Lednik 1014.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru
Kos LIX. — Izdan in razposlan 1. dne julija 1914.
Vsebina: Št. 138. Cesarski ukaz o pokojninskem zavarovanju nameščencev.
138.
Cesarski ukaz z dne 25. junija 1914.1.
o pokojninskem zavarovanju nameščencev.
Na podstavi § 14 osnovnega zakona o državnem zastopstvu z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem tako:
Člen I.
Zakon z dne 16. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 1 iz yl. *1907.) o pokojninskem zavarovanju nameSèénQÂf' v zasebnih službah in nekaterih nameščencev y Ravnili službah naj se v nastopno navedenih paragrafih glasi tako:
I.
Obseg zavarovalne dolžnosti.
8 1.
Zavarovanju zavezani in po naslednjih določilih zavarovani so v tuzemstvu zaposleni name-žčenci,
1.	ki so dovršili 18. leto starosti;
2.	ki prejemajo od istega službodajnika prejemke v višini, ki znašajo, vštevši prejemke, ki
jih je prišteti po § 3, računjeno na celo leto, najmanj 600 K, in
3.	ki imajo po tem, kakšna je njihova služba, uradniški značaj ali redno opravljajo pretežno duševna službena opravila.
Pretežno duševna službena opravila so zlasti naslednja :
a) vsako pečanje z vzgojo ali poučevanjem;
h) izvrševanje svobodnih umetnosti brez ozira na umetnostno vrednost del;
c)	vsako v smeri dovršenih naukov ležeče opravilo absolventov tistih naukov, ki odvežejo po § 20 vojnega zakona od dolžnosti služiti tretje prezentno službeno leto, ter absolventov čez te nauke segajočih višjih naukov;
d)	vodstvo obratov, obratnih oddelkov ah opra-vilnic (podružnic);
e)	višje nadzorovanje del drugih oseb;
f)	pisarniška in kontorska služba;
g)	višja kupčijska zunanja služba.
Zavarovalne dolžnosti ne osnujejo zlasti: a) poselske službe;
h)	neposrednje sodelovanje v proizvajanju blaga po obrtnih (v širjem zmislu), rudarskih, kmetijskih in gozdarskih delavcih in učencih (vajencih).
(Slovenisch.)
139
Delovanje prodajalcev in skladiška služba
Za višjo kupčijsko zunanjo službo velja
osnujejo zavarovalno dolžnost samo tedaj, kadar j zlasti : pridobivanje naročil, nalogov in ponudb, spadajo pod eno izmed določil točke 3, od- j torej delovanje skupljevalcev, potnikov in agentov,
stavek c do e.
§ 1 a.
Da imajo posla v tuzemstvu, ne veljajo zlasti nameščenci tuzemskih obratov za čas, ko imajo posla v inozemski podružnici (obratovališču, opra-vilnici, zalogi) ter edinole za inozemske odjemalce nastavljeni popotniki.
ki so zavezani zavarovalni dolžnosti, ako so nastavljeni s stalno plačo ali z jamčenim najmanjšim prejemkom, ne pa delovanje inkasantov in kol-pnrtêrjev (raznašalcev). Osebe, ki prestopijo''ali so prestopile iz zavarovanju ne zavezane službe v poklic popotnikov ali agentov, ostanejo tudi v bodoče ne zavezane zavarovanju.
§ 2.
Za organe višjega nadzorstva veljajo nameščenci vseh poklicev, ki izvršujejo pazniško ali nadzorovalno delovanje, spojeno s skrbjo za tehniško ali gospodarsko ustrezajoče delovanje drugih uslužbencev, in opravljajo le postransko fizična dela, zlasti: delovodje, poslovodje, plezalci, pazniki v rudarskih in fužinskih obratih in njihovi stalni namestniki, polirji, upravitelji skladišč, pre-skuševalci in prevzemalci blaga in višje gospodarsko, gozdarsko, lovsko in vrtno osebje, kakor dvorni pazniki, gozdni pazniki, revirski lovci in višji vrtnarji.
Zlasti ne veljajo za organe višjega pazništva: nameščenci, ki sami opravljajo fizična dela in le postransko pazijo na druge enakovrstno zaposlene delavce, kakor preddelavci, nadalje osebe, ki morajo brez oblasti razpolaganja s tujimi delovnimi močmi v bistvenem oskrbovati samo preštevanje in zabeleževanje ponavljajočih se enakovrstnih delovnih opravil drugih.
Za pisarniško in kontorsko službo velja zlasti : služba dopisovanja, zapisovanje in prepisovanje stenogramov, knjigovodstvo, računska in blagajniška služba ter risarsko delovanje, nadalje vsako opravilo v odvetniških in notarskih pi-sarnicah.
Ne gledé na nazadnje imenovano opravilo zlasti ne velja za pisarniško in kontorsko službo: pisanje po narekovanju brez uporabljanja stenografije, golo prepisovanje in razmnoževanje spisov, pisanje naslovov, pavzanje, šablonovanje in palro-novanje, vsako razmnoževanje načrtov in risb z mehaniškim ali kemijskim postopkom, nadalje delovanje v blagajnici sedečih blagajnikov v odprtih prodajalnicah, pomožnih pisarjev v zbiralnicah številne loterije, natakarjev, ki pobirajo denar, kuhinjskih šefov in ključaric v gostilniški in krčmarski obrti, potem skladiškiin in prodajnim nameščencem zgolj za dopolnitev njihovega delovanja naloženo pisanje zabeležkov in zapiskov.
Od dolžnosti zavarovanja so izvzeti :
1.	tiste osebe, za katere bi dolžnost zavarovanja nastopila prvikrat po dovršitvi 55. leta starosti ;
2.	osebe, ki na podstavi prejšnjega službovanja že uživajo preskrbo (pokojnino, provizijo in dr.), ki dosega osnovni znesek tistega plačilnega razreda, v katerega bi bilo te uslužbence uvrstiti po njihovi plači, kadar nastopijo prvo samo zase zavarovanju zavezano opravilo;
3.	otroci, nadalje mož (žena) službodajnika in morda v službenem razmerju k juristični osebi stoječi udje njenega načelstva;
4.	osebe, kojih delovanje tvori v namestitvi, ki osnuje dolžnost zavarovanja, postransko opravilo poleg drugega stalnega pridobivanja, združenega z višjimi dohodki ;
5.	nameščenci dvora in države ter njunih zavodov in podjetij;
6.	nameščenci dežel, okrajev, občin, za hogoČastne, naučne ali dobrodelne namene določenih zavodov zakonito pripoznanih verskih družb, javnih ali s pravico javnosti opremljenih učilišč, javnih zakladov in tistih korporacij, ki so z zakonitim predpisom določene za izpolnjevanje javnih nalog, potem nameščenci javnemu prometu služečih železnic in njihovih pomožnih zavodov, in sicer s pogojem, da imajo imenovani nameščenci normalne, to se pravi s službami, ki jih opravljajo, združene pokojninske pravice ali jih vsaj dosežejo s potekom ustanovljenega poskusnega časa ali začasne namestitve. Toda nameščenci industrij-
I skih, finančnih ali drugih pridobitnih podjetij, ki I jih obratujejo dežele, okraji ali občine, ali za ka-iere jamči ena teh korporacij ali država, so samo j tedaj izvzeti od dolžnosti zavarovanja, ako se je,
ûe gledé na to, ali je izpolnjen gorenji pogoj, njihov službodajnik nasproti nadzornemu oblastvu enkrat za vselej zavezal, ako bi taki nameščenci v poznejšem času brez prejšnje vpokojitve nastopili zavarovanju zavezane službe, potem pristojnemu nosilcu zavarovanja preodkazati znesek v višini tiste premijske reserve, ki bi morala biti za te nameščence položena, ako bi bili ob času svoje namestitve pri tem službodajniku udje občega pokojninskega zavoda za nameščence;
7.	odvetniški in notarski kandidatje ter v bolnicah in sanatorijih uslužbeni zdravniki, nadalje nameščenci civilnih tehnikov-(civilni inženirji vseh kategorij in civilni geometri), ki so kakor kan-didalje za enega teh poklicev zabeleženi pri inženirski zbornici, končno v stavbni obrti name-ščeni absolventi tehniških visokošolskih naukov v najmanjši dobi praktičnega delovanja, ki je predpisana za dosego pravice za samostojno izvrševanje dotične stavbne obrti ;
8.	nameščenci avstrijsko-ogrske banke;
9.	redni slušatelji visokih šol in sorodnih zavodov, nadalje dijaki na srednjih šolah in na ^ednjim šolam sorodnih in strokovnih učiliščih, k' se duločijo z ukazom ministrstva za notranje stvari v porazumu z udeleženimi ministrstvi, dokler trajajo njihovi nauki:
10.	plesalci in plesalke, arlistiško osebje varietejev in podjetij cirkusov, nadalje vsi nameščenci tistih gledaliških in orkestrskih podjetij, ki obratujejo svojo obrt brez stalnega obratovališča;
M. nameščenci inozemskega obrala, ki nima v tuzemstvu nikakršne podružnice (obratovališča, opravilnice, zaloge), ter nameščenci, ki bivajo samo začasno v tuzemstvu v spremstvu službo-dajnika, ki v tuzemstvu nima rednega stanovališča;
12. nameščenci takih trgovinskih podjetij, ki pečajo edinole z izvažanjem industrijskih iz-elkov, izvzemši osebe, ki imajo posla v knjigo-v°dski ali blagajniški službi.
n.
I.	Plačilni razred z letnimi prejemki od 600 K do 900 K,
H. plačilni razred z več nego 900 K do 1200 K letnih prejemkov,
III.	plačilni razred z več nego 1200 K do 1800 K letnih prejemkov,
IV.	plačilni razred z več nego 1800 K do 2400 K letnih prejemkov,
V.	plačilni razred z več nego 2400 K do 3000 K letnih prejemkov,
VI.	plačilni razred z več nego 3000 K letnih prejemkov.
Ob ovedbi gorenjih plačilnih razredov je privzeti v plačo tudi stanarine, aktivnostnein poslovne doklade ter vse vrste naturalnih prejemkov.
Pri tem je vračuniti naturalno stanovanje z 20 odstotki plače v gotovini, naturalno stanovanje vštevši prosto kurjavo in razsvetljavo s 25 odstotki, naturalno stanovanje s prebrano vred s 40 odstotki plače v gotovini. Vrednost drugih naturalnih prejemkov je zaračunjati po krajevnih poprečnih cenah.
Stalnim prejemkom je priračuniti dogovorjene izpremenljive prejemke, kakor tantijeme in druge od opravilnega ali delovnega uspeha odvisne prejemke, ako je zanje jamčen najmanjši znesek, s tem zneskom, drugače s poprečnino v zadnjih treh letih istega službenega razmerja doseženih zneskov, najmanj pa z eno pelinko stalnih prejemkov.
Nagrade (remuneracije) je prištevati drugačnim prejemkom, ako so bile dogovorjene ali ako se po navadi redno ponavljajo.
Več oseb, ki dajejo porazumno istemu nameščencu dela, če tudi za ločeno plačilo, jamči nerazdelno za zavarovanje tega nameščenca na podlagi njegovega skupnega plačila. Ne gledé na ta primer, je nameščenec, ki je uslužben hkratu pri več službodajnikih za ločeno plačilo, zavezan dolžnosti zavarovanja samo gledé svojega glavnega opravila.
Porazdelitev zavarovanju zavezanih oseh.
§ 3.
Zavarovanju zavezane osebe se po svojih °hrih prejemkih uvrščajo v šest plačilnih raz-red°v. in sicer v:
Za glavno opravilo velja najvišje plačana služba. Ako pride za dolžnost zavarovanja v poštev več enako plačanih služb, tedaj se določi glavno opravilo najprej po ožji zvezi tega ali drugega službovanja s prejšnjim pridobivanjem ali z izobrazbo nameščenca, potem po daljši dobi službenega razmerja, končno po drugih sposobnih znakih.
m.
Predmet zavarovanja.
§ 4.
Predmet zavarovanja je pričakovanje (nadeja): Za zavarovanca:
1.	rente za primer nesposobnosti, prislužiti si kaj (renta za onemoglost, §§ 6 do 10), oziroma starostne rente (§ 11).
Za zaostale:
2.	rente za vdovo (vdovska renta, §§ 12 do 14),
3.	vzgojevalnih prispevkov za otroke (§§ 15 do 17),
4.	enkratne odpravnine zaostale vdove, oziroma otrok ali revne matere (§§ 18 m 19).
IV.
Čas čakanja.
§ 7 a.
Do rente za onemoglost pa nima pravice tisti:
a)	čigar zaslužek iz opravila, ustrezajočega njegovim delovnim silam, presega tako znesek 600 K kakor tudi dve tretjini poprečnine vštevnih prejemkov, ki jih je užival v zadnjih 60 prispevnih mescih ali v eventualnem krajšem službenem času,
b)	ki je pridobitno nesposobnost povzročil namenoma ali, ko je storil kazenskosodno dognano hudodelstvo. V tem primeru pa lahko nosilec zavarovanja rento za onemoglost docela ali deloma prizna udom rodbine, ki imajo zakonite pravice do prehrane nasproti upravičenemu prejemniku.
Ako delovni zaslužek in Kenta za onemoglost skupaj presegata poprečnino vštevnih prejemkov zadnjih 60 prispevnih mescev ali eventualnega krajšega službenega časa, se skrajša renta za onemoglost za znesek, kar ga je več.
§ 5.
Za dosego pravice do dajatev, oznamenjenih v § 4, št. 1, 2 in 3, je razen sicer za to ustanovljenih pogojev treba, da je dovršen Čas čakanja.
Ta zahteva odpade, ako nastane pridobitna nesposobnost ali smrt zavarovanca vsled nezgode, ki se je pripetila v izvrševanju službe in je v zvezi s službo.
V.
Izmera zakonitih dajatev, pridobitev in izguba pravice do njih, začetek in konec prejemkov.
Renta za onemoglost.
§ 6.
Pravico do rente za onemoglost ima zavarovanec brez ozira na starost v primeru pridobitne nesposobnosti (onemoglosti).
§ 7.
Nesposoben prislužiti kaj je tisti, ki zaradi kake telesne ali duševne hibe ne more dalje izvrševati poklicnih dolžnosti svoje zadnje zavarovanju zavezane službe.
Za nesposobnega prislužiti kaj velja nadalje zavarovanec, ki je dosegel 65. leto starosti, ako ni v službenem razmerju, zavezanem zavarovanju.
§ 8.
Ako nastopi pridobitna nesposobnost po preteku časa čakanja 120 prispevnih mescev ali prej zaradi nezgode (§ 5, odstavek 2), je renta za onemoglost osnovni znesek, v prvem primeru tudi stopnjevalni znesek.
Višina osnovnega zneska znaša v
1. plačilnem razredu .		. 180 K na leto
II.	y>	- 270 , ,	„
HI-	n	•	• 360 „ „	„
iv.	»	• 540 , „	,
V.	n	• 720 , ,	„
VI.	n	• 900 „ ,	„
Letni stopnjevalni znesek se odmerja z eno osminko premij, ki so postale plačne v prispevnem času, ki sledi 120. prispevnemu mescu.
Ako nastopi pridobitna nesposobnost brez nezgode (§ 5, odstavek 2) po preteku najmanj 60, toda manj nego 120 prispevnih mescev, znaša renta za onemoglost dve tretjini v drugem odstavku imenovanih osnovnih zneskov.
Osnovni znesek in reducirana renta se odmerjata po plačilnem razredu (§ 3), v katerega je zavarovanca uvrstiti po letni poprečnim tistih vštevnih prejemkov, ki jih je užival v zadnjih 24 prispevnih mescih, preden je potekel čas čakanja 120 prispevnih mescev, oziroma preden je prej pripala renta za onemoglost. Ako nastane nezgoda (§ 5, odstavek 2), preden poteče 24 pr*-
spevnih mescev, je dati v podstavo letno popreč-nino vštevnih prejemkov v prebitih prispevnih niescih.
Toda osnovni znesek se -ne sme odmeriti z manj nego eno četrtinko premij, ki so postale plačne do preteka časa čakanja, oziroma do nastanka nezgode (§ 5, odstavek 2), reducirana renta (odstavek 4) pa fle z manj nego eno šestinko premij, ki so postale plačne do njenega pripada.
Po katerih pogojih se šteje za odmero rente službeni čas, prebit v zavarovanju zavezani namestitvi, se določa v § 73, odstavek 7.
Mesečni znesek rente se zaokroži na 10 h tako, da se puščajo zneski do 5 h v nemar, rišji zneski pa se računijo za 10 h.
§ 9.
Prejemanje rente za onemoglost se prične s prvim dnem koledarskega mesca, ki sledi pri-padu rente. Ako se« v postopku za proglasitev onemoglosti (§ 74, odstavek 2) ne poizve čas izgube pridobitne sposobnosti, velja dan zglasitve za dan izgube.
Ako ima - zavarovanec na podstavi svoje zavarovalne dolžnosti pri bolniški blagajnici, urejeni Po zakonu o bolniškem zavarovanju, ali pri registrovani pomožni blagajnici ali pri bratovski skladniei pravico do boleznine, ali kakor kdo, ki ga je politično oblastvo po § 4 zakona z dne 30. marca 1888. 1. (drž. zak. št. 33) oprostilo zavarovalne dolžnosti, pravico do nadaljnjega plačevanja plače nasproti službodajniku, se prične prejemanje rente za onemoglost 20 tednov po začetku pravice do bolniške podpore.
§ 10.
Prejemanje rente za onemoglost neha:
1.	s smrtjo upravičenega prejemnika;
2.	ko se zopet doseže pridobitna sposobnost;
3.	ako so dani pogoji §7 a, lit. a.
Starostna renta.
§ 11.
Renta za onemoglost gre brez dokaza pridobitne nesposobnosti kakor starostna renta:
1.	moškim zavarovancem po 480 prispevnih
mescih ;
2.	zavarovankam po 420 prispevnih mescih, toda ne pred doseženim 55. letom starosti;
3.	zavarovancem, ki so dovršili 70., in zavarovankam, ki so dovršile 65. leto starosti in so prebili najmanj 60 prispevnih mescev.
Določila § 7 a, § 9, odstavek 2, in § 10, točka 2 in 3, se ne uporabljajo na starostne rente.
Za pripad starostne rente je brez vpliva, ali ostane zavarovanec še dalje v svoji namestitvi. V tem primeru ni več plačevati premij (§ 24, točka 2).
Prejemanje starostne rente se začne s prvim dnem koledarskega mesca, ki sledi njenemu pripadu, in neha s smrtjo upravičenega prejemnika.
Prejemanje starostne rente pa se lahko odloži z močjo, da se v vmesnem času zviša za tisti znesek, ki ustreza prirastku premijske reserve.
Vdovska renta.
§ 12.
Pravico do vdovske rente ima vdova zavarovanca, ki je ob svoji smrti prejemal rento za onemoglost ali starostno rento ali je imel nadejo na tako rento. Vdovska renta znaša polovico rente, oziroma tega, česar se je imel nadejati zavarovanec.
§ 13.
Pravice do vdovske rente pa ni v naslednjih-primerih :
1.	ako od dneva ženitve zavarovanca še ni poteklo šest mescev, razen ako je zavarovančevo smrt povzročila nezgoda, ki se je zgodila po ženitvi;
2.	ako je zavarovanec sklenil zakon, ko je dovršil 50. leto starosti;
3.	ako je zavarovanec ob času, ko je sklenil zakon, prejemal tukaj omenjeno rento za onemoglost ali starostno rento;
4.	ako je bila vdova ob času moževe smrti po svoji krivdi sodno ločena od njega ali ako je bil zakon sodno razvezan;
5.	ako je proti vdovi s kazenskosodno razsodbo dokazano, da je s premišljenim dejanjem zakrivila ali sozakrivila moževo smrt.
Vzgojevalni prispevki.
§ 15.
Pravico do vzgojevalnega prispevka ima vsak otrok, star manj nego 18 let, v primeru smrti zavarovanega očeta ali zavarovane matere, ako je umrli oče ali umrla mati v tem času prejemal rento za onemoglost ali starostno rento ali je imel nadnjo na tako rento. Toda nezakonski, ne poza-konjeni otroci in otroci, ki so iz zakona, ki ga je sklenil zavarovanec šele, ko je užival rento za onemoglost ali starostno rento (§ 13, št. 3), nimajo pravice do vzgojevalnih prispevkov, sloneče na zavarovanju njihovega očeta.
§ 16.
Vzgojevalni prispevek znaša za vsakega enojno osirotelega otroka eno tretjino, za vsakega dvojno osirotelega otroka dve tretjini nadejo, oziroma pravice umrlega očeta ali matere do rente za onemoglost, brez eventualnega stopnje-valnega zneska.
Za vsakega dvojno osirotelega otroka, čigar oče in mati sta bila zavarovana, je odmeriti vzgnje-valni prispevek v višini polne nadeje ali polne pravice višje zavarovanega dela roditeljev do rente za onemoglost brez eventualnega stopnje-valnega zneska.
Vsota vzgojevalnih prispevkov enojno osirotelih otrok no sme presegati, če in dokler oče še živi, 50 odstotkov, če in dokler mati uživa vdovsko rento, 75 odstotkov, pri dvojno osirotelih otrocih pa 200 odstotkov zgoraj omenjenih pravic, tako, da tvori v vsakem primeru tista nadeja (tisto pričakovanje), oziroma tista renta, ki jo je pridobil ali prejemal zavarovani del roditeljev ob Času smrti, najvišjo izmero vseh vzgojevalnih prispevkov.
Posamezne vzgojevalne prispevke je vsako-časno v najvišji izmeri razmeino prideliti.
Enkratna odpravnina.
§ 18.
Pravico do enkratne odpravnine imajo vdova in, ako ni ostala vdova, po enakih delih otroci zavarovane osebe, ako umre, ne da bi se bila prgodila nezgoda po § 5, odstavek 2, pred potekom 60 prispevnih mescev in ako so v ostalem izpolnjeni pogoji za prejemanje vdovske rente ali vzgojevalnega prispevka (§§ 13, 15 in 17).
Ako niso zaostali niti vdova niti upravičeni otroci, ima zapuščena revna -mati, za koje preživljanje je prispevala zavarovana oseba, pravico do enkratne odpravnine.
§ 19.
Kakor enkratna odpravnina gre vdovi, oziroma otrokom dvojni, revni materi navadni osnovni znesek tiste rente za onemoglost, ki pristoja s pretekom 120 prispevnih mescev v plačilnem razredu, v katerem je bil zavarovanec ob času svoje smrti.
§ 19 a.
Prenos (cesija), zastavba in rubež nadej (pričakovanj) in pravic zavarovancev in njihovih rodbinskih udov so dopustni in imajo pravno moč samo toliko, kolikor se zgodé:
1.	za založbo pravic tistih oseb, ki imajo proti prejemnikom, upravičenim po spredaj stoječih določilih, zakonito pravico 3o dajanja preživljanja;
2.	za založbo predplačil, ki jih je službo-dajnik ali nosilec zavarovanja dovolil upravičenim prejemnikom na lastno prošnjo na račun zavarovalnih pravic po njih pripadu, pa preden so se nakazale.
VI.
Izplačevanje, počivanje in zastaranje prejemkov; nasledki nepristojnega prejemanja.
§ 20.
Vse rente in vsi vzgojevalni prispevki se izplačujejo v mesečnih obrokih naprej. Ako neha pravica do njih v teku mesca, se prejeti zneski ne vračajo.
Upravičeni prejemniki morajo na zahtevanje pred vsakim izplačilom predložiti potrdilo življenja, oziroma vdovstva.
Odpravnine je izplačati takoj, ko se je dokazala pravica do njih.
§ 21.
Pravica prejemati rente za onemoglost, vdovske rente in vzgojevalne prispevke počiva, dokler prejema upravičeni prejemnik na podstavi predpisov o prisilnem zavarovanju proti nezgodam rento, do njene višine.
Pravica prejemati vse vrste rent ter vzgoje-valne prispevke počiva:
1.	dokler prestaja upravičeni prejemnik več-nego enomesečno kazen na svobodi; pri tem pa je starostne rente, rente za onemoglost in vdovske rente odkazati udom rodbine, ki imajo zakonite alimentacijske pravice do upravičenega prejemnika;
2.	dokler biva upravičeni prejemnik brez pritrditve nosilca zavarovanja trajno v inozemstvu. V tem primeru se lahko odpravi s polovico glav-nične vrednosti njegovih pravic.
§ 23.
Ako je prišla kaka oseba krivično v užitek tukaj omenjene dajatve, ji je treba odtegniti jo; nepristojno dobljeni zneski se morajo vrniti s 4 odstotki obresti vred, ne kraté kazenskopravnega preganjanja. Če so se nepristojno prejemali vzgojevalni prispevki, odpade obrestovanje.
VI a.
Zdravilni postopek.
§ 23«.
Obči pokojninski zavod za nameščence in nadomestni zavodi imajo pravico uvesti zdravilni postopek, da se zopet doseže pridobitna sposobnost prejemnika rente za onemoglost.
V ta namen lahko nosilec zavarovanja spravi zavarovanca na svoje stroške v zdravilni zavod (bolnico, zdravilnico) ali sicer na kraj, pripraven za zdravljenje, in sicer brez pritrditve zavarovanca v tistih primerih, v katerih se more po § 8 zakona z dne 30. marca 1888. 1. (drž. zak. št. 33) zaukazati nastanitev v bolnici.
Za dobo zdravljenja se lahko prejemanje rente za onemoglost docela ali deloma ustavi. Ako pa ima zavarovanec, ki se je privzel k zdravilnem postopku, rodbinske ude, za kojih živež je doslej bistveno prispeval, potem je svojcem dovoliti podporo najmanj v polovični višini rente, ki gre zavarovancu.
Ako se prejemnik rente odtegne zdraxljenju, ki ni odvisno od njegove pritrditve, se mu lahko začasno ustavi prejemanje cele ali enega dela lente za onemoglost.
O sporih med nosilcem zavarovanja in prejemnikom rente, ki so v zvezi z uporabljanjem zdravljenja, odloča pristojno razsodišče, oziroma redno sodišče (§ 7(5, § 65, št. 3).
VIL
Prestanek dolžnosti zavarovanja, povračilo premij, zopetni vstop v dolžnost zavarovanja.
§ 24.
Dolžnost zavarovanja prestane:
1.	čim katerikoli, njenih pogojev ni več izpolnjen ;
2.	s pripadom rente za onemoglost, oziroma starostne rente.
Pravice zavarovanja pa ostanejo varovane 18 mescev potem, ko je prestala dolžnost zavarovanja, v višini nadej (pričakovanj), v tem času že pridobljenih, oziroma skrajšanih po § 26
§ 25.
Osebe, katerih dolžnost zavarovanja ali prostovoljno zavarovanje (§§ 28 do 30) je prestalo iz katerihkoli razlogov, ne gledé na razlog § 24, točka 2, pravtako tisti, ki so se izločili iz zavarovanja, ker ni bilo dolžnosti zavarovanja, imajo, ako so ostali nato najmanj šest mescev brez zavarovanju zavezanega opravila, pravico do povračila tistega dela zanje res plačanih premij brez obresti, ki pride nanje po ključu, določenem v § 33, četudi se službodajnik ni poslužil pravice odbitka, ki mu gre (§ 36), in sicer v najvišjem znesku premijske reserve.
Ako se je pa zavarovancu po § 31 zakona z dne 16. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.), ali tega ukaza vštel službeni čas na podstavi lastnih vplačil ali ako je zavarovanec nekaj časa zavarovanje prostovoljno nadaljeval (g 28) mu je od premijske reserve, ki je narasla s temi zavarovanji, povrniti 75 odstotkov, najmanj pa znesek, ki je enak polni premijski reservi, odbivši eno letno premijo plačilnega razreda, ki ga je imel zavarovanec nazadnje. Pravico do povračila pa je tudi v teh primerih preračunih po sprednjem odstavku, ako je to ugodneje za zavarovanca.
Osebi ženskega spola, ki sklene zakon v dveh letih po izstopu iz zavarovanja ali izstopi iz zavarovanja v dveh letih po sklepu zakona, je dopolniti povračilo na 80 odstotkov zanjo res vplačanih premij.
Za te pravice, na katere se uporabljajo določila § 19«, se more potezati samo zavarovanec. Pravice ugasnejo, ako se niso zglasile pri
pristojnem nosilcu zavarovanja v teku treh let po izpolnitvi pogojev, ter ako je prosilec, preden jih je zglasil, zopet vstopil v zavarovanju zavezano opravilo. Že zglašene pravice te vrste preidejo na dediče upravičencev.
§ 26.
Delovito povračilo vplačanih premij velja, ako doseže ali preseže višino premijske reserve, za popolno odpravo. V dragem primera ima posledico, da se zmanjša nadeja (pričakovanje), oziroma skrajša vštevni prispevni čas v razmerju povrnjenega zneska k nabrani premijski reservi.
§ 27.
Ako zavarovanje zopet nastopi, se preraču-nijo nove nadeje (pričakovanja) v stiku s poptej pridobljenimi nadejami, bodisi neprikrajšanimi, bodisi po § 26 skrčenimi, ako je bil prestanek zavarovanja posledica pripada rente za onemoglost ali pa je trajal k večjemu dvanajst let po plač-nosti zadnje premije.
Drugače je ob zopetnem nastopu zavarovanja zaračuniti samo prebiti čas čakanja v najvišji izmeri petih let.
§ 27«.
Nadeje (pričakovanja), pridobljene iz najmanj 120 prispevnih mescev, se lahko varujejo v višini, v kateri so bile, ko je prestala dolžnost zavarovanja, s pripoznalno pristojbino 4 K na leto, plačno v dveh polletrfih obrokih naprej, z močjo, da se zavarovalne pravice ohranijo v moči časno neomejeno čez 18 mesečni rok, določen v sklepnem odstavku § 24.
To varovanje nadej (pričakovanj) prestane brez pravice do povračila že plačanih pripoznalnih pristojbin, ako zaostane zavarovanec z obrokom dalje nego šest mescev po njegovi plačnosti. Prvi obrok pripoznalne pristojbine, ki postane plačen prvega dne 19. mesca potem, ko je nehala dolžnost zavarovanja, pa se mora plačati v 14 dneh po njegovi plačnosti, sicer ugasne pravica do varovanja nadej (pričakovanj).
Na aktivno vojaško službovanje pozvani so za dobo sklica na svojo prošnjo oproščeni plačevanja pripoznalne pristojbine.
vru.
Prostovoljno zavarovanje.
§ 28.
Osebe, kojih dolžnost zavarovanja je nehala iz katerihkoli razlogov, ne gledé na razlog § 24, točka 2, prav tako tisti, ki so se izločili iz zavarovanja, ker ni bilo dolžnosti zavarovanja, imajo pravico prostovoljno nadaljevati zavarovanje, ako niso zglasili eventualnih pravic po § 25.
V § 1 «, odstavek 1, omenjeni nameščenci se lahko, tudi negledé na primer prvega odstavka, ustrezno višini svojih prejemkov po sprednjih določilih pripuščajo v prostovoljno zavarovanje pri občem pokojninskem zavodu za nameščence, ako so pri pokojninskem zavodu zavarovani tudi uslužbenci tuzemskega obrata.
Končno je osebe, ki po poklicu zasebno poučujejo ali delujejo na zasebnih učiliščih, ako še niso presegle 45. leta starosti in dobivajo prejemke iz več službenih razmerij, izmed katerih sicer posamezen prejemek ne dosega ali ne presega zneska 600 K, njih vsota pa ga dosega ali presega, na podstavi vseh prejemkov, ki so jih priznali, pripuščati v zavarovanje pri občem pokojninskem zavodu za nameščence v posebnem, v členu IV imenovanem oddelku po tarifah, ki veljajo zanj.
§ 29.
Prostovoljni zavarovanec mora v § 33 omenjeno skupno premijo plačevati tako, kakor je predpisano.
Z vplačevanjem skupne premije se nadaljuje obstoječe zavarovanje, ne da bi bilo treba izrečne izjave strank. Ako se prispevki ne vplačujejo šest mescev, velja to, kakor da se je dotičnik odrekel pravici do nadaljevanja zavarovanja.
§ 30.
Prostovoljno zavarovanje prestane, če zavarovanec:
1.	zglasi svoj izstop;
2.	šest mescev zaostane s plačilom premij;
3.	ne da bi bil v kateri izmed služb, ozname-njenih v § 1 «, odstavek 1, trajno biva v inozemstvu.
Od določila zadnje točke se lahko ukrenejo gledé posameznih držav izjeme z ukazom ministra za notranje stvari.
§ 31.
V bodoče velja pravica zavarovancev do zvišbe njihovih nadej (pričakovanj) čez normalno izmero z vštetjem službenih let le še, ako se provizijsko zavarovanje pri rudniški bratovski sklad-nici prevede v pokojninsko zavarovanje (g 92 b), 1er v zvezi s preodkazom premijske reserve za tiste, ki so prestopili iz javnih služb v zavarovanju zavezana opravila (§ 2, točka 6). V teh dveh primerih ni omejeno vštetje službenih let nili gledé časa njihove zahteve, niti gledé moči, da se skrajša čas čakanja (§ 31, odstavek 2 in 3, zakona z dne 16. decembra 1906. 1. [drž. zak. *št. 1 iz 1. 1907]).
Doslej z všletjem službenih let pridobljene pravice ostanejo varovane.
IX.
Zagotovitev liadej (pričakovanj).
§ 33.
Stalnih premij je treba plačevati za vsak plačilni mesec (prispevni mesec):
v	I. plačilnem razredu..............6	K,
*	II-	n	»	 9	„
,	in.	»	.	 12	,
.	IV............-.18	,
„v.	„	'	.......24 „
, VI. „	„	.....30,.
Od teh premij prideta v prvih štirih plačilnih razredih na službodajnika dve tretjini, na zavarovanca pa ena tretjina, v višjih razredih pa na vsakega polovica.
Ako presegajo letni prejemki zavarovanca (§ 3), ki jih je všteti za odmero premjj, 7200 K, mora plačevati premije docela iz svojega.
S pripadorn rente za onemoglost ali starostne rente neha dolžnost plačevati premije.
g 34.
Premije je treba plačevati prvi dan vsakega koledarskega mesca naprej.
Ako se začne ali konča zavarovanje v teku mesca, je treba vendar plačati polno mesečno premijo.
Več delodajnikov, ki se menjajo v teku prispevnega mesca, je nerazdelno odgovornih za premijo v višini plačilnega razreda, ki je dan pri
vsakem. Plačnik ima regresno pravico proti drugim službodajnikom do razmerne odškodbe.
§ 35.
Pravica, da se ugotovi obstoj premijskih terjatev, zastara v treh letih od dneva plačnosti premije.
Zastaranje te pravice se prekine z vsako naredbo, ukrenjeno v namen ugotovitve, v času, v katerem izve prispevku zavezana oseba o tem.
Pravica do izterjave ugotovljenih premijskih dolgov zastara v treh letih po obvestilu prispevku zavezane osebe o uspehu ugotovitve.
Zastaranje pravice izterjavanja se prekine z vročitvijo plačilnega poziva, namerjenega na plačilnega zavezanca, z uvedbo izvršbe, z dovolitvijo plačilnega roka in po predpisih, ukrenjenih v konkurznem redu.
Pred veljavnostjo tega ukaza začelo, pa še ne dovršeno zastaranje je presojati po sprednjih določilih.
Dolžnost plačevati premije je neodvisna od prejšnje izdaje zadevnih odlokov ali odločb ter od začetka pravomočnosti.
§ 36.
Premije (§ 33) mora oddajati službodajnik.
Ako je izpolnil to dolžnost, je upravičen delni znesek, ki pride na zavarovanca, odbijati mesečno od njegovih prejemkov.
Ta pravica odbijanja se mora izvršiti v treh mescih po prvem plačilu plače, ki sledi plačnosti premije, sicer ugasne ta pravica.
Nepristojno vplačane premije naj vrne nosilec zavarovanja s 4odstotnimi obrestimi. Službo-jemnik ima v tem primeru pravico do povračila prispevkov, ki jih je res plačal, in lahko zahteva, da jih nosilec zavarovanja plača s 4 odstotki obresti naravnost njemu.
§ 38.
Zaostale premije je obrestovati s 4 odstotki: izterjajo se lahko, izvzemši v g 29 omenjene premije, s političnim ali s sodnim izvršilom in uživajo v izvršilnem in konkurznem postopku prednostno pravico davčnih zaostankov.
(Slorenitoh.)
140
Neizterljivost zaostankov z omejitvijo iz § 73, odstavek 7, nima za posledico, da bi se izgubila pravica do zavarovalnih dajatev.
X.
Organizacija obrata.
A. Obči pokojninski zavod za nameščence (pokojninski zavod).
g 40.
Obči pokojninski zavod za nameščence more v svojem imenu pridobivali pravice in nase jemati zaveznosti, na sodišču tožiti in tožen biti.
Svoj sedež ima na Dunaju.
Njegova redna podsodnost je stvarno pristojno sodišče na Dunaju.
S 41.
Udje pokojninskega zavoda so tisti službo-jemniki, za katere je pristojen imenovani zavod, in njihovi vsakočasni službodajniki.
§ 46.
Načelstvo voli iz svoje srede dva predsednikova namestnika. Eden pripadaj skupini službo-dajnikov, drugi pa skupini službojemnikov. Voli se v ločenih volitvah udov načelstva, pripadajočih posameznim skupinam.
Ude načelstva naj voli obči zbor izmed svo-jepravnih udov pokojninskega zavoda. Udje načelstva morajo biti avstrijski državljani. Najmanj dve petini udov, voljenih iz posameznih skupin, morata imeti stanovališče na Nižjeavstrijskern.
Od volivnosti v načelstvo so izključene liste osebe, katerim je odtegnjena volilna pravica in volivnosl po § 8 zakona z dne 26. januarja 1907. 1. (drž. zak. št. 17).
Poslovna doba voljenih udov načelstva ne sme trajati dalje nego pet let.
Odstopajoče načelstvo ostane v službi dotlej, da prevzame opravila novo načelstvo.
8 54.
H kateremu deželnemu uradu pokojninskega zavoda pripada zavarovanec, se ravna po njegovem službenem kraju.
V dvomu velja za službeni kraj sedež podjetja. oziroma dotične podružnice.
Službodajniki, ki imajo obrate v okolišu več deželnih uradov, pripadajo vsem dotičnim deželnim uradom.
S 59.
Odbor voli iz svoje srede dva načelnikova namestnika. Eden pripadaj skupini službodajnikov, drugi pa skupini službojemnikov. Voli se v ločenih volitvah odbornikov, pripadajočih posameznim skupinam.
Odbornike naj voli glavni zbor iz srede udov pokojninskega zavoda, ki pripadajo deželnemu uradu (§ 54).
Odborniki morajo biti avstrijski državljani.
Od volivnosti v odbor so izključene tiste osebe, katerim je odtegnjena volilna pravica in volivnost po § 8 zakona z dne 26. januarja 1907. 1. (drž. zak. št. 17).
Vsaj dve petini iz posameznih skupin voljenih odbornikov morata imeti svoje stanovališče na sedežu deželnega urada ali v njegovi nepo-srednji bližini.
Določila §§ 46, odstavek 4 in 5, in 48 se uporabljajo zmislu.primerno.
§ 60.
Za sklepanje o vseh pravicah zavarovancev in njihovih rodbinskih udov proti pokojninskemu zavodu, katere se opirajo na ta ukaz ali na zakon, ki .se jc izpremenil z njim, se postavi iz srede odbora rentna komisija. Ta komisija je sestavljena iz načelnika odbora ali iz enega obeh namestnikov za predsednika in iz dveh udov, izmed katerih se voli po en ud iz obeh skupin odbora (službodajniki in' službojomniki). Ob glasovauju rentne komisije glasuje tudi predsednik. Ako se ne doseže soglasen sklep komisije, da naj se prisodi ali odbije kaka pravica, ali o izmeri pravice, končno o odtegnitvi kake rente, odloči načelstvo pokojninskega zavoda.
8 61-
Plačane uradnike je zapriseči in so podrejeni disciplinarni oblasti načelnika.
Stalne uradnike imenuje in odpušča načelstvo pokojninskega zavoda poprašavši odbor deželnega urada.
§ 62,
Glavni zbor, ki se naj skliče v eni volilni dobi vsaj enkrat, naj sestoji iz odposlancev. Odposlanci in nadomestniki morajo biti udje pokojninskega zavoda.
Volijo se pismeno ločeno po skupinah (službo-dajniki in službojemniki) iz srede svojepravnih udov.
Število odposlancev in nadomestnikov je odvisno od števila pripadajočih udov tako, da prideta na vsakih tisoč udov dva odposlanca in dva nadomestnika. Ulomki pod tisoč se ne vpoštevajo.
Število odposlancev, ki jih je voliti, pa znaša najmanj trideset in največ sto.
Volilno pravico imajo vsi zavarovanci, ki so določenega dne (dne slučajnega izbora), ki ne sme biti manj nego mesec dni in ne več nego dva mesca pred dnem razpisa volitev, pripadali doličnemu deželnemu uradu, ter njihovi službo-dajniki. Zavarovanci in službodajniki tvorijo vsak svojo ločeno skupino volilcev, katerih vsaka voli polovico števila odposlancev in nadomestnikov, določenega v razpisu volitev.
Ako šteje ena skupina volilcev več nego 10.000 volilnih upravičencev, se morajo zanje ustanoviti terilorijalno ali po poklicu deljeni volilni razredi. Tudi sicer je dopustno ustanoviti več volilnih razredov. Število odposlancev in nadomestnikov, ki ga voli ena skupina volilcev, se porazdeli na več volilnih razredov po razmerju volilnih upravičencev, pripadajočih vsakemu volilnemu razredu.
Poslovna doba odposlancev ne sme trajati dalje nego pet let.
§ 62 a.
Volitev odposlancev razpiše načelnik deželnega urada pred potekom poslovne dobe in določi dan volitve. Hkratu se razgrnejo na vpogled imeniki udov (kataster volilcev) po stanju dneva slučajnega izbora, ločeno za službodajnike in zavarovance, in postavi se volilna komisija.
Reklamacije zoper kataster volilcev je vložiti najdalje v 14 dneh po razpisu volitve pri
volilni komisiji; obsegati morajo, ako se zahteva vzprejem volilnih upravičencev, datum in številko dotičnega uvrstilnega odloka pokojninskega zavoda.
Volilna komisija je sestavljena iz načelnika deželnega urada ali namestnika, ki ga je ozna-menil, za predsednika in iz nekaj odborpikov, ki jih je vzeti polovico iz skupine službodajnikov, polovico pa iz skupine zavarovancev.
Volilna komisija odloči končnoveljavno o došlih reklamacijah.
Med zadnjim dnem reklamacijskega roka in volilnim dnem mora biti doba najmanj osmih dni.
O volilnem dejanju je pisati zapisnik. Uspeh volitve naj načelnik deželnega urada nemudoma objavi.
Načelnik deželnega urada naj izroči izvoljenim odposlancem in nadomestnikom izkaznice.
Volitev je izpodbijati v 14 dneh po volilnem dnevu na političnem deželnem oblastvu na sedežu dotičnega deželnega urada. Odločba tega oblastva je končnoveljavna.
Natančnejša določila o uvedbi in izvršitvi volitve odposlancev dajejo opravilni redi posameznih deželnih uradov.
xt.
Drugačno izpolnjevanje dolžnosti zavarovanja.
§ 64.
Dolžnosti zavarovanja (§ 1) se zadošča tudi z zavarovanjem pri kakem nadomestnem zavodu (§ 65) ali z nadomestnimi pogodbami (§ 66) (nadomestne uredbe).
Izbrati nosilca zavarovanja ima pravico službo-dajnik. Toda praviloma morajo biti vsi zavarovanju zavezani nameščenci istega obrata, oziroma službo-dajnika, zavarovani pri istem nosilcu zavarovanja, ako je to mogoče po delokrogu dotičnega nosilca zavarovanja.
Minister za notranje stvari lahko dovoli v ozira vrednih primerih, poprašavši udeležene nosilce zavarovanja, izjeme od tega pravila. Take izjeme je vsekakor dovoliti, ako so določene za to omogočiti posameznim nameščencem nadaljevanje z njihovo prejšnjo namestitvijo združenega zavarovanja pri pokojninskem zavodu ali nado-
mestni uredbi s pritrditvijo dosedanjega nosilca |	§ 65.
zavarovanja.
c . .	. .	.	I Za nadomestne zavode se morejo v bodoče
sprejeta izjava o pristopu službodamika ■	.•	, • ■	,•	.....
.	, J , r. 1 ,	. . pnpoznavati pokojninski zavodi, pokojninske in
k nadomestnemu zavodu, oziroma k zavarovalnici,
ki se peča z zavarovanjem z nadomestnimi pogodbami, ima posledico, da postane ta zavod pristojen gledé zavarovanja v mejah njegove pripo-znave za nadomestno uredbo za vse zavarovanju
zavezane nameščence tega službodajnika, oziroma tistega obrata ali tistega oddelka službodajnikovega obrata, za katerega je jiristopil, in da ima iz prisilnega zavarovanja izvirajočo odgovornost za liste, ki mu pripadajo.
V primerih, v katerih se izpremeni ozname-nilo ali imetnik obrala (izprememba naslova firme, preobrazba juristične osebe, prehod lastnine s prodajo, daritvijo, podedovanjem), ostane dosedanja zavarovalna pristojnost nameščencev tako dolgo v moči, da službodajnik izrečno kaj izpremeni.
Službodajniki, ki so se nasproti nadzornemu oblastni zavezali vse svoje zavarovanju zavezane nameščence zavarovati z nadomestnimi pogodbami, imajo gledé zavarovanja teh nameščencev isto odgovornost kakor nadomestni zavodi za tiste, ki so k njim pristojni.
Vse zavarovanju zavezane osebe, za katere se ni osnovala pristojnost nadomestne uredbe tako, kakor je navedeno, so gledé zavarovanja pristojni k pokojninskemu zavodu.
Določila pravil nadomestnih zavodov, ki so morda v protislovju s spredaj stoječo uredbo zavarovalne pristojnosti ali z drugimi obveznimi jiredpisi lega ukaza, izgubé moč in se nadomeščajo z dotičnimi določili tega ukaza, dokler se primerno ne izpremené pravila.
§ 64«.
provizijske blagajnice in enake, ako so ustanovljene in urejene po predpisih, veljajočih za zavarovalna društva, nadalje registrovane pomožne blagajnice, ki so že obstajale 1. dne januarja 1909. L, po naslednjih pogojih:
1.	Po zavarovalnotehniških načelih prera-čunjena vrednost pravic, zagotovljenih zavarovanju zavezanim udom in njihovim zaostalim, mora vsaj za eno petinko presegati vrednost v §§ 5 do 19 in 25 do 27 omenjenih nadej (pričakovanj). Pri tem na eni strani nadeje po § 4, točka 1 do 3, ne smejo biti v nobenem primeru manjše nego za vsakočasni plačilni razred določeni najmanjši zneski in na drugi strani se mora, ako umre zavarovanec pred pretekom 60 prispevnih mescev, poskrbeti za zaostale tako, da je najmanj enakovredno temu, kakor je omenjeno v §§ 18 in 19.
2.	Prispevki zavarovanju zavezanih udov ne smejo presegati tiste izmere, ki se pokaže za zagotovljene dajatve, uporabljaje računske podlage pokojninskega zavoda, po razdelilnem ključu, določenem v § 33, odstavek 2 in 3.
3.	Odločitev sporov o pravilom primernih pravicah in njih višini mora biti pridržana po sedežu nadomestnega zavoda krajno pristojnemu razsodišču pokojninskega zavoda (§ 76) ali rednemu sodišču.
4.	V vsakem petem letu, najprej v letu 1915., se mora zaklad tehniško preskusiti (zavarovalno-tehniška bilanca) in določena mora biti dolžnost ukreniti vse za sanacijo morda potrebne naredbe, ako se dožene primanjkljaj nasproti založbi predpisanih dajatev, potrebni po zavarovalnih načelih.
Gledé vseh nameščencev, za katere je v zmislu § 64 gledé zavarovanja pristojen nadomestni zavod, ima oblast izdajati pravomočnosti sposobne odloke dotični nadomestni zavod v enakem obsegu kakor j)okojninski zavod gledé svojih pripaduikov, iz-vzemši pravico izdajati odloke, s katerimi se za katerokoli dobo zanika dolžnost zavarovanja.
O vprašanju dolžnosti zavarovanja v primerih zavarovanja z nadomestnimi pogodbami, 1er kadar nadomestni zavod kakor nosilec zavarovanja smatra, da ni dana dolžnost zavarovanja, potem o vprašanju, kateri nosilec zavarovanja je v dauern času pristojen za nameščenca, odloča neposrednje politično deželno oblastvo nameščenčevega službenega kraja v rednem postopku s pravnimi po-močko (§ 75), ne da bi moral nosilec zavarovanja poprej izdati odlok o tem,
5.	Ako zavod ne šteje vsaj 100 udov, morajo biti zadostne varnostne reserve, ki jih je od primera do primera poizvedeti po zavarovalnotehniških cenitvah, ali pa se morajo nuditi drugačna jamstva.
Tista določila zakona z dne 16. julija 1892. 1. (drž. zak. št. 202) o registrovanih pomožnih bla-gajnicah, ki nasprotujejo izpolnjevanju sprednjih pogojev, se ne uporabljajo gledé tistih udov registrovane pomožne blagajnice, za katere posluje kakor nadomestni zavod. Za nadomestne .zavode pripoznane registrovane pomožne blagajnice tudi niso podvržene utesnujočemu določilu § 30, odstavek 2, zakona o pomožnih blagajnicah, gledé zavarovalnih strok, združenih v pokojninskem zavarovanju nameščencev. .
Za nadomestne pogodbe se morejo v bodoče, ako se zmislu primerno izpolnjujejo pogoji § 65, št. 1, 2 in 3, pripoznavati pogodbe:
a)	ki jih sklenejo službodajniki o zavarovanju svojih nameščencev s tuzemskimi ali za opravilni obrat v tuzemstvu pripuščenimi zavarovalnicami,
b)	ki jih sklenejo službodajniki s svojimi nameščenci o preskrbninskih pravicah nameščencev in njihovih zaostalih.
§ 66«.
Nosilci obstoječih nadomestnih uredb morajo svoje dajatve spraviti v soglasje z določili tega ukaza tako, da je po zavarovalno-tehniških načelih preračunjena vrednost zagotovljenih pravic vsaj enaka vrednosti nadej (pričakovanj) po izpreme-njenih določilih §§ 5 do 19 in 25 do 27, in da se, ako gre za nadomestne zavode ali v § 66, točka a), omenjene zavarovalnice, ustreza tudi predpisu § 27 a.
Za tako zenačbo potrebna izprememba pokojninskih predpisov mora biti — brez zadevnih doplačil — v prid tudi od prej zavarovanim osebam.
Tisti nosilci zavarovanja, ki niso najdalje v teku enega leta po razglasitvi tega ukaza prosili pri oblastvu za odobrenje v sprednjem zmislu izpremenjenih pokojninskih predpisov, izgubé z gorenjim časom pripoznavo za nadomestne uredbe.
Nadomestnim zavarovancem, za katere nastopi primer zavarovanja v času med začetkom veljavnosti tega ukaza in izpremembo zavarovalnih pogojev ali nehanjem nadomestnega zavarovanja, gredo najmanj v enakem primeru pri pokojninskem zavodu zavarovane dajatve.
§ 68.
Ako prestopi zavarovanju zavezana oseba od pokojninskega zavoda k nadomestnemu zavodu, je premijsko reservo pokojninskega zavoda pre-odkazati nadomestnemu zavodu.
Ako se drugače premeni zavarovalna pristojnost, ne da bi se prej vrnili premijski deli v zmislu § 25, naj dosedanji nosilec zavarovanja
preodkaže novemu nosilcu zavarovanja vsaj tisti znesek, ki ustreza premijski reservi, ki bi morala biti za tega nameščenca položena tedaj, ako bi bil nameščenec zavarovan pri pokojninskem zavodu ves čas prispevanja, ki je po § 73, odstavek 7, všteven za zavarovanje, prištevši večje prispevke, ki jih je zavarovanec plačeval v času nadomestnega zavarovanja nasproti, tistim, ki bi jih bil moral plačevati za normalne nadeje (pričakovanja) po podlagah preodkazujočega zavoda. Pri tem se je ozirati tudi na službeni čas, ki se je bil zaračunil po § 31 zakona z dne 16. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.) ali tega ukaza.
Eventualne, pravilom ali pogodbi ustrezne pravice zavarovanca proti prejšnjemu nosilcu zavarovanja, da se preodkaže višji znesek poznejšemu nosilcu zavarovanja, preidejo na tega poslednjega.
Znesek, ki ga je preodkazati po tem predpisu, se zmanjša v primerih dolžnega povračila delov premij v zmislu § 25 na znesek tiste premijske reserve, ki ustreza nadejam (pričakovanju) in času čakanja zavarovanca po skrajšavi po § 26, pasti pa ne sme nikdar pod tisti znesek, ki bi ga bil moral pokojninski zavod preodkazati nosilcu zavarovanja, ki bi sledil, ako bi bil prestopajoči nameščenec zavarovan pri njem in bi bil zoper njega uveljavljal dotične pravice iz § 25.
Vsak preodkaz se mora zgoditi v štirih tednih po prejetem naznanilu o vzprejemu (§ 68 a) z naznanilom vseh za dosedanje zavarovanje in za preodkaz merodajnih okolnosti. Znesek, ki ga je preodka zati, je obrestovati s 4 odstotki, počenši od dne vstopa pri novem nosilcu zavarovanja.
Zavarovanec dobi nasproti novemu nosilcu zavarovanja načeloma tiste pravice, ki ustrezajo preodkazanemu znesku po zavarovalnih pogojih novega nosilca zavarovanja. Te pravice je dognati, ako ni oblastveno odobrenih računskih podlag, po podlagah občega pokojninskega zavoda za nameščence. Toda s prestopom k drugemu nosilcu zavarovanja se ne more nikdar podaljšati čas čakanja 60 prispevnih mescev.
Ako preodkazani znesek presega višino tiste premijske reserve, ki jo naj nabere novi nosilec zavarovanja na podstavi dosedanjega vštevuega prispevnega časa, prištevši službeni čas zavarovanca, zaračunjen po § 31 zakona z dne 16. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.) ali tega ukaza, potem je ta znesek, kar ga je več, izročiti, kakor si izbere zavarovanec, ali njemu ali ga je porabiti za prostovoljno zavarovanje na
večje dajatve ali pa ga pripisati zavarovancu, ako ! drugega nadomestnega zavoda je treba državnega vnovič prestopi, ga preodkazati in ga, ako nastopi odobrenja. primer zavarovanja ali pogoji §	25. izročiti
s l -odstotnimi obrestimi vred.	p,'enos se more dovolili le tedaj, če se izroči
Ako je zavarovanje nameščenca z nadomestno pogodbo (§ liti, točka b) prenehalo zaradi izstopa iz službe, mora službodajnik po sprednjih določilih poizvedeno premijsko reservo po preteku 18 mescev preodkazati pokojninskemu zavodu.
§ Ü8 a.
Novi nosilec zavarovanja naj prejšnjemu nosilcu zavarovanja naznani zopetni vstop nameščenca v zavarovanje v štirih tednih od časa zglasitve; on je odgovoren za škode, ki nastanejo iz zakrivljene opustitve.
XII.
Drugačne preskrbite uredbe, ki jih ni smatrati za izpolnjevanje dolžnosti zavarovanja.
§ «9.
S spredaj stoječimi določili se ne izpreminjajo pravne razmere, ki so med zavarovanju zavezano osebo in samostojno obstoječimi zavarovalnimi zavodi, samostojno obstoječimi podpornimi, provi-zijskimi in sličnimi blagajnicami.
Ako pa je službodajnik zagotovil preskrb-ninske užitke zavarovanju zavezanemu nameščencu neposrednje ali posrednje (z ne samostojnim zakladom, ki ga on vzdržuje docela ali deloma), ne da bi bil zanj izprosil pripoznavo za nadomestno uredbo, sme vračuniti dajatve, ki gredo iz prisilnega zavarovanja, na pogodbene dajatve v tistem razmerju, v katerem je prispeval k zalaganju prvih dajatev.
XIII.
Prenos zavarovanj in njlli popolno povratno zavarovanje.
S 70.
Za prenos zavarovanj nadomestnega zavoda (§ 65) ali vseh preskrbnih pravic, ki jih dajejo v § 66 obravnavane pogodbene razmere službodajnika, do pokojninskega zavoda ali kakega
pokojninskemu zavodu, oziroma nadomestnemu zavodu glavnica, ki po zavarovalno-tehniških načelih zadošča za popolno založbo zadevnih pravic.
Prevzemnik stopi v vse pravice in dolžnosti prenosnika oproščujč ga.
XIV.
Regresne pravice nosilcev zavarovanja.
S 72.
Pravice do odškodnine, ki jih imajo po spredaj stoječih določilih upravičene osebe ali upravičeni prejemniki do tretjih oseb zaradi nastale onemoglosti ali smrti zavarovanca, preidejo do višine dolžne dajatve nosilca zavarovanja, ki jo je v danem primeru kapitalizirati po računskih podlagah pokojninskega zavoda, na nosilca zavarovanja.
XV.
Priglasevanje zavarovanju zavezanih oseb. Ovedba pravic in pravnih pomočkov.
S 73.
Zavarovanju zavezane osebe, za katere je pokojninski zavod pristojen gledé zavarovanja (§ 64, predzadnji odstavek), je priglašati in od-glašati pri njegovem pristojnem deželnem uradu v oblikah, ki so predpisane za to.
Enaka dolžnost naznanil obstaja gledé vseh ostalih za zavarovanje merodajnih izprememb službenega razmerja, zlasti izprememb plačila.
Spredaj stoječa naznanila je podajati v 14 dneh in naložena so načeloma službodajniku.
Službojemnik pa ima pravico tisti del naznanila, ki se nanaša na njegove rodbinske razmere, podati sam naravnost pristojnemu deželnemu uradu pokojninskega zavoda. Ako se posluži te pravice, preide vsa odgovornost (oddelek XX) za ta del zglasitve od službodajnika na službojenmika, počenši od časa, ko se obvesti deželni urad.
Tudi za vsa druga naznanila je upravičen službojemnik, ne da bi se s tem odpravila dolžnost službodajnika.
Deželni urad mora prejem vsakega naznanila potrditi tako službodajniku kakor tudi službo-jemniku v 14 dneh, razen a ko se v tej dobi izda odlok, s katerim se reši naznanilo.
Ako poda vsaj eden del naznanilo pravočasno, oziroma ako se je sploh podalo, preden je dobil moč ta ukaz ali se dodatno poda vsaj tri mesce potem, ko je dobil moč ta ukaz, za dobo, ki je pred tem časom, se šteje čas prispevanja od tistega mesca naprej, v katerem je kdo vstopil v zavarovanju zavezano službo, brez ozira na to, ali so sc plačevali pripadajoči prispevki ali ne. V ostalem še šteje čas prispevanja, ako se naznanilo ni podalo pravočasno ali sploh ne, od tistega mesca naprej, v katerem se je naznanilo podalo dodatno ali se je uradoma dognala dolžnost zavarovanja z odlokom ali odločbo, brez ozira na to, ali so se pripadajoči prispevki res plačevali ali ne. Poprej prebiti službeni čas se računi za čas prispevanja zgolj po resnično plačanih premijah, ako se dodatno plačajo v šestih letih po plačnosti. Določila tega odstavka veljajo zmislu primerno za naznanila, ki jih je podajati po odstavku 2.
O vsaki nezgodi, ki je v zvezi s službo ali z opravilom in s katero se je poškodovala ali usmrtila zavarovanju zavezana oseba, naj podjetnik obrata ali tisti, kateremu je bilo ob času nezgode poverjeno vodstvo obrala, ako bo imela poškodba najbrže za posledico pridobitno nesposobnost, presegajočo zakonito dobo bolniške podpore, poda pismeno naznanilo najdalje v osmih dneh po nezgodi v predpisani obliki pristojnemu deželnemu uradu.
S 73 a.
Službodajniki ter nameščenci so tudi dolžni dajali vsakčas pojasnila političnim oblastvom ter pokojninskemu zavodu o vseh tistih okolnostih, ki so merodajne za zavarovalno razmerje. Službodajniki so nadalje dolžni za to izrečno poverjenim organom pokojninskega zavoda in političnih oblastev dovoljevati na licu mesta vpogled v tiste zapiske, ki so potrebni za uvedbo zavarovalnega razmerja.
Niti pokojninskega zavoda niti njegovih organov ne sme državna finančna uprava porabljati za sporočanje razmer gledé strank, ki so dolžne dajati pojasnila, za katere so izvedeli v svoji uradni lastnosti. To določilo pa ne velja gledé imen upravičenih prejemnikov in višine njihovih prejemkov.
Pripadniki pokojninskega zavoda, ki uživajo kako tukaj omenjeno dajatev, so dolžni vsako izpremembo, ki se tiče njihove pravice do prejemkov in njihovega stanovališča, naznaniti v osmih dneh na pristojnem deželnem uradu.
§ n.
Vse pravice pri pokojninskem zavodu zavarovanih oseb ali njihovih rodbinskih udov proti temu zavodu, ki se opirajo na ta ukaz ali z njim izpremenjeni zakon, je zglasiti na pristojnem deželnem uradu pokojninskega zavoda ter je predložiti potrebne dokaze.
Onemoglost, ki se trdi, je treba dokazati z zdravniškim izpričevalom. Deželni urad ima pravico ukreniti preiskavo zahtevajoče osebe po zdravniku, ki ga določi urad, ter poizvedovati vse, kar je dalje potrebno, da se dožene stvarni položaj. Službodajnik zahtevajoče osebe in ta sam sta dolžna dajati potrebna pojasnila.
Stroške zdravniškega izpričevala, ki ga mora prinesti zahtevajoča oseba, mora v primernem znesku povrniti deželni urad. ako se zahteva pripozna. •
Pravica do dovolitve rente za onemoglost, ki jo je odklonila rentna komisija, oziroma načelstvo pokojninskega zavoda (§ 60), se more pred potekom enega leta vnovič zglasiti le, če se nazadnje dognano zdravstveno stanje bistveno izpremeni.
S 74 a.
Določila §§ 73, 73« in 74 se uporabljajo zmislu primerno, ako je pristojni nosilec zavarovanja nadomestni zavod ali nadomestna uredba po § 66, točka a), ako pravila zavoda v posameznem ne ukrepajo od tega različne uredbe.
S 75.
Vse odredbe in vsa obvestila pokojninskega zavoda in njegovih deželnih uradov, oziroma kakega nadomestnega zavoda, ki se dajejo v okviru tega ukaza ali z njim izpremenjenega zakona, je udeležencem vročevati v pismeni izdaji (odloki).
Odloki o pravicah, ki so jih zglasili zavarovanci ali njihovi rodbinski udje zoper nosilca zavarovanja, morajo obsegati, ako se pripozna
pravica, hkratu višino in preračun pripoznane j dajatve, ako se pa odkloni, razloge za to. Taki j odloki se morejo le s tožbo na pristojnem razsodišču (g 76), oziroma na pristojnem rednem sodišču (§ 65, št. 3) izpodbijati v nepodaljšlji-vem roku šestih mescev po vročitvi odloka.
Vsi ostali odloki, ki se tičejo pravic ali dolžnosti, uravnanih s tem ukazom ali z njim izpremenjenim zakonom, se dajo izpodbijati z ugovori, ki jih je vložiti v 14 dneh na političnem deželnem oblastvu, v čigar okolišu je službeni kraj nameščenca.
Zoper odločbe političnih deželnih oblastev je dopusten rekurz na ministrstvo za notranje stvari, ki ga je vložiti v štirih tednih na tistem političnem deželnem oblastvu, čigar odločba se izpodbija.
g 75 a.
V ostalem se uporabljajo določila zakona z dne 12. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 101) na ves postopek s pravnimi pomočki v stvareh pristojnosti političnih oblastev, vštevši ugovore zoper odloke nosilcev zavarovanja.
Pravni pomočki zoper odloke in odločbe o 'dolžnosti zavarovanja, uvrstitvi v plačilne razrede in določitvi glavnega opravila nimajo odložive moči.
v
Za vročevanje odlokov in odločb v stvareh spredaj stoječih določil naj se uporabljajo §§ 102 do 104 in 109 civilnega pravdnega reda. Ako je neznano, kje biva oseba, kateri je vročiti odlok, naj ga vroči na prošnjo nosilca zavarovanja politično okrajno oblastvo, pristojno po zadnjem nosilcu zavarovanja znanem stanovališču.
XVI.
Razsodišča in postopek,
g 77.
Pravice nosilcev zavarovanja med seboj, ki se opirajo na ta ukaz ali z njim izpremenjeni zakon, naj v primeru spora neposrednje odloča, izključujč zadevno pravico do odloka, politično deželno oblastvo, v čigar okolišu imata sporni stranki svoj sedež. Več po tem pristojnih deželnih oblastev odloča v porazumu. Ako se ne doseže sporazumljenje, preide odločba na ministrstvo za notranje stvari.
Ako more odločba o takih pravicah nosilcev j zavarovanja med seboj vplivati na pravice zavarovancev, oziroma njihovih zaostalih, jih je pritegniti k postopku.
§ 77«.
Sodišča so vezana na pravomočne odločbe, ki so jih izrekla upravna oblastva v mejah svoje pristojnosti.
Pravtako so upravna oblastva vezana na pravomočne odločbe, ki so jih izrekla sodišča v mejah svoje pristojnosti.
Ako sloni pravomočna razsodba sodišča ali upravnega oblastva na odločbi o predprašanju, za čigar samostojno odločbo ni bilo pristojno sodišče ali upravno oblastvo, lahko stranka zahteva obnovitev postopka, ako je pristojno oblastvo pravomočno drugače odločilo o tem predprašanju in ako se je ta odločba ali izrekla dodatno ali je stranka brez svoje krivde v prejšnjem postopku ni mogla uveljavljati.
•>
XIX.
Sodelovanje političnih in občinskih oblastev.
§ 80.
Politična in občinska oblastva so dolžna, po možnosti ustrezati nanja naslovljenim zaprosilom pokojninskega zavoda in njegovih deželnih uradov, ter nadomestnih zavodov, jih podpirati in tudi brez poziva pošiljati vsa poročila, ki morejo biti važna za njih opravilni obrat.
Pokojninski zavod iu njegovi deželni uradi, ter nadomestni zavodi imajo zlasti pravico zahtevati sodelovanje političnih in občinskih oblastev, da se izsledé službodajniki, ki dajejo delo nameščencem, in da se poizvedö razmere, merodajne za dolžnost zavarovanja teh nameščencev.
Pokojninski zavod in nadomestni zavodi nimajo pravice zahtevati, da jih zastopa finančna prokuratura.
XX.
Kazenska določila.
§ 81.
Službodajniki in službojemuiki, ki podajajo v naznanilih, ki jih je podajati po g 73 in
§ 73 a, neresnične dejanske napovedi, se kaznujejo, če ni dan učin dejanja, ki ga je kaznovati po občih kazenskih zakonih, z denarjem od 10 do 1000 K in, če se ne da izterjati, z zaporom od enega dneva do treh mescev.
Isti kazni zapadejo službodajniki in službo-jemniki, ki dajejo neresnična dejanska pojasnila t§ 73 a).
§ 82.
Službodajniki, službojemniki in rentniki, ki sploh ne podajajo naznanil, ki jih je podajati po § 73 in § 73«, ali ne v predpisanem roku. se kaznujejo z denarjem do 200 K in, če se ne dâ izterjati, z zaporom do 20 dni.
Isti kazni zapadejo službodajniki in službojemniki, ki se branijo dati v § 73« oznamenjena pojasnila ali predložiti tam oznamenjene dokaze.
Rentnikom se lahko pravomočno naložena kazen odbije od rente.
g 84.
Kazenska določila §§ 81 do 83 se uporabljajo tudi na zakonite zastopnike za dejanja nezmožnih službodajnikov, zlasti na zastopnike jurističnih oseb.
Službodajniki imajo pravico sestavo in oddajo dokazov in priglasil, ki jih je podajati, prenesti na Pooblaščence. Imena in stanovališča teh pooblaščencev je treba naznaniti pristojnemu nosilcu zavarovanja.
V tem primeru se uporabljajo kazenska določila na te pooblaščence, vendar jamči službo-dajnik subsidijarno za naložene denarne kazni.
XXI.
Davčna, prislojbinsku in kolkoma prostost.
§ 87.
Rridobnine in rentnine prosti so:
1.	pokojninski zavod z omejitvijo, natančneje oznanienjeno v členu IV;
2.	nadomestni zavodi, ako omejujejo svoj opravilni obrat na zavarovanje nameščencev, gledé
zavarovanja nameščencev, zavezanih zavarovanju, do višine predpisu ustreznih najmanjših dajatev.
S sprednjim zaukazom ostanejo eventualne dalje segajoče davčne oprostitve, ki gredo nadomestnim zavodom na podstavi drugih zakonitih določil, neizpremenjene.
Pač pa so prejemki, ki jih izplačuje katerikoli nosilec zavarovanja, po določilih zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) v besedilu zakona z dne 23. januarja 1914. 1. (drž. zak. št. 13) (novela o osebnih davkih) zavezani dohodnini in plačarini potom odbitka po izplačujoči blagajnici.
Vse obravnave in listine, potrebne za osnovo in uredbo pravnih razmer med pokojninskim zavodom na eni strani in njegovimi udi (službodajniki in nameščenci) na drugi strani, so kol-kovnin in neposrednjih pristojbin proste, kolikor preskrbninski užitki, ki jih je zagotovil pokojninski zavod, ne presegajo normalne izmere (§§ 4, 5, 8, 11, 12, 16, 19). Ta ugodnost se ne razteza na prostovoljno zavarovanje, dopustno v zmislu § 28, tistih oseb, ki so se dodatno uradoma izločile iz zavarovanja, ker ni bilo dolžnosti zavarovanja. Na pokojninski zavod se uporabljajo določila zakona z dne 15. aprila 1885. 1. (drž. zak. št. 51), kolikor obsegajo ugodnosti gledé kol-kovnin in neposrednjih pristojbin.
Zaukaži četrtega odstavka naj se zmislu primerno uporabljajo na slična pravna opravila nadomestnih zavodov (§ 65) ter na določila nadomestnih pogodb, ki se tičejo normalnih preskrbnih pravic (§ 66).
Finančno ministrstvo lahko izda ukazoma v porazumu z ministrstvom za notranje stvari odredbe, ki so potrebne za zavarovanje državnega zaklada gledé ugodnosti, oznamenjenih v sprednjih dveh odstavkih.
XXII.
Uprava zakladov, letna poročila.
§ 88.
Ob nalaganju zakladov pokojninskega zavoda, oziroma nadomestnih zavodov se je ravnati po predpisih § 30, oziroma g 52 ministrstvenega ukaza z dne 5. marca 1896. 1. (drž. zak. št. 31) ali po predpisih za zavarovalnice, ki stopijo v bodoče na njihovo mesto.
(SlovonUch.)
141
Najmanj 20 odstotkov za trajno naložbo raz-položnih zalog pokojninskega zavoda ter nadomestnih zavodov je naložiti v avstrijskih državnih papirjih; pokojninski zavod je razen tega dolžen najmanj 15 odstotkov oznamenjeuih zalog naložiti v obligacijah deželnih posojil ali v zastavnih pismih, zadolžnicah dežel, deželnih bank ali deželnih hipotečnih zavodov.
Ta zaukaz velja tako, da je za njega izvršitev po potrebi določiti primeren rok.
Minister za notranje stvari lahko od primera do primera dovoli pokojninskemu zavodu od predpisa prvega odstavka razlikujočo se naložbo njegovih zakladov; toda te naložbe morajo ustrezati zahtevi enake varnosti in ne smejo presegati polovice zakladov pokojninskega zavoda.
Ob trajnem plodonosnem nalaganju raz-položne imovine se je primerno ozirati tudi na naložne vrednosti, ki pridejo v poštev v okoliših posameznih deželnih uradov, v razmerju premij, ki so jih prejeli posamezni deželni uradi v zadnjem računskem letu, k skupnemu prejemku premij in po predlogih deželnih uradov (§ 55, zadnji odstavek).
Nadalje se primeren del zalog porabi za naložbe, ki služijo namenom skrbi za stanovanja in druge skrbi za zasebne nameščence.
Tekočo blagajniško službo oskrbuje za področje vsakega deželnega urada ta urad sam in uredi se z opravilnim redom.
Podlage in načela za potrebne sestave in preračune zavarovalnotehniške narave, ki se naj uporabljajo pri pokojninskem zavodu, potrebujejo državnega odobrenja.
§ 89.
Pokojninski zavod in nadomestni zavodi so dolžni za vsako koledarsko leto o svoji upravi, oziroma o stanju in naložbi zakladov poročati ministru za notranje stvari in predložiti statistične dokaze.
Statistične dokaze je predlagati tudi za tiste, ki so po § GO zavarovani z nadomestnimi pogodbami.
Minister za notranje stvari ima pravico izdali predpise o obliki in vsebini teh poročil ter statističnih dokazov.
Obéi preračun rokov.
§ 90.
Ob preračunu rokov veljajo naslednja načela, ako niso rokovi pravnih pomočkov v stvareh pristojnosti političnih oblastev (§ 75«):
Pri rokovih, določenih po dnevih, se ne šteje dan. na katerega pride dogodek, po katerem naj se ravna začetek roka. Po tednih, mescih ali letih določeni rokovi končavajo s potekom tistega dneva, ki ustreza po svojem 'imenu ali številu dnevu, katerega se je začel rok. Ako ni tega dneva v mescu, konča rok s potekom zadnjega dneva tega mesca.
XXIV.
Ravnanje z udi rudarskih bratovskih skladnic.
§ 91.
Osebe, ki so zavezane pokojninskemu zavarovanju in zavarovanju pri rudarski bratovski sklad-niči, je zavarovati pri občem pokojninskem zavodu za nameščence, oziroma pri nadomestni uredbi po spredaj stoječih določilih in razen tega po zakonu o bratovskih skladnicah pri bolniški blagajnici rudarske bratovske skladnice.
Za vsakega uda rudarske bratovske skladnice. ki jo postal zavezan pokojninskemu zavarovanju že pod veljavnostjo zakona z dne 16. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 1 iz I. 1907.) in za katerega je prevedba provizijskega zavarovanja v pokojninsko zavarovanje uravnana že na podstavi omenjenega zakona, ostane ta uredba načeloma neizpremenjena v moči.
Za liste ude rudarske bratovske skladnice pa, za katere se še ni izvršila zgoraj omenjena uredba ali ki postanejo šele v bodoče zavezam pokojninskemu zavarovanju, ostane načeloma za primerno plačilo v moči že obstoječe zavarovanje pri provizijski blagajnici za dobo prvih 60 prispevnih mescev pokojninskega zavarovanja v višini ob začetku tega zavarovanja že pridobljenih nadej (pričakovanj) in, ako pozneje poteče v ustavU bratovske skladnice določeni čas čakanja, v višini potem pristoječih nadej (pričakovanj).
§ 92.
Plačilo za nadaljevanje provizijskega zavarovanja na dobo prvih 60 prispevnih mescev pokojninskega zavarovanja se poizve za čas začetka tega omejenega zavarovanja po zavarovalnotehniških načelih.
Kakor plačilo gre bratovski skladnici iz imo-vinskega deleža zavarovanca pri provizijski blagaj-nici znesek v višini ovedene vrednosti. Ako imo-vinski delež zavarovanca ne zadošča, potem je primanjkljaj plačevati s prispevki v gotovini v najvišji izmeri dosedanjih premij provizijskega zavarovanja, ki zadenejo zavarovanca in njegovega službodajnika po enakih delih.
§ 92«.
Z dovoljenjem ministrstev za notranje stvari in za javna dela se lahko uravna prevedba provizijskega zavarovanja v pokojninsko zavarovanje na porazumno željo službodajnika in zavarovancev različno od določil §§ 91 in 92. Taka uravnava je dopustna zlasti v naslednjih smereh:
1.	Zavarovanci se lahko docela izločijo iz provizijske blagajnice bratovske skladnice, ako njihov imovinski delež pri provizijski blagajnici, eventualno ko se je prostovoljno dopolnil, za-' došča za vštetje toliko službenih let pri nosilcu pokojninskega zavarovanja, da je dovršen čas čakanja 60 prispevnih mescev;
2.	zavarovanci se lahko oprosté dolžnosti pokojninskega zavarovanja, ako jim je pri bratovski skladnici zajamčena pokojninska poskrba, ki jo je smatrati za enakovredno kakor pokojninsko zavarovanje;
3.	zavarovanje pri provizijski blagajnici se lahko vzdržuje trajno ali za določen čas nepri-krajšano poleg pokojninskega zavarovanja.
§ 92 b.
Imovinski delež zavarovanca pri provizijski blagajnici, oziroma njegov ostanek, ki še ostane, ko se porabi ta imovinski delež v zmislu § 92, je preodkazati za pokojninsko zavarovanje pristojnemu nosilcu zavarovanja, kadar se ud izloči iz provizijskega zavarovanja, in nosilec zavarovanja n»j ga porabi za vštetje službenih let. V takih primerih ni vštetje službenih let omejeno niti glede časa, kdaj se zahteva, niti gledé veljavnosti za skrajšanje časa čakanja (§31, odstavek 2 in 3, zakona z dne 16. decembra 1906. 1. [drž. zak.
1 iz 1. 1907.]).
Člen II.
Osebe, ki po tem ukazu niso podvržene dolžnosti zavarovanja, pa so dejansko zavarovane, se ' na svojo prošnjo ali na prošnjo njihovega službodajnika, v poslednjem primeru pridržujč pravico zavarovanca do prostovoljnega zavarovanja (§	28), izločijo iz pokojninskega zavarovanja
z dnem veljavnosti tega ukaza, oziroma poznejšega vstopa pri novem službodajniku.
Do začetka veljavnosti tega ukaza narasle zaostanke premij za nameščence, ki zaradi îzpre-menjenih določil niso več podvrženi dolžnosti zavarovanja, je odpisati, ako to porazumno predlagata službodajnik in dotični nameščenec. Popustu premij ustrezno se zmanjšajo nadeje (pričakovanja) nekdaj zavarovanih oseb.
Člen III.
Za državljane drugih držav, v katerih obstojajo slične uredbe gledé pokojninskega zavarovanja nameščencev, ter za nameščence, zaposlene v tuzemstvu, podjetij, ki imajo v takih državah svoj glavni zavod, se lahko, varujé vzajemnost ali uporabljaje pravo odmene, z ukazom ministra za notranje stvari ukrenejo razlikujoča se določila v stvareh tega prisilnega zavarovanja.
Enako se lahko izpremené gledé takih držav določila druge točke § 21.
Člen IV.
Pokojninski zavod lahko zavaruje osebe, ki so zavarovane pri njem, na dajatve, ki segajo čez normalne pravice.
Za izvršitev zavarovanja takih večjih dajatev se ustanovi poseljen oddelek z ločeno upravo in ločenim dajanjem računov. Temu oddelku se pre-odkazujejo vsa plačila prispevkov, ki segajo čez normalno mero, kolikor ne služijo za založbo prejšnjih izpadkov prispevkov.
Z vlogami, ki so se vložile za zavarovanje večjih dajatev v koledarskem letu, v katerem nastopi onemoglost ali smrt, in v prejšnjih dveh koledarskih letih, se ne pridobi nadeja (pričakovanje). Take vloge se vračajo obrestovane s 4 odstotki.
Izmera premij, s katerimi se pridobé nadeje na določne večje dajatve, se določi s primernimi tarifami, ki potrebujejo državnega odobrenja.
Gledé zavarovalnih opravil na večje dajatve je pokojninski zavod zavezan pridobnini po II. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), v besedilu zakona z dne 23. januarja 1914. 1. (drž. zak. št. 13) (novela o osebnih davkih).
Člen V.
Ta ukaz dobi moč s 1. dnem oktobra 1914. 1
V tem času izgubé moč sedaj veljajoča določila, ki so ž njim v protislovju, zlasti tudi določila ministrstvenega ukaza z dne 28. decembra 1908. 1. (drž. zak. št. 263), s katerim se oproščajo nekatere skupine nameščencev dolžnosti zavarovanja.
Člen VI.
Izvršiti ta ukaz je poverjeno Mojemu ministru za notranje stvari in Mojemu pravosodnemu ministru v porazumu z Mojimi ostalimi udeleženimi ministri.
Na Dunaju, 25. dne junija 1914. 1.
Franc Jožef s. r.
Stiirgkli s. r.	Georgi s. r.
Hcchenburger s. r. Heinold s. r.
Forster s. r.	Hussarek s. r.
Trnka s. r.	Schuster s. r.
Zenker s. r.	Engel s. r.
Morawski s. r.