KATOLJSK e&RKVEN UST. r Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. «0 kr.. za pol leta 2 al. 40 kr.. za eetert leta 1 irl. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl.. za pol leta 2 gl.. za »'etert leta 1 gl.. ako zadene na ta 'lan praznik. iziriložnosti, ki vam je zdaj na ponudbo; »glej, zdaj je čas prijeten, zdaj so dnevi zveličanja," kdo ve, ali se še kdaj vernejo? Ne izgovarjajte se kakor evan-geljski delavci v nogradu; saj ste vsi poklicani in povabljeni. Ne bodite maloserčni, misleč, da nič ne bo zdalo! Res na pervi mahljej močno drevo ne pade, stanovitnost pa vse premaga; io ker zgoli človeški trud ae zadostuje, živo izročujte svoje početje sv. Družini Jezusu, Mariji in sv. Jožefu, potem ni mogoče, da bi ves trud ostal brez sadu. Bog bo blagoslovil mali začetek, da bo iz mladega drevesca postalo košato drevo, ki dobro oskerbljeno bo rodilo čedalje več sadu, vam v veselje, vernim v prid. Verni kristjani, britko čutite, da vas stiskajo različne nadloge, zdaj pomanjkanje, zdaj bolezen, tu prepir, tam nezvestoba; želite si polaganja, iščete si pomoči; pa verjemite, da naj več tega terpljenja ste sami krivi, namreč vaši grehi; ko bi se pregreha nehala, bi jenjal veči del človeških nadlog. Med pregrehami pa gotovo nobena več hudega ne zadolži, kakor pijanost, nezmer nost. O ko bi ljudje trezni bili, koliko menj bi bilo hudega na svetu, koliko menj preklinjevanja in pohujšanja, koliko menj revščine in bolezni, menj prepira in žalosti, sploh koliko menj nesreč in pregreh vsake verste! Glejte, \erni kristjani! Vaš viši pastir vam v svojem izverstoem listu živo popisujejo vse to. in vam v zdravilo priporočajo braterno zmernosti ali sv. Družine; vaši duh. pastirji vam bodo še to posebej na serce po-kladali in vas vabili v družbo treznosti. Ne preslišite tega očetovskega glasu, ne obotavljajte se kot leni hlapci ali pa nespametne device; ne izgovarjajte se farizejsko s svojo pravico; saj smo v družbi vsi eno telo, in kar ti storiš, bo drugim koristilo; ne sramujte se dobre vstanove, ki utegne odverniti toliko hudega od kerščanskih hiš. Vdeležili se bote po nji vsega dobrega, kar se bo v tej družbi opravljalo in zverševalo. S pogostnim ozirom na podobo in zgled sv. Družine ji bodo tudi vaše družine čedalje bolj podobne prihajale, mir in ljubezen bo v njih kraljevala, božji blagoslov bo pri vaših družinah; zadovoljni bote v življenji, utolaženi v smerti, srečni v večnosti in večno hvaležni sv. Družini Jezusu, Mariji in sv. Jožefu! —a—. Av < y — i ■7 Salezijanski bratje in misijonski sodelavci Boskovi. (Konec.) d) Odpustki te bratovščine. Popolni odpustki: 1. Na Božič, novega leta dan, o sv. 3 kraljih, o veliki noči, binkoštih, o vnebohodu, na praznik av. Trojice in presv. R. T. dan. 2. O vseh Marijinih zapovedanih praznikih. 3. O vseh godovih aposteljnov, v dan sv. Jožefa, sv. Frančiška Ksav.. sv. Alojzija, o vsih svetih in vernih duš dan. enkrat vsaki mesec. Popolen odpustek tudi zadnjo uro. 4. Dobivajo salez. sodelavci lahko vse one odpustke, kakor jih dobivajo tretjeredniki sv. Franč. Asis. 5. Popolne odpustke na dan pristopa v družbo. 6. Popolne odpustke za vsacega družbenika maš-nika pri vsih ss. mašah; popolne odpustke nadalje za vsako nedeljo v letu in za vsak dan velicega tedna. 7. Popolne odpustke dobi vsak. kedor odmoli enkrat sedem spokornih psalmov ali pa rožni venec, ali pred sv. R. T., ali pa pred podobo Križanega. Nepopolni odpustki: 1. Nepopolnih odpustkov 300 dni za vaak zdihljej: »Marija, pomoč kristjanov, prosi za nas!* 2. 40 dni za vsako obiskan je sv. R. T. To so pravila in sadovi te bratovščine. Nje namen je varovati mladino, zlasti mladino po mestih, ki je dandanes v toliki nevarnosti. Poguba ji preti po vseh straneh: preti doma. preti v šoli, preti na ulici — povsod je polno zapeljivcev navlaščnih in nenavlaščnih, ki hočejo pridobiti za-se otroška serca. In ta so tako slaba, majajo se sim, majajo se tie — otroška nedolžnost in nepopa-čenost, kako hitro je zapravljena med popačenim svetom. In vendar je tolike važnosti, da se že v mladem sercu vcepi strah Božji, da se mu vdihne ljubezen do pobožnega življenja. — r^igar mladina, tega prihodnjost" — to resnico poznajo natančno naši nasprotniki in se vedo tudi ravnati po nji. Ti skušajo otrokom ukrasti Boga, meneč s tem osrečiti človeštvo, — ali slepci sami si kopljejo jamo pod svojimi nogami. Tista obečana pri-hodnjost nam že kaže v poveršnih obrisih svoje obličje — ali groza nas je pred njim. Sreča gine in revščina raste, zadovoljnosti nikier. miru nikjer----- pa vse io so začetki, kaj bo še prišlo! Zlo postaja vedno hujše — in mi bomo mar deli križem roke in gledali, kako se utapljajo ljuoje" v brezverstvu. Ne, ne — tega ne smemo! Prijeti se moramo dela. in začnimo pri mladini. „Čegar je mladina, tega prihodnjost" — to načelo velja tudi za nas. Če si hoče pridobiti Cerkev krepek naraščaj, skerbeti mora, dokler je še čas — mladina mora biti njena. In po tem načelu deluje Don Bosko. S kterim vspehom, smo že povedali. Vse njegovo življenje je eno blago delo. ki ne namerava druzega. kakor skazovati čast Bogu in poverniti mir in srečo človeškemu sercu. In kedor v tem oziru kaj stori, kedor v ta namen kaj daruje, zagotavljen sme biti. da daruje za blagi namen. In Gospod, ki je obljubil, da hoče poplačati vsak kozarec hladne vode, mu ne bo odrekel plačila v nebesih. Slava Kranjcev na Dunaju. (Govoril v kat. družbi 9. sveč. 1887 Jož Pihlar.) (Konec.) Valvazor piše, da pri vasi Lokve stoji več orehov, in vsa ta drevesa o pravem času ozelene in cveto, razun enega samega, katero še le o kresu začne poganjati: potem pa tako nagle, da druge svoje sosede dohiti in ž njimi vred v ravno tem času sad rodi. To je gotovo čudovito, pravi dunajski govornik, čudo nad čudo pa je, da je v vojvodini Kranjski lovor-jevo drevo, katero seže do nebes, in vsi Kranjci varno prebivajo v njegovi senci. To drevo je sveti Mohor ali Hermagora, posebni patron predrage vojvodine Kranjske. On in njegovi učenci so Kranjcem, ki so bili pogani, prižgali luč svete vere. Stari poganski naravoslovci so mislili, da v to drevo nikoli ue trešči. Fulmina non metuo, pellunt ea germina lauri. — Po slovensko bi se reklo: Strele se ne bojim, ko pod lovorjevim germom stojim. Ravno tako so Kranjci vami pred hudim pod varstvom svetega Mohora. Zapustivši nekoliko slavnostni govor, naj mi bode dovoljeno, da tu nekaj opomnim ... Pred blizo 200 leti izrečena primera visokega, čez vse Kranjsko se razprostirajočega drevesa s svetim Mohorom se mi vidi nekako preroška. Družba se nahaja sedaj v slovenski deželi, katera šteje toliko udov, kolikor ne kmalo kaka druga družba. Gotovo je nam vsim znana družba, katera ima na čelu ime svetega Mohora. Družba svetega Mohora je enaka tistemu, čez vse slovenske dežele in tudi čez meje teh dežel se razprostirajočemu drevesu, katero drevo rodi obilno blagonosnega sadu, to je, prinaša po največ v dobrem duhu pisanih in vmes tudi molitvenih knjig vernim Slovencem v mesta, terge in vasi, tje do samotnih bajtic. Ker sem od današnjega predmeta že malo ua stran zakrenil, naj pa tu še izrečem svoje iskrene želje, s katerimi se bodete, častiti poslušalci, gotovo strinjali, to je, da bi tudi naše društvo, katoliška družba v po-vzdigo katoliške zavesti in v prid kerščanskega življenja v beli Ljubljani in po deželi bolj in bolj naraščala , in omenjenemu lovorjevemu drevesu enaka postala. In ker se nadjamo, da so besede prečastitih govornikov o priliki občnega zbora našega društva 26 pretečenega mesca glede katoliške zavesti in katol. delovanja globoko v serca segale, smemo upati, da se bodo takrat izrečene želje vresničile tudi glede vstano-vitve še političnega katoliškega društva; in to čim preje, tim bolje, da se ne bi tako zgodilo, kakor se bere v sv. evangeliju • Kadar so pa ljudje spali, prišel je sovražnik in je zasejal ljulike med pšenico. Podajmo se zopet k slavnostnemu govoru. Sloveči Pater Abraham nadaljuje: Narrabo itd. Naznanoval bom tvoja čuda. Znamenito je, da se v Kranjski deželi najde veliko zlatega, srebernega, bakrenega denarja od starodavnih časov, od časov rimskih cesarjev. — Čudo nad čudo pa je to, da je Kranjska dežela v posestvi enega denara, kateri je več vreden, kakor celo kraljestvo. Ta den r je pa sveti škof Nikolaj, in so Kraujci po njegovi priprošnji veliko zakladov, to je. milosti od Boga prejeli, kajti priprošnje svetih veliko pri Bogu premorejo. Kakor so starašini mesta Kafarnauma Gospoda Jezusa Kristusa prosili za rimskega stotnika (Luk. VII pogl.), čigar hlapec je bil smertno bolan, rekoč: Gospod, vreden je ta stotnik, da se usmiliš njegovega hlapca, — kajti glej, naklonjen je našemu ljudstvu, zidal nam je shodnico (sinagogo) i. t. d., — ravno tako bode tudi sveti Nikolaj pred Božjim obličjem prosil, rekoč: Vsega-mogočni večni Bog; vredni so Kranjci, da jim te in une milosti deliš, glej, kako tebe častijo s tem. da so meni na čast zidali v svoji deželi cerkve, celo stoljno cerkev v glavnem mestu Ljubljani, kapiteljsko cerkev v Rudolfovem in več druzih. Iz tega se vidi, kako mogočni priprošujik je sveti Nikolaj predragi vojvodioi Kranjski. Narraba itd. Naznanoval bom ... Še mnoge druge znamenitosti in čuda so v Kranjski deželi, med katere se mora posebno šteti živo srebro, ki se pridobiva v Idriji, —,tudi se v tej deželi koplje železo, bakro, svinec, itd. Čudo nad čudo je pa to, da se v Vojvodini Kranjski nahajajo hiše, katere so iz čistega zlata. Nam katoliškim kristjanom je dobro znano, da se preblažena devica in mati Božja v lavretansKih litanijah časti tudi z naslovom: „Domus aurea. — Hiša zlata." V Ljubljani je šest milostnih podob Matere Božje, med katerimi najbolj slovi podoba žalostne Matere Božje pri sv. Florijanu, in je bil že marsikteri žalosten na priprošoje te žalostne Matere svojih žalosti rešen. Blizo Ljubljane, na Dobravi, je sloveča Božja pot Naše ljube Gospe, in na Kranjskem je veliko enacih milostnih kraiev — „zlatih hiš,- kamor Kranjci pridno romajo in prejemajo milosti. Tu naj pa še jaz pristavim: V vsih ljubljanskih cerkvah in kapelah, kakor v Marijanišču, v semenišču, kar je meni znano, je 68 altarjev, in na teh je 54 podob, kipov (en relief) Matere Božje, bodisi, da je sama ali z Božjim detetom, ali s sv. Anno, ali pod križem, ali v sveti Družini.) Pater Abraham od Kranjcev nadalje tako govori: Meni se vidijo Kranjci, ta pobožni narod, kakor sami otroci; — pa bi kateri rekel: Kako morajo biti Kranjci otroci, ker je med njimi veliko hrabrih mož in junakov; bil je na priliko Kranjec Andrej Eberhard Rauber, vojni dvorni svetovalec cesarja Maksimilijana, visokosti je 3 vatle in take moči, da je naj močnejšo podkov med persti zlomil kakor šibico, brada, katera mu je segala do podplatov, jo je moral zavoljo dolgosti zatakniti v pas. Ta in enaki vendar niso otroci. — Da, da, ta in vsi Kranjci so sami otroci. Ktero posebno lastnost pa imajo otroci? Otroci, kadar parkeljna zagledajo, ali kadar se jim kaj hudega pripeti, berž tečejo k Materi in se v njenem krilu zakrivajo. Na ta način so vsi Kranjci otroci; kajti pri vsaki nezgodi ali nesreči se precej zatekajo k Materi Božji, posebni varhinji predrage vojvodine Kranjske, in tam najdejo zavetje in pomoč v dušnih in telesnih potrebah. Pridigar omeni potem tudi svetih škofov Maksima in Flora v Emoni, zdaj Ljubljana, katera dva svetnika primerja dvema studencema, po katerih Kranjci veliko milosti zajemajo. Od svetega mučenca Pelagija, kteri je bil rojen v Emoni, govori, da je on gotovo velik priprošnjik Kranjcem, svojim rojakom, kakor je bila kraljica Estera pri kralju Asueru Izraelcem, svojim rojakom. Nadalje je Pater Abrahamu čudo nad čuda, da se Kranjci celo zelenca ne bojijo, in sicer zato ne, ker stavijo vse svoje zaupanje v Boga in v priprošnje svojih svetih patronov. Tukaj bi nemara kdo rekel: Kako to, da v ti pridigi niso nič omenjeni svetniki in patroni, kateri se na Kranjskem in sploh na Slovenskem posebno časte, n. pr. sv. Jožef, sv. Juri, sv. Martin in drugi. Vzrok temu zna ta biti, da so bili sv. Jožef i. t. d. prejšnje leto v slavnostnih govorih omenjeni, ker so Kranjci, kakor smo slišali, vsako leto imeli obletnico v čast svojih patronov, nam pa tisti govori in tudi poznejših let niso znani, ker je le govor leta 1705 do nas prišel. Slavni pridigar našteva, kaj vse so sv. patroni nam ljudem, ter pravi: Nam ljudem so sveti patroni to, kar so kolci vinski terti, na katere se ovija; — nam so svoti patroni to, kar je sidro barki na morji; nam so sveti patroni to, kar je koklja piščetom, katera jih pod peruti skriva proti roparskim živalim; nam so sveti patroni to, kar so glavni stebri paslopju. Ker tedaj kranjski narod svoje svete patrone tako zvesto časti, bodo tudi oni Kranjcem to, kar je bil angelj Rafael Tobiju, katerega je na potovanji varno vodil; — to, kar je bil Habakuk preroku Damielu. kateremu je v levnjak jedi prinesel; — to. kar je bil prerok Elija vdovi v Sarepti, katero je smerti lakote rešil; — to, kar je bil prerok Elizej sivcu Naamanu, katerega je gob očistil; io to kar je bil Mozes Izraelcem, katere je iz Egipta varno peljal skozi puščavo proti obljubljeni deželi. Sloveči pridigar je sklenil govor tako le: Tedaj je to vse hvale vredno, da predragi kranjski narod tukaj na Dunaji vsako leto svečanost v čast svojih svetih patronov napravi; zavoljo tega jih bo Najvišji blagoslovil na duši in na telesu, in bode Kranjcem enkrat v večnosti to podelil, kar imajo že zdaj v času o svoji deželi; — ne daleč od Ljubljane namreč je samostan Kartuzijanov z imenom: Vallis jocosa, to je, po slovensko vesela dolina — dolino večnega veselja bode jim dal! Bog Oče, Sin in Sveti Duh. Amen. Da tudi jaz po načinu Pater Abrahama, kateri je Kranjcem „večno veselo dolino- zagotavljal, nocojšni govor sklenem, pa svojim častitim poslušalcem vošim Veselo goro, katera se nahaja tudi v Kranjski deželi, da bi bili na veseli gori enkrat večno tako srečni, kakor so bili nekdaj trije apostoli na gori Taboru srečni. Hvaljen b. J. Kr.! Ogled po Slovenskem in dopisi. Sto pet in trideseti psalm, tako rekoč: litanije stare zaveze. V spomin Slletuega £odii prečastitega gospoda zlatomaŠnika, bivšega profesorja itd. Dr. Jožefa Muršeca. 1. Vse od naroda pa do naroda Ljudstva hvalite Boga in Gospoda: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 2. Vsi od naroda pa do naroda: Boga bogov hvalite Gospoda Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 3. Vse od naroda pa do naroda Ljudstva — gospodov hvalite Gospoda: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 4. Ki brez pomoči ino brez truda Dela nezmerna čudežev čuda: Silno veliko, in vedoo še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 5. Ki je nebesa umno ustvaril. Zvestim jih bode zvesto podaril: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. ♦i. Ki ie premodro nadi vodami Zemljo uterdil, ki je pod nami: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 7. Ki velikanske zvezde, svetila Stvaril na nebu je preobila: Silno veliko, in vedno še novo — Škiljenje večno res je njegovo. X. Solnce. ki slavno dnevu kraljuje, Zemljo nam blago pa razsvitljuje: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 9. Luno z zvezdami da gospoduje, Nočne tamine pa razsvitljuje: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 10. Ki terdovratni Egipt je pokoril, Njega pervence v m či pomoril: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 11. Ki Izraelu otenje pospešil. Sredi zmed njih svoje ljudstvo je rešil. Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 12. Ki jih z mogočno vodil je roko, Peljal 'z dežele z ramo visoko: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 13. Ki je razdelil vode šumeče, Narazen ločil morje rudeče: Silno veliko, io vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 14. Ki Izraela zvolieno čedo Peljal je varno skoz njega sredo: £ilno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 15. Ki faraonce v morje pogreznil, Z vodo šumečo moč jim poveznil: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. Iti. Ljudstvo v deželo svoje je zdravo Peljal skoz divjo, suho pušavo: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 17 On je potolkel kralje velike, V prah je razdrobil prazne malike: Silno veliko, iu vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 18. On. ki vladarje sterl je mogočne, Storil še v nič je dela njih močne: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 19. Je Amorejcem grozno zadela Sehona kralja njegova strela: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 20. Oga je vdarla slična osoda, Trinog je bil bašanskega roda: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 21. Djal njih deželo je na kosove, Drugim razdal posestva njihove: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 22. V delež izročil med ljudstvo si svoje, Ki spolnovalo povelja je tvoje: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 23. Ker ti po svoji neskončni dobroti Spomnil se nas si v ponižni nizkoti: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 24. Milostno nas si pogubnosti rešil, Naše sovražoike v brezno si trešil: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 25. Tebi so dragi ponižni in mali; Hrano podajaš ti vsaki živali: Silno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. 26. Bitja presrečna nebeškega roda, Ve na vse glase hvalite Gospoda: Hlno veliko, in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo. Svitoslav. Iz Ljubljane. Obletnica Vincencijeve družbe 27. svečana se je obhajala prav ginljivo. Kakor je bilo napovedano, je bila sv. maša s skupnim sv. obhajilom v Šenklavžu, zvečer pa obletni shod v prostorih katoliške družbe. Prečastiti gosp. predsednik prošt Jarc je v pričo lepega števila odličnih družbenikov pričel sejo s splošnjim poročilom o družbenih zadevah. posebej poročevali so pa: g. kan. A. Zamejic kot predsednik Šenklavške, g župnik J. Rozman enako o Šentjakopski konferenci, in g. dr. Lampe o Marijanišču in zavetišču. Veliko so marsiktere naprave in posamezni dobrotniki, kakor tudi družbeni g. odborniki, skozi leto darovali za uboge družine in za sirotinske otroke; pa se je tudi veliko dobrega storilo, o čemur bomo prihodnjič več poročali. Za zdaj bodi samo omenjeno, da vsaka obeh konferencij je podpirala do sto ali več ubožnih družin ali posameznih oseb, in v Marijaniški napravi je kacih 120 dečkov, ki prav dobro napredujejo v vedno-stnem in nravnem oziru, ter posebej tudi v lepem obnašanji , spodobnosti in pobožnosti. Splošnji vtis so naredila poročila, da Vincencijeva družba je res velik blagor za ljubljansko mesto, pa tudi sicer za deželo. Opomnimo naj posebej to, da je shod izrekel željo, naj čaaniki v njegovem imenu naznanijo posebno in serčno zahvalo vsim dobrotnikom, kteri so skozi leto sploh, ali tudi posebej s kakim blagim darom podpirali Vincencijevo družbo, in to bodi s temi versticami spolnjeno: Bog živi vse dobrotnike revežev in povračuj jim z naj večo obilnostjo njih dobrote! Bog jih blagoslovi za sedanje in prihodnje življenje! Terst. (Postni pastirski list.) (Konec.) Sedaj pa, predragi! pomislite nekoliko: ali se vam ne dozdeva, da one pomenljive besede, s kterimi je opominjal sv. Ambrož mogočnega cesarja Teodozijatudi vsakemu izmed nas ponavlja naša vest, rekoč: „Ti, ki si posnemal grešnika, posnemaj tudi spokornika?" Si posuemal Davida v grehu, posnemaj ga tudi v pokori! Grešili smo, da, grešili in vsi brez izjembe žalili svojega Gospoda. „Mi vsi smo bili kakor zgubljene ovčice, vsaki ie zašel po svoji poti." (Izaj. 53 6.) In ako tudi nismo oskrunili svoje duše s tolikimi pregrehami, kakor David in Teodozij, zato ker nas je podpirala moč milosti božje; ali nismo pa na drugi način orna-dežali svoje duše ter obtežili svoje vesti z dolgovi ostudnih pregreh, težkih vsled njih velikega števila, težkih vsled dolzega časa, kar v ujih živimo! Ako po besedah sv. pisma celo pravični večkrat paae. ako nas opominja sv. ap. Jakob, da »v mnogih reččh mi vsi grešimo- (Jak. 3, 1.), ako sv. evangelist Janez nič ne pomišlja, ampak kar naravnost lažnjivca imenuje tistega, ki se derzne terditi, da nima greha, rekoč: rAko pravimo, da nimamo greha, goljufamo sami sebe in resničnosti ni v nas" (I. Joan. 1. 8 ); — kaj bomo morali reči mi, če primerjamo svoje življenje, svoje ravnanje s postavami sv. evangelija? Menim, da boljšega ne moremo reči, kakor da s psalmistom zdihujoč kličemo: „Obdali so me moji grehi... večje je njih število kakor število las na moji glavi." (Ps. 39. 12.) Pokora torej po izgledu Davidovem; pokora hitra, ki ne odlaša m ne čaka negotove prihodnosti; pokora velikodušna, ki se z veseljem poprime vseh sredstev, ki služijo v pravo spreobernitev; pokora stanovitna, ki traja celo življenje! K spokornemu življenju nas vedno kliče dobrotljivi Bog, ki noče smerti grešnika, marveč da se poverne in živi. Iu kakor je poslal Davidu grešniku preroka Natana, tako pošilja tudi nam preroke, namreč zveličavne opomine, notranje in zunanje, da naj zapustimo pot pogube, po kteri tavamo v svojih grehih. Na poseben način milostljivega skazal se nam je Gospod v preteklem letu. Glas njegov nam je donel na uho, on ie terkal na vrata našega serca, da bi se zdramili iz grešnega spanja: »Zbudi se, o grešnik, dvigni se ti, ki spiš, iu vstani od smerti!" (Ephes. 5. 14.) In da bi nas spodbudil, da bi zapustili greh, nam je odperl po svojem namestniku na zemlji, sv. Očetu papežu, zaklade svojih milosti ter nam podelil odpustke svetega leta. Bilo je to vabilo „milo-serčnosti in dobrotljivosti." (Os. 2. 19.) Blagor njim, ki so se ga znali prav poslužiti in sebi v prid ga porabiti! Sej milosti ni konca ne kraja. Ker je morebiti marsikdo izmed nas se protivil ter ni hotel poslušati klica njegove neskončne ljubezni, prijel je On terpko Jibo svoje pravičnosti ter razlil nad zemljo, Mihflg, _tudi nad našo^šknfijn, posodo^ svojega sarf^jt. Nalezluve bolezni, in v pervi verati strašna morilka, azijatska kolera, ki je tttrtrv~neEtSTtft krajih ~našT~SEofiie lansko poletje zahtevain toni™ »frfav. bile so opomin tistega uospoaa, ki tepe, xifl^-azdrayj. in ki po besedah prero-Kovib „tudi v gorečnosti svojega serda ne pozabi svoje miloserčnosti" (Habac. 3. 2.) Bog nas je vedno opominjal: »povernite se k meni s celim sercem, v postu, v solzah, v zdihovanji; odprite svoja serca in povernite se k Gospodu, svojemu Bogu, ker je dobrotljiv in miloserčen in poln usmiljenja." (Joel. II. 12. 13.) Bomo mar zatisnili svoja ušesa temu ljubeznjivemu glasu? Hočemo mar, da tudi nad nami izusti ono strahovito prokletstvo, ktero je izgovoril nekdaj v puščavi nad nehvaležnim ljudstvom izraelskim: »Stirdeset let že hodim s tem rodom in sem rekel: rOni obračajo svoje serce vedno proč od mene; niso spoznali mojih potov, zato sem prisegel v svojem serdu: Ne bodo dospeli v mir mojega kraljestva." (Ps. 94 10. 11.) O predragi! začnimo resno premišljevati svoj žalostni stan in s spokornim Davidom obžalujmo svoje grehe, dokler nam je dan še zveličavni čas, preduo nas doleti smertna noč, „ko ne bo mogei nihče več delati." (Joann. 9. 4.) Sv. čas štiridesetdanskega posta je namenjen za to, da prinesemo vredni sad prave pokore. V bolj obilni meri rosi na nas v tem času miloserčno nebo svoje milosti, usmiljenost terka bolj pogostoma in močneje na serca grešnikov, in sv. Cerkev nam predočuje križanega Zveličarja kot izgled in vzor najpopolnejšega zatajevanja, ter nas spominja njegovih pomenljivih besed: „Kdor hoče priti za menoj, naj zataji samega sebe. naj si zadene svoj križ, in naj hodi za menoj" (Mat. 1(5. 24.) — in „ako ne boste delali pokore, se boste vsi enako pogubili." (Luk. 13. 3.) Poslužimo se tedaj te zveličavne prilike, zapustimo vendar eukrat grešno življenje, pover-nimo se k žaljenemu Očetu nebeškemu, ki nas željno pričakuje; ako bodemo potem zvesto hodili po potu njegovih zapovedi, našli bomo mir in zadovoljnost že tu na "zemlji; kajti gotovo niso prazue besede psalmistove: „Blagor jim, ki hodijo neomadežani po potu Gospodovem, ki se ravnajo po Gospodovi postavi." (Ps. 118. 1 ) Ako bomo studili in obžalovali storjene grehe in za naprej vestno živeli po božji postavi, bomo odvernili od sebe kazni njegove pravice, nesreče in bolezni, iu z nova bomo imeli v obiinosti vsega dobrega. Vsaki izmed nas bo klical s spokornim Davidom bolj zdihovaje ko govoreč: »Usmili se me, o Bog, po neskončni miloserčnosti svoji in po velikosti svoje usmiljenosti izbriši moj greh! (Ps. 50. 1.-2.) In ko bomo tako zdihovali obžalujoč svoje krivice, bomo čuli tolažilne besede: »Gospod ti je odpustil tvoj greh." Naj pervo pa naj uas tolaži in krepča misel, da ako bomo s svojim Zveličanem duševno umerli po resnični pokori zatajujoč sami sebe, bomo enkrat tudi ž njim slavno in veličastno vstali iz groba; »kajti, tako piše sv. Pavel, ako smo bili Zveličarju vpodobljeni po smerti. vpodobljeni mu bomo tudi po vstajenji. (Rom. 6.5.) To sladko zaupanje, predragi! naj vas vse navdušuje, da se vestno poslužite sv. časa štiridesetdansKega posta s tem, da neprestano izveršujete dobra dela; potem se bodo dopolnile besede sv. Pavla, »da kakor je vladal v nas greh ter nas umoril, tako naj vlada milost po pravičnosti, da dosežemo večno življenje po Kristusu Jezusu, Gospodu našem." (Rom. 5. 21.) Družba živega rožnega venca. Nove, priročnejše podobice živega rožnega venca v raznih barvah lično natisnjene so izšle z dovoljenjem v. č. knezoškofijstva ljubljanskega. Dobivajo se-a) roža = 15 listkov po 50 kr. (in poštuino) pri vodstvu bratovščine ali pa pri knjigoteržcih. Jako je priporočati, da imajo čč. gg. duhovni, kjer je bratovščina razširjena, imajo svoj zapisnik rož, ker le tako se red in celota lahko ohrani, in se potem pri vodstvu v glavni knjigi spremembe hitro najdejo ter zaznamovajo. Sedanjemu času zelo primerna je molitvena družba, tembolj ker sv. Oče jako priporočajo molitev sv. rožnega venca. Kdor hoče n. pr. v svoji župniji ceraveoo vsta-noviti tako družbo, mora imeti dovoljenje v. č. ordina-rijata, potem mora pisati na provincijalat oo. dominikanov na Dunaj (I. Dominikanerkloster) in od ondot dobi poseben diplom s potrebnimi pooblastili, kajti verhovno vodstvo vseh rožoovenških bratovščin ima general dominikanski. — Dokler ne izide obširneji poduk o rožoo-venški družbi, priporoča se gg. duhovnom, ki imajo v tej zadevi opraviti, P. Leikes Handbiichlein des lebend. Rosenkranzes. ali njegovo obširno latinsko delo: Rosa aurea, ali pi P. Pradels Rosenkraozbucblein. Vodstvo družbe živega rožnega venca pri sv. Jakobu v Ljubljani. Sveto poslednje olje pomaga k telesnemu zdravju. Duhoven iz Praške nadškotije pripoveduje to-le: Nedavno sem bil poklican k šolskemu dečku, kteri je bil prav hudo bolan za legarjem (mačuh-om). Zdravnik, ki je k njemu hodil, mu je bil življenje že odpovedal. Mati v bridkosti pride k meni in me prosi, ker ni že več ne slišal in ne govoril, da naj ga saj še v sveto olje deoem. Precej sem šel, in res nisem mogel otroku druzega, kakor le še sv. olje podeliti. Ko sem bil odšel — mi je mati pozneje pravila — je prav terdo zaspal deček, ki je poprej velikrat glasno kričal in -je bil zlo uemiren. in zbudil se je še le drugi dan — vidno bolj zdrav io terden; tretji dan mu je že jed nekoliko dišala, in ko sem ga obiskal, sem ga našel že zdravega in veselega igrati se po sobi. Tudi zdravnik, ki je meuil, da je boloik že med mertvimi, se je močno čudil, ko ga je pozneje obiskal in ga našel, da je iz sklede jedel. (Corresp. persev. Sacerdotalis.) Tudi šolsko, pa ne kato^išj^or Govori se. da eden profesorje^S^Sfijake Ihotilf češ, to ni res. da bi bil Mozes 8 čudežem razdelil rudeče morje, ko so Izraelci skozi morje šli kakor po suhem, egipčanska vojska pa se je potopila; temuč da je Mozes le vedel porabiti čas morskega pritoka in odtoka, ter je ljudstvo izpeljal... Ta je lepa! Tedaj že vsak domišljivec bode smel ubogi mladini v glavo guliti, kar sam bere v kacih kalnih virih in v cerkvi sovražnih knjižurahV Ali ni dosti druzih zmešnjav, da se mora mladina motiti še 8 sanjarijami kacega Bonapartovega B o i s - A g m e - a ali pa juda Salvador-a, ktera utegneta biti racijonali8tiškim exegetom njihova »evangelista," ne pa poštenim katoličanom. DoatLje. ako opomnimo, da sagio -aJL piamo 40 djanje kakor čudež naznanuje in se na mnozih druzih krajih sklicuje na taisto kakor na veliko čudežno in čeznatorno delo Božje. Morali bi ■v^ pjgmp ako bi se omenjeni prehod hotel razlagati natorno. Naj tedaj domišljivi modrijan gre kakim luteran-skim mladenčem razlagat^biblijo, ne pa katoliški mladini; kajti lutrovci so si prisvojili pravico, sv. pismo tolmačiti po svoji glavi; katoličani pa se morajo deržati tolmačenja nezmotljive svoje sv. Cerkve! Naj pristavimo k temu še malo v to zadevajočo smešnico. — Ko je neki učenec pravil, kaj je v šoli slišal, je priprla ^ ^jrave pameti oseba rekla: ta ie pa Mn/^nm ,punkeli" nosil, da je videl, kako se je vse to godilo! Razgled po svetu. 1'erna gora. Skoro ves svet bode ena sama kasarna; vse je na nogah, vse v orožji; zraven tega pa še tako silo zviševani davki! Pri vsem tem kličejo: nič se ne bati! Mi pa smemo reči: Bati se je pač: greha in brezverstva, kar je vzrok vsega tega zla. Tudi Černagora se oborožuje. Pripravil v novo bode knez do 30 000 vojakov, za ktere je naročil 22.000 pušk uovega kalupa. Knez umno modruje, da s tem, ko se je zopet vstanovila v njegovi deželi katoliška cerkvena vlada, se je zvišala tudi moralna moč v deželi, ki je pridobila nedavno veliko katoliških prebivalcev. Rusija, ki tare katoličane, je zoperno prebivalstvo ob Balkanu in drugim katoličanom po svetu; vlada Aleksandrova bila je priljubljena, ker je bil zanašljiv, toleranten. Knez toraj tudi ve. da daleč tudi po svetu si bode s prijaznostjo do katoličanov pridobil sočutje, na čemur je pač tudi veliko ležeče. Nemško. Poslednje volitve v nemški deržavni zbor so se Bismarku toliko posrečile, da utegne imeti par glasov čez absolutno večino, to je. nekaj malo čez 100 glasov. Vender je pa to slaba in prav omahljiva večina, in središče (Windhorst) 8 svojimi nekako 92 glasovi mu bode lahko tudi še dalje vedno na vratu. Francosko in Laško. Prestrašni potresi so pepel-nično sredo po južuem Francoskem in po Laškem grozo delali. Nekteri pišejo celo. da bi bilo veliko čez 1000 ljudi konec storilo. Čudo bi ne bilo, kajti ravno v teh dveh katoliških deželah framasoni katoličantvo prav hudo skrunijo in terpinčijo. V Niči n. pr. se je ob 5 zjutraj na pepelnico tako silovito streslo, da so vse hiše v svojem temelju zmaketale in od podiranja hiš, streh itd. je vse sploh pokalo in hreščalo, obnebje je bilo v tem času kakor vse ognjeno. Potres je bil tako strašansk, da je bilo vse mesto z grozo napolnovano in sleherni je mislil, da je to njegova poslednja ura. Vsi ljudje so skakali 8 postelj in germeli na prosto; od strahu ni o&če čakal, da bi se bil redoma oblekel; nesteri so skakali skoz okna; nekteri so bili v tem podiranji po-škodvani, nekteri podsuti in pobiti; poderl se je en zvonik, mnogi zidovi, kroni. — Pa ne dosti: vdrugič se strese ob 6 in 10 minutah, in v tretjič ob 8 in 30 minutah in — novi strah, nova groza. Noben človek si ni upal nazaj v stanovanje, če tudi je bil prehud mraz. Samih tujcev — Rusov. Angležev, Amerikancev je 2000 pribežalo na bližnjo višavo (Kdo ve, koliko greha se je storilo v teh zmešnjavah uarodov, da je toliko maščevanje izbudilo!) Drugi so bežali v druge kraje, osem posebnih vlakov s 6000 potnikov je odderdralo v Pariz in s 3000 druzih na Laško. Podobno se je godilo po druzih mestih. V Grenoblu (in tudi po drugod) so vse ure obstale. V Marseillu je pervi stres terpel 15 sekund; podobno v Avignonu, Nimes-u, Aix-u. Toulon-u itd. itd.; vender razdjanje, razun Niče, na francoskem ni bilo tako hudo in ljudje ne končavani. Hujši je bilo po Laškem, zlasti v Rivieri. V Torinu so zvonovi po zvonikih pričeli sami od sebe klembati. Zelo hudo je bilo v Genovi; veliko hiš se je razpokalo in poškodvalo. V Savoji je dve hiši poderlo, 8 ljudi je ubitih, 19 ranjenih. V Noli-u je 11 ubitih in veliko ranjenih. Imenovanih je še polno mest in krajev, koder se je godilo enako. V Onegliji se je poderlo veliko hiš, našli so pod posipinami 6 mertvih in 41 pokvečenih. V Diano-Marini je tretjina hiš do čistega podertih io veliko ljudi je mertvih in obtolčenih. Tako popisujejo še dalje te nesreče---- Ne molimo zastonj v litanijah: »Šibe potresa — reši uas, o Gospod!" I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Splošnji namen za mesec sušeč (marcij). (Od papeža Leona XIII odločen in blagoslovljen.) Vradnik i. Deržavi naloga je, da skerbi za časni blagor svojih podložnikov in njim varuje njihove pravice. In vradniki so ono orodje, kterega se deržava poslužuje, da more spolnovati to svojo nalogo; ti gledajo, da se od deržavne oblasti izdane postave v resnici zveršujejo. Stari pogani so rekli: gosposka je živa postava — in nekdo je rekel: »Kakor zapoveduje postava gosposki, tako gosposka zapoveduje ljudstvu, in sme se reči. da gosposka še le je oživljena postava — postava brez verhovne obiasti pa je mertva." Keršftanska zapoved veli: »Vsak človek bodi viši oblasti podložen; ni namreč oblasti od drugod, kakor od Boga; ktere pa so, so od Boga posta vlj ene .. . Zato morate podložni biti, ne samo zavoljo strahovanja, ampak tudi zavoljo vesti (Rim. 13, 1, 5). To se pravi: postavam moramo biti pokorni — v strahu in ljubezni. Iz tega je razvidno, kolike važnosti so vradniki. Oe se vradnik zaveda, od kod njegova oblast, potem vodi tudi druge k Njemu, ki je izvir vse oblasti na zemlji; če pa zaide s prave poti, zaidejo za njim še drugi. Pa tudi težka je služba vradniška. Visoke časti so polne skerbi — to velja zmeraj in povsod, pri svetnih dostojanstvenikih nič manj, kakor pri duhovskih. Pri pervih zadnji čas še skoraj bolj, ker sedanje razmere jako obtežujejo službovanje vradnikom. Pervi pogoj, da je kaka deržava srečna, je ta, da je kerščanska, da so nje vladarji nadahneni s pravim keFŠčanskim duhom. »Če kraljevska in du-hovska oblast delujeti v porazumljenje, piše IvoKaruoški, potem ima svet dobre vladarje, potem cvete Cerkev in obrodi obilo sadu. Kjer pa je nesloga, tam ni nobenega napredka in še t i s t o, kar se je prej sozidalo, še tisto nesloga podere." Ravno to moramo pri-poznati s sv. Očetom Leonom XIII: »Postave, kakoršne hočejo sedauji čas, nameravajo vse, da bi Cerkev od deržave popolnoma ločili, ali pa da bi jo vsaj deržavni oblasti podvergli. Brezverski zagoni, brezversKe šole. zatiraoje redovnikov — vse to ima namen oslabiti živelj katoliški, odvzeti Cerkvi nje pravice in omejiti nje svobodo." Se vč da, deržava sama vsled tacega ravnanja večjo škodo terpi, kakor pa Cerkev. A vkljub temu je mnogo vradnikov, ki si menijo pridobiti svoj lovorov venec v boji zoper katoliško Cerkev; na podertinah keršanskega življenja se skušajo povspeti do novih časti in nevenljive slave. In res, koliko jih pade pod njihovimi nogami, koliko jih zapeljejo, da postanejo izdajavci Kristusovi; a po drugi strani zopet, koliko dobrega zamori to sovražno počenjanje vradnikov, ki imajo pač zmeraj postave in paragrafe, kedar bi se imelo storiti kaj Cerkvi v korist, nikdar pa ne, kedar bi morali varovati in podpirati duhovske oblastnije. Drugim pa se godi tako, kakor tistemu, ki bi rad služil dvema gospodoma. Saj smo pred nedavnim časom doživeli, da je nek minister poslal svoje otroke k znanim redovnikom v odgojilnico — in isti minister kakor vradnik preganja in zatira te redovnike. To je en izgled, ki živo kaže našo dobo. Pa druzih primerljejev se ne maajka; ni treba dolgo časa iskati tacih Pilatov, ki si pred svetom umivajo roke, da ložej zakrijejo umazano svoje serce Ti škodujejo še več, ker ti so hinavci, ki hočejo, da bi jih ljudje za boljše imeli kakor so v resnici. Na ta način marsikoga premotijo, da ne opazi takoj svojega nasprotnika, ki je v ovčji koži. Posebno so taki na škodo poštenim, kerščanskim vradnikom. Dandanes je svetu večkrat nejasno, kaj se sme storiti in kaj ne; luč pravega spoznanja je pri mnogih zatemnela, ker ne dobiva več svetlobe od tiste luči, ki je vir vse resnice — od Jezusa Kristusa. Ljudje se ponašajo s svojo vedo, s svojim znanjem — in to znanje je vendar dostikrat tako ne zanesljivo in poveršno! Obernimo to na vradniški stau. Tu zadenemo v mnogih slučajih ob težavo, da marsikteri vradnik tudi ne sp »zna prav, kaj je njegova dolžnost. To pa ravno zavoljo vradnikov polovičarjev, ki se včasih ogrevajo za katoliško stvar, se kažejo po zunanje, kako bi bili dobri kristjani, gledč svojih stanovskih dolžnosti pa marsikaj store, kar se s stališča svete vere ne more opravičevati. Tako se pravi pojem o dolžnosti, ktero ima vsakteri vradnik, skali in temen postane. Sovražniki svete Cerkve se potem le prevečkrat sklicujejo na te dozdevne dobre vradnike, češ, ti so pobožni — sami jih imate za take, in vendar to ali uno delajo. In če pride morda med nje mož. ki je res vesten v svojih opravilih, ki deluje v resnici tako, kakor se spodobi zvestemu kristjanu, očitajo mu potem vporuost, svojeglavuost. i. t. d. Da ima vsa dolžnost le v Bogu svojo pravo podlago in da se mora Božji zapovedi umakniti vsaka človeška postava, na to se le prerado pozabi. »Boga je treba bolj poslušati, kakor ljudi,* tega nauka mož. v čegar sercu živi' pravoversko prepričanje, nikdar ne zataji, če tudi mora pustiti službo, iu žertovati sebe in svojo družino. Hud je sicer tak udarec, nesreča za dotičnega in ob enem zguba za stvar katoliško, ker dobrih vradnikov je silno potreba. Ali udati se mora, bi mu bilo drugače odločno nastopiti zoper katoliško Cerkev. Pravim, da dobrih vradnikov je potreba, kajti, kakor so potrebne postave napolnjene z duhom kerščanskim. ravno tako zahteva blagor človeški, blagor deržave io Cerkve pravih kerščanskih vradnikov. Če bi bil vradniški stan naklonjen sv. veri. mnogo sovražnih postav bi zgubilo svojo moč in svoj pomen. Stvar je tedaj važua in vredna, da jo priporočimo pri sv. Sercu Jezusovemu. »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in dajte Bogu. kar je Božjega" je resno zahteval naš Učeuik. Cesar vlada po svojih vradnikih. — kaj smo tedaj dolžni V Dolžni smo cesarju in njegovim namestnikom pokorščino, da torej četerto zapoved vestno spolnujemo. Razun tega lajšajmo svetni gosposki nje vže tako težavno stališče s tem . da ji ljubeznjivo in poterpežljivo pomagamo, kjer moremo — pred vsem pa, molimo za njo! Prosimo presv. Serce Jezusovo, da vterdi dobre vradnike v njih mišljenji in pomnoži njih število, da okrepča plašne in nestanovitne, da bodo sv. vero povsod pogumuo spoznavali, da potolaži in umiri nasprotnike, da vsaj navlašč ne bodo delali škode, katoliški Cerkvi. Za to prosimo, in za to molimo k presv. Sercu Jezusovemu! Prošnje nam ti, o Gospod, ne boš odrekel, saj so vsa serca v tvoji roki, iu ti jih lahko napolniš z ognjem prave ljubezni Božje. Potem se bo zgodilo, kar pravi sv. Avguštin. „da se noben deržavnik ne bode več upal terditi: da kerščanska vera nasprotuje telesnemu blagru — ampak spoznali bodo, da je ona — « — ▼ •im deržavljanom v veliko korist, če hočejo vstrajnoin natančno živeti po ojenih naukih"; — svet se bo veselil dobrih vladarjev, in Cerkev bo cvetela in bo donašala obilo sadu.'' Posebni nameni za mesec sušeč. 8. S. Janez Božji. Redovi, ki so v posebni zvezi z molitvenim apostoljstvom, za odpravljenje slabih časopisov; dobre žeoitve. 9. S. Frančiška Romana. Da bi se razširjale družbe kerščanskih mater; ila bi ponehal tisti posvetni duh, ki se vedno b<>lj razširja med omikanim ženstvom. 10. Ss. Stirdeset vitezov. Bavarska kraljeva rodbina; za pravega duha med vojaki; več zanemarjenih fara. 11. S. Ileraklij. Delo sv. Frančiška Reg.; več tacih, ki so brez službe; mornarji. 12. S.Gregor Veliki. Cerkveni verhovni poglavarji; cerkvena godba; zidanje neke cerkve Serca Jez. in neke otroške varovalnice. 13. III. Postna nedelja. S. Rodertk. Stanovitno zaupanje v spravno moč Kristusovega terpljenja; več dijakov, da bi si izvolili duhovski stan. 14. S. MatiUla. Dušne in telesne zadeve več redovnikov; več rodbin, ki so v nevarnosti, da popolnoma obožajo; važne preskušnje. 15. S. Longin. Spreobernjenje Kitajcev in Japoncev; za goreče duhovne: deška iu duhovska semenišča. IG. «5». Evzebija. Kristjani v Ameriki in v Avstraliji; za ozdravljenje mnozih za katoliško stvar veliko delujočih oseb. 17. Patrik. Irsko; usmiljenje do afrikanskih za-murcev; mnogo dušno bolnih. 18. Sc. Edvard. Da bi se Angleži zedinili s katoliško Cerkvijo: za vestno poplačanje vseh dolgov; pravde. 19. S. Jožef. Sv. Oče papež; cesar Avstrijski; delavci, da bi se navzeli kerščanskega; družbe rokodelskih mojstrov, pomočnikov in učencev. 2U. IV. postna nedelja. S. Vol/ram. Duh prave spokornosti; »duhovni in obhajanci"; težavne kupčijske in denarstvene zadeve. II. Br&tovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverui od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Na nogi hudo bolna žena za pomoč. — Goreče se priporočim v molitev vsim častivcem Naše ljube Gospe, častitega sv. Jožefa in sv Antona, da bi Bog pomagal v veliki potrebi na prošnjo teh pomočnikov. Ako bodem uslišan, hočem naznaoiti po Danici. Sv. Jožef pomagaj! — Dve bolni osebi ste prav goreče priporočeni v bra-tovsko molitev za pomoč. — Bolan duhoven. Listek za raznoterosti. V katoliški družbi je preteklo sredo g. A. Kalan doveršil znamenito pojasnovanje o igrokazih in kazališču. Prihodnjo sredo se prične razprava in nauk o lepoti; komur tedaj je kaj do lepote, utegne priti poslušat. C. P. Pavlin Goršič, v redu sv. Frančiška v Ljubljani je p meri pretekli petek, 25. sveč. v 56. letu svojega življenjf R. I. P. Na Otoku Lesini je umeri ondotni skof milgsp. dr. Andrej Ilič. Rojen je bil 1. 1827 na otoku Lisi m škof je postal 1. 1876. R. I. P. Janssenova zgodovina nemškega naroaa je v Parizu v francoščini prišla na svitlo in Francozi so vsi izne-nadeni od tako izverstnega dela. Celo eden naj večih liberalcev je celi 1. zvezek prebral v eni sapi in zaklical: „Voila, la vraie regeneration de V histoire- — Evo pravega prerojeoja zgodovine!" Pri toliki slavi Janssenovi na Francoskem pa marsikter avstrijanski profesor pita ubogo mladino s kalno zgodovino Cerkvi sovražljivih virov in z očitnimi neresnicami, zlasti oziroma na lute-ranstvo itd. Skrivna svetnika Nj veličanstva sta postala: knez nadškof Goriški dr. Al. Zorn, in knez nadškof Praški dr. Frančišk gr. Schonborn. Gosp. dr. Jos. Muršec, prof. v pokoju, konsist. svetovalec, zlatomašnik v Gradcu, obhajal je 1. marca svoj 8 1 letni rojstni god. (Rojen je bil 1. marca 1807 pri sv. Bolfanku v Slov. goricah.) Velezaslužni, preblagi rodoljub, velik dobrotnik labodske škofije in svoje rojstne župnije je tudi prijatelj in čitatelj naše „Danice", na ktero je naročnik, in je bil nekdaj dopisnik. Starček je še krepak in zdrLv; Bog ga živi še mnogo let! J. GomUša. Starost cesarjev in kraljev evropejskih. Nemški cesar Viljem ima 89 let, papež — kralj Leon XIII 76 1.; Nizozemski Vilem 69, angleška kraljica Viktorija 67; Bra-ziljski cesar don Pearo II 61; cesar Frančišk Jožefi 56, Belgiški kralj Leopold 51; Portugalski kralj Ljudovik 48; Rumunski kralj Karol 47 ; Turški sultan Abdul-Hamid 44; Sardinski kralj Humbert 42; ruski car Aleksander III 41, gerški kralj Juri 41; Serbski kralj Milan 32 let; Španjski kralj Alfonzek nekaj mescev. Dobrotni darovi. Za študentovsko kuhinjo: Č. g. župn. Ant. Hočevar v Št. Lor. 2 gld. — Po č. g. vik. Fel. Zavodniku neim. 5 gld. — Č. g. V. D. 2 gld. — „Žirovskar" 5 gld. — Dve dobri duši 2 gld. — G. K. P. 2 gld. — I. Z. R. 10 gld. — M. S. R. 3 gld. Za sv. Detinstvo: Urš. Kermavnar 1 gld. — Zbirka neimen. 17 gld. — Ivan Verhovnik iz Doba nabirke 20 gld. 52 kr. — Lorenc Oblak, duh. pomočnik v Cerkljah, 15 gld. Za sv. Očeta: Po čast. gosp. župniku Stan. Šrancu zbirka z Reteč 7 gld. — Po č. g. F. Zavodniku 10 gld. Za pogorelce v Kuteževem: Č. g. župnik J. Arko 2 gld. Za bratovščino S. R. Telesa: Od Lorenca ob Tem, po č. g. župniku A. Hočevarji 19 gld. 60 kr. Za razširjanje sv. vere: Iz Mengša po čast. gosp. Ant. Koblarji 50 gld. Za najpotrebniši misijone: Po č. g. F. Zavodniku.. 100 gld. Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Lorenc Oblak 7 gld. 10 kr. Pogovori z gg. dopisovalci. G. K. Šk. v Kr.: Naročnino oddali založniStvu. Hvala in pozdrav! — SI. Čit. v Podragi: Naročnina je bila oddana zaloiniitvn, kakor tadi zdaj reklam., ter pride precej, ako še ni. — G. J. G—k v T.: „Dignum et jastam est," kar ste opomnili; posebna hvala in pozdrav! Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani