Št. 111. V Mariboru, vtorek 24 septembra        V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja trikrat na teden, vtorek. četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, za avatro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za colo loto 10 gold., za pol leta 5 golil., za četrt leta 2 gold, 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 golil., za pol leta 6 golil., za četrt leta 3 gold , 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od oeiiristopne petit-vrsto 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača Štenipelj za 30 kr. — Dopisi naj bo izvole frankirati. —
Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. O d r a v n i š t v o. na katero nai se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanilo, t. i. administrativne reči, je v tiskarnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn št. 229
IlrviitMke noviia«* o I»r«»wlritovi Kv<*4*mto»tft.
V organih hrvatske narodne stranke, ki so nam predvčerajšnjem došli, nahajamo obširne popise slavnosti, ki se je vršila 15. t. m. v Vrbi na Čast Preširnu. „Obzor" pa je prinesel razen popisa svečanosti uvoden članek l naslovom „Pre-širen i Slovenci", v katerem pravi, da so se na slovanskem jugu od nekdaj borili tuji življi za gospodstvo nad domačim ljudstvom. Rimljani, Avari, Franki, Mongoli i Tartari, Turci, Italijani itd. itd. so se i: idili osvojiti si krasne jugoslovanske dežele. Ob ČaBu velike bolgarske države, ob času srbskega carstva, ob času samostalnosti hrvatske kazalo se je, kakor da bi Slovani imeli ostati gospodarji, a propalo je carstvo bolgarsko in srbsko, Hrvatsko je tndi zadela osoda nemila. Bolgarski, srbski in hrvatski narod je prišel v stiske a v njih se je tolažil s prošlo slavo in se spominjal samostalnosti svoje upajoč, da se mu povrne. Pri narodu srbskem, bolgarskem in hrvatskem so vzdržale zgodovinske tradicije narodno zavest. »Čega pa naj se spominja Slovenec?" vpraša „Obzor" dalje. „On, ki je razcepljen med seboj, katerega aktivno delovanje je že v davnih vekih utrnilo, ki že mnogo stoletij mora nositi tujčevski jarem? V resnici je čudo, da ga nijso sevsem odrod ili neprijatelji, katerim je v roke pal. Slovenec nema slavne prošlosti a zato on tem upornije gleda v bodočuost.
V novejib dobah bore se narodi Evrope za narodno svobodo; Slovencu je trebalo boriti se še za eno blago, za narodnost. Dunajska politika je vse silo upregla, da uniči slovenstvo in povzdigne tam nemščino. Tu so bile nemške šole, nemški vsi uradi, javno in odličneje življenje vse poueni-čeno. Krasne dežele slovenske so bile nemškemu bundu pridružene, kamor uiti po prirodi niti po težnji nikakor ne spadajo. Zarad tega tujinskega duha, katerega je duuajska politika vsilila v dežele slovenske, obračali so se pri nas na Hrvatskem konservativci od Slovencev, imajoči jih za tujinec. Došla je doba, da so je tudi v tem na bolje obrnilo.
BQg je z obilnimi krasotami obdaril slovenske dežele. Visoke do neba se spenjajoče planine, kljubujoče gromu in burji, vzucsle so Slovencu duh ; nežna milina gorskih jezer, studencev in potokov mu je srce blažila, in čutljiva duša je čutila to prirodno krasoto, ki ga je tolažila v nesreči iu ga hrabrila. Okorna zemlja, katero s trudom In zuojenii obdelovati mora, storila je Slovenca marljivega, pridnega, vztrajnega. Vsklikuil je on s pesmo slovensko, ne ojunacih, ne o prošlosti svojoj, ker vsega tega nij imel, nego izlival je svoja osobna čuvstva iu pesem je tekla od ust do ust, vzdržavala slovenski jezik. Kašli so se tudi umetni pesniki, n. pr. Vodnik, ki so narod povzdigni ti se trudili — drugače se nij smelo delati ko s pesmami. Vse to pa je ostalo brez velikega vspeha, a prvi in največji, ki je premogel vsa srca, označil cilj in združil duhove v slogo k temu eilju — to je pesnik France Prešircn.
Jezik slovenski je Proširen dotiral do znamenite višine, znal je ž njim tako ravnati, da je izrazil v njeni najtanja čuvstva, najbesnije burje Brca. Misli, katere je izrekel, izvodil je narodu iz srca, vsak ki gaje čital, čutil se je v rodni hiši in priljubila se mu je ta njegova rodna hiša.
Kaj je bilo naravneje nego li-priti na misel edin-stva vseh Slovencev, stanovali oni v kateri jim drago slovenski deželi, Kranjski, Štajerski, Koroški? Ganili in ohrabrili so se videči, koliko umnik storiti more; ves narod se je napolnil z novo močjo, kakor da bi nova kri v njegove žile pritekla. Od te dobe, oslanjajoe se na Hrvate in Srbe, bil jc slovenski narod silno borbo proti-nemščini, a v tej borbi bila mu je zvezda vodilica —'.Prcširen.
Nij dvombe, da je narod slovenji že doslej izvojeval s svojo žilavostjo krasne vspehe. Narodnost jc Slovencem priznana barem na papirji, a malo po malo, korak po korak, osvajajo si oni svoja prava na narodni jezik. V šole se on uvaja, že tudi sega v sodbeno urade. Slovenski narod, kolikor zaveden, toliko napreden, pač najnapredniji med svojimi jugoslovanskimi brati, bode tudi tu vspeh dosegel.
S Preširnom se veže za Slovence tudi misel o političnem združenji vseh si oven ki h dežel. Težko je to tam, kjer je s paragrafi, kraljevskimi besedami iu prisegami, in priznanjem celega sveta odobreno združenje, kakor n. pr. združenje Dalmacije in vojne krajine s Hrvatsko. Koliko težje mora to biti pri Slovencih. Mi v interesu celega jngoslovanstva želimo, da se to uresniči, ker bode jugoslovanstvo ojačilo se, kakor se mu eden del ojači. Ako se izvede zdmženje vseh dežel slovenskih v eno celoto to bode naj divnija himna spevana v slavo Preširnu!" Tako „Obzor."
Drugo glasilo narodne st'-anke hrvatske „Slid-slav. Corrcspondenz" piše tudi obširno o Prešir-novi svečanosti. Med drugim pravi dostavljajoč Prcširnovini verzom „Sem dolgo upal in so bal" tole: „Globoka tragika v življenji vsega Slovan-stva se obrazuje kakor v zrcalu tudi v življenji posamesnih odličnih Slovanov. Oni rodovi posebno, ki so že skoro smrti posvečeni, kakor po kakem čudeži življenju zopet dani bili, štejejo med možmi, kateri so jih groba rešili, skoro izključivo take, ki so samo bridko resnost življenja pokusili, a vendar vznesli se nad mtikovito stanje svojega naroda iu ki so, dasi včasi od Bvojih zaničevani in nc poznani, oznanjevali boljše dni. Pogled na duševno novoporojenje Čehov in Slovencev podaje samo preštevilue izglede tem besedam — njih življenje jc boj, katerega so posamniki pričeli, ko jc skoro brezumen se kazal. Toda ta boj bode k cilju privedcl in kdor še o tem dvomi, naj pogleda na Prcšir-uovo svečanost, naj pogleda radost celega naroda s katero se obrača k besedi svojega proroka, katerega pesmi še pred kratkim skoro v nobenem srci odmeva našle nijso."
OI»«'iii /bor Nlov«'iiMk<s;ti ]iiwatolj-*■««>;;i■ tlniMva v I,juK»litini.
(Konec.)
Po nagovoru in končanem berilu predsednika poroča tajnik g. prof. Pleteršuik o dozdanjem delovanji društva, (»lavni čin prvega odbora je bilo osnovanje Prcširnovc svečanosti. Udov šteje društvo nad 100.
DcuarniČar g. dr. Vošnjak poroča, da denarne razmere društva še nijso sijajne, da pa seje štedljivo gospodarilo. Vseh stroškov za Preširnovo svečanost nij bilo več nego 74 gld. A da se društvena blagajnica precej preveč ne oškodi, pokril Be je velik del lc-teh s svoto, ki se jc dobila 8 posebnim nabiranjem. Društvo pritrdi mnenju bla-
gajnikovemu, da se imajo dohodki od ustanovnikov kapitalizirati. Kolikor se da zdaj proračuniti, imelo bode društvo prihodnje leto 500 gld. na porabo.
Vname se daljše posvetovanje o tem, kako naj pisateljsko društvo prihodnje leto svoj denar narodno koristno obrne. Te debate so se udeležili gg. Trstenjak, Pajk in dr.
O. Trstenjak namreč nasvetujo, naj se porabi denar za nagrade pisateljem leposlovnih spisov.
G. Jurčič nasvetuje, da bi se predlog g. predsednika tako preciziral, da pisateljsko društvo sklene nagrado razpisati za dobro povest, in sicer zarad tega, ker druga naša literarna društva pač skrbe za populariziranje znanosti, a ne tolikanj za beletristično berilo, katero baš ima nalog nad jezik v meščanske kroge širiti.
Prof. Pajk pak predlaga, naj se, ker društvo letos Preširna slavi, izda Album na slavo tega pesnika, knjiga, v katero bi se sprejemali spisi o Preširnu, o njegovem rojstvenem kraji itd.
O teh dveh predlogih so govorili gg. prof. Pleteršnik, dr. Vošnjak, Parapat, Leveč, dr. Razlag, Hrvat prof. Tonile. Največ mnenj je koncem bilo, da sc dasta oba predloga zedinlti, ter, da se izda „Album", v katerem bodo poleg spisov o Preširnu tudi drugovrstni in posebno heletrističui spisi, kateri sc naj nagradujejo, kakor bode t močeh pisateljskega društva.
Jurčič izreka, da potegne svoj predlog nazaj in glasuje za „Album", ako se že denes kateri udje zavežejo v pol leta po en spis doprinesti za to knjigo. Sicer bi ne bilo nemogoče, da denes sklenemo nekaj izdati, a bi ostalo leto in dan pri samem sklepu. Takoj so se ohligirali vsaj v pol leta svoj prinesek za ta „Album" dogotoviti gg. Trstenjak, dr. K a z 1 a g, prof. Paj k, dr. Vošnjak, Jurčič, Leveč, Šukljc, Ogri-nec. Nasvet g. Pajkov je bil potem enoglasno sprejet in odbor bode imel skrb, da za to delo pridobi tudi druge slovenske pisatelje.
Dr. Vošnjak nasvetuje, naj društvo, kakor letos v Čast spominu Prcširnovemu, tako drugo leto v slavo kakega drugega književnika, ki je za slovensko narodno vzbujenjc zaslužen, napravi slavnost. To jc bilo kot želja občnega zbora sprejeto, in bo je odboru prepustilo določiti, ali se napravi narodna slavnost ob času odkritja Tomšičevega spomenika v Mariboru, ali pa v spomin Antona Janežiča v Rožni dolini na Koroškem. Odbor ima tudi vse preskrbeti in pripraviti.
Dr. Razlag v imeuu osnovaluega odbora predlaga, naj se pravila (§. 8.) v tem spremene, da sc letni donesek podpornih udov zniža od 0 na S gold., ker bode tako mogoče več podpornih udov dobiti. Sprejeto. — Pred volitvijo odbora poprime dr. Razlag še enkrat besedo, iu po daljšem govoru za kliče slavo spominu umrlega hrvatskega pesnika, Prerađovića, kateri jc, dasi srno Slovenci politično ločeni od drugih Jugoslovanov, vendar tudi naš pesnik.
Potem so se vršile volitve v odbor. Per acclaniationem je društvo volilo g. D. Trstenjaka za predseduika in dr. Razlaga za predsednikovega namestnika. Za dcuaruičarja je bil izvoljeu dr. Vošnjak, za tajnika prof. Pleteršnik. V odbor so voljeni gg.: prof. Erjavec, Jurčič, Nolll, Stritar in dr. Zarnik.
„Slovenski Narod'' pak priporoča to društvo vsem rodoljubom, da ga podpirajo. Ustauovniki plačajo 50 gld. za vselej, podporni udje o gld. na leto. Podpirajte literarne delavce, oni stvai-jajo literaturo, iu ta narod uajbolj dviga.
Oi>i*ni zbor <loliidriifttvtt \*iro«Inil (i^kni i:n".
Konec.)
(t. dr. Zamik poprime besedo, ter nasvetuje, naj bi sc „Slov. Narod" že od novega leta 1873 začenši kot dnevnik izdaval. Podpira svoj predlog v daljšem govoru, v katerem razvija potrebo dnevnika , ako so Slovenci hočemo prišteti politično izobraženim narodom. Že toliko let sc sliši želja po dnevniku, uaj sc zdaj vresuiči, ker je med Slovenci že dovolj razumuištva, da bo dnevnik gotovo imel dovolj duševne iu gmotne podpore. Ako bi tudi v 1. letu morebiti odpadali nekiitcii uaročniki, pa bodo drugi pristopali, ker ae vsako leto širi kolo omikanih Slovencev. Ogcrski Srbi, manji nego mi, izdajejo tri večje liste, Hrvati imajo tri dnevnike, in mi ne bi mogli lista vzdrževati, ki bi bil vreden našega naroda V
G. dr. Vošnjak: Po proračunu dohodkov in stroškov dnevnika, katerega je sestavilo uredništvo „Naroda" in vodstvo tiskarne in ki ga naznanjam si. zboru (bero proračun) se kaže, da dnevnik z 800 naročniki shaja, ako plačajo zunanji abonenti po 16 gold. ljubljanski po 13 gld. na leto.
G. Doljak iz Solkana: Poizvedcli srao iz poročila osnovalnega odbora, velike denarne žrtve, katere so o svojem času do prinašali posamni rodoljubi, samo da so ustanovili pol. list. Iu zdaj ko imamo dovolj kapitala in je list že toliko razširjen, da na trdih nogah stoji, bi iz straha pred kako izgubo ne stopili še korak naprej in „Slov. Narod" ue spremenili v dnevnik? To bi ne bilo častno za nas. In ko bi tudi kaka denarna izguba gotova bila, nas vendar to ne bodo oplasilo, ako pomislimo, koliko so žrtvovali prvi ustanov-niki. Sicer pa se iz proračuna za stroške dnevnika kaže, da tudi dnevnik brez posebnega deficita lehko izhaja. Zatorej podpiram predlog g. dra. Zamika, naj „Slov. Narod" že o novem letu kot dnevnik začne izhajati iu še dostavim, naj se upravnemu odboru naloži, da stori vse potrebne priprave, da se izvrši denašnji sklep občnega zbora.
G. Davorin Trstenjak izreče željo, ue da bi hotel zda njemu uredništvu nezaupnico dati, naj se poseben odsek politiško izvedenih mož sestavi, kateri bi imel s svetom in dejanjem uredovanje in vedenje „Slov. Naroda" v političnih vprašanjih nadzorovati, komite, do kterega bi se v dvomljivih slučajih lehko obrnil urednik lista.
G. dr. Ahaci č temu nasvetu pritrdi, ker po takem načinu ostane list vselej glasilo cele polit, stranke, ktero zastopa.
G. Jurčič zoper to nič nema ugovarjati, marveč meni, da bode uredniku sc ljubo, če sc more obračati do izvedenih mož za svet, ker je tako njegova odgovornost narodni stranki nasproti 1 (v/ja in manjša.
Pri glasovanji jc enoglasno sprejet nasvet g. dra. Zamika z dostavkom g. Doljaka.
G. dr. Vošnjak nasvetuje, da sc naj zra-ven „Naroda" ustanovi mal tednik, ki bi se po najnižji ceni daval in imel nalogo, med prostim ljudstvom politiško vednost širjati; razvija, kako bi se z malimi stroški za delniško društvo dal tak list izdavati itd.
Po ugovoru g. Klavžarja, da bi morebiti duševnih moči pomanjkovalo za toliko listov, da bi škodoval tednikom v družili slovenskih krajih, ki so tudi politiški in za svoje kraje silno potrebni, odstopi g. dr. Vošujak od svojega predloga, ker denes nij več časa o tej stvari dalje debatirati; vendar si pridržuje, ta predlog staviti v prihodnjem občnem zboru, če bodo razmere potrebo tacega lista pokazale.
Potem se vrše volitve:
1. se volita gg. J. Nolli in F. Hren, da podpišeta zapisnik občnega zbora;
2. kot skrutiuatorji sc volijo gg. dr. Ahačič, Grasselli, Gutman in dr. Vošnjak;
Si Za volitev up:avnega odbora in pregledo-valuega odseka se oddajo volilni listi. Ker je bilo že prepozno, da bi se skrutiniranje takoj vršilo, oddal je g. predsednik vse volilne liste nazo-čemu sodnijskemu komisariu o. kr. notarju g. dr. Orlu, da gg. skrutinatorji v njegovi kanceliji seštejejo glasove, in sklene sejo.
Dopisi.
Iz Mullljiliie, 20. sept. [lzv. dop.j „Laibacherica" je ondan kvasila v svoji rubriki „Lnkales" in v „Original-korespondenciji" iz Logatca, da slovenski učitelji ua Kranjskem nijso zadovoljni s slovenskim učiteljskim društvom, češ, da lo društvo so peča z „nacijonalŠvindclom" in da podpira „klcrikalnost". A zastonj, menimo, si neniškutar zida zlate gradove, da bi kranjski učitelji bili proti nar od n i. Takih nemškutarčkov šteje samo Ljubljana v kakih petih učiteljih revčkih, ki nijso ne krop ne voda. Naši slovenski učitelji se ne zmenijo za neslane pisarijc rLaiba-cherice", ampak verujejo trdno našim slovenskim učiteljskim prvakom. „Laibacherica" misli, da so ji bode posrečilo kako nemškutarsko-liberalno društvo osnovali, a moti so jako, kajti naši učitelji stojć kot zid in skala za narodno šolo, za narodno društvo.
Iz IJliHljlliifS 81,septembra. (Izv.dop.j Denes popoldne se je s poštnim vlakom pripeljal gospod France Levstik iz Dunaja v Ljubljano, da tu nastopi službo skriptorja v licealni biblioteki, za katero jc 31. avgusta imenovan bil. Pričakovalo jc slavnega pisatelja na kolodvoru precejšno število prijateljev iu čestileov, ki so zasluženega, toliko tuge pretrpelega moža srčno pozdravili o vrnitvi v domovino. Nijsmo sicer videli v vrsti pozdravljajočih nobene ,,prvaške" glave, ali sprejem nij bil zaradi tega nič" manj srčen iu prijazen.
Včeraj ua večer se je ob pol 10. pripeljal 2. iu 3. bataljon domačega polka, baron Kuhn, s Tridcnta od Kranjske gore v Ljubljano. Kakor so že na Tirolskem, kjer je naš polk skozi šest let bival, prav srčno od njega poslovili se, tako so tem srčneje naš polk o prihodu ua Krajnsko pozdravljali. V Ljubljani seje bilo zbralo na kolodvoru na tisoče ljudi, domače rojake pozdravljat. Tudi gospod Perona s precejšnjim sabljami oboroženim številom policajev je bil nazoč. Ceniti? to uganko rešiti se jo trudilo mnogo na-zočih. Godba domačega polka je svirala same narodne pesmi, med katerimi je bila posebno popotnica „Itado ide Srbin" od občinstva s ploškom iu živioklici odzdravi jena. O 11. uri je odpeljal vlak naše vojake v Trst. Slava in Živio jo klicalo občinstvo in s klicem: „Živio Slovenci" so se svoje narodnosti zavedni vojaki odzdravljali. Ne dvomimo, da bodo tržaški okoličani, svoje brate Slovence prav gorko sprejeli iu z njim prijazno občevali. Naši so so srčno veselili, od samih Lahov priti zopet med Slovenec. V pondo-Ijek sc bode drugi oddelek domačega polka, ob 1 lih zvečer, odpeljal v Trst.
M ]*oliorj.» 18. sept. [Izv. dop.j Po noči od 16. na 17. t. m. so prišli v okolico sv. Lovrenca v Puščavi tatje ali kakor tam pravijo „šelini", da bi tamkaj svojo srečo poskusili. Pa za zdaj jim jo spotlctclo, ker so sc ljudje prebudili iu je odgnali. Bili so oboroženi, ker so pri neki hiši, ko je gospodinja prišla gledat, kaj se zunaj godi, na njo dvakrat usrelili, k sreči je ne zadeli. Ravno tako se jo zgodilo pri drugi hiši. Obiskali so kakih osem hiš, so tedaj morali prav hitro hoditi, ker hrami na Pohorji nijso ravno tako blizu skupaj. Pa, akoravno so je povsodi pregnali, vendar nij vso brez nesrečo ostalo. Pri ueki hiši namreč, kjer jo bila žena z otroki sama doma, sliši ta zunaj ropotanje, odpre okno in, kakor
hitro se prepriča, kakšni gosti jo 'hodijo obiskat, začne pomoči klicati. Pa kakor hitro se oglasi, jo od zunaj eden s polenom po glavi udari, da je omedlela, in rana je precej nevarna, da ako se možgani unamejo, še utegne umreti. Nij veliko manjkalo, da bi še ob eno oko prišla.
Enaki dogodjaji so bili tukaj dolgo zelo, zelo redki, in le nektera leta sem, kar nemški mogočneži v lesenjači na Dunaji samo ustavo utrjujejo in so za polajSanje kazni hudodelnikov skrbeli, so so v tem kraji tatvine pomnožile. Ljudstvo je za tega voljo jako razkačeno. Pa saj tudi drugače biti ne more, ako premisli in sliši, kako po očetovsko se za tako ljudi skrbi. Boljše se jim godi, kakor vsakemu pridnemu' delavcu. Pripravi se za njo prav čedna Roba, skrbi se sc za dober, rekel bi gosposki živež, in joj nadzorniku, ako sc kateri potepuh potoži, da se nekoliko ostro ž njim ravna. Po zimi sc mora na stroške davkov hiša dobro greti, da nebi grabežem dolgi prsti pomrznili. In slišalo se je že, da so lenuhi v jesen krali in se pustili, kadar se je zima bližala, vjeti, da so bili zaprti, ker kakor so hvalijo, so tam dobro oskrbljeni in ao vrnejo dobro rejeni v domačijo, bolj podučeni v svoji „meštriji." Povsodi ljudstvo kliče, da bi se bolj ostro s takimi hudodelniki ravnalo. Ako se bo tako nadalje godilo, bodo ljudje primorani, si sami pomagati. In kaj se bo takrat godilo, premislite gospodje, kteri postave za hudodelnike snujete.
Politični razgled.
,,PromČun ali tri min i ste rs t v a" l je parola v delegacijah. Vkupno, cislajtansko in ogersko ministerstvo baje namerava vsako z vsem svojim uplivom delati na to, da se v delegacijah proračun brez izbriska sprejme. Ako se to ne zgodi, utogno nastati trojna ministerska kriza v enej državi. Časopisi so za sedaj ostro obračajo proti vojnemu ministru Kuhnu, ki napravi vsako leto višji proračun.
V svojoj sobotnej številki jo prinesel „Vater land" novost, da je cosar ministrom ukazal sestaviti memorandum v položaji in daljših korakih m i n i ste rs t v a. Ministarski listi so precej odgovorili, da jo novost v „Vat." izmišljena, a „Vat.u trdi, da jo avtentična in da mu jc iz dvorskih krogov došla. Memorandum so podpisali vsi ministri razen ministra deželne hrambo Horst-a; glavne črte v onem pismu so: Državne osnovne postavo so imajo vzdržati. Upor opozicije jo umeten. Na Češkem prodira prepričanje, da so dosedaj stavljene tirjatvo presiljenc in v obče se češko ljudstvo emancipirati začenje od svojih dosedanjih voditeljev. Med državopravno in katoliško opozicijo je bistven razloček. Katoličanjc, posebno Tirolci, so samo iz konfesionalnih uzro-kov federalisti. Ker pa je ministerstvo izreklo, da da ne bode dalje šlo po antikatoli;,kej poti, sme se pričakovati , da so bodo katoličani od državopravno opozicije ločil1. Poljaki bodo z elaboratom pododbora v državnem zboru zadovoljni in so bodo združili z ustanovoverno stranko. Tako mi nisterski memorandum o položaji; o svojih daljših korakih pravi ministerstvo: Po koncu obravnav v delegacijah bodo deželni zbori sklicani, da dovole deželne potrebe ; guliškemu zboru bode predložen elaborat pododborov. Koncem novembra ali početkom decembra bode državni zbor sklican, da dovoli proračun in obravnujc gališko stvar. Pokornost državnega zbora jc hrezdvomna; katoliška stranka sc bodo delovanja v parlamentu gotovo udeležila, samo Čehov ne bode.
To so glavne črte niinisterskc spomenice. Že samo to, da je cesar od miuistcrstva tako spomenico terjal, kaže, da nierodajni krogi ministerstvu neobmejeno no zaupajo. Ako pa pogledamo na memorandum sam, vidimo, da ministerstvo položaja nc pozna in so v iluzijah ziblje. Ministerstvo misli, da Čehi zgrevano kličejo: „pater pec-cavi;" spominjamo samo na nedavno tudi od nas omenjen članek v organu čeških ustavovercev „Ta-
gcbote aus Bohmen", ki svari svojo stranko, naj sc ne ndaje zmotam o čcski narodni stranki. Katoličani na Tirolskem ' sc bodo od državopravno opozicije ločili, upa ministerstvo. In ravnokar izreka organ tirolskih fcdcralistov „N. Tiroler Stim-mcn", da bodo Tirolci roko podali pravnoj stranki v drugih deželah. Kako stoji s pričakovanim ude-lezenjem katoličanov državnega zbora, nam tudi povedo ,,Tir. Stimmen", ki imenujejo poslanca Gio-vanclli-a, ki nij šel v državni zbor, „eminentno politično glavo" in pravijo nadalje, da bodo zanaprej vsi tirolski poslanci „samo po enej poti hodili".
V ogrskem državnem zboru je bil na predlog cesarjev grof Fcstctič voljen za čuvaja ogrske krone. Obetal je izvoljence, da „bodc krono zvesto čuval in ne pustil da bi  se iz dežele vzela." —
Iz Par iz a javljajo, da sc dve monarhični stranki, burbonska in orleanska zedinjujeti proti republiki.
Razne stvari.
* (Stara krivica), katera se Slovencem godi, ponovila so jc in je od zdanje vlade dobila zopetno potrjilo in nemško posvečenje. Hotelo se je menda slovenskemu narodu v novic v spomin poklicati, da je tujcu in tujstvu rob, da se mu naravne pravico še nehto dati; zato jc vlada poročila deželnemu odboru kranjskemu, da slovenske pravne akademije v Ljubljani neče dovoliti, da slovenskemu jeziku na slovenskih gimnazijah neče dostojnega mesta dati. Nemške novine imajo svoje veselje nad tem novim udarcem, katerega nemška oblast zalaga našemu narodu, — mi, mi pa nijsmo od teh razmer in od teh oblast nikov, ki so zdaj na površji, nič boljega pričakovali. — Ali omagamo za to ne! Zopet in zopet bode narod stavil iste terjatve, dokler no bodo izpolnenc. Med tem pa treba da delamo, če drugje nij dopuščeno, vsaj na polji slovstva in narodnega prebujenja!
* (V. Č. g. dr. J. Zlat. Pogača r) nam naznanja da nikakoršne volitve v odbor „Slovenske Matice" ne prevzame.
* (Prof. J. Pajk v Mariboru) so jo za dobo tega ministarstva učiteljskoj službi odpovedal.
* (Iz Šoštanja) se nam piše: Začetkom tekočega meseca jc prečast. gospod Peter Musi, nadučitelj v Šoštanju, nastopil počitek. Priznano mu jc za užitek 600 gld. na leto. Omenjeni je bil neutruden delavec na pedagogičnem polji, izvrsten rodoljub, v šoli pa vedno skrben oče izročene mu mladine. Starši in predstarši zadnjih otrok se s hvaležnim čutjem spominjajo vrlega učitelja, kojemu je presvitli cesar lansko leto zarad mnogih zaslug zlati križec podelil. Iz srca privoščimo blagemu gospodu v pokoji primerno bogati letni užitek penzije, kojega priberačiti bi v prejšnih letih ne bi bilo mogoče!
* (Kantata na slavo Prcširnovo), kateri je po Stritarjevih besedah zložil napev dr. B. Ipavcc, jc vredna, da se udomači med pevskimi društvi po vsej Sloveniji. „Cela kompozicija je — tako nam piše strokovnjak v glasbi — v narodnem duhu izdelana; prične se sč zborom v es-dur, ki izrazujc priromanjc ljudstva od daljnih strani k Preširnovi slavnosti prav karakteristično; ko ta zbor z malim ritardandom neha, vstopi čveterospev v as-dur (tempo audante con moto) ki jc jako krasen kar sc tiče misli in skladbe, zibljejo sc v njem glasovi tako prijetno kakor v malokateri drugi kompoziciji, čveterospev jenja z ritardandom in pri zadnjih taktih vstopi v es-dur, v kate-rej glasovrsti (Tonart) začenja prav tiho zbor znano Flcišraanovo melodijo ,,luna sije", vmes pa zadoni bariton solo s popolno samostojno melodijo. Ta številka čini velik efekt in jo ena najlepših številk kompozicije. Na to zadoni krepko zbor skozi 8 taktov, kateremu sledi recitativ za tenor v es-dur spremijevan od zbora. Hccitativ jc izvrstno dramatično zložen, tako da mora vsacega poslušalca ganiti.   Za tem sledi čveterospev v g-dur s prav
lehkotno melodijo, ponavlja ga potem zbor in jenja poco ritardando z izdržajem (korono), zagrmi na to maestoso z besedami „Prcširen budi" in prestopi k zadnji številki zopet v as-dur. Zadnji zbor je popolno enak prvemu le da je proti koncu v nekaterih taktih majhna sprememba, konča pa z veličastnim ritardandom."
* (0 surovosti služabnikov in uradnikov Kudolfove žclezniee) nam od vseh krajev tožbe prihajajo. Ljudje, ki so sc udeležili Prcširnovo svečanosti in so se morali po gorenjski železnici voziti, so ediui v mnenji, da tako surovih in z občinstvom brezobzirnih uradnikov nema nobena železnica. Menimo, da to vendar nij v interesu železniškega društva, če dežela, skozi kater*) njena proga gre, nema nič nego pravične pritožbe. Zahtevati sc torej more od glavnega vodstva tega podvzetja, da svojim činovnikom v glavo vbije najnavadnejo oblike družabnega občen ja. Če ne, bode moralo občinstvo enako z enakim vračati.
* (*.V*' ali ,,na** Vrbi.) Poročcvaje o Preširnovi svečanosti smo pisali „Na Vrbi." Rojen Vrbnjan nam piše, da to nij prav, temuč da se govori samo: „v Vrbi." — V takih rečeh je res samo narod in njegovo govorjenje merodajno.
* (Občni zbor društva „Šola") v podporo narodnim kranjskim učiteljem in šolam bode v sredo, 25. tega meseca ob 11. uri dopoldne v sobi 4. razreda v velikem šolskem poslopi. Na dnevnem redu bode, da bi se društvo iz Idrije v Ljubljađo preselilo in da bi se delovanje tega društva razširilo Čez vse slovenske dežele. — (Ker ima to društvo namen, podpirati narodne slovenske učitelje in šole, in ker ljubljanski nemškutarji s svojim Schulpfennigom nameravajo učitelje ua syoje neniškv limauicc loviti, je res zadnji čas, da se v Ljubljani iu od narodne strani stori kaj za učitelje naše, za katere pro-sreduje društvo „Šola". Treba jo sedaj, da tudi neučitelji sc društva „Šola" udeležujejo in tudi v odbor stopijo. Lena noge šolski prijatelji! Urcdn.)
* (Iz Ljubljane) se nam piše: Pri daljnem Izobraževanji kranjskih učiteljev v Ljubljani glavni] učitelji Lesjak, Linhart, Oariboldi še veduo skoraj samo po nemški razlagajo, če ravno je veČina slušateljev zahtevala slovensko prednašanjc. Tako neče Linhart nič slovenski pi odnašati, Lesjak samo abecednik slovenski razlaga, pedagogiko pa nemški. Pl. Oariboldi uči dva predmeta v slovenskem, jeziku geometrijo pa le nemški. Zakaj to V Ali se njiste naučile slov. terminologije? Cas jc. —
* (Prvi zbor vseh slov. učiteljev) v Ljubljani je nemškutarjem hud trn v peti. 1) eseh-man so menda strašno jezi nad tem in svojo jezo razodeva mestnim učiteljem, od katerih jih jo nekaj ničel oplašil — a ne vseh, zlasti glavnih oseb ne. Odbor slov. uč. društva je prosil podpore za zbor mestni zbor ljubljanski, v kterem sedč veliki šolski prijatelji, kakor sc sami imenujejo, in dobil je od teh š o 1 s k i h p r i j at e 1 j c v(!?) — nič. Zupan je baje pri neki priliki rekel: Dicsc Lchrcr \vollcn uns zuni besten haben. — Ono, gosp. župan, učitelji bi bili v istini radi kaj prijeli, a vi menda hranite peneze ža kaknemšk učiteljski zbor.
* (lstrijansko lju'dske šole) poitali-čiti so vrlo trudijo isterske šolske oblasti. Tako je ravno sedaj v Istri razpisanih mnogo učiteljskih mest in v razpisu se zahteva znanje italijanskega jezika in „znanje enega v Istri govorjenega slovanskega narečja." S tem pridatkom priznava šolska oblast v Istri, da je materui jezik temelj vsaki Šoli in vsakemu nauku, a kljubu temu jc v mnogih občinah, kjer nikdo skoro italijauskega jezika ne govori, v ljudskih šolah učni jezik italijanski. „Naša Sloga" opomiuja za to slovanske isterske občine, naj odločno zahtevajo slovanski učni jezik v svojih šolah, ker je izključivo od občin odvisno, v katerem jeziku so otroci podučujejo.
* („Vaterl a u d"), časopis, ki lažnjivejšo in hudobnejše o slovenskih odnašajih, posebno o „S1. Narodu"  piše nego celo kateri drug nemški list,
dru Vošnjaku oponaša, da nij za slovensko slovstvo še nič pisal, kakor nekoje „Brandartikel* v „Slov/ Narod." Mi pa poznamo in povemo temu zvijačnemu dopisniku te-le Vošnjakove spise: 1) „Slovenci, kaj čemo? 1866. Tisk v Ljubljani, 6 tiskanih pol. Ta knjižica se jo pred volitvami v deželni zbor 1867 1. razposlala vsem slovcnsko-šta-jerskim volivcem in kakor sc je sploh trdilo, uz-ročila, da so tačas povsod zmagali slovenski kan-didatje. 2) „Učimo se od Čeho-Slovanov" 1808 1. s dodanimi pravili čeških založnic. 3) „Slovenski tabori" 1871. Izdalo slov. pol. društvo v Mariboru.
4) „Kolera", v koledarji društva sv. Mohorja 1869.
5) „Posojilnicc na pomoč kmetskemu ljudstvu," v koledarju za 1. 1872, z dodanimi izglcdnimi pravili takih posojilnic, po katerih sc jo res v tem letu že troje posojilnic: v Ljutomeru in Mariboru na Štajerskem in v Zilski Bistrici na Koroškem ustanovilo. 6) „Praga" v koledarju društva sv. Mohorja za 1. 187:}. 7) Tiska so za društvo sv. Mohorja: „Umno kletarstvo" v 22.000 iztisih, katero bo obsegalo 10—12 tiskanih pol. Kazvc tega je spisal mnogo dopisov večjega in manjšega obsega v „Novice" od 1. 1861 do 1865, v „Slovenca" od 1865 do 1867 in v „Slov. Narod" Koliko si pa ti že spisal v slovenščini za narod, ovaduh „Vatcr-landov?" I
* (S k uš nj c k an d i d ato v za ljudske in meščanske šole) bodo 8. oktobra t. 1. se pričele v Ljubljani. Oglasi s prilogami do konca septembra.
* (Izprazncna) je služba okrajnega okrajnega sodnika v Vipavi (1300 gl.); prošnje do 18. oktobra pri predsedniku deželne sodnijc v Ljubljani, znanje slovenskega jezika v bdsedi iu pismu potrebno. — Na državni gimnaziji v Trstu ste izprazneni dve filologični učiteljski službi; prošnje do 15. novembra.
* (L c t i n a n a S r b s k c m) je letos jako slaba. Boje se lakote in vlada že pripravlja pomočko proti temu zlu. Turšice, katera jo glavni živež prostim Srbom, je prav malo in potreba bode pri-važati jo iz Bosne in Valahijo.
* (Slovani na znanstvenem potovanji.) „Obzor" piše: „ Že se jc začela izvajati ideja o iskanji severnega pola naše zemeljske kroglje. Brod „TcgetthofF" že plava po severnem atlantiš kem oceanu. Svet bode hvalil Nemce in Magjare, da so toliko požrtvovalni, da gredo v interesu znanosti na pot, iz katerega se sicer morejo vrniti a morejo pa tudi priti ob življenje. V resnici pa je na brodu „Tegetthoff^ polovica Hrvatov. (Slede imena 12 Hrvatov, ki so večinom okolo Reke doma.) Na brodu jo samo eden Magjar. — »Te-gctthoff" bode plul po morji od Novajo zemlje. Sluti se, da jo na severu Behringove ceste neka še ne znana zemlja. Potniki bi radi prišli v Beh-ringovo cesto, ako bodo mogoče; ako ne bode, radi bi došli barem daleč na neznano zemljo na severu Azijo. Od Novajo zemlje do Behringove ceste nekoliko milj .od azijske obale, je vse neznano. Na tri leta je odmerjeno potovanje in pre-iskanje tega neznanega kraja."
* (Podmorski telegraf.) Novost po podmorskem telegrafu iz Londona v New-York poslana, potrebuje do tje 13 minut 59'/.. sekund, torej še no popolno četrt uro. Ako bi kdo iz Slovenskega hotel v Ameriko telegrafirati, došol bi telegram do New-Yorka črez kako uro potem, ko je bil na Slovenskem oddan. Mnogo poprej ko so jo pred 30 leti kaka reč iz Trsta v Ljubljano izvedla, se izve sedaj iz Ljubljano v Ameriko.
* (Društvo zakonskih kandidatov) bo je baje ustauovilo v Pragi. Udje tega društva bo možje, ki so v takih okoliščinah, da so morejo ženiti, in pri društvenih shodih se bodo udje k že-nitvi spodbujali. Razvcn tega dobijo oni udje društva, ki se ženijo, dobre nevesto naznanjajo itd., darila. Ko je bila ta novica že stavljena, smo o društvu zakonskih kandttator izvedli, da misli izdavati srečke Posestuica vsake srečke lah kom dobi noža z dote vred. Glavni dobitki bodo Se posebej obdarjeni.
* (Iz Istre) nam slovcnsk duhovnik piSc, da slovenski duhovniki nijso dobili Strcmavrovc podpore, posebno oni v pazinskem okraji ne, da si ravno so zanjo prosili. Pazinskt c. k. paša nek o v S ch war z jc bil vse narodne duhovnike izbral iz listine in jih kot „panslaviRte", ki podpore ne zaslužijo, počrnil.
1*4»* lit II o.
Vsem čestiteljem Prcširna.
ki so s svojo nazočnostjo pri slavnosti v Vrbi 15. septembra pripomagali, da sc jo dostojno slavil spomin naseda prvega pesnika, zlasti vsem narodnim društvom, pevskemu zboru ljubljanske čitalnice in njegovemu vodji g. Valcnti, Sokol-om, potem g. J. Stritarju na Dunaji, spisovatelju slavo-speva „Na Prcširnovcm domu" in „Pozdrava čc-stiteljem Prcširna", g. dr. B. Ipavcu, kompoziterju slavospeva, g. J. Mcden-u in končno gorenjskemu odboru za slavnost izreče najgorkejšo zahvalo. V Ljubljani, 20. soptembra 1872.
Odbor pisateljskega drnštva.
Rom I u n o.
Odgovor »Slovenskemu Gospodarja/1
Da Mariborčani no zaostanemo v sedanjem Času splošne medsobne polemike, začel jc tudi „Slovenski Gospodar" pikati na mojo osobo; pr-vokrat v nekem dopisu iz male Nedeljo, drago-krat v zadnjem uvodnem članku zastran Slomšc-kovega spominka. Draga zadeva jc gotovo važneja, zatorej hočem priobčiti vso, kar o njej zamolči, ali krivo poroča „Gospodar."
Ni res, da od strani škonjstva ni nobenega zastopnika v ožjem odbora za Slomšekov spominek ; jeden zastopnik jc gosp. Božidar Sinko, profesor bogoslovja tukaj. Drugi zastopnik jc bil tudi večkrat izbran, ali zaporedoma je ali umrl ali se odrekel tej nalogi, tako, da sedaj res od to straui drugega zastopnika ni. Naj sc tedaj imenuje od strani škonjstva drugi zastopnik, potem jo ožji odbor poln. Od strano čitalnico mariborsko sta zastopnika v tem odboru gosp. prof. Josip Human, i jaz; prvosednik mu je g. dr. Kadaj, c. k. notar tukaj, kot prvosednik čitalnico. Do tistega naj sc obrne „Slov. Gospodar", ako hoče, da se skliče ožji ali širji odbor; seveda potem, ko bo preč. škorijstvo poprej še imenovalo svojega drugega zastopnika. Ni res, da so na dotično prošnjo predsedstvu marib. Čitaluice ni poljubilo poslati ško-(ijstvu prvotno odborovo osnovo. Take prošnje nisem videl nikoli.
Ni res tedaj, da pravega odbora za Slomšekov spominek več ni, ni res, da sem jaz sam
po smrti rajnega g. dr. Preloga poročal o računu ter o sprejeti glavnici; ali da jaz sam sedaj le v svojem imenu govorim. To poročilo „Gospodar-jevo" ali s hudobnim namenom , ali premalo premišljeno spisano, mora zbuditi v vsakem čitatelju misel, da sem sam segel po glavnici , ino da svojevoljno ravnam ž njo — kar gotovo ne bi v čast služilo nobenemu.
Resnica je ta-le: Tisti den, ko je umrl naš vrli rojak g. dr. Prclog, imeli smo za svojo dol žnost odborniki za Slomšekov spominek , glavnico iz zapuščine sprejeti. Koj drugi den po smrti (ako-ravno nam je bila ta pot prav težka) podali smo se g. prof. Sinko, g. prof. Suman in jaz, v stanovanje pokojnika, in sprejeli smo tam glavnico vso, razun zlatov, ki so se pa tudi našli v nekterih dneh. Ker takrat ni bilo še drugega prvosednika namesto Preloga, ki jo bil sam prvosednik Čitalnice, in našega odbora, sklcnoli smo mi trije, naj sc hrani glavnica v moji kasi, ki jo varna zoper ogenj in tate , in tako se jc zgodilo. Izročil sem obema soodbornikoma pismeni potrdili o t8m, onadva sta sc tudi za pričo podpisala, in s temi tremi podpisi razglasilo so jc potrdilo po „Slo-venskem Narodu."
Od tistibnial seveda sem blagajnik našega ožjega odbora, dokler se ne izvoli drugi; in kot tak, pa no v svojem imenu sem mislil ustreči slo venskemu občinstvu s poročilom o računu, pa ga tudi mislim ponavljati vsako polletje. Seveda še rajši bom videl Slomšekov spominek stati.
Pred nekoliko tedni pa je nSIov. Gospodar" v nekem dopisu iz male Nedelje vprašal, ali spim, ali sem še živ V Čudim sc, da tako vprašanje še ni prišlo do gosp. Mihalja Hermana, ali drugega poslanca — ki >«> vendar tudi izbrani v deželni zbor, kakor jaz. in o kterih sc tudi malo sliši razun dobo zborovih sej. Ali odgovorim lehko, da sem živ , in da nisem spal. Delal sem nekaj za slov. časnike nekaj, kot denarničar naše čitalnice,
nekaj v zadevah prestavljenih g. prof. Šumana in Pajka. Dosti dela pa je bilo letos, da smo na uogc spravili banko v Mariboru; in denar to banke že pridno teče, tudi po rokah slovenskih. Teče tudi v Veliki Nedelji, po sv. Lcnarškcm okraju, v Fravbajmu, seveda narbolj v mariborskem okraju i. t. d., in toliko ga jc, da bodo lehko zajemale iz njega naše založnice. To jc bila jako velika potreba, ker založnice brez banke no morejo dosti opraviti. Banka jc nemška, to je res, in druga sc nc bi dala v Mariboru osnovati, ali denar obstoji iz c. k. državnih in avstrijanskih hankinih not, in jo kosmopolit.
Ako pa sedaj sc dobi denar po 7% z» menjice v Mariboru, kjer se jc lani plačevalo po 10, 12% in še več na enake menjice, tedaj je učinek gotovo dober, in se razteza tudi do kmeta, ki dobi denar iz drage roke. Tako nisem zgubil svojega časa.
V Mariboru dne 21. kimovca 1872.
Dr. Janko Sernec.
I »o« 111114».
Očitna zahvala.
Za zdatno podporo 400 gld., katere so Njih Veličanstvo presvitli cesar na našo prošnjo v razdelitev med najbolj potrebno pogorelec v staro-tržki vasi pri Ložu iz svojega pokloniti blagovolili, so Njih veličanstvu v imenu vseh pogorelcev očitno zahvaljuje
Franjo Mazi, župan starotržki. Staritrg, 19. septembra 1872.
Listnica opravniitva. (1. J. N. C v K. Naročeni sto do konca tega leta.
Loterijske .številke.
Na Dunaj i 21. sept. 77, 45, 74, 03, 37. V Gradci 21.  sept. 23,   78,   25,   03, 37.
(171-4)
Prva javna višja
trgovska učilnica
na IMiiiiiji, l'ratterstrasse Nr. 32. CAUL POIUiES, direktor.
Predavanja sc začnejo početkom oktobra, vpisovanje bodo od 26. septembra naprej. — Programe po direkciji. Carl PorgOB, direktor.
p,
s
o
5 c3
P4
i«
9
Dežni plašči.
•ć»cT>«:5 g o
>• rt rt S • ~ B .2 oj       o a E * - o~- H
_ m ~      <u <o
ej i* tuj
*S SS*? .2   S S
a rs-o ■a*" <5 S 5>.S « a
.s g »t?
f *W
0 ~s
8 3
O, J;
r- tc-£» H "5
1 8 «
m     -a « S.
rt i__5? >
a
o.;
f2
S, iz* rt
<S n O
e >23 "o o ? 3 «2
bo o
rt g
> T3 tO ^0
S rt
1*2
rt
Cl u -** rt
M 0.
^ rt
»v  -  rt     ■ —> 1— —t
tO D,
0 rt
a
o —
00°
I-.  <u —
„• ufl <n ijj rt ^° rt - rt ■
g bO-T3 -
O
^3 0
8-5 2 « •-r. rt ?. r
8
1
g i
i
1 «
D  > O
— o .
2 '<? rt
o &§
a c •» a
,2    £; , — u
p a ■ O ■ m
p
o. a
rt C3 H
P -
P
2
cena
I O 3 J
e i 3
o. sua »o ' o a o : »- - 1=. . o,-o ; a» o
o 3 -M
M ^3
O C I
S2®
.'bo-1
99
op"
SSS
M?
l«i  C3 f—1 T* i '—■ r*-.
bD
ca I
E B
o 1
'd g
_rt 3 O. s
p e
o. 0 - J4 o o
■h    h 3
•T»t> rt
t!      S S
s a -J .£ -°
C p > rt S5 E rt
P B «
o a S S *H -r •
73 c tO bo S t
^-^ rt g/B-~
Hi t •It!
x hI rt •« c        0 ■
. 9 - "3 »UE
0 O rt O «
o   .     o o
O  o 2 rt «---;>
En"| . rt t3 1 ^ .^i rt >      « .t! _
iiiisill.
al
rt cj rt pS 0 Ji
h 4i Ji 9 « « S "
■ ^ ■ ,^ rt rt "S»«gi    n<« Pj>i rt
. .c 3 >a        t B m
O) 3 3 i, rt ^ > 2 -S .:     ~ o .; r. m ta >
(186—1)
Enega učenca
ali
praktikanta
isčo pod dobrimi pogoji Makso Robio  pri  sv.  Miklavža blizu Ormuža (Fricdau).
broz zoravila
cd
00 cd
ja jz
'S 'S
f|
v« ■
1 1*3*3
e     2 S
g. P.S
B gl »•O M
2 a
b
M cm
ti 0
•M «
r A
b i
iztiatclj in odgovorni urednik Martin Jelovšek.
Tiskar: F. S kaza in drugih.