DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 119 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 19TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Zanimive vesli iz živ- is ko so bili lale zadnje leto noč in dan, in si- trije židje ubiti. Od 8. ure cer zrakoplove, truke in drugizvečer pa do 6. ure zjutraj ne vojni material. Velik del tega|sme biti nihče na javnih ce-orozja namerava kupiti Avstri-|9tah, kot državni uradniki, po-ja, da opremi svojo armado, ki tiici ja jn vojaštvo. V ponde-bo mnogo povečana, ker je raz- ljek se je vršil ogromen popisana splošna vojaška dolžnost. |greb treh ubitih Židov. Pogre-Medtem je pa kancler Schusch- ba se je udeležilo 10,000 oseb nigg. ukazal, da se razpusti privatna armada princa Starhem- Do neredov ni prišlo. Arabci se srdijo na Žide,, ker so se berga. Tisoče mladih ljudi je slednji na prizadevanje angle- je v banke svojih prijateljev, in da so bile obresti pripisovane na njegov račun. -o- Ljudje v Mehiki spravljajo živila, boječ se velikega štrajka re načelnika stranke. Precinkt-ni načelniki so se že organizirali proti Burtonu. Prisegli so, da bodo v prvi vrsti glasovali za Daniel Morgana, in ako on ne more zmagati, bodo glasovali za Masehketa in če Maschke ne prevzame, bodo šli glasovi za Ben-derja, ki bi strašno rad dobil načelstvo republikanske stranke. Mexico City, 18. maja. — Ti- Ob istem času se naznanja, soče hišnih gospodinj je začelo da je župan Burton povabil IG spravljati razne vrste živež, ker! mestnih councilmanov v hotel se boje, da bo nastalo pomanj- Hollenden za danes večer. Ku- , . , kanje živeža ali pa da bodo cene pil jim bo večerjo in pri tem bo jonoma brezposelnim v pnvat-|tako poskočiie> da ne bo mogoče' skušal councilman rih industrijah, že samo to je kupoviti bil za vlado ogromen dobiček, j v pondeljek bi imel biti raz- ker je šlo dva milijona ljudi iz glašen generalni štrajk za 48,-j ski urad, je povabil na večerjo t elila. Danes se pa zopet opa- 000 uslužbencev raznih mehikan-' za v industrijah, da dela eden' kih železnic. Vsa ' ' sebe. Ko privezati na je Burton zasedel župan- ki s tem izgubilo zaslužek, znašal 30 centov na dan. Njihovi voditelji ne vedo, ali bi začeli s fašistično revolucijo, ali bi pobegnili iz dežele ali pa se mirno držali in čakali, kdaj bo vlada sama padla. Medtem pa gradi kancler Schuschnigg novo armado, ki bo štela 30,000 mož. Gobavci pobegnili iz otoka, ubili sedem oseb Manila, 18. maja. — šest gobavcev je včeraj pobegnilo iz svoje kolonije na Cullion otoku. Predno so jih ujeli, so gobavci ubili štiri ribiče in tri kitajske trgovce na otok Palavanu. Na ške vlade Palestini. začeli, naseljevati Tekstilni delavci zahtevajo večjo plačo Washington, 18. maja. — Eksekutivni odbor United Textile Workers je odobril zahtevo vse councilmane brez razlike pogajanja stranke. Burton je bil namreč kjer bi lahko delala dva ali tri-' ed lastniki Veznic in zastop-! izvoljen kot "nestrankarski kan- ]e\. ,, . .¥, , , . , i niki delavcev so doslej propadla, didat." Odkar je pa v uradu, ie Vodstvo Ameriške del. ede- Mnogo trgovskih tvrdk seje; popolnoma prezrl demokrate in racije je Prepričano, da ce bi še obrnilo na vlad0) da ona posre : se posvetuje 3amo z republikan-danes imeli NRA postavo, da v duje in prepreči grozeži štrajk, skimi councilmani. Ameriki ne bi bilo vec kot pet|toda vlada se drži pasivn0. Us- Predmet pogovora med re-mrhjcnov brezposelnih dočim lužbencj mehikanskih železnic'publikanskimi councilmani in jih je danes nekaj nad deset mi- htevajo večjo pIaČ0 in še ne- županom bo najbrž - izvolitev "JOllu>' _()__katere druge ugodnosti. j načelnika republikanske stran- . , , . , ... , , m , T7" . ! Včeraj so voditelji unij skle-'ke. Burton bo skušal potom teh kakih dvajset unij tekstilnih de- Zlato zopet prihaja na njii, da začnejo na vsak način s'councilmanov razdeliti dovolj I n ir/iAiT rt n i t A/-, i ^ In An M 4-» n« 1VH A 11 1 ! • lavcev za večje plače. Najmanj 100,000 tekstilnih delavcev za- debelo v Ameriko Washington, 18. maja. — ameriške1 zahteve, vlade naznanja, da je zadnje' hteva, da se jim zvišajo plače. Zakladniški oddelek Unija se pravočasno pripravlja | vlade naznanja, na štrajk, ako ne bi bile njene čase zopet pričelo prihajati zahteve odobrene. i zlato na debelo v Ameriko. — -o--! Tekom štrajkom, razen če železnice v j mestnih del med precinktne nazadujem trenotku odobrijo njih, čelnike, da jih dobi toliko na svojo stran, da bo lahko izvoljen. Iz Loraina Včeraj je v ' 58-letni Tony maja meseca je J šlo samo iz Francije za Lorain, Ohio. | milijonov dolarjev zlata, Walach ustrelil! drugih dežel V počast Mr. Terčku Preteklo soboto večer se je pri-1 zbrala lepa družba naših ljudi 125 na domu Louis J. Pirca, ured-12 nika "Ameriške Domovine " Igralni stroji Mestna zbornica je včeraj j sprejela nezaslišano postavo, o je namreč odredila, da se i. .. . v . , .. ,. pa ?2';>-()00'000- Zbrali so se, da se malce po- jzanaprej od igralnih strojev Culhon otoku se nahaja velika m nevarno ranil svojo ženo in Francija sel. svoje zlato, ker menijo z gostom> ki se nahaja pobira po $2.00 davka na me- kclonija gobavih ljudi, katerih|svojo poročeno hčer. Obe žen- se boji socialistično - komuni- te dni v naši naselbini, z Mr.|,ec. Za vsak igralni stroj mor, je tam najmanj 5,000 Gobavci ski bosta gotove. umrl. Druži-■ stične vlade, o kater, so mnogi | Ivanom Terčkom> urednikom lastnik istega plačati $2.00 n so pobegnil, na ta način, da so.na stanuje na 2533 E. 31st St.,[mnenja, da bo zaplenila pn- „Glas Naroda_.. Sledeči so biJ moaon PH*nV„i li navzoči: Mrs. Albina Novak, urednica 'Zarje,' sodnik Frank ukradli čoln, s katerim so se od-1 Lorain. Po storjenem činu jejvatno premoženje enako kot peljali 40 milj daleč na Palavan'šel Walach v neko gostilno, so to storili boljševiki v Rusi- otok. ki je pa odletel in se mu zadri v oko. Odpeljali so rojaka v bolnišnico, kjer so mu iztaknili zbranimi Italijani. Nagovo razmesarjeno oko. ril jih je tako: "Prinašam vam pozdrave od njegovega veličanstva laškega kralja in abesinskega cesarja!" Navzoči Italijani so glasno odobravali konzulov nastop. Darilo Milan Medvešek je daroval •00 odboru šole moderne uttietnosti SND, v pomoč za nabavo slike kupljene od Mr. Pevska, ki bo podarjena The Cleveland Museum of Art. Le-*>a hvala! Zeppelin zopet na potu Včeraj je odplul najnovejši Nemški Zeppelin, von Hindenr Preprečen štrajk štrajk uslužbencev na gaso-linskih postajah je bil včeraj preprečen s tem, ko je deset največjih kompanij ugodilo zahtevam uslužbencev. Glavna zahteva je bila, da dobijo usluž- ! kjer je kupil pint žganja, in ko ! se je vračal proti domu, je bil aretiran. Vzrok streljanju so pogosti prepiri v družino. Wa- ll. Računi za dolgove Stric Sam je začel te dni po-lach je prihajal domov pijan in šiljati raznim evropskim drža-se je navadno začel kregati z vam račune in opomine, da pla-ženo in hčerjo. Fina zabava v Girardu V soboto večer 23. maja, 1 čajo svoje obroke in obresti, ki spadajo 15. junija. Svota, ki Nezgoda Ko je včeraj zjutraj okoli 7:30 Rev. Virant, duhovni pomočnik pri župniji Marije Vne-bovzete, preiskoval neko orodje, je slednje eksplodiralo in ranilo Rev. Viranta na levi ro- burg, na svojo drugo pot proti ki. Odpeljan je bil v bolnico, Ameriki. Pričakuje se, da pri-! in kot se nam poroča stvar ne v Lakehurst v sredo dopol- bo nevarna. Obiski pa niso do- voljeni. Dva meteorja V nedeljo večer sta bila nad Se obesil v ječi Frank Jenchis, 55 let star, ki je stanoval na 9707 Yale Ave., benci počtnice s plačo. Domenili j priredi pevsko društvo iz Farso se, da uslužbenci, ki so pri'rella, Pa. koncert v Sloven-kompani j i od enega do štirih let, j skem domu v Girardu, O. Po dobijo vsako leto en teden po- koncertu se vrši ples in prosta čitnic s plačo, uslužbenci pa, ki zabava v dvorani in novih klu-so pri kompanijah nad štiri le-Jbovih prostorih. Za godbo bo ta, dobijo letno dva tedna počit- skrbel Eddie Simms orkester nic s plačo. Tako je bil preprečen štrajk, katerega bi se udeležilo najmanj 2000 uslužbencev, in ki bi popolnoma ustavil avto promet v Clevelandu. Dobitki na razstavi Na razstavi pohištva, ki jo je priredila Kremžarjeva pro- bil aretiran radi nekega stre-1 velika in svetla meteorja. Švig-^anja. Včeraj se je pa v zapo-! nila sta od zapada proti vzhodu. dajalna, so dobili sledeči do-Clevelandom videti dva izredno j bitke: prvi dobitek, Frigidaire ledenico Jennie Levstik, 1124 na glavni policijski postaji obesil. "Slavčki" Nocoj ob 8. uri se vrši redna Se.ia "Slavčkov" v navadnih Prostorih. — Odbor. Blesk je trajal le par sekund. Zadušnica V sredo ob 8. uri zjutraj se bo brada pri sv. Kristini maša E. 77th St.; 2. dobitek, Magic Chef peč Frances Drobnič, 6512 Bonna ave.; 3. dobitek Maytag pralni stroj Helen Zadel, 1101 E. 63rd St.; 4. do- za pokojnim Louis Sternadom. bitek breakfast set, Augusta Prijatelji ranjkega so vabljeni. Oliver, 1101 E. 72nd St . iz Clevelanda. Obeta se vsem posetnikom kar najboljša zabava, zato Gospodinjski klub prijazno vabi vse, od blizu in claleč, da pridete in se povese-lite v družbi veselih in postrež-Ijivih Girardčanov. Poročno dovoljenje Poročno dovoljenje sta dobila Mr. James Bizily, 4036 St. Clair Ave., in Miss Vida Zaletel, 3926 St. Clair Ave. Bilo srečno! Postelja zastonj Široka postelja se da zastonj revni družini. Oglasite se na 6223 Glass ave., zgorej, spredaj. jo dolgujejo evropske na zapadle obroke, znaša $1,157,288,030.21. Skupni dolg pa znaša mnogo nad enajst tisoč milijonov dolarjev. Jugo-j slavija dolguje na zapadlih obrokih nič manj kot $1,500,-000, Italija pa $63,000,000. Lepi obredi Preteklo nedeljo je edini slovaški opat v Ameriki, Rt. Rev. Gmuca s posebnimi obredi blagoslovil obleke 15 mladih slovaških deklet, ki so pristopile k Slovaški katoliški so-kolski organizaciji. Obredi so se vršili v slovaški cerkvi sv. Vendelina na Columbls Rd., in W. 25th St. Skoro 2000 ljudi je bilo v cerkvi. šola pognana v zrak V javni šoli v mestu Russia, Ohio, se je včeraj vršila neka slavnost, ko je nastala plinska razstrelba, ki je uničila šolo in ranila tri moške. cec. Za vsak igralni stroj mora na mesec pristojbine. Pričakuje se, da bo to na leto prineslo $200,000 v mestno blagajno. J. Lausche in soproga, dr. Wra.l Najbolj se je pogajal za posta-J. Lausche in soproga, dr. F. j vo councilman Vehovec. Izmed J. Kern, Mr. Ivan Zupan, ured- (naših councilmanov je samo inik "Glasila K. S. K. J," Mr. | Mr. Pucel volil proti. Stanley Zupan, urednik angle-j škili strani v Glasilu, Mr. An-, Sprememba dvorane thony Klančar, urednik angle-1 Članicam društva Jutranja , v ške strani glasila S. D. Z., Miss; Zvezda št. 137 JSKJ se nazna-aVe Mary Udovich, Josephine Lau-i da bodo redne seje zana-sche-Welf, Mr. Ivan Zorman,1 Prej v stari šoli sv. Vida in ne Mr. in Mrs. Anton šabec, Mr. več v Knausovi dvorani. Pri-Anton Bobek, Mr. in Mrs. Ru-jdite na prihodnjo sejo 21. ma-dolph Perdan in seveda kot1.1« v staro šolo sv. Vida. — Ma-častni gost Mr. Ivan Terček. j »T.Bradač, tajnica. Vsi so imeli prav dobro doma-; jz Washington čo zabavo in prijateljske pogo-i Lepe pozdrave iz Washing-vore. Bilo je to prvič, da se je tona a0 nam poslali Mr. in zbralo toliko urednikov sloven- Mrs. Judnich iz 74. ceste in skih časopisov k skupnemu se-'Mr. in Mrs. Ljubi z Bliss Ave. stanku. In lahko verjamete, I Pravijo, da se imajo tam ze-da smo se imeli precej za po-!i0 dobro. Lepa hvala za pri-meniti. Ijateljski pozdrav. Zadušnica Dva aretirana V sredo ob 8. zjutraj bo v v bližnjem Lakewoodu so za-cerkvi Marije Vnebovzete sv. čeli izv,ajati novo gostilniško maša za pokojnim Anton Ja- postavo. Dva gostilničarja sta kličem. Sorodniki in prijatelji bila aretirana, ker nista točno so vabljeni. I ob polnoči zaprla svojih prosto- Državljanka 1 rov. V seznamu novih državlja-j Nevarno bolna nov smo poročali ime Johanaj Nevarno je bolna Mrs. Jennie Murnik. Pravilno bi se imelo Kranz. Obiski začasno niso do-glasiti Johana Kužnik. ' voljeni . "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICA* HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •111 Bt Clair AT«. Cleveland. Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: 2a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto, $9.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: D. S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0, 8. and Canada $3.00 (or 8 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Buclid by oarrlero, $5.60 per year, $3.00 for 8 months. Single copies I cents. European subscription, $8.00 per year. JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1009, at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. at the Post Offlcc No. 119, Tues., May 19, 1936 Agresivnost Japonske Kaj se dogaja danes na Japonskem in kakšni so cilji japonske vlade? Angleški minister zunanjih zadev se ni zaman bal pred abesinsko vojno, da bo spopad med belim in črnim plemenom preprečil možnost vsakega sporazuma. Japonska mladinska zveza, Young Men Association, ki ima svoje podružnice v Aziji in Afriki, poziva "vse barvaste narode na napad "belega volka," ki bi rad raztrgal črno jagnje." Japonska je preobljudena. Njeno prebivalstvo je naraslo od leta 1854, ko so jo odprli ameriški topovi zunanjemu svetu, do leta 1930, od 30 na 65 milijonov duš. Zdaj pa narašča za en milijon letno. Japonska vas je natrpana kakor nobena druga; na eno kvadratno miljo polj se stiska po 959 kmetov. Srednjeveška nedotaknjena Japonska z lakoto, kugo in neprestanimi fevdalnimi vojnami ni poznala sedanjih skrbi. Zdaj pa odhajajo brezposelni kmečki mladeniči v mesta, kjer ponavljajo začetno roparsko dobo evropskega kapitalizma z beraškimi plačami in delavsko revščino. Ameriški in evropski brezposelni delavci so vajeni boljšega življenja. Azijska celina Japonske ne nudi nobene rešitve iz sedanjih težkoč. Mandžurija sprejema sicer nekaj Korejcev iz japonskega ozemlja, a njih število je neznatno v primeri s poplavo kitajskih izseljencev. Tudi Rusko Primorje je primerno samo za odporno kitajsko in rusko ljudstvo, do-čim razsaja tam med Japonci, ki so vajeni toplega južnega podnebja, jetika. Obe deželi, kakor tudi vsa revna Kitajska, ne nudita velikih možnosti japonskemu izvozu. Pravi japonski cilj je oceanska nadvlada, nizozemska Indija, Kalifornija in Avstralija. Toda poprej si mora zavarovati Japonska hrbet pred Sovjeti. In torišče tega vmesnega, a najbližjega spopada, bo postala zunanja Mongolija, česar se sovjetska vlada tudi prav dobro zaveda, kakor razvidno iz izjav sovjetskega diktatorja Stalina, ki jih je podal te dni nekemu ameriškemu časnikarju, kateremu je izjavil, da je sovjetska vlada in armada pripravljena na vse eventuelnosti. Ta razsežna in dokaj skrivnostna dežela je izrabila kitajsko revolucijo in proglasila novembra 1911 svojo neodvisnost. Leta 1924 pa je postala Mongolija "narodna sovjetska republika." Moskovski pooblaščenci so kmalu polovili in postrelili vse nezadovoljne domače kneze. Večletni teror je potem temeljito razredčil vrste pristašev mongolske neodvisnosti. Sovjetska zmaga je delo mladega pokolenja mongolskih voditeljev. Preprosto ljudstvo se je zadovoljilo z navidezno neodvisnostjo svojih proletarskih sovjetov. Boljševiki so seveda tudi v Mongoliji razpihali razredno sovraštvo, zaplenili imetje premožnejših slojev, kljub dolgotrajnemu odporu ukinili predpravice domače duhovščine in zaprli več samostanov. Sedanja vlada je zanesljivo sovjetsko oporišče na Daljnem vzhodu. Zdaj zbirajo Japonci upornike in pridobivajo tudi rusko emigracijo iz Harbina. Mandžurski listi napovedujejo japonski napad v smeri proti Bajkalu in ustanovitev neodvisne Sibirije v okviru Azijske zveze. Različna znamenja kažejo, da se bo odigral sovjetsko-japonski spopad v najbližji bodočnosti. Kakor rečeno, sovjetska Rusija prav dobro ve, kolikšna je nevarnost, ki ji preti od strani agresivne Japonske, zato se je za vse eventuelnosti tudi temeljito pripravila. Ena prvih obrambnih gest sovjetske Rusije proti Japonski je obstojala v tem, da je Rusija modernizirala zastarelo enotirno transibirsko železnico, katero je izpremenita v dvotirno ter s tem omogočila neprestano vožnjo vlakov v obe smeri. Na vsak način je danes gotovo toliko, da bo imela Japonska v sedanjem spopadu opraviti z ruskim vojakom povsem dru-gega tipa kakor je bil oni, ki je nastopil napram japonski; armadi tekom zadnje rusko-japonske vojne. Današnja ruska armada je moderno opremljena z vsemi tehničnimi pripo^ močki, njena zračna sila pa je prva na svetu. — Vse kaže, da bomo v najbližji bodočnosti še priča velikim dogodkom na Daljnem vzhodu, po katerem izteza Japonska svoje grabežljive roke, nakar bi se posvetila uresničenju svojih načrtov, ki gredo za tem, da zavojuje Filipine ter da dobi trden oprijem tudi na severoameriški celini, gospodstvo nad našo Kalifornijo. ---o-- Prosim za malo besede in zadolžijo na vse strani, da vzdržujejo reklame. Mnogi dolga nikdar ne plačajo, kar se jim pozneje očita. Tudi preko vsake božje in posvetne postave gredo. Mnogi so potem radi hudega jezika še kaznovani, ker so zapravili preko meje za reklamo, da so si lakorekoč kupili svoj urad. Pa moj namen tega dopisa ni bila politika, moj namen je bil nekaj boljšega. Dočim je politična borba kmalu pozabljena, imam jaz drugo, boljše sredstvo, ki ga objavljam narodu, kar ne bo pozabljeno in ne bo izginilo, ko bomo cilj dosegli, kot izgine politika, po kateri nas gotovo nekaj časa potem še glava boli. Pa še nekaj naj omenim poprej. Medtem, ko se ženemo z ognjeno silo za tega in onega kandidata, pa vendar ne vemo, če je dotični v resnici najbolj zanesljiv in priporočljiv. Moj kandidat in vaš kandidat je pa KULTURNI VRRT. Ta kandidat je pred nami in nas kliče na volitve. Obeta nam, da nas nikoli ne bo pozabil. Obeta nam, da bo on našemu narodu vedno delal čast, da bo vedno pričal tam o našem narodu za, častno ime. Ne vprašuje nas za mnoge tru-de in žrtve, z malim je zadovoljen. Kar hoče, je to, da ga mi hočemo. Politične borbe se bodo še in še ponavljale, prinašale nam bodo vedno nezaželjena razočaranja. Zelo malo se bo dalo doseči za narod v politiki, posebno še, če se bomo med seboj gledali, kakor se gledata pes in mač ka, kakor prav radi pokažemo drug drugemu pod nos. S takimi sredstvi in s tako politiko ne bomo daleč prišli v kredit pri drugih narodih in ne pri takozva-nih Amerikancih, ki dajo "for-nerjem" tako malo kredita. Imamo pa boljšega kandidata, boljšo priliko, da jo uporabimo za naše skupno dobro, za dobro ime našega naroda, namreč, da se zberemo na kulturnem vrtu v armado in da se kot take tudi predstavimo mestnim oblastem, da bodo videle in znale, kdo da smo in koliko nas je. Nikoli prej in težko, da bi še kdaj imeli tako priliko, kakršna se nam nudi ravno sedaj ob graditvi kulturnega vrta. čudim se, da ime "kulturni vrt" ne doseže več odziva vsaj pri takih, ki besedo kultura razumejo in razumejo, kar spada k njej. Čudim se, da se ne zganejo še tedaj, ko se jim za male odstotke ponujajo tisočaki od zvezne vlade na razpolago. Nekaj mora biti narobe! Ne kritiziram preprostih ljudi, ti so storili že svoje. Društva so vsaj moralno glasovala in finančno pomagala, vendar pa ne odgovarja število napram mali zahtevi. če bi mi vsi razumeli vrednoto, ki bo potem ostala v kredit narodu, bi se tega vrta oprijeli v splošnem in tudi na bolj živahen način. Vrt, ko bo dogotovljcn, ne bo samo za nekatere osebe, kakor morajo sedaj le nekatere osebe prispevati in delati. Vrt bo nosil ime celokupnega jugoslovanskega naroda. Kakor je šlo do-smo tvorili Slovenci dva dela, Srbi pa en del. Hrvatje so so vzdržali popolnoma proč. — Srbi so pripravljeni vzdržati svoj del in imajo denar že pripravljen. Mi smo prvi denar potrošili za Baragov spomenik, da smo takorekoč vrt zagotovili. Zdaj pa zbiramo nov sklad, ki tudi lepo napreduje, da si kupimo vseh olepšav za vrt in da bo čas, ko se bo narodu čitalo imena dobro mislečih mož in žena, ki sodelali in prispevali. — Javnost bo pa tudi vedela, da so ob istem času živeli še drugi, katerih imen ne bo v zapisniku kulturnega doprinosa napisanih. Kandidati političnih struj nam delajo silnih skrbi, tudi drugače smo pripravljeni zanje delati ali jih podpirati. Toda ti so le za kratko dobo, potem pa so pozabljeni. Naš kandidat, kulturni vrt, pa ne bo pozabljen in ne bo izginil, ampak bo ostal nam vsem v ponos in kredit. Kdo od vas ne sliši rad, da drugi o nas dobro mislijo in govore. Prav vsi se veselimo tega. Da pa to dosežemo, se moramo zložiti za kulturni vrt kot en narod, ki je kulturen in ki zna ceniti svoje kulturne može. čas gre h koncu. Nimamo še določene vsote. Kdor hoče podpreti in pospešiti kulturno delo, ki bo v resnici imelo pomen in za katero delo se je vredno potruditi, naj to stori kmalu, če ne bo prepozno in se ne bo moglo pomagati. Kakor bo šteto v priznanje onim, ki so radevolje pomagali za narodno čast, prav tako ne bo v čast onim. ki se imajo za kulturne na jeziku, v delih pa ničesar v tem času niso storili. Za vsako stvar pa sledi plačilo naroda, če ne prej, pa pozneje. Anton Grdina, predsednik kult. vrta. -o-- Naši "Škrjančki" Koliko je vredna pobegla; majhne in da so žrtve v Abesi žena? Angleške postave pravijo, da če žena pobegne možu z drugim moškim, ima mož pravico zahtevati odškodnino od zapel,jivca. Taka postava pa, naravno, prinese na površje vprašanje, koliko je prav za prav vredna pobegla žena v gotovini. Kolikor kažejo zadnji slučaji v Londonu, je ta vsota jako nizka in je nekako od $500 do $1,250. Sicer so slučaji, ko zapuščeni mož misli, da je srečen, ker mu je ušla žena in ne bi zahteval nobene odškodnine, če ne bi mar dal celo nagrado onemu, ki mu je ženo odpeljal. Euclid, O.—Kot je opaziti zadnje čase, se starši naših škrjan-čkov vse premalo zanimajo za seje. čas skupne prireditve zborov se bliža in je še mnogo dela pred nami. Kontest je v polnem teku in bo v treh tednih zaključen, to je na 8. junija. Ta dan morajo biti vrnjeni vsi listki kot tudi denar, drugače ne bodo upoštevani v kontestu. Toda ne odlašajte do zadnjega dne. Ako imate listke prodane, vrnite kupone prej, da ne bo prišlo vse zadnji trenotek na vrsto. Zopet vas pozivljem starše, da se gotovo udeležite izvanredne seje v sredo 20. maja, točno ob pol osmih zvečer. Te seje se morate udeležiti, ako hočete, da bomo napredovali. Seja se vrši v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pozdravljeni! Louise Jadrich, tajnica. --o- Boste prišli v Girard? V enem slučaju je nekako tako rekla tudi porota, ki je izjavila, da se mož lahko šteje srečnim, ker mu je žena ušla. Toda mož je zahteval odškodnino in porota mu je prisodila $500. Ta vsota pa ni bila kot odškodnina možu, ampak bol.j kot kazen onemu, ki mu je ukradel ženo. So pa še drugi slučaji. V enem slučaju je mož zahteval tako nizko odškodnino, da se je celo porota sramovala te nizke vsote in je hotela prisoditi možu nekaj več. Ampak porota tega ni smela storiti, ker postava tega ne dovoljuje. Poglejmo slučaj nekega or-ganista, katerega žena je ušla z nekim učiteljem. Organist in učitelj sta si bila velika prijatelja. Nekega dne je pa učitelj spoznal organistovo ženo in takoj si je zaželel, da bi se učil pri organistu glasbe Tako je lahko večkrat na teden prišel v organistovo hišo. Kmalu se mu je pa zdelo, da se je že dovolj podkoval v glasbi, pa je pobral organistovo ženo in šla sta. Organist je zahteval $500 odškodnine od učitelja. Ko je porota slišala vso zadevo, je bila tako ginjena, da se ji je zdela ta vsota mnogo prenizka. Saj je organist tožil, kako rad da je imel ženo in kako srečen da je bil, dokler se ni začel učiti učitelj pri njem glasbe. Porota je prisodila da mora dobiti organist $1,250 za srčne bolečine. Toda sodnik pa ni bil zadovoljen z razsodbo in je ukazal, da dobi organist samo $500 prav toliko, kolikor je prvotno zahteval. -o- mji mnogo večje.—Saj so zna ni podatki o bolnih vojakih in delavcih, ki so jih prepeljali skozi sueški kanal in katerih število gre čez 30 tisoč. Tudi ni mogoče verjeti, da jih je v vseh krutih bojih, o katerih poročajo, padlo tako malo z italijanske strani. —Tomaj, 22. aprila 1936. — Tudi pri nas so ustanovili fašistično organizacijo "Dopolavo-ro." Te organizacije ustanov-ljajo že skoro v vsaki vasi. Ker nimajo naši fantje velikega veselja udejstvovati se v tem društvu, jim vodje, seveda Italijani, grozijo in silijo da se v društvu udejstvujejo. Pri posestniku Černetu, po domače "Večerina-vih," so si sposodli vrt in naredili igrišče za balinati. —Reka, aprila 1936.—Skoraj istočasno kot so odslovili iz službe trnovskega pismonošo so odvzeli gostilniško '/.oncesijo gostilničarju in posestniku Toma-žiču — po domače "Ludvetu" iz Trnovega, in sicer 6. marca. Gostilničar Tomažič se ne zaveda, da bi izvršil kakršenkoli prestopek, zato se sklepa, da so hoteli na ta način maščevati za beg njihovega sina Josipa, ki je v začetku letošnjega leta zginil z doma, baje z namenom, da se izogne od poklicev v vojno. —Iz Vrhovlj v Brdih poročajo, da je tamkaj umrl 14. marca upokojeni župnik Ivan Kova-čič. Služboval je 25 let v Pod-melcu ter bil tam tudi upokojen. Doma je bil iz Avč pri Kanalu. Pokojnik .je bil vedno zaveden Slovenec in med svojimi farani splošno priljubljen. Naj mu bo lahka domača zemlja! nakar so smeli šele obiskovati druge višje šole, kjer se ni poučevala slovenščina. Edini smoter, ki si ga je pokojnik stavil v življenju, je bil ta, da bi dobro preskrbel svojih pet otrok. žal, ni bilo biagemu pokojniku kamenjeno, da bi bil letos praznoval 50 letnico svoje poroke s soprogo Ivano, ki mu je po-žrvovalno stregla v njegovi bolezni. —Utonil je v Soči blizu Ga-berja pri Tolminu 77 letni Anton Faletič, doma iz Kamina pri Kobaridu. —Hud požar je izbruhnil na Taboru pri Dornbergu v hiši Jožefa Mravljeta, ki ima škode 5000 lir. —Požar je uničil kmetsko hišo in gospodarsko poslopje Amalije štrajn v Dolini pri Trstu, ki trpi škodo 15,000 lir. -o- A. Gwylim Evans, zastopnik Cunard White Star linije v Jugoslaviji, se nahaja na obisku v Zed. državah z namenom, da obnovi prijateljske in trgovske odnošaje z jugoslovanskimi pa-robrodnimi družbami. Mr. Evans ima dolgoletne izkušnje v potniških zadevah, zato bo gotovo v veliko pomoč agenturam in tudi Jugoslovanom, ki žele dobiti svoje sorodnike iz Jugoslavije. Cleveland, O.—Dajte mi zopet imel časopis zopet nove križe in nub prostora v listu, da pono^ težave s kandidati. Oh, vi ured-\no povem, kar jo nujno potreb- j niki boste šli prav gotovo zadol--no v tem času. Komaj sem ča- i ženi na oni svet. Tudi vam bo kal, da se je poleglo politično treba vzdihovati: "O, Bog, ako mož, profesionalnih, trgovskih in Girard, O.—Gospodinjski klub Slovenskega doma v Girardu prav lepo napreduje. Ni dolgo tega, kar smo odprle tudi nočni klub, ki še precej dobro napreduje. Na zadnji seji smo sklenile, da priredimo 23. maja (v soboto) v korist Slovenskega doma sijajen spomladanski ples in veselo domačo zabavo. Vse bo prav lepo in domače. Le pridite iz vseh krajev, vam ne bo žal. Godba bo iz Clevelanda, namreč Eddie Simms orkester. Eddie nam je obljubil, da bo take valčke in polke igral, kot jih ni še nikoli prej. Gospodinjski klub se prav pridno pripravlja, da bo vsega dovolj na razpolago. Postregle vam bomo kar najboljše. Torej še enkrat: prav vsi prijatelji in znanci iz vseh krajev pridite na 23. maja zvečer k nam. Videli boste, da vam ne bo žal. Ob priliki vam bon o vrnili ob'«k. Ogledali si boste naše klu- ,se postavita še Cankarjev in Gre-1 bove prostore, ki se vam bodo gorčičev spomenik. Vse se moraj gotovo dopadli. Prebili boste z izvršiti še letos, če ne bo kakšnega posebnega zadržka. Vsega lega pa ne bomo zmogli, če se "" v v>< ne priglasi še več pogumnih IZ PRIMORSKEGA —Trst, marca 1936.—Da se naš kmet nahaja v čim dalje slabšem položaju in da si ne more prav nič pomagati iz zagate v katero je zašel, nam nazorno pokaže tole dejstvo. V Trstu proda kmet 2 do 3 tedne starega telička za 80 do 130 lir, med tem ko mora plačati za njega mestno mitnino 100 do 150 lir. Cene goveji in drugi živini so še vedno tako nizke, da kmet, četudi kaj proda prav za prav nič ne izkupi. —Postojna, aprila 1936. Lansko leto v septembru se je zgodil v Prestranku tale dogodek: V neki gostilni, kjer je bilo več ljudi, je sedel tudi 60 letni Anton Boštjančič iz Št. Petra na Krasu. V gostilno sta prišla kmalu dva karabinjerja in sta zahtevala od gostov "carte d' indentita." Omeni Boštjančič pa je karabinjerjema nekaj odgovoril v slovenskem jeziku, česar seveda nista razumela, a kar sta smatrala kot žalitev ter zo-perstavljanje. Dne 4. oktobra, 1935, je bil imenovani obsojen na 10 mesecev zapora. Toda stari Boštjančič se je nato pritožil in njegov slučaj je bil pred kratkim obravnavan pred sodiščem na drugi stopnji. Tu je toženec nastopil z dokazom proti obtožbi, češ, da se on nikakor ni zoperstavljal oblastem in da ni imel namena žaliti javnih organov. Kot dokaz temu je navedel, da ima sina v Afriki in dve hčeri vpisani v fašjo v št. Petru. Poleg vsega organi ga niso razumeli, ker niso znali njegovega jezika. Radi pomanjkanja dokazov je bil od obtožbe popolnoma oproščen. Dogodek je zanimiv vsled tega, ker kaže, kako lahko padejo naši ljudj.e v nesrečo ravno vsled tega, ker se ne morejo sporazumeti z oblastimi. Imenovani se je mogoče ho- pričkanje, Kar glava nas je že j boš gledal na pregrehe, kdo bo bolela. Od ene strani toliko hva-1 ostal?" Toda vi se boste zagovar-b, od druge strani pa toliko gra- jali le na politiko. Vprašanje bo, j-R ubogim kandidatom, ki se že-i če vam bo ta zagovor kaj poma-lioj o za svoje službe. gal ali ne. Komaj so sedaj srečni prišli v Res se potrati mnogo nedol-i/.voljena mesta, pa se bomo mo- žnega papirja za volitve. Res se nli :;opet pripraviti še za huj- preveč ženejo kandidatje drug šo in odločilno borbo. Tako bo'proti drugemu. Silno se trudijo vali, v narodno knjigo. Prišel tolovajev drugih. Nagovarjati samo društva ne smemo, ne moremo. Ona so že pokazala svojo dobro voljo pri prvi in pri drugi kampanji. Mnogi rojaki, ki se čutite kulturne, vas nimamo še zapisane priglašenih. Vedite, da bodo zapisana imena onih, ki so prispe- tel le izgovoriti, da ne razume —Trst, aprila 1936.—Italijan-1 a'i kaj sličnega, pa so že srna-ski časopisi prinašajo seznam j trali da se jim zoperstavlja. vseh žrtev iz vzh. Afrike in jih j —Dne 6. aprila je umrl po naštevajo do sedaj po 15 mese-j daljšem bolehanju g. Anton Gla-cih 1,622. Med njimi so tudi žar, upokojenec južne železnice, imena slovenskih fantov in pa! Kako je bil pokojnik priljubljen, nekaterih prisiljenih Italijanov; Jo pokazal njegov pogreb. Na iz tržaške, goriške in istrske [zadnji poti ga je spremljala ve-pokrajine. Navedena so med | lika množica znancev in prijate-n.jimi sledeča imena: Grohar' Ijev, ki si jih je pridobil v teku Franc iz Doberdoba, Bajt Franc| dvajsetletnega bivanja na Vr-iz Gorice, Babič Angel iz Pulja, j hniki. Kozlovič Viktor iz Buj, Pekora-| Pokojnik se je rodil v Postoj- uganil, dati zapeljivi pogledi p°" nami prijeten večer, saj pri Gir-j ri Oton iz Ronkov, Božič Josipi ni 1. 1855. Po dovršeni ljudski menijo: kaj se še ne boš skid^l ardčat.ih jc bil.: še vdno prijet-1 iz Vipave, Vižintin Tilij iz Tr-išoH se je podal v Bruck od Muri I od tukaj? In sem se, pa tako no, v soboto bo ; a še stokrat'sta, Ker vati n Peter iz Vižinja- kjer se je izučil kovaške obrti naglo sem jo uprasnil z mojo Če verjamete alf pa ne Barberton, O.—Dragi Jaka! Kot razvidimo iz Tvoje kolone, si popolnoma pozabil na naš slavni Barberton. Ali ne veš, da smo pri nas same fest punce, ki imamo tudi Tebe vedno v mislih. Posebno pa mene firbec martra, če si že dobil tiste trage za gnoj nositi. Ako jih še nisi, pridi k nam. Dobil boš prav take, kot so jih imeli pri Mihcovih. Pa se Ti zavedaš, da je letos prestopno leto in se vendar ši-ka, da Te povabim na polko. Pa veš kdaj? Naše društvo Srca Marije st. Ill KSKJ bo imelo 24. maja piknik in tako Ti na vse mile viže ponujam priliko, da se malo premakneš. Tam nas bo okrog 200 in morda bi le v katero oči vrgel. Veš, jaz sem bolj majhne postave, Ti si pa, kot sodim po Tvoji koloni, v Ameriki strašno zrasel, ker vedno pišeš, kako velike noge imaš. Pa ko bova plesala, Ti bom moje drobne nožice že lepo izmikala, da mi jih ne boš stri. Te lepo pozdravljam in Ti tukaj iz Bar-bertona vpi.jem nasproti: na svidenje na pi-t-niku. — Tončka R- Ne vem kako bo, Tončka. Veš, Barberton mi je nekaj navzkriž prišel ono nedeljo, ko smo se ku-movali s pohanimi piški v vaših klubovih prostorih. Ravno sem se dobro, vsedel- in se pripravil, da ga bomo začeli predihavati, pa mi že Lekšanov Jože natiho zaupa, da bi se kazalo od tam iz* mufat, ker bodo imele ženske (če ni mar rekel babe) party-Dvakrat sem preslišal njego^ opomin, potem pa, ko so se ženske vstopile med vrata in uprle vame svoje nežne oči, sem takoj I na, Mirkovig Bruno iz Zadra, v i zadnjih dneh pa je umrl Zovido- bolj. V upanju, da se vidimo v so beto 23. maja v Slovenskem do-j nič Andrej iz Kanala, ki je mu v Girardu, vas vse skupaj prav lepo pozdravljam in kličem: na veselo svidenje! Mary Gabrovšek. -o-- bil službi. Služboval je v Borov-kot delavec zaposlen ter je umrl j niči, na Opčinah, v Divači in na posledicah bolezni oz, nesre-j Trstu. če. Kakor vidimo je število rar- Svoje otroke je učil spoštova-tvih zelo majhno, še celo, če ra-j ti in ljubiti materni jezik. Vztra- ter priučil nemškemu jeziku.)karjolo doli po 15. cesti, da b1 Kasneje se je posvetil železniški j bil mojo Johaneo kmalu zamudil, ki me je šla klicat domov. No ja, saj bi prišel na va=* piknik, da nisem dal besede J°' Italijani so v Addis Ababi čunamo normalno umrljivost pri tako veliki armadi, bi bila števil- obsodili v smrt pet abesinskih ka veliko več.ia. Brez dvoma jal je na tem, da so vsi njegovi otroci za časa njegovega bivanja v Trstu, posečali najprej žetu Lekšanu, da se prej ne vn' dimo kot na kresni večer na P?1' jateljevi farmi. Pa jo tje P1"1' mahaj, Tončka, pa se me boš na' gledala. Pozdrav vsem Barbel" je, da so te številke pretirano slovensko ljudsko šolo v Rojanu, tonskim puncam. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 19TH, 1936 KRIŽEM PO JHTROVEM Po ■emikam Irrlrmlk« K. Miti "Mislim, da ne. Le malo jih je, ki vedo, da si ujet! Pa prevrnil ti je lonec z vodo! Prinesem ti drugo! K studencu poj dem po njo." Prinesla mi je vode in tudi sveženj tresk, da bi mi napravila luč. Večerilo se je že in tema je bila v koči. Pravkar je vtaknila prvo prižgano tresko v steno, ko so se oglasili zunaj nagli koraki. Na srečo sem bil še zvezan. Toda kaj je bilo to? Hropeče dihanje je prihajalo vse bliže. Tako hlasta za zrakom le pes, ki z vso silo vleče za vrv. Kratek, jasen glas je zado-nel. O, ta glas sem dobro poznal! Kolikokrat sem ga že čul! "Dojan!" sem zaklical ves radosten. Veselo lajanje mi je odgovorilo in znan človeški glas. In nato je šinil hrt v kočo, podrl dobro peteržiljo na tla in se tuleč od veselja vrgel na mene. Za njim pa se je grozeče pomolila skozi odprtino puškina cev in nekdo je vprašal: "Gospod, si ti?" "Da, Halef!" "Je nevarno?" "Ne. Brez skrbi lahko vstopiš!" In moj mali, pogumni hadži je porinil naj prvo puško docela v kočo, za njo svoje brke, osem kocin na desni in devet kocin na levi svojega beduin-skega nosu, in nazadnje še samega sebe. "Hamdulillah, effendi, da sem te našel! Kako si prišel v tole . .. Ampak, ma sa 'llah!" se je prekinil. "Zvezan si? Tale babnica te je zvezala, tale "Gospod, kaj boš storil? Ali boš odšel z njim' bo divjal!" Moj mož "Ne boj se! Ničesar ne bom storil, kar bi tebi škodovalo! Le mirno sedi in počakaj, da se s Halefom pomeniva! In potem se bom pomenil s teboj, kaj bomo ukrenili!" Medtem mi je Halef prere-zal vezi in sedel k meni. Svoboden sem bil, s Halefom in Dojanom ob strani se nisem nikogar bal. "Pripoveduj, gospod!" je prosil Halef. Obširno sem mu pripovedoval, kalto so me napadli in ujeli. Ves razburjen me je poslušal, večkrat me je prekinil in ves ogorčen in razdražen grozil z maščevanjem "nestori-janskim lopovom," ki 80 se drznili napasti in zvezati njegovega gospoda. In ko sem skončal, je povedal: "Gospod, da sem paša, bi bogato nagradil tole Madano, Ingdžo pa bi si vzel za ženo. Pa ker nisem paša in ker imam že svojo Hanno, ti tole svetujem: Vzemi ti Ingdžo za ženo! Velika je in močna, praviš, lep par bodeta!" Življenski roman 90 letnika j se zgodi z mojim orodjem, ki Popeljal sem ga v gostilno k (Nadaljevanje) sem ga kupil. Odgovorili so mi, da ga odkupijo, ter da mi dajo še večjo odkupnino, kakor je mene stalo. Bil sem v zmaj ? "Si bom stvar še premislil," sem se mu smejal. "Sedaj pa mi predvsem povej, kako je v Lizanu in kako si prišel na mojo sled!" "O gospod, vse je bilo zmešano in zmedeno! Pa da ti vse po vrsti povem! Torej Nesto-rijanci so storili, kakor si jim I svetoval, šli so nazaj črez ,most, zasedli bregove Zaba in čakali, da prideš. Pa te ni bilo —!" "Ali ni prišel Mohammed Proč s teboj v dže- Emin?" henno, ti grdoba vseh grdob! "Prišel je. In ko je hotel Tule — !" črez most, bi ga bili skoraj V divji jezi je izdrl bodalo, ustrelili. Še o pravem času Madanna je otrpnila. sem prišel blizu, ga spoznal "Stoj, Halef!" sem mu za- in rešil, klical. "Ujet sem sicer, pa Pripovedoval je, da so vaju tUle ženica je moja prijatelji- na potu napadli. Njegovega ca. Rešila bi me bila, da nisi konja je krogla le oplazila, ti prišel!" i ves divji je ušel z njim v go- "Tebe? Rešila tale . . /.'"Iščavo in dolgo je trajalo, da "Da. Vse je bilo že dogo- ga je spet dobil v oblast. Jez-Vorjeno in pripravljeno." dil je nazaj na kraj, kjer so "In jaz sem jo hotel zabo- pripravili zasedo, in našel ubi-sti!" tega mojega konja, ki si ga na Žareč od veselja se je obr- Vso srečo ti jezdil. Tebe pa nil k Madani in jo nagovoril: ni bilo nikjer!" "El-hamdu lillah — hvala "Ali ni hitel h Kurdom po Allahu, ki te je ustvaril, ti pomoč?" najlepša žena vsega Kurdi-stana! Tvoji lasje so kakor Prejšnji inženjer, to je pr- ter sem se 0pr0Sl1' vi inženjer, ki je nadzorovali?^' da T?™ f™^! J?d®- vse delo, pa me nekoč zagleda i'^praSat!' ako Je tl,ldl 011 tu ter me vpraša kaj da tu- da se umakneva, Voi ; i • ' u al1 da delava naprej za ceno, kaj delam in zakaj sem brez ,- . , ki so jo postavili gradbeniki in glavni inženjer. Domenila sva se, da prevzameva delo mi . Pod istimi pogoji, to je za 1 "Kadar boste s tem delom go>L Ceneje' kakor sva to stavi" odpovedi zapustil delo. Rekel mi je, da imam pri prejšnjem podjetniku še nekaj de- ! narja dobiti. Dejal tovi, se vrnite takoj nazaj, j la v pogodbo, torej po isti ce- boste imeli 3 gl„ kajti vi stel"1' kak°^Je to gradbenik po- nam potrebni radi tega, ker ™dlL inzenjer Je bl1 ste razumen in znate več jezi- Jako zaf voljen, ces, veliko ste kov." Po delu sem se res zo- ZG ?elah' m to, dobro' tore' pet vrnil k prvemu podjetni- ^ T®8** Pr0t' ku. Cez en teden pa sem iz- Karpatom delati tri štacije, i - 4. * j od Karpatov proti nam pa vedel, da je tri ure od nas ne-! „„„„„ , , \ "" . ,.1 ko podjetje, ki gradi lokalno ^ ^TsId t .do*cni, ^ železnico, pet postaj dolgo, in mk' Vsled "UJnega dela sva sicer od mesta Myhely do Un- gvara pod Karpate. V nede- ljo sem se napotil v Soteralya-Kyheli poizvedovati za delo, in sem naletel na glavnega in-ženjerja. Povedal mi je, da je gradnja nujna in da naj si bila prisiljena najeti še nekaj sto delavcev, p0 večini Poljakov. Torej pri tem delu sem do zime zaslužil 10,000 gl., enako moj kompanjon. Kakor sem že omenil, je bilo največ . delavcev po narodnosti Pol ja- , , , , tj , , . ' S1 kov, ženske in moški. Tem sem delo ogledam. Pregledal sem , , , .. , . . i . j i v i ! moral poskrbeti tudi stanova-progo tri postaje daleč, da se ■ Tam . ... . .„ . , nje. lam je bila od prejsnje- je ze temnilo. Vrnil sem se' „ n .. , 1 , , .. -v . .. ga podjetja lesena baraka, proti prejšnjemu podjetja, i ™ • v . . ■ ,. , v i n i 'prosil sem inzenjerja, da m kjer sem bil usluzben. Od kra- , , , J ,J '. , • , • . , , , , , to barako za spravljanje orod i a lfiov nem m ne »Ha rioln I . 1 J ja, kjer sem si ogledal delo, pa do svojega stalnega bivali- ln šča sem hodn celo noč, do 6, barako ^ da ; ^ zjutraj. Kljub izgubljeni no-, dem ^ ^ ci sem delal ves dan. Cez te- ,, n ... , , . ... ... »iti moram, kako pridni den dni v nedeljo, sem sel k inženjerju ter sem se pogodil za delo. Prišel sem še isti večer na svoje staro mesto ter sem se pogodil z nekim svojim prijateljem, da bo on opravljal moje delo za en teden ter naj pove, da sem odšel domovin da me ne bo 8 dni nazaj. V ponedeljek sem šel takoj na novo mesto ter sem nakupil orodje in nabral ljudi, da pri-čnem z delom. Pri neki reki, imenovani Podrok, sem pričel s sto delavci delo. Prvih 14 dni sem imel. . zaslužka 1000 gl. Nekega dne so se pripe- zvesti so bili ti ljudje. To je zelo delaven narod. Zaradi tega sem jih tudi bolje plačal, torej dnevno 1—1.30 gl. Opombe vredno je, kako preprosto žive ti ljudje. Oblečeni so v navadno domače platno, bosi, živijo j ako skromno. Velik hleb črnega kruha so si kupili v nedeljo v mestu in ta hleb je moral biti za ves teden. Po treh dneh pa, (ko .je bil kruh suh, je Poljak zavrel vodo ter namočil kruh in osolil. Tu bi se obnesel stari pregovor, da revni ljudje vodo kuhajo, in o i, .i i . . . tem sem se tudi prepričal, ljali gradbenik ter njegovi in- 0 , . . . :, , v . .. _ , . . v . Sem pa tja se je primerilo, da svila, tvoja koža kakor nežna, _ zarja in "Ne. Mislil je, da so Kurdi prišli za vama in vaju zahrbtno napadli. sramežljiva Jutianja ^^^- ^ pravil, je hu tvoje oko je kakor J^ianjica^ ^ _ Zato je rajši Vedi, o lepota vseh lepot, jaz Nestori- zenjerji z glavnim inženjer-jem, pri katerih sem poprej služboval. Glavni inženjer me je poklical in govoril z menoj, češ, da banka moje pogodbe zaradi previsokih cen ni potrdila. Jaz sem odgovoril, da mi pod stavljenimi cenami ni mogoče delati. Ta-le gradbenik vzame to delo za 1 gl. nižjo ceno, ravno tako drugo delo. Spogledali so se ter so me takoj spoznali in rekli "Tale rekrut nam je delo izpod nosa vzel!" Vprašal sem, kaj njej. Ko sva sedla za mizo, je moj tovariš skrivaj povedal materi moje zaročenke, koliko denarja sem zaslužil in pri hranil. Jaz pa nisem nič omenil. Plačal sem vino ter sem po kratkem pozdravu, ne tla bi kaj govoril ali vprašal mater še enkrat za roko hčerke, odšel in se s tovarišem odpeljal na Vrhniko. Doma sem ostal do novega leta pri sestri na Vrhniki. Tudi na Vrhniki ni molčal, ampak je raztrobil, da imam veliko denarja. Zaradi njegove klepetavosti .je šel glas med ljudi, kako sem bogat. V madžarskem rudniku Leta 1873 je bil knez Win-dischgratz zgubil pravdo proti kmetom in je bil prisiljen, da je od gozdov moral odstopiti posestnikom pravice, ki so jim pripadale. Ker so ljudje vedeli, da imam denar, so začeli pritiskati kmetje tudi mene, posebno občinski tajnik, ki mi je stal z nasveti ob strani, češ, da je to kupovanje dobra kupčija. Nakupil sem od večjih posestnikov nekaj čez 100 dreves in nekaj johov zemljišča. Po tem nakupu sem se 1. 1873 preselil februarja v Ljubljano in sem stanoval do marca. Med bivanjem v Ljubljani nisem obiskal svoje zaročenke. Le, ko sem se spet odpeljal na Madjarsko, sem se šel poslovit ter ji povedal, da grem zopet v svet. Ob tej priliki je mati zaročenke rekla njej: "Vidiš ti, sedaj pa ne mara zate, ker je bogat." Jaz pa sem se samo poslovil in odšel. Imel sem potni list za Madjarsko — za inozemstvo ga nisem mogel dobiti, ker sem bil še v rezervi. V Sorgetalju je bilo mnogo tovarn in rudoko-pov. Tu sem dobil službo. Poskusiti sem hotel, kako se dela pod zemljo. Službo sem imel lahko,, zaslužil sem 1 gl na 12 ur. Delal sem pa radi lahke službe 36 ur skupaj tako, da sem na teden zaslužil 9 gl. To delo sem izvrševal 14 dni. V jami je bilo treba podaljševati glavno progo za prevažanje premoga. Ker so bili v tem rudokopu uslužbeni tudi Slovenci iz Idrije, sem se seveda z njimi domenil, da bi mi, po številu nas je bilo šest, prevzeli gradnjo te proge. Slabo je bilo to, da je bilo mogoče to delo izvrševati le po dva moža, in to po 8 ur. In smo se tako vrstili. Zaslužili žem, kje je moja zaročenka, smo zelo dobro, do 100 gl na j a prepusti. Kupil sem slamo za mal denar in jo zvozil v to je hotel eden ali drugi kak priboljšek in si je kupil krompirja. Napravil si je krompirjevo juho in nad robi 1 kruha. Ker sem videl, kako so pridn in zvesti, sem kupil za vse krompirja. Tukaj smo delo končali decembra. Leta 1872 sem se vračal s svojim tovarišem proti rojstnemu kraju. Ko sva prispela v Ljubljano, me je ves čas nadlegoval, naj mu poka- 'Pa si niste vedeli pomaga "f „Hf!f jancih dobil pomoč." hadži Abu 1-Abbas ibn hadzi (o| žena vseh žen in da je vse dni s Haddedinom vred prepnea-svojega življenja ne bo poza- ni, da te je kjaja dal ujeti, in bii, hoteli so jim sporočiti, da ie Ali je dobra Madana nje-1 mora nemudoma vrniti, žive-govo čudno mešanico kurdij-^a ali mrtvega." skih, arabskih in turških be-j "Hvala bogu, tako daleč še sed razumela, tega ne vem. nismo!" Vstala je, ga gledala vedno še j "Gospod, če bi te bili ubili vsa začudena in prestrašena, —-! Pri Allahu, ne bil bi prej Pa pogledovala tudi mene. j zapustil Zabove doline, da bi Pomagal sem obema iz za- bil vse Kurde rodu Berwari drege in povedal: lenega za drugim ustreli i! Saj "Madana, pravila si mi o mojem slugi, o tistem, ki je očetu bolnega dekleta pripovedoval o meni. Tale je tisti fcioj sluga! Našel je mojo sled in prišel za menoj, da me reši." Prestrašila se je. veš, gospod, da te ljubim!" "Vem, dobri Halef! Pa pripoveduj dalje!" ' "M e 1 e k o v o poslanstvo so Kurdi zelo neprijazno sprejeli in •—." "Kdo vse je šel k njim?'" (Dalje prihodnjič) , mesec. Tu sem bil do leta 1873, do oktobra. Od svetovne razstave k poroki Od tu sem odšel po Donavi na Dunaj, kjer se je ravno vršila svetovna razstava. Domov grede sem v Zidanem mostu vprašal sprevodnike, ali poznajo Kopeckega, sprevodnika iz Ljubljane, mojega starega prijatelja, ki sva svoječasno skupaj službovala na Dunaju pri železnici. Pritrdili so mi, da ga poznajo ter da še ni poročen in da živi s svojo sestro v Ljubljani pri "Novem svetu." Vprašal serrt jih, zakaj je sestra pri njem. Povedali so mi, da ji je mati umrla. Mislil sem si: No, sedaj mi pa ne bo mogla več braniti. Ko sem prišel v Ljubljano, sem jo šel takoj obiskat. Srečno sva se našla in se dogovorila, kdaj bo poroka. Dogovorila sva se, da bo poroka januarja 1874 v Ljubljani. Cez nekaj dni sem odšel na Vrhniko in sem začel z lesno trgovino. Kupil sem gozd in se začel učiti kubiranja. Leta 1874 je knez Windischgratz, kakor sem že omenil, odmeril pripadajoče gozdove vsaki vasi, kar .ji pripada. Leta 1875 pa so občine razdelile posestnikom pripadajoči del. Od kmetov sem dobil že svoječasno kupljeno drevje in zemljišča. Vodil sem lesno trgovino do leta 1878 ter sem res dobro uspeval. (Konec prihodnjič) IZ DOMOVINE —Na Jami pri Mavčičah je na belo nedeljo umrl daleč okoli znani posestnik Jože Novak. Na veliko soboto je zadel ob njega avto pred njegovo hišo in mu zlomil eno rebro in ključnico ter ga vlekel 20 korakov s seboj. —Cesta Peščenik-Krka. Vrh Stehana, predno se začne državna cesta strmo spuščali proti Višnji gori, se odcepi na desni nova, še nedograjena občinska cesta 1. reda od Peščenika proti Pristavi in Zavrtičam od-nosno skozi Križko vas in Novo vas do Polževega in dalje preko Velikih in Malih vrhov do banovinske ceste Grosuplje— Krka. Dobri dve leti je tega, ko se je začelo govoriti o potrebi zgraditve te ceste. V tem kratkem času se .je storilo mnogo. Zdaj že lahko vozijo avtomobili od Peščenika skozi Pristavo in Zavrtače do Polževega, a kmalu, najbrž že letos, bo dograjena tudi prva polovica lepo speljane, dovolj široke in gladke nove ceste Pešče-nik—Krka skozi Križko vas in Novo vas. S tem se bo odprla pot v svet šestim doslej zapuščenim in pozabljenim vasem, kjer sta že od nekdaj kraljevala puščoba in revščina. Kaj pomeni to za prebivalstvo teh vasi, ni treba še posebej omeniti. Obenem pa dobimo v bližini Ljubljane novo važno cestno zvezo in pa eno najlepših cest, kar jih sploh imamo v Sloveniji. Tako kras- —Smrtna žrtev divjega lova.—Kakor po pohorskih goščavah, tako cvete divji lov tudi v Pohorju okrog Kozjega. Divji lovci prirejajo "racije" na divjad, ki se pa včasih nesrečno končajo tudi za divje lovce same. Tako je v nedeljo padel v Osredku pri Zagorju tesar Artnak, po domače "Hrastnik," kot žrtev divje, lovske strasti. Kako ravno se je dogodek odigral, še ni ugotovljeno. Ar-tnakova mati s hčerjo je v nedeljo dopoldne čakala na sina, ki ga od nikoder ni bilo. Po slutnji vodeni sta ga šli iskat in ga našli okrog 11 dopoldne v Osredku s strelom v prsih. Bil je še živ, vendar govoriti ni mogel več. Brž sta poskrbela za voz in ga naložila, toda spotoma jima je nesrečni divji lovec umrl. O Artnakovi smrti pod tako žalostnimi okolnostmi se je hitro razvedelo. Pokojnik je bil namreč daleč naokrog znan. Bil je izredno visoke postave, silovito močan in divje, bojevite narave. Orožništvo je takoj začelo s poizvedbami in aretiralo dva kmetska fanta, o katerih gre domneva da sta bila z njim na divjem lovu. Eden od njiju je bil baje zaradi varnosti mesto psa za gonjača, drugi pa je meril mimo prignanega zajca in po nesreči zadel orjaka Artnaka v prsa. Sodna komisija iz Kozjega je dala Artnaka raztelesiti. Ugotovila je, da je bil strel oddan iz razdalje več metrov, ker so bile šibre razdeljene po vsem truplu. DNEVNE VESTI Hauptmannov slučaj pri volitvah v New Jersey Trenton, N. J., 18. maja. — V torek se po vsej državi New-Jersey vršijo primarne volitve, v katere so zanesli tudi Hauptmannov slučaj. Governer države Hoffman, ki se je zelo zanimal za Hauptmanna, je kandidat za predsedniškega delegata. Njemu pa nasprotuje neki Fr. Fort, ki je na shodih govoril, da republ. stranka ne potrebuje za predsedniškega delegata človeka, ki drži z — morilci! Fort je zaveznik in prijatelj Hooverja, do-čim drži Hoffman z Landonom. Borba je jako ostra in vse napeto pričakuje rezultata torkovih volitev. Abesinski cesar se bo preselil v Švico Vevey, Švica, 19. maja. Sem je dospel Wolde Mariam, osebni zastopnik bivšega abe-sinskega cesarja. Ogledal si je neko vilo v tem mestu, katero hoče najeti za Haille Selassija, ki se namerava preseliti v Švico. Vila, katero je Mariam izbral, se nahaja na samotnem mestu skoro v gozdu. -o- Na Ogrskem imajo šolo za tatove in roparje Budapest, 18. maja. — Poli- nega razgleda, kakor je z n.ovc|cjja v tem mestu je odkrila po-ceste od Križke vasi do Nove|sebno šolo, v kateri se je učilo vasi, ne najdeš zlepa niti na j dečke tatvine in ropa. šoli je gorskih cestah, kaj šele v tako .predsedoval neki Mihael Marc- neznatni višini in tako blizu Ljubljane. nik. Policija je dobila v šoli 15 dečkov, starih od 10 do 15 let, Prebivalci vasi na velikem ki so dobivali tam "temeljit po-hribu nad Višnjo goro in Krko uk/> i722 oseb je bilo ubitih lan-hvaležni kr. banski upravi, da sko lcto v raznih zrakoplovnih .je omogočila njeno graditev. Cesta bo kmalu zgrajena do Križke vasi in če bo dovolj de- j nainih sredstev, še letos tudi J do Nove vasi. ljudstvo teh krajev je siromašno, dobrodo-i šel mu je vsak, tudi najmanjši zaslužek, zato je treba graditev nove ceste tudi s tega vidi-S ka toplo pozdraviti. Denar, ki j ga damo za nove ceste je vedno t dobro naložen, saj imamo pri j nas še vse premalo cest. —V Breznici nad škof j o Lo-j ko je umrl bogoslovec g. Pavle Stanonik. nesrečah. MALI UGLASI Poceni farma! Farma ima 84 »krov, tri akre grozdja. Nahaja se v Mantua, Ohio. Za podrobnosti vprašajte pri Mrs. Mary Novak, 3741 E. 77th St. (119) Stanovanje se išče, tri ali štiri sobe. Stanovanje naj bo v Collinwoodu ali v Nottinghamu. Kdor ima kaj naj pusti svoj naslov v uradu tega lista. (119) AMEfilSKA DOMOVINA, MAY 19TH, 1936 lec!" je kričala. "To boste drago plačali! Spravila bom pokonci vse moštvo! Za to boste dajali odgovor, kakor gotovo je Bog v nebesih!" V tem je bila že preko kabine in razbijala po vratih; njena roka je bila že na ključu, ko je pristopil on k njej, in jo prijel. Ona se je zvijala v njegovih rokah kakor divja mačka, pri tem pa venomer kričala. Končno jo je vendar odtrgal od vrat, jo obrnil ter vrgel v steno. Nato pa je zavrtel ključ v vratih ter ga vtaknil v žep. Ona pa je ležala na tleh poleg mize, kamor je bila padla ter neprestano kričala. Kapetan Blood jo je mrzlo gledal in rekel: "Le vpijte, le vpijte, vašim pljučam bo. to koristilo, meni pa ne bo škodova- NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko užaloščenim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem tužno vest, da je v Bogu previden s svetimi zakramenti za umirajoče za vedno preminul naš nad vse ljubljeni soprog in oče Nato je sel in čakal, da se iz-divja. Toda njegova trde besede so jo že pomirile. Njene oči so mu stavile vprašanje. On se je nasmehnil, ko ji je odgovoril: "Nihče na tej ladji ne bo niti z mezincem genil na vse vaše krike, s katerimi jim boste povzročili samo v zabavo. Vidite, take vrste ljudje so, ki so tvorili Don Juanovo dr.uščino." (Dalje prihodnjič) Blagopokojnik je bil rojen 17. juni ja 1883 v vasi Sodrašica na Dolenjskem. V Ameriki je bival 25 let. Po kratki in mučni bolezni je preminul za pljučnico 13. aprila ob 9. uri zvečer. Pokopali sm0 ga iz hiše žalosti z opravljeno za-dušnico v cerkev Sv. Vida na Calvary Pokopališče 17. aprila ob 9. uri dopoldan. Pokojni je bil član društva France Prešeren, št. 17 SDZ, ter društvo Macabees, 1288, TM. Ranjki zapušča tukaj več sorodnikov; v stari domovini mater staro 85 let, tukaj pa dva brata in eno sestro. V globoki hvaležnosti nas dolžnost Veže, da se iskreno zahvalimo vsem darovalcem cvetja, ki so ga položili ob krsti blagopokojnika ter s tem izrazili sočutje. Naša globoka zahvala naj velja sledečim: Mrs. Mary Milavec in družina; Mr. in Mrs. V. Drobnic in družina; Mr. in Mrs. D. Lušin in družina; Mr. Joe Turk; Semich in Centa družina; Mr. in Mrs. J. Peklaj in družina; Mr. in Mrs. J. Trebec in Richard; Mr. in Mrs. F. Fakult; Mr. in Mrs. J. Centa in družina, Kuhlman Ave.; Mr. in Mrs. A. Milavec, ml.; Zakrajsek in Centa družina, East 74th; Kramersic Brothers and Sisters; Mr. in Mrs. F. Ivancic in družina, E. 61st; Mr. in Mrs. J. Pengov in družina; Mr. in Mrs. I. Slapnik st. in družina; Mr. in Mrs. S. Trebec in družina; Mrs. Karolina Boyce in družina; Mr. in Mrs. J. Modic in družina, Norwood Rd.; Mr. in Mrs. F. Zakrajšek, in družina; Mr. in Mrs. Zevnik, E. 55th; Mr. in Mrs. A. Znidarsic in družina, Edna Ave.; Mr. in Mrs. L. Lautizar in druž;ina; Mr. in Mrs. J. Kodrič; Mr. in Mrs. M. Brajdich in družina; The Welfare Dept. of Willard Storage Battery Co.; Friends of the Moulding Dept. of Willard Storage Battery; društvo France Prešeren, št. 17, SDZ in društvo Carniola Tent, 1288, TM. Lepa hvala Mr. Frank Miklavž in Mr. Matt škerbec, ki sta nabrala med sosedi za krasen venec v obliki stola; sledeči so darovali: Mr. Frank Miklavž in družina, Mr. M att Skerbec in družina, družina Frank Ivančič, družina Jacob Konjar, družina [ony Rossman, družina Louis Papež, družina Joe Trebec, družina Tony Stanich, Mr. in Mrs. John in Antonia Jevnik, družina Tony Vičič, družina Anton Skala, družina Mary Cimperman E. 6lst St., družina John Suhadolnik E. 61st St., družina Frank Skerl Sr., družina Anton Stare, Mr. Jos. Kodrič, družina Terezija Gorenčič, družina Joe Salehar, družina Frank Rich, Mr. in Mrs. Ludwig in Rose Vičič, Mr. in Mrs. Joe in Mary Potepan, družina Ludwig Zaje, družina Victor Vokac, družina John Ivan-ček, družina A. Koželj, družina Frank Simončič, družina Frank Cermski družina Frank Miklavž, družina Mr. Frank Novsak, družina Anton Prijatelj E. 61st St., Mr. in Mrs. Philip Rastresen, družina Mrs. Frances Mihelčič. Iskrena zahvala Mr. Viktor Drobniču in družini, ki so nam pomagali v teh težkih dneh. Hvala darovalcem za maše in sicer: John Kovačič, brat; Mr. Anton Milavec st.; Philip Milavec; Mr. in Mrs. J. Trebec in Richard; Mr. in Mrs. F. Fakult; Mr. Joe Turk; Mr. in Mrs. J. Peklaj in družina; Mr. in Mrs. L. Pecek in družina; Mrs. F. Pirc in hčer; Mr. in Mrs. A. Kmet, West Side; Mr. in Mrs. L. Drasler in družina; Miss Frances Drasler; Mrs. Louise Milavec; Mr. in Mrs. Zakrajsek, E. 74th; Mr. Oblak in družina, E. 167th; Mr. in Mrs. Plut in družina; Joe Okorn in družina; Mr. in Mrs. E. Dietz; Math Milavec in družina, E. 61st St.; Frank Pirnat in družina, Bonna Ave.; Mr. in Mrs. J. Petrich, E. 74th St.; Frank Boyce, Jr., in družina; Mr. in Mrs. A. Fabian; Mr. in Mrs. J. Zgonc, Jr.; Brodnik družina, Edna Ave.; Kramer in družina, E. 60th; Novak družina, St. Clair; Anžlovar družina; Stampfel družina; Pakish družina; Ivančič družina; Konjar družina; Gerbec družina; Stare družina; Skerbec družina; Lach družina, E. 61st; Javornik družina, Edna Ave.; Mr. in Mrs. L. Pirc, Girard, 0.; Frank Skerl, družina; Kne družina; Papeš družina, Edna Ave.; Zupančič družina, Edna; Mr. in Mrs. Jevnik; John Husta družina; Jack Križ-man; Louis Primožič družina; John Novak, E. 61st; Sosedje, ki so darovali za sv. maše za kar sta kolektala Mr. Miklavž in Mr. Skerbec; John Babnick in družina; Frank Zaletel in družina, E. 168th; Mary Blatnik; Mr. in Mrs. A. Korošec družina, Addison; Anthony Baduder; Anton Ponikvar, E. 60th; Mrs. Kobe in družina; Joe Jersin in družina; Frank Cevka in družina, Schaefer; Drobnick družina, East 71st; John Adamič in družina; Joe Tom&žin in družina, Bonna; Frank Turk in družina, Arcade; John Primožič; Pust družina; No-san družina, East 177th; Vidmar družina, E. 60th; John Zalar družina, E. 68th St.; Mišic družina; Frank Erbežnik in družina; John Gornik in družina, Gid-dings; Robert Sternen in družina, E. 72nd; Anton Levstik in družina, E. 93rd; Anton in Mary Grincar, E. 230th; John Ayster in družina; John Kajzer in družina; Rudolph in Albina Novak in družina; Tofant družina; Frank Arko in družina; Mrs. Koželj; Mramor družina; Frank Pizmoht in družina; Frank Lach in družina, E. 185th; Selan družina; Andrew Strbenk; Anton Mustard in družina, Bonna; Leo Ladiha in družina; Joe Sterle in družina, Russell; De-želan družina. Hvala tudi vsem, ki so dali avtomobile na razpolago pri pogrebu: Victor Drobnic; Dominik Lusin; Anton Znidarsic; Primož Modic; Anthony Rossman; Frank Miklavž; Steve Trebec, E. 200th ; Frank Sober, Louis Erste; Mr. Prodan Laisy; Peter Mukavetz; Mr. Hribar, E. 60th; A. Codney, Northcliff; F. A. Monte, in od Willard Storage Battery Co.; K. E. Roof; E. M. Dayhoff; H. T. Nikola; R. J. Kennedy; J. R. Hull; W. Johnson. Hvala pevskemu kvartetu od samo stojne Zarje za zapeto žalostinko ob času pogreba. Hvala vsem, ki so prišli ranjkega kropit in ga spremili k večnemu počitku. Posebna hvala družini Frank Ivančič in družini, družina Milavec in družinam Semič, Centa in Mary Ferkul in Joe Turk, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo ob žalostnih urah. Iskrena hvala Rev. Ponikvarju za opravljene cerkvene obrede in Rev. Ja-gru za obiske v bolnici. Hvala John M. Sulzmanu in John Toner ju za njih obisk. Hvala pogrebniku Frank Zakrajšeku za tako lepo urejen pogreb. Najlepšo hvalo naj sprejmejo vsi tisti, ki so prišli ranjkega kropit in so pri truplu čuli in nas tolažili, kakor tudi oni, ki so ga spremili k večnemu počitku na pokopališče. Hvala tudi onim, ki bi morda njih ime bilo pomotoma spuščeno. Ljubljeni soprog, dobri in skrben in nenadomestljivi oče: Tužno nam je, oko nam je skeleče, od solz ki tečejo po licu. Strti so naši upi za bodočnost Izgubili smo ljubega očeta. Težak je korak okrog groba v katerem je pokopana vsa naša ljubav. Naša kolena klonimo nad tvojim grobom v goreči prošnji in želji k Vse-Mogočnemu, kateri ti je dal in odvzel življenje. Daj našemu dobremu soprogu in ljubljenemu očetu mirni počitek do svidenja nad zvezdami. žalujoči ostali: MARIJA KOVAČIČ, soproga; LOUIS, sin; MARY, hčer; JOHN in MATIJA, brata. MARY MILAVEC, sestra, mati v stari domovini. Cleveland, Ohio, 19. maja, 1936. Tukaj je ameriški rušilec, Selfridge, ki bo dogotovljen letošnje poletje. Najfinejša slovenska plesna dvorana v Clevelandu Dominik Kraaovec, lastnik 6025 St. Clair Ave. ............................... Policija v Los Angelesu je pripravila razne predstave, katerih se je udeležilo 40,000 oseb. Na sliki vidite, kako je policist Bill Swan zavosil z motornim bicikljem {skozi ogenj, pa se ni pri tem niti osmodil. Denite v hišo furnes sedaj in plačajte jeseni! Specielno samo za nekaj časa! Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Lahko kupite naj 36 mesečnih obrokov. Popravljamo furneze in boilerje vseh vrst. Vprašajte za slovenskega zastopnika Štefan Robash. WOLFF HEATING CO. HEATING ENGINEERS 9703 North Boulevard Tel. GL 9218—9219 Miss Josephine Roche bo kandidirala za senat, da nadomesti coloradskega sena-torja Costigana, ki ne bo več kandidiral. Miss Roche je leta 1984 kandidirala za governerja v Coloradi, toda ni zmagala. To je lev "Tarzan," ki ga rabijo v filmskih dikah in ki je j ako udomačen. Že mora biti krotek, ker sicer drugače bi gotovo ne sedla, nanj Helen Stamps.