. Tretje vrste izgovor je pa obžalovanja vreden. S takim se and deserve a hand in every respect. Congratulations to the victors and may our next match be as interesting and en- joyable as the ones in the past. ^ The scores: Teams No. 1 Chicago Majors E. Tomazin 144 180 183 J. Foys 185 164 201 M. Stanek 165 204 213 J. Šinkovec 163 174 176 A. Tcmazin 144 176 133 Totals 801 898 906 Joliet Majors F. lunik 160 131 155 F. Trizna 177 .139 183 J. Danzero 152 173 147 S. Pomykala 165 174 194 G. Paluzzi 147 175 152 Totals 801 792 831 Teams No. 2 Chicago No. 2 Eggsn 138 139 107 , Toplan 128 166 113 , Zulig 127 119 121 Puklavetz 110 95 190 Hozian 126 136 166 Chicago No\ 4 M. Haidinyak M. Lonic J. Tdplock J. Haidinyak F. Glovach Totals 144 138 127 130 155 139 120 125 152 127 129 123 132 121 121 na nevestini glavi. Ce je bil* torta iz mehke tvarine, je že še šlo. * * * Ako bi naš otrok rekel svoji materi: haha, bi ga gotovo na-treskala, ker bi mislila, da se ji .posmehuje. Na Japonskem pa pomeni haha —mati. • * • Prvi ameriški predsednik, ki prvi amerisKi preoseuum, m v »a.,«™, je bil rojen kot ameriški držav- ral v, primarnih volitvah Che- II 1 . 1\T., v.4-1 v. Unri UlIFart, o(-ah .Allot«. 7 9 šprifa. T 7.- 694 663 626 Joliet Vice Presidents , Wedic Wedic Pomykala Totals 144 171 145 148 115 160 188 149 166 135 i posteljo 12 zajcev. • * * Neko zamorsko pleme v Francoski Zapadni Afriki kaznuje tatvino s smrtjo, dočim kaznje morilce jisto malo. Pravijo, da so tatovi nepdbolšljivi, uboj se pa dostikrat pripeti v nagli jezi. Zato pošljejo morilca za eno ali dve leta v izgnanstvo in ko se vrne nazaj gre on ali eden njegovih sorodnikov k enemu izmed sorodnikov ubitega ter živi pri njem, .dokler ni rojen/ otrok. Tako je dano novo živ-ljnje za izgubljenega in vse je pozabljeno. * * * Električni stol je bil predmet najhuših bojev na sodnijah v državi New York. Na 4. junija 1888 so sprejeli postavo, ki je prepovedala usmrčenje na vislicah in dovoljevala isto na elek- “““, — ■>- — --------7 ; — tričnem stolu. Pozneje so do- bseno), obenem pa priložite ček j g poskusom na živalih, ali money order v znesku vsaj -en četrtine vašega davka, ako da je usmrčenje z elektriko trenutno in breiz muk. Proti električnem stolu so nastopili mnogi in ko so nekomu poverili, da napravi električni stol, ni mogel /nikjer kupiti -lesa. Kupiti je moral les v Braziliji. V Auburn ječi so prvega usmrtili 6. avgusta 1890 nekega Willie Kemmlerja, ki se je s ponosom vsedei na stol, ker je bil on prvi človek na svetu, ki bo usmrčen na električnem stolu. IMENIK [SLOVENSKIH IN SLOVENCEM i naklonjenih trgovskih PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE V San Antonio, Texas, je Marcello Martinez napravil prošnjo na državjii oddelek, da bi mu začeli plačevati starostno pokojninio. Star je 118 let in pravi, da bo denar -potreboval, ker bo še dolgo živeli. Sa/mo če bo res. • * • V Indianapolisu, je kandidi- DR. FRANTZ E. C., Dentist, 526 W. National Ave.—Tel. OR 2-1370. PERKO GARAGE & SERVICE STATION, 426 S.. 6 St., tel.: BR 2-3660 ana BR 2-0119.—Sinclair Gasoline and Oils. 153 166 158 145 166 ljan je bil Martin Van Buren, ki je bil rojen 5. decmebra 1782 Vsi štirje predsedniki pred nj im so bili pa rojeni kot angle----r—,. ški podaniki, ker so bili rojeni denem avtu. pred izjavo neodvisnosti. ster Allen Hunt za šerifa. Izvoljen ni bil, pač pa je dobil zapor 2 let, ker se je tekom kampanje vozil okrog v ukra- 723 798 788 The Chicago teams stole the irites. — Their aecordian nd did a fine j°b °I en^ ing, over*the P.A. system : was set up at the alleys, ly fine comments were rd about his excellent style slaying. Chicago—we want to come again. You’ve a By, L. Split.. Lawrence Marshall v Coatbridge, Škotska, je kupil svojemu dekletu umetne zobe. Nekega dne jo je zalotil v družbi z drugim fantom. To ga je tako razjarilo, da je dekletu odprl usta in ji vzel umetne zobe. t * * V Savannah, Ga. je Mrs. Daugherty ukazala aretirati svojega moža, ker jo je pretepel. Toda takoj se je kesala in položila varščino, da so ga ilz- FAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So. 5th St., tel.: OR 2-2156. A. L. ERICKSON MEN’S WEAR — TAILORING 1323 Sooth 16th Street Tel.: ORchard 2-2425 GLOJEK F. A., Attorney, .6227 West Greenfield Ave., tel SPring 4-3414; Res.: 540Q W. Hayes Ave., tel.: MI-5-1728. V Harrismith, Južna Afrkia, si je dal nek domačin pomeriti nove čevlje. Lepi in trpežni s/o bili, toda mekoliko preteam. Pa si je znal kupec pomagati: >A-sekal si je oba mezinca na -iii in čevlje zdaj lahko nosi.' * * * Catrino Lugo je v San Juan Bautista, Kalifornija, nekoliko veselo čutil.' V veselem ralzpo lezenju je sprožil svoj samokres skozi okno dvorane Časa Maria. V dveh sekundah so ga yMJlvsiilia vaiot-uiu, un e« iw< v v. . v-«» - ------ — pustili. Dve uri zatem ga je obkrožili mestni stražniki in ga dala zapet aretirati, ker jo je zopet pretepel. Pa zopet ga je takoj vzela ven. Kako je bilo pa nadalje, poročio ne pove. žbi je navedel, da če bi ga bila $40. Po dolgem spraševanju Totals 629 665 697 Joliet Presidents R. Sengenberger 169 G. Wedic E. Henig R. Welz L. Wedic 164 130 il68 158 134 149 139 132 152 182 146 130 154 141 Totals 789 706 758 “Halt—who goes there?” “Regimental commander.” “All right, Colonel, advance to be recognized.” The colonel, weary after a long ride, alighted and found his way over to the recruit, who then presented arms in the snappiest military style. “You may proceed, sir.” Laboriously the colonel climbed into bis car. Then a thought occured to him. “Who posted you in such a place as this?” “Oh, nobody, sir. I’m just practicing on my own time.” V Sterling, 111. je Albert Martin vložil tožbo za $10,000 proti dvema policajema. V tp- aretirali. Lugo pač ni videl, da so imeli prav .takrat mestni policaji v tisti dvorani svoj banket. ♦ • ♦ Marvin Coulson iz Newport, Ky. je potožil na policiji, da so mu neznanci ukradli iz žepa pet minut prej aretirala, ker je vozil v pijanem stanju, bi se ne bil zaletel v neko trgovino. e * • V Zed. .državah imamo 19,207 kino gledišč, večjih in manjših. • * • V Columbus, Ohio, je Albert French padel Skozi okno 3. HOTZ & MOHAUPT FUBNITUBE COMPANY Furniture — Bun — Cpholatery Ask Us About Our Liberal Terms —Phone: Mitchell 5-3110— 816 West National Avenue PHONE: Mitchell 5-4379 H. C. FISCHER * SONS Wholesale & Retail Dealers in FRESH AND SMOKED FISH 1426-1430 So. Second Street ____________Milwaukee____________ SANITARY SODA WATER CO. 14390 So. 69 St., tel.: GReenfield 6-3620. SPUR Bottling Co., (Soda and Spring Water), 232 W. Bruce St.; tel. MA 8-1152. KOCH RUDOLPH R., Jeweler, 1110 W. National Ave., tel.: MI 5-6653. CITY LIQUOR DISTR., (Frank Ko-she. Prop.). 1229 So. 51st St. — Tel.: MI 5-2660. (Fine Villa Wines.) se je udal, da je bil ukradeni de nar od vsote $43, ki jih je on sam ukrade) nekemu Elmer ju Catronu. * * » /Najstrašnejši ogenj je bil Inoquois gledišču v Chicagu 30. dec. 1903. Gledišče je bilo novo in je veljalo do $1,000,000.-V nadstropja na tla. Nič se n/i silni paniki je našlo smrt 602 pobil, ampak vodstvo hotela za-1 oseb ranjenih je bilo pa nad hteva zdaj od njega odškodni- 1,000. Ogenj je bil pogašen v no za razbito šipo. 1 c * • * M. T. McDonald je bil v ječi v Jefferson City, Mo. Ker.se 15 minutah in je napravil škode samo $20,000. * * * Neka Mary Taft iz Godal- r-r GOOD HOPE CEMETERY S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis. Za cene grobiščem in vse druge informacije pokličite: Mitchell 5,8478 Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališč« gmatiSBa domovini, march io. 1949 V Libijski puščavi t ROMAN tw Z mlačnim glgnimanjejn so kar vam svetujem, pa sami (pogledali ujetniki nenavadno “ce- skusite svojo srečo. Pa tega sto”. Njihova usoda jim je delala skrtri in misli dovolj, zato jim ta sicer zanimivi pojav ni vzbujal posebne radovednosti. vsaj ne 'boste mogli reči, da nisem vsega storil, kar je bilo v moji mioči —.” “Ne razburjam se”, je odgo- Karavana se je obrnila ob.voril polkovnik, pa šele črezne-cesti proti jugu in opotekaj o-J kaj časa in glas se mu je rahlo čih se korakov so nosile trudne Vesel, šiloma se je premagoval. kamele svoje trudne jezdece nesrečni usodi nalproti—. Bližali so se kritičnemu trenutku, ki bi naj zasije odločil življenje a« smrt. In tedaj je “Ampak storiti, kar svetujete vi, bi se reklo, pasti globlje, nego je nam mogoče. — Kar pa mislim da bi se dalo storiti, je tole. Ako hočete, lahko namig- polkovnik Cochrane v strahu in nete tistemu mohamedanskemu pota skrbi za ženske sopotnice duhovnu, tistemu imalahu, Lah- — zase in za svoje tovariše se ni bal toliko — uklonil svoj ponos, kimu jeprepovedoval, se poavetovati z izdajalskim drago-manom, kSIjebil .zlikavec in brez-značajnei, pa bil je orientalec in pgznai je svoje sorojake. Iz-premenil je vero, smel je občevati s derviši, vsaj z vojaki, če že ne toliko s poveljnikoma, — .poslušal in razumel je njihove pogovore, sam je hrepenel po svobodi in po Egiptu —. Vse nič ni pomagalo, nanj se je moral (taniti polkovnik, če je hotel pomagati tovarišem in sebi. Tndo se je boril Cochrajie s v svojim /angleškim ponosom, . preden se je toliko ponižal, da je šel iskat nasveta k takemu človeku, in ko ga je končno vendarle nagovoril ( je njegov glas in je vse njegovo obnašanje kazalo skrajno preziranje in zaničevanje. “Znani so vam ti ljudje, znana »o vam tudi njihova nazi-ranja”, je pravil. “Neobhodno zadržimo za 24 ur. če dotedaj ne pridejo angleške čete, naj se Zgodi z nami, kar hoče, — predaleč bomo od Wadi Halle, da bi pgs došli. Tako računamo mi. Vi pa povejte, kako in s i jih naj zadržimo.” " > je vam moje mnenje”, ko mu namignete, pravim, da smo se začeli zanimati za njegovo vero, da ji nismo nenaklonjeni. — Ne mislim, da bi to bil tako hud prestopek zoper naše versko prepričanje, posebno če upoštevam, v kaki smoli da sedimo, —” je govoril bolj zase ko za Mansur ja in nadaljeval glasneje: “In 1:6 pride, se nekoliko poigramo z njim, kažemo zanimanje, dvomimo, ga popraš ujemo in prosimo pojasnil in tako zavlečemo vse za eden ali dva dni. Ali ne mislite, da bi to šlo? Ali bi ne bilo to najboljše za nas?" “Storite kakor želite! Povedal sem vaim enkrat za vselej, kako mislim o stvari. — Ako hočete, da tako povem malohu, mu bom povedal. Tisti debeli mali človek je, sivo brado ima, na oniie rjavi kameli sedi tam pred nami. Lahko vam še povem, da je na glasu pri svojih ljudeh kot neprekosl j iv misijonar med neverniki, da je še vsa- potebno je, da jih zmotimo in kega izpreobrnil, katerega se je lotil, in da je zelo ponosen na svoje uspehe in na svoje zmožnosti. Ni dvoma, da vam bo skušal ohraniti življenje, ako vidi, da bi vas utegnil pridobiti za Mohameda.” “Povejte mu torej, da amp emnenje”, ^Pravije^ta, postanete, Jmem, da bi naš ZMAGAN A NASE PESMI NA WILLARDU (Nadaljevanja ta t (trtni) tejo; o poletju, ko pšenica zlata dozori, ženjica jo požet’ hiti; o jeseni, ko grozdiček dozori, ki se iz njega vinček na-redi; o zimi, ko prešičke koljemo, klobasice z njih delamo . . . In so pevci zapeli o soncu, ki čez hribček gre, pa o vinski gorici in o hramu, kamor so povabljeni prijatelji, kjer jo udarijo po domače. “Sladko vince piti, to me veseli, dobre volje biti svoje žive dni.” Pe sem o čukovi gostiji je bila tako razposajena, da se je vse krohotalo po dvorani. — Zazvonili so zvonovi in kar mislili smo, da sta naš Mr. Peru šek in “Happy” v turmu, tako imenitno so znali naši pevti posnemati pritrkavanje zvonov. — In so pevci zavriskali s pastirjem na planini, da je odmevalo od devetih gora. Veliko pozornost je zbudila pesem od mlatičev. Pevci so jo podali tako nazorno, da j eten smo kar slišali, kako je zrnje odskakovalo in kako so cepci padali na snopje. — In potem lovska pesem, ki se iz nje skozi in skozi slišijo lovski rogovi, kako je vžgala. Pa ta različnost in sprememba — vedno kako drugače! Saj se nihče ni mogel dolgočasiti! Enkrat so zapeli vsi skupaj, možki in ženske, pa zopet same ženske: Ko ptičica sem pevala, ali ono “Hočeš, hčerka, vzet moža?” Nato spet sami moški, ki so nam zapeli od oranja in od kose, pa od starčka, ki se na palico opira in prot’ nebu ozira. Zapeli so nam naši fantje, kako 3e fantje zbirajo in na vojsko marširajo; in so nam povedali, kako lepo je na deželi, Inter his’ea na samem sto-k T — In nastopil je tudi eden na-|z njim sem se spoznala v Trstu, mater, sestro in brate. In tako šib najmlajših pevcev Sylve-kjer je služil v ameriški armadi, ster Debevec s svojo vlogo,'Jaz sem odšla od doma v Trst kjer je pokazal svoj lepi bas. I radi partizanov, kakor vsak dru 1 LX font, ml H H ITI HflvHlI. ITI Iri ai ia mntanl Lnm nnmnnnL' Ker je fant še mlad in navdu- gi, ki si je mogel kam pomagati, šen, bo na pevskem polju šej Meseca marca 1948 sva se poro-veliko lahko dosegel. 'čila, v Ameriško sem prišla pa Pri zadnji pesmi “Preljubo septembra. Tako sem se rešila veselje” je sedel Mr. Klarich vsega hudega, kajti v Jugosla- zopet za orgle in pela je vsa dvorana znano Slomškovo pe- viji je grozno življenje, vsak dan hujše. Ljudje napopisno trpijo sem, ki išče povsod veselja in od lakote, pomankanje obleke, obuvala in sploh vssga. Poleg ga najde še le takrat, ko pridirja na vaško ledinco med nedolžne otroke. Vsa dvorana je prekipevala veselja. Razumljivo je, da nihče ni hotel iti domov po koncertu. Ostali smo ter se veselili. Le kje ste vse te pesmi dobili? so izpraševali ljudje. In ne samo meni, ravno tako številnim drugim, ki so odšli po svetu, kamor je kdo mogel. Kdor je le mogel uiti, je pustil hišo in zemljo in šel v svet s praznimi rokami, pa srečen, da je rešen vsaj tistega pekla. Meni je dal Bog to srečo, da sem spoznala tega dobrega človeka, ki me je poročil ter me rešil vsega hudega. Naj končam za danes, pa še vsega tega gorja pa ne smejo zi- drugič kaj. Pozdravljeni Vi in niti niti besede. Ako se kdo kaj po!ementa, je takoj velika kazen ali pa celo smrt. Ljudem v Ameriki ni dosti znanega o tem, ker si ljudje ne upajo pisati. Le tisti, ki jim je že vseeno, pišejo resnico. Pa vsi drugi moji znanci od Marice Tomaževe. smo rekli: Nate, tu je zbirka jim morda tukaj niti ne verja- ji. ' , V Pa ho nastojwje sestre Vo- tov okopana, od deklet pove- tej krasni novi domovini. Moj, Verjemite mi, da mi je bilo tudi v vseh poklicih. Zelo iska-zana, od Jezusa požegnana.'možiček je zelo dober in priden, j zelo težko zapustiti naše kraje, ni so mehaniki, elektrikarji vseh vrst, strugarji, strojni ključavničarji, varilci vseh baž, mizarji čevljarji, zidarji, mode-ldrji, aploh vsi poklici. Plače nekaterih poklicev so naravnost siijajne. Earo-mehanik zasluži do 4,000 cr uizerjev mesečno. Kdor se 'pa hoče posvetiti kmetijstvu, je najboljše v državi Goias. Dobi zemljo, mu nare-de hišo, dajo semena, živino in še denarno pod'poro ter “Fordov” traktor in druge stroje! Vse to na odplačilo dvajset let! Cene živi jenskih potrebščin so kot povsod — visoke, pa vendar ne previsoke. Dobi se vsega, kar srce poželi. Vročina ni prehuda in se jo lahko prenaša. Ljudje so zplo dobri in vaakemu radi pomagajo. Gospod urednik! Kako bi imeli vsaj en slovenski list. Radi bi naročili Vaš list, pa ne vemo kako. Prosim Vas, pomagajte nam v tem oiziru. Nič ne vemo, kaj se godi po svetu. Pošte iz domovine ne dobimo nobene. Pisa] sem že na več strani, pa ni odgovora. Naj prejmejo tem potom srčne pozdrave vsi Slovenci raztreseni po Severni in Južni A-meriki kakor tudi oni v mrzli Kanadi, posebno pa ona dekleta, s katerimi smo bifi skupaj v Grohnu ! Mi, brazilski Slovenci, se vedno spominjamo vseh in naše domovine. Družina: Rogali Ivan, čaka postal 172 Campinas Est. Sao Paulo, Brasil. ------o----_ Sovjeti podpirajo neodvisno Macedonijo Atene, Grčija— Pričakujejo, da bosta Moskva in Kominfor-ma (.'porabila tudi Makedonsko nacijonalno gibanje proti Titu in proti Grčiji. Macedonci hočejo imeti svojo neodvisno državo in niso za dovoljni niti s Titovo rešitvijo v okviru Jugoslavije in seveda še veliko manj s po!o-' m Makedoncev S/i “Naša pesem,” ki je izšla pred kratkim prav pri nas na Wil-lardu. Prav vse pesmi smo peli iz te zbirke. Prav, da so te pesmi izdane, so rekli ljudje, naj imajo tudi po drugih slovenskih naselbinah tak pri-vačer in pevski užitek, kot smo ga imeli pri nas na Willarlu v nedeljo 27. februarja. Faran. Slika jz Titovine Naš zastopnik John Pelhan, Houston, Pa. je prejel od svoje sosede v starem kraju, Marice Tomaževe, naslednje zanimivo pismo. M®rica je prišla prošlo leto iz Trsta in je sedaj poročena v Ameriki. Torej piše prav tako, kot je videla položaj naroda doma pred nekaj meseci. Pismo se glasi: East Point, Ga. — Spoštovani Mr. Pelhan! Doseglo me je1 zopet Vaše nepričakovano pismo, katerega sem bila jako vesela. Najprej naj Vam povem, da sem tukaj prav zadovoljna in vesela v mejo. V času borbe je bilo grozno, dosti naših ljudi je bilo pobitih. Nekaj od Italijanov, nekaj od Nemcev, prav malo od domobrancev, največ pa od partizanov. Ti so bili najslabši in naj-hujši, kot zverine. Vsega Vam ne morem popisati, ker bi bila debela knjiga. Enkrat nameravam iti, v Cleveland, da obiščem teto in takrat bom obiskala tudi Vas in druge moje vaščane. Moja mirna mi je pisala o Mihcovi Micki in o Tončkovih. Tem želim povedati, kdo in kako so ubili njih brata Ludvika. Pa še dosti drugega boste zvedeli, pa vse tako, kot se je v resnici zgodilo. Oni ne smejo kaj takega pisati. Dobro je, da boste zvedeli vso resnico, da ne boste verjeli propagandi, ki jo delajo nekateri tukaj. Iz Vašega pisma razvidim, da Vam je že precej znano o naši ubogi in tepeni Jugoslaviji. Tam je sin čez očeta, oče čez sina, eden vleče na eno, drugi na drugo stran. Ljudje pravijo, da bo kmalu 3odni dan in molijo, da kaj kmalu prišlo do vojske, padejo, saj na ta način Pismo iz Anglije _____ • Rochdale. — Sporočam Vam, da se sedaj ne nahajam več v Huntingdonu, ampak v Roch-dal, 'kjer je nas Slovencev okrog 10, ki pridemo večkrat skupaj. Za dosedanje p o š iljanje Ameriške Domovine sem Vam zelo hvaležen, ker je to edini list, ki stoji trdno na krščanskih načlih in stalno zagovarja težnje beguncev. In piše Objektivno kakšno je bilo in kakšno je sedaj stanje v naši stari domovini. Ob priliki, kadar mi bo bolj čas dopuščal mogoče ntpišen kasen članek, kako žive naši begunci m izseljenci tu v Angliji. Ko dobimo Ameriško domovino gre iz irok v roke, ker vsak si želi domače tiskane besede, posebno pa še v tujini, ker je človek že itak osamljen, mu je časopis v domačem jeziku velika tolažba. Moj novi naslov; Frank Košir, 5 Thistle Place Off Yorkshire Street, . Rochdale, Lancs., England Sicer zelo težko prosim, še za nadaljno pošiljanje, ker ne moremo od tokaj plačati naročni-Ujpam, pa, da se mogoče i vam ga. Če postanete, |mem, da bi naš di kar sem »postal jaz, pridete go- odobrava] moj 'korak, --------pa tovo’živi v Kartum, če pa ne- mrtev, je siromak, in mistlim, ne boste (zapustili živi današnje- da smemo poskusiti— .Pojdite ga Opoldanskega taborišča - Polkovnikov orlovski nos se je te svojo Stvar dobro, bomo po- za par stopinj dvignil in jezna rdečica mu je zalila ca. Molče je jezdil nekaj časa. Občutljiv človek je bil, posebno glede svojih naziranj o moški Časti in poštenju. In dogodki zadnjih ur so še povečali njegovo razdraženost. Precej časa je trajalo, da je spet za- v 1 * čel. “Pustimo to na stran!” j e dejal končno z mirnim glasom, ki se mu.je pa culo, da se hu do premaguje. “Nekatere stva-. ri so mogoče —, druge pa ne. in kar vi svetujete, je nemogoče.” zali, kar se je zgodilo. —».Ufi-upadla li- mogrede, ali je Tippy Tilly povedal kaj novega?” ‘1Nle, gospod! Svoje ljudi drži skupaj, sicer pa ne ve, kako in kedaj bi nam pomagal.” “Tudi jaz ne vem —. Dobro, ždite k molahu, jaz pa povem tovarišem, kaj sva se domenila. Ujetniki so bili zadovoljni s polkovnikovim načrtom, le gospodična Adams je trmoglavo ugovarjala in se za nobeno ceno ni dala pregovoriti, da bi na kakršenkoli način kazala zanimanje za Mohamedovo vero. Mislim da sem že prestara”, “Zadostuje, da navidezno iz- je pravila, “da bi klonila kole- pramenite vero “Dovolj!” ga je polkovnik rezko prekinil. Mansur je iznova skomignil Z rameni. “Čemu me pa poprašujete za evdt, ako vas razburjajo moji odj»»vori! Ako nočete storiti, •O.VOO MT . VITAMINS? SrJKbSS l PAY »mi muni okus ' i Oa*A-Oay (bod) MM- t&sg&t CvmIm • rm.4m$ k njemu, iMansur, in če opravi- no pred Balom. Vse življenje sem bila srečna v svoji veri, pa bi anj na stara leta molila tistega Mabameta, ali kako se mu že pravi —. Ne, tega ne storim ■!” Največ, kar je obljubila, je bilo, da ne bo nasprotovala in da se ne bo vmešavala v [pogovore in pogajanja z molahom. “In kdo se naj pogaja z njim?” je vprašal Fardet, ko so jezdili naprej in se posvetovali. “Skrajno važno je, da se pogajanja vrše kolikormogoče naravno in neprisiljeno, kajti če bo le malo opazil in sumil, da ga vlečemo za nos, ne bo hotel nobene besede več izpregovoriti nami in vse 'bo izgubljeno!” “Cochrane mislim bi naj vodi] pogajanja, on je prvi stavil predlog", je svetoval Belmont. “Oprostite!" je ugovarjal Fardet. “Ne da bi rekel žal besedo zoper našega zaslužnega prijatelja, ampak to pa tudi ni mogoče, da bi bil eden človek sposoben za vsako reč. V*e se bo razdrlo, če on začne. Mohamedanski duhoven bo videl polkovniku skozi dušo —.” ker Mary j‘e Mrs. Staut, Margyl pa je Mrs. Jeras — ampak sestre so pa še vedno in Volov-i Škove hčerke bodo tudi vedno j ostale. Zapele so nam triglas-no: Svetlo sonce se je skrilo. Potem so nastopili Volovškovi bratje: Joe, Al, Johnny in William in so povedali, da ima njihov očka dva konjička. Od usmiljene Urške so pa zapeli 'ratje Volovski in njehove sestre skupaj. Pri “puf” se je vsa dvorana smejala. Vmes je bilo tudi par solospevov. Nekatere starejše je globoko zadelo, ko je p. Odilo pel: “Kamen, še ta kamen v vodi se obrne, le mladost se moja nikdar več ne vrne!” Pa nas je zopet razveselil isti pevec, ko je pel od vinske trte, ki pozimi spi, polet’ cveti, v jeseni sodčka napolni, ki je od fan- hu pred viado. Jaz sovražim I tej priliki bom vsakega, ki se žene za tisti ne-lta SV0J M« Pri Vaa' Miss Margaret Truman, hčerka našega predsednika, se je odločila, da se bo še naprej držala svoje pevske ka-rjjfffi. Po študiju in pevski tnningi preteklo poletje v New Yorku pričakuje, da bo šla na koncertno two jeseni t. I. ali igodaj prihodnje leto. srečni komunistični režim. Tja naj gre in naj sam okusi, pred-no zine eno besedo. Oh, le naj gredo tje, ako želijo videti Titov raj! Saj je bilo prav tako okrog Gorice in tam okrog, da so nekateri noreli za Tita in gledali čez mejo v Jugoslavijo k Titu. Kričali so, da ima Tito veliko dela in kruha. Ko jih je pa prevzel Tito, ni bilo še niti en teden, ko so spoznali, kaj da je Tito. Pa so vsi nazaj ušli in preklinjali Tita, ki jih je nagnal na udarniško delo lačne. To naj bi poskusili tudi tisti v Ameriki, ki so presiti belega kruha in ne vedo, kaj imajo. Naj gredo tje, da ne bo prišla pošast ponje sem. Nesrečna je zemlja, kamor stopi tak komunistični režim. Sedaj v teh raamerah pa Bog Varni stotero povrni. Z odličnim spoštovanjem, Fr. Košir. Glas iz Brazilije Izdelujejo umetne cvetlice. - Pohabljeni bivši vojaki, ki so nastanjeni v New Jersey domu za pohabljene bivše vojake v Menlo Parku, izdelujejo umetne cvetke, kakršne prodajajo potem veterani v tednu SporiSnskega dne. Z denarjem, ki ga pri tem dobe potem podpirajo potrebne veterane in njih družine. Campinas, Brazil. — Gospod urednik! Ne hudujte se nad menoj, ko prejmete tole pisemce iz dežele Brazilije. .Tudi v ta dfel zemlejske oble je vrgla kruta ušoda delce našega naroda. Boiba, ki smo jo vodili proti komunizmu, temu svetovnemu zlu, je krivda da so morali v ta del zemlje. Nas Slovncev ni šlo veliko v Brazilijo. Vožnja je trajala točno petnajst dni, da smo prispeli' iz Bremena v Rio de Je-niero. Tu smo se izkrcali na lepi otok z imenom “liha das Flores.” Ti so nam dali tudi denar in sicer Cr. $186.00 na osebo. Jz tega otoka so nas prepeljali v emigracijsko taborišče v Čampo Limpo. Imeli smo povsod dobro in zadostno hrano lepa stanovanja. Tudi se mora priznati emigracijskim oblastem zelo obzirno postopanje z nami brezdomci. Pa naj bi to bilo pri iskanju službe ali drugih zadevah. Imeli smo 'prosto vožnjo po železnici, skoro bi rekel, neomejeno na vse strani. Pohvalno pa naj bi bilo tudi to, da se ni nikogar sililo. Vsak je šel v službo v onem poklicu kar je bil, čeprav je bil od konzula sprejet za poljedelstvo. Res, svobodno in demokratično! Tudi moram omeniti, da ni nihče gonil ljudi, da morajo takoj na delo. Nekateri so bili po dva do tri mesece v taborišču! Tu sem, v mesto Campinas, nas je došlo 22 Slovencev raznih poklicev. Mesto je lepo, čisto in ima prebivalstva približno kot naša Ljubljana. Delo dcibiti je lahka zadeva. dosti vpliva na makedonski narodni odbor. Vsa štiri leta po drugi svetovni vojni je ta odbor podpisal Titovo politiko. Sedaj objavlja komunistični tajni ra-dijo' na Balkanu, da se bo makedonski narodni odbor sestal tekom aprila in zahteval neodvisno makedonsko republiko, ki naj bi imela ozemlje sedanje jugoslovanske, bolgarske in grške Makedonije. Pomagajte Ameriki, kupujte Vtetoru honde in znamke. DELO DOBIJO žensko se sprejme za splošna hišna dela, en dan v tednu. Pokličite med 10. dop. in opoldne LI 5629. (49) HALI OGLASI ' Stanovanje iščejo Mlad slovenski par bi rad dobil 4 neopremljene sobe s kopalnico. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 5833. -(50) MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST. TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. RE-NU AUTO BODY CO. Popravimo vas avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderle. Welding. JOHN J. POZNIK GLenville 3830 >82 Eaat 152nd Stre«« I Povsod ga je lahko dobiti in to FURNEZE NA PLIN INŠTALIRAMO! Pokličite za preračun zastonj BO 7710 Beto Htg. & Plbfc Co. U. ,.illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllW IVAN JONTEZ: PRISELJENCI Povest iz kanadskega življenja Iprogi, potem na desno, še četrt 1 milje, pa bosta ugledala glavno kempo, kjer se nahajajo uradi kompanije; tako jima je povedali. Drugi dan zjutraj sta bila Janez in Miha v Winnipegu, provinca Manitoba. Ker je njun vlak odpeljal dalje šele zvečer in ker je Tomaž pisal Mihi, naj si kupi če le mogoče, p:it:obno orodje v Winnipegu, kajti v kermpi da je vse mnogo dražje, sta se Janez in Miha podala v mesto ter zavila v šeslnadstropno Eatonovo de-partmentno trgovino, ki ima svoje podružnice v vseh večjih kanadskih mestih. Janez, ki se je že na cesti čudil velikim stavbam, vozovom cestne železnice, ki so se mu videli v primeri z ljubljanskimi pravi orjaki, mnogim avtomobilom, ki so jih bile polne ceste in drugim stvarem, ki ;so mu bile popolnoma nove, je odprl usta na stežaj v začudenju. ‘ Praviš, da je vse to ena sama trgovina?” se je obrnil k Mihu, ki je bil že enkrat v Win- lje. nipegu ter je Janelau odvažno pojasnjeval to in ono. 1V vseh šestih nadstropjih?" “Seveda. Pa to še nt naj- ker se je dobro spominjal, kot sta hodila, je brez večjih nezgod našel kolodvor in Miho. Miha se je razveseli! in raz-jezil obenem. “Da bi te koklja brcnila, zijalo zijalasto!” ga je nahrulil. “Človek ti zabičuje, da malo manj zijaj in bolj ipazi, da se ne Ibi izgubil, ti, zlomek zabiti, pa nalašč še bolj aijaš ter se mi izgubiš! Le kako si prišel sem sam?” i/ij nnjjuiirc jivvii Oba, Janez in Miha, ata bila | precej težko otovorjena. Janez je vlekel s seboj tri kovčege, dveh obleko in druge drob- se bova še zredila. Kaj praviš?” milj naporne poti .Miha ga je nejevoljno pogledal, "Salamenski zelenec!” se je jezil po tihem, pritajena pa ga je (»pomnil: “Molči, kaj ne.v Dobro uro sta Janez in Miha'veš, da tukaj pri jedi ne smeš n j arije, v enem harmoniko; le-korakala po zaanežni progi in1 gojvoriti! Kaj ne vidiš, kako šeni kovčeg b harmoniko in več-sopihala ipod svojimi tovori, vsi molče jedo?!” p red n o sta na desni skozi široko "Kaj morem jaz zato, če sem zaseko ugledala kopico lesenih zašel med same mutce!” je ne-poslepij: tretjo postajo na svo- voljno godrnjal. "Naj le moljem potu v pragozd. Miha je čijo, če se jim dopada, ampak takoj, ko sta dospela tja, vsto- jaz že ne bom! .Solit se pojte pil v leseno 'bajto, ki je imela nad vrati napis “Office,” Janez pa je ostal zunaj ter z zanimanj em opazoval mlado žensko, ki si je dala nekaj oprhviti pred nasproti stoječo hišo, ne da pri tem slutil, da je to zadnja zobka, ki mp je prišla pred oči za nedoločen čas. Kmalu nato je zazvonilo k večerji. V obednici, ki je bila obenem kuhinja, j e bilo zbranih za dolgo mizo kakih, petnajst “Prav lahko!” se je odrezal možakov trdih, grobih obraznih Janez, ki si tovariševih besed ni p0t;eZ) se jim je že 'po vide-kar nič k srcu vzel. “Skozi vra- zu poznalo, da so privajeni tr- vjsi skuipaj! Taki pustjaki! Še te‘k me bo minil med vami!” Vendar ga tek ni izapustil in ko ni dobil odgovora od Mihe, ki se je v sobi jezil na zelenca zelenega, ki si ne da nič dopovedati, se je s podvojeno vnemo polotil večerje ter se znosil nad jedili na mizi. 4. Zjutraj drugega dne po zajtrku sta fanta , odrinila dalje. Pred njima je ležalo še deset jega, v katerem je imel obleko, je zvezal skuipaj ter si ju tako naprtil nase; manjšega, v katerem je imel perilo injiekaj drobnjarij, med drugim tudi nekaj pisem in fotografij nekdanjih ljubic in Marice, je nesel v roki. Miha je imel samo en kovček, toda ta je bil velik in nerodlem; ipa tudi težak, kajti v njem je imel med drugo robo tudi dve sekiri in drugo orodje, ki si ga je bil nakupil V Winnipegu. Nekaj časa je Miha nosil svoj kovček v roki, kmalu pa si je odrezal močno gorjačo, jo vtaknil skozi ročaj kovčega ter si ga naprtil na pleča. Tako je lažje nosil. ta sem prišel na cesto in po cesti semle.’” “Hm, dobro zate, da si si zapomnil pot; sicer bi bil ,ostal sam tukaj,” je godrnjal Miha, potem pa se je potolažil in bil prav za prav celo vesel, kajti tolažil svoj zdravi želodec, se skrbelo ga je že bilo, ker ni mo- je janez oddahnil ter menil demu drvarskemu življenju. Toda Janez še ni dosti brigal za ljudi, njega je bolj zanimalo ono, kar je bilo na miži. Kaj se hoče, je bil pač lačen. Pc-tsm, ko je za prvo silo po- gel najti Janeza. Ob petih sta se odpeljala da- Štiri in dvajset ur je vlak drvel po ipusti dolgočasni in enolični pokrajini. Gozd na levi, večja .trgovina te vrste v Kana- gozd na desni, voda, močvirja, di; videl sem že večjo.” leno tekoče reke, jezera in la- “Kaj, zlomka, pa prodajajo, gune. Vsaki dve uri vožnje si-da rabijo toliko prostora?” romašna drvarska naselbina, “Vse, od šivanke pa do hiše,” kemlpa; vodne žage; včasih kak-mu je pdjasnil Miha. “Sicer pa>a zapuščena, i? hlo,d.ov zbita —saj boš sam lahko vse vi- bajta. Ko je vlak obstal sed-” Jmič, sta Janez in Miha izstopi- Janez je zažvižgal: “Fiiuu, la. Bilo je drugi dan ob petih pri nas 'se kaj takega ne vidi! popoldne. Postajno poslopje je V vseh ljubljanskih štacunah bilo jedva vredno naziva po-nimajo toliko različne robe!'slopje; lesena baraka, pokri-Joj, to bi zijali naši vaščini, če ta z lepenko. Levo in desno od bi prišli sem noter!” [proge ipragaad; pred njima in —Wj Ežor-zljaS tl'r 86‘ra Trjfm-frtonrtgfa.-..............- je zasmejal Miha ter ga opom- Miha Se je obrnil na moža, nil: "Le malo manj zijala pro- edino živo dušo, ki jo je bilo proti Mihu: “Ne živijo baš slabo, Miha, ljudje. Če nas bodo tam, kamor greva, tako dobro krmili, "Society nažrt” pomaga varčevali Pridite k nam. Poučeni boste o treh načrtih, ki pomagajo graditi hranilno vlogo, ali pišite za FREE BOOKLLET ki pojasnuje to osebno postrežbo ptritand« v* dajaj in ipazi, da se mi ne izgubiš ! V tej genči bi te težko našel, če ti te sploh mogel.” Janez si je vzel ta opomin k srcu, toda ne za dolgo; ko je Miha po dolgem povpraševanju (vprašanje: “Where can I get some tools?” je našel v sloven-j skcrangleškem slovarju, ki ga' je nosil pod pazduho ter od časa do časa pogledal vanj) in tavanju končno naše; oddelek z železnino ter začel izbirati potrebno orodje, se mu je Janez nenadoma Izgubil izpred oči. Zgodilo se je takole: Janez je uzrl mehanično se premikajoče stopnice in stvar ga je tolikanj zanimala, da si jo je hotel ogledati odi blizu. “Hudirja, Kanadčani so pa res brihtni ljudje! česa si ne izmislijo! Šment, to bi zijala Marica, če bi-videla!” je govoril samemu sebi ma glas, da so ga ljudje začudeno pogledovali. “Hm, dajva poskusiti. Janez, kako se pride po stopnicah na vrh, ne da bi jih bilo treba preskakovati!” Previdno, je stopil na premikajoče se 'stopnice ter se odpeljal v prvo nadstropje. Ker je gori opazil druge take stopnice, ,se je odpeljal v drugo nadstropje m dalje, dokler se ni ustavil v šestem nadstropju. Tam gori pa je opazil gručo ljudi, ki so se baš basali, v majhno železno kletko (tako je fant imenoval dvigalo) in nabodi lem, jim je sledil ter se odpeljal navzdol; izstopil je zadnji — v podzemlju. Potem, ko ^ je kake pol ure zaman iskal vrat, ki jih v podzemlju seveda ni, se je k sreči spomnil premikajočih se stopnic ter srečno privozil v pritličje. Nato je začel iskati Miho, 'ki ga pa za zlomka ni mogel najti. Ura je kazala tri popoldne, ko je Janez obupal, poiskal vrata ter ‘stopil na cesto. Ker je slučajno izstopil skozi ista vrata, sko-zi katera ga je Miha privedel j noter, se je kmalu orientiral i«( opaziti ter povlprašal za pot. Kar naravnost, dve milji po TOffidl yawn f lHDff Now 127 Public Sq. . «1 Orosit Insurance Corporation NAZNANJAMO, DA SMO PREVZELI DELIKATESNO TRGOVINO od JOE SIMONČIČA na 6S02 Superior Ave. VSAKOVRSTNE GROCERIJE MESO ZA SENDVIČE - MEHKA PIJAČA SLADOLED - PIVO in VINO ZA VZETI DOMOV VOŠČILNE KARTE Odprto od 8 zjutraj do 11 zvečer Odprto tudi ob nedeljah Zmerne cene! Dobra postrežba! LOKAR'! DELICATESSEN 6502 SUPERIOR AVE. STEVE in JEAN LOKAR, lastnika ... with fwo*ov#n capacity, ] Charcol-afor broiler, Safa* I Tea-Kea (winnar of Ltwii & \ Congor National Homa Safaty^ Award in 1948), and othar im* portant, exclusive features. Sea it —hara—bafora you buy a cookir appliance of any kind. Cene od 100.95 naprej Mi vam NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK -AND THE WORST IS YET TO COMB •-in n&jhnjše šele pride NORWOOD THEATRE ST. CLAIR AVE. in E. 62. CESTA Samo Je danes! Posebna predstava, ki prične že ob 2:30 popoldne Zadnjikrat bodo kazane v Clevelandu “Triglavske strmine” To je slika, ki bi jo moral videti vsak Slovenec in Slovenka. Nastopil bo tudi znani slovenski kvartet “FOUR FEATHERS” Ne zamudite te slikovite predstave! Varietni program na odru bo »amo zvečer Vstopnina je kot druge dneve