štev. m V Llabllanl, t sredo, dni 22. maji 190}. Leto mu. Velja po poŠti: 1» telo leto naprej K 26'— sa pol leta „ „ 13'— vm tetrt leta „ „ 6-50 va en mesec » M 2*20 V upravniStvus -elo f«to naprej K 20" m 901 leta u m, 19°— m iti sm meset w TO 1»? Wa ij»oill|. na dom M >1« skušnjah, katere opazovati smo imeli priliko: med vsemi 60 telovadci, ki nastopijo, iih ho morda koma.i 8, ki so že poprej telovadili iu med temi komaj trije, ki so že kedai javno nastopili. Vsem drugim je bila telovadba do pred pol leta nekaj tujega. Ako pa pogledamo danes te vrste, se moramo odkrito čuditi, kaj doseže vztrajnost, ljubezen do dela in resno premišljeni načrt dela. Lahko trdimo, da s toliko popolnostjo, premišlic-nostjo iu ljubeznijo se ni še pričelo v naših organizacijah nobeno delo. Zato uspehi, ki jih gotovo pokaže prvi javni nastop vrlih naših telovadcev dne 26. t. m. Dva lista iz učiteljskega žiullenla. Novela. Iz poljskega prevel Fr. Virant. Otožno in pusto izgleda gorska okolica za čž.sa nestalnega marčevega vremena..... Nebo pošilja menjaje dež iu sneg na zemljo. Iz ubožnih koč, daleč narazen posejanih, prihajajo še ubožnejši ljudje, oslabljeni od bednega življenja, kakor pomladanske muhe m obračajo hrepeneče oči k solncu . . . Štejejo dni in naraščanje solnčne svetlobe - pričako-va.ic pomladi, ki pomeni za nje vse upanje... Oslepljeni od svetlejšega solnčnega bleska, popadajo takoj zopet v prvotno odrevenelost, ko se toplo solnce skrije za bele snežene oblake in mokri sneženi kosmi lete, kakor mana, ki nc krmi ščinkovcev . . . Po slabi vaški poti se pomikajo vozovi — drug za drugim . . . Izstradani konjički napenjajo zadnje sile, vozijo jelke in bukve »o katneniti poti, poganjajo iili kletve in še raz-ločucjši udarci bičev. časih pomaga usmiljeni lastnik konju z rameni iu lahko bi rekel, da jc to drugo živinče, kateremu je beda ukazala imeti isti cilj z onim: pripeljati drevo do tovarne, da bi za krvavo prisluženi groš iz židovske blagajne kupil živil in se na kakšen način iznebil bede . . . Pri kamnmti poti stoji lesena hiša, malo razlikujoča se od drugih vaških bajt; samo ticsa so zaroči s hčerko nadvojvoda Friderika. Poslanec Barabas sc je dalje časa pečal z mislijo, da bi poslal vladar venec za spomenik mučencev (upornikov) v Rabu. Barabasu ni ljubo, da je to njegovo misel izrabilo časopisje, ker bi se morala obravnavati zadeva skrajno diskretno. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Ogrski državni zbor je nadaljeval glavno razpravo o pravnih razmerah med kmeti in kmečkimi posli. Poljedelski minister Daranyi •je naglašal, da so skrbno pripravili načrt. Vršile so se tri enkete. Postava se obrača tako proti slabemu poljedelcu kakor tudi proti slabemu poslu. Demokrat Peto odklanja predlogo. ODVETNIKI DVORNI SVETNIKI PRI NAJVIŠJEM SODIŠČU. Uradno obveščajo, da se vrše pogajanja glede na imenovanje odvetnikov, a še niso končana. O številu odvetnikov, ki postanejo dvorni svetniki ni še gotovega ničesar in še čakajo na predloge višjih deželnih sodišč. KMEČKI KONGRES NA DUNAJU. Otvoritve osmega mednarodnega kmečkega kongresa so se udeležili fin. minister Korytowsky, žel. minister Derschatta, grof Buquoy in bivši franc. ministrski predsednik Meline. Za predsednika so izvolili kneza Au-ersperga, častna predsednika sta princ Lob-kovic m minister Auersperg. KRST ŠPANSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. V Madrid so došli nadvojvoda Evgen, vojvoda Artur of Connaugth in princ Leopold Hohenzollernski, da zastopajo avstrijskega, angleškega in nemškega vladarja pri krstu španskega prestolonaslednika. RUSKA DUMA. Duma je razpravljala 20. t. m. o dveh interpelacijah. Prva je razpravljala o hišni preiskavi pri poslancu Ozolu, druga pa o nasilnostih v alpahskih sibirskih zaporih. Nato so nadaljevali agrarno debato. Dne 21. t. m. je razpravljala duma o novem poslovniku, ki naj bi preprečil nepotrebne dolge debate. KITAJSKA. Izpremenilo se jc kitajsko ministrstvo. V Tjencinu so zaplenili 8000 pušk, 300.000 patron in 5000 bajonetov, namenjenih revolucionarjem. SKLICANJE FINSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. Peterburg, 22. maja. Danes je bil sklican na carjev ukaz novi finski državni zbor. Število socialistiških zastopnikov je precejšnje, zlasti zato, ker jc bil državni zbor izvoljen na podlagi občne volivne pravice.. Med zastopniki je mnogo žensk-poslancev, ki pa ne tvorijo zase posebnega kluba, ampak so pristopile posamezno onim strankam, s katerih načeli se strinjajo. Semen Wityk jc dobil 14.3-4.3, dr. Jožef Krus-zynski (Starorusin) 0676, Jan Javvorski (Ukrajinska stranka) 8716, Jan Zaranski (narodni demokrat) 7142 glasov. Potrebna druga volitev. V 42 vol. okraju (Tarnow je bilo oddanih 10.674 glasov, veljavnih jih je 19.318. Dobili so: Olszevvski (poljska narodna stranka) 16.105 Zygulinski (poljsko središče) 4866, Tibh Hlodek 1586, dr. Ernst Habicht (nac. demokrat) 911, Valentin Pariolek 590, Wiec-lan 580, Jordan 514 glasov. Ostali glasovi so razcepljeni. Izvoljena sta Mihael Olszevvski (poljska ljudska stranka) in dr. Zvgulinski (poljsko središče). POSLEDICE VOLIVNE DOLŽNOSTI. Volivna dolžnost je izpremenila marsikje uspeh volitev. Mnogo volivcev, ki bi sicer ostali doma, je oddalo prazne listke, ki so se odšteli kot neveljavni. Tako je zmagalo na Dunaju nekaj kandidatov, ki bi prišli v ožjo volitev, ako bi sc tudi prazne glasovnice štele kot veljavno oddani glasovi. V tretjem okraju dunajskem je bilo oddanih 1943 glasov, od katerih je absolutna večina 972 glasov. -— Po odštetih 65 praznih glasovnicah se jc zmanjšala absolutna večina na 944. Bielohlavek je dobil 959 glasov, torej za 13 manj, nego je bila absolutna večina vseh oddanih glasovnic, pa je bil izvoljen. Enako je bilo po izvolitvi Sturma, dr. Pattaija, VVidholza iu princa Licchtensteiua. ANGLEŠKI GLASOVI O AVSTRIJSKIH VOLITVAH. London, 22. maja. Vsi angleški časopisi se strinjajo v tem, da so sedanje volitve nevaren preobrat v zgodovini avstro-ogrske monarhije, morebiti tudi Evrope. Prevlada Nemcev in Madjarov kadar uvedejo še ti občno volivno pravico bode padla, na površje pa pridejo Slovani. Trezni politiki tako piše »Daily Graphic« — so vedno prosili Boga, naj bi ta usodni moment prišel kar najkasneje. Avstro-Ogrska je središče viharjev v Evropi in za stalnost mednarodnih razmer in položaja je velike važnosti, da je krmilo države v močnih rokah. Po mnenju lista je nemško-madjarska zveza v polni meri izvrševala to svojo velevažno nalogo. Kako bode, ko pridejo na krmilo nestalni, osvetoželjni Slovani, ki jim je politika popolnoma tuja. Težko jc odgovoriti na to vprašanje. Kaj bodo počeli Nemci, ko jih bodo začeli zatirati Slovani? Se bodo li obrnili za pomoč na liohenzollernce? Nič bi ne bilo verojetnejše-ga, a tudi nič naravnejšega. — Ta nenavadno skeptična sodba preseneti, tembolj ker ie tudi na Angleškem demokratiška misel zelo razvita, saj sedi v angleškem ministrstvu navaden delavec. Ako se pomisli, da so Madjari več ali manj izpremenili svojo sodbo o občni volivni pravici vodilni politiki so izjavili, da mora občna volivna pravica biti taka, da se ohrani madjarski značaj kraljestva sv. Štefana — zlasti po izkušnjah v Avstriji, ni izključeno, da je angleško časopisje inspirirano iz Budimpešte. NAGODBENA POGAJANJA. Avstrijska vlada je izdelala svoje proti-predloge glede na Košutove nagodbene predloge, ki jih izroči Wekerlu te dni. Pogajali se še ta mesec ne bodo, ker nima Wekerle dovolj časa, da prouči protipredloge, avstrijski ministri imajo pa zaradi volivne preosnove čez glavo dela. Pogajanja nadaljujejo šele meseca juniia. OGRSKA. Cesar pride najbrže 4. junija za osem dni v Budimpešto. O 40letnem jubileju, kar je bil kronan naš vladar kot ogrski kralj, bo mnogo oseb odlikovanih. Tajni svetniki postanejo vsi oni ministri, ki še nimajo tc časti, nadalje postanejo tajni svetniki predsednik Justh, oba podpredsednika in najstarejša državna tajnika Szte renyi in Popovics. Grofovske rodbine Tasilo Festetics, grof Andrej Czekonics, grof Friderik \Venkheim in grof Ladislav Karolyi se povišajo v knežji stan. Sin grofa Feste- napis pove, da je to šola, stanovanje gospoda učitelja in svetišče vede za ubožno odeto deco .... Ravno je zabrnel zvonček po dopoldanskem pouku. Deca se .ic vsula na pot . . . Male reve, sključene od mraza, hite vsak na drugo stran k obedu . . . Obed! . . . nikjer drugje ni večje ironije, kakor beseda, rabljena v tem pomenu. Ves njihov obed sestoji iz krompirja, od zjutraj pogretega in par žlic ovsenega močnika . . . V sobi gospoda učitelja, ki je hkrati spalnica, pisarna in zabavna soba, če je sploh kda.i to se nahaja dvoje ljudi: gospod učitelj, ki jc ravnokar prišel iz šolske izbe, in mladi gospod Vladislav R., ki ga je počastil z obiskom v bednem učiteljskem domu. Zena učitelja Z. ie pripravljala v kuhinji obed. »Kako sc ti godi, Mihael? . . je vprašal učitelja gospod Vladislav. »Kakor vedno . . .« sc glasi odgovor s pobitim glasom. »Življenje se vleče dan za dnem sredi različnih muk . . .« »Kakšnih na primer? . . .« je vprašal dalje skrbljivo gost. »E, ni vredno govoriti o tem! . . .« je zamahnil z roko gospod Mihael. In nastopil je trenutek molčanja; med tem časom so blodile oči učiteljeve skozi okno po žalostnem rnarčevetn polju, in njih izraz jc ravno tak. kakor grdega vremena: pobit in apatičen. Gospod Vladislav ie z bolestjo čital v obličju učiteljevem cclo njegovo nevesclo epopejo življenja. Molčanje je pretrgal krik otroka v kuhinji. ki jc z nerazločnim glasom nekaj zahteval od mame, ali od starejšega brata. PROGRAM LIBERALNE RUMUNSKE VLADE. Rumunska liberalna stranka je imela 18. t. m. v Braili shod. na katerem sta govorila min. predsednik Sturdza in notranji minister Bratiano. Sturdza je izjavil, da hoče urediti finance in da hoče varčevati. Nadalje hoče pomnožiti šole in zagotoviti dobro pravosodje. Vso pozornost pa hoče posvetiti agrarnemu vprašanju. Bratiano .ie govoril predvsem o izboljšanju kmečkega stanu. GRŠKE ČETE V MAKEDONIJI. Kakih sto mož močna grška četa je napadla vas Enbore, kjer stanujejo Bolgari in Grki. Zažgali so šest grških in bolgarskih hiš. Ubiti sta bili ena Grkinja in ena Bolgarka. Orožništvo je za|x>dilo četo v beg. VSTAŠKI ARABCI. Arabski rodovi ob Evfratu in ob Tigrisu so se uprli. Turške oblasti so brez moči. VOJSKE NE BO. Pruski vojni minister Einem jc rekel ob obisku strelišča in novih topov proračunski komisiji: Resne poizkušnje novih topov nc doživim. Ne verjamem, da bi bila kmalu vojska. Napadali nas ne bodo in zakaj bi mi napadali ? VOLITEV REGENTA V BRUNŠVIKU. Izjavljajo, da bo izvoljen za brunšviš-kega regenta vojvoda Ivan Albreht Meklen-burški. Volili bodo 27. majnika. NOVI ITALIJANSKI ZAKLADNI MINISTER. Italijanski zakladni minister je postal Carcano. ITALIJANSKA ZBORNICA. Italijanska zbornica .ie odobrila predlog glede na enketo o vojaški upravi. ZATIRANJE ARMENCEV. Turški uradnik Ali beg je pričel strašno nasilno postopati z Armenci, ki morajo plačevati davke za 20 let nazaj. Davčni uradniki mučijo Armence, ki ne morejo plačati in jim onečaščajo žene. Službo imajo Kurdi. Več Armencev ie umrlo. TRGOVINSKA POGODBA MED AVSTRIJO IN BOLGARIJO. Bolgarski dunajski agent Sarafov se poda z Dunaja v Sofijo, da dobi navodila glede na novo pogodbo med Avstrijo in Bolgarijo. Gospod Mihael se je stresel, obrnil oči od okna in pogledal na prijatelja . . . »Tako,« je začel bridko, »si v šoli pa požiraj prah v tesni sobi, ki sc vzdigujc izpod nog trideset otrok; ko prideš domov, da bi se oddahnil, vpijejo otroci »kruha!« — žena pravi, da .ij manjka tega ali oneca, — tu je pa borna plača, ki ne zadostuje niti za pol meseca! . . . Ljudje na vasi me imenujejo »gospod učitelj . . .« Kakšna ironija! . . . Poučuj tedaj toliko otrok v tesni sobi, muči se z njimi kakor vol kaj dobiš zato? Sovraštvo od strani kmetov. Kajti, prosim te otroci hodijo neredno v šolo, doma nc vzamejo knjige v roko, oče pa zabavlja čez »gospoda učitelja«, da iih ničesar ne nauči. Naznaniš one, ki ne obiskujejo redno šole, oče plača kazen, tedaj zopet koltic in misli, da ga odiraš! . . . In tako vedno. Pride nadzornik — ta se čudi malemu napredku iu mi razlaga disciplino ... In zakaj? . . . Zato, ker delam z resnično vnemo, ker hočem, da bi otroci, ko dorastejo, ne bi bili tako zabiti kot očetje ... In to jc tuoje življenje. Nisem si ga tako predstavljal, ko sem vstopil v ta bedni stan. Takrat se mi je zdel apostolski. Mislil sem, da ko stopim med naš ljubljeni narod, z navdušenjem spolnim našo domoljubno dolžnost da ga izobrazim s knjigo iu besedo, vzgledom in opominom ... S časom sem spoznal ničnost teh idealov. Ko sem našel povsod sovraštvo in nezaupnost od strani kmetov, ostro kritiko od zgoraj in me je mučila pri tem še beda in neprestana skrb za vsakdanji kruh. posebno, ko mc je Bog še obdaril z družino, tedaj sem rekel sam pri sebi: »Ni vredno sploh kai delati! . . . « Mehanično spolnjujem sedaj dolžnosti Dnevne novice. + Proti magistratni kliki! Proti kamori! To je, bilo geslo v Trstu in v Pulju, ki je vrglo liberalce. Temu sc ima zahvaliti tudi dr. La-ginja, da .ic prišel v ožjo volitev proti dr. Riz-ziju v Pulju. Liberalne klike so povsod občinsko upravo izkoristile zase in pri koritih nastavile svoje puhloglavce, kateri so iz ljudskega denarja zato plačani, da delajo za ka-moro za kliko, za žlahto. Dr. Laginja ima cclo upanje, da zmaga, ker je glas po pravici postal še močnejši, kakor glas narodnosti, in bo mnogo poštenih Italijanov, ki si žele zdravih razmer, glasovalo za dr. Laginjo, katerega ime pomeni: Boj korupciji in izsesovav-cem! V Pulju se je pod vtiskom teh volitev že osnoval odbor 200 oseb, ki si je stavil nalogo, da vrže kamoro tudi iz občinskega sveta. + Umrl je na Primskovem pri Kranju vpokojeni duhovnik g. Josip Pire. Pokojnik je bil rojen v Velesovem leta 1877 in posvečen v mašnika 1902. Služboval je kot kaplan v Predvoru, zadnja leta pa je bival kot valetu-dinarij na Primskovem. N. v m. p.! + Deželna podpora za barjane. V jeseni leta 1905 je deželni zbor dovolil 20.000 kron v podporo onim revnejšim posestnikom, katerim .ie tedaj povodenj napravila večjo škodo. Deželni odbor, oziroma dotični referent, pa .ie sedel poldrugo leto na sklepu deželnega zbora. Nedavno pa se je vzdramil gospod referent ter sc spomnil svoje dolžnosti. Deželni odbor je razdelil 20.000 kron, od teh 3000 K ljubljanskim barjanom. Ako smo prav poučeni, je bila ta vsota danes teden nakazana magistratu v razdelitev. Boljšega trenotka deželni odbor ni mogel pogoditi, ko ravno ljubljanski župan berači v pismih za glasove pri ožji volitvi. V našem uredništvu se je zgla-silo danes več barjanov, ki zatrjujejo z vso odločnostjo, da županovi pristaši dele od dežele dovoljeno podporo edinole svojim somišljenikom. Ali ni to škandal? Ali ni to kupovanje glasov? Gospodu Petru Grasscllijti pa svetujemo, naj točneje izvršuje sklepe deželnega zbora. Sicer bomo pa skrbeli, da dobe krepko podporo tudi oni, ki niso pristaši liberalcev. 4- XLIII. redni občni zbor »Slovenske Matice« bo v sredo, dne 29. velikega travna 1907. I. ob šestih popoldne v Ljubljani v veliki dvorani »Mestnega doma«. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Letno poročilo življenje je ubilo v meni navdušenje, s katerim sem stopil v ta stan in danes sem razglašen stroj, v katerem najdeš samo zvoke dvoma, bridkosti, da celo obupa! Tako je moje življenje . . .« Prenehal je in solze so mu stopile v oči; podprl je glavo in se zatopil v brezmi-selno premišljevanje . . . Gospod Vladislav je resno poslušal prijatelja, ki ga žc dolgo ni videl; imel je ž njim iskreno sočutje . . . Sedai je vstal stopil k njemu, prijel prijatelja za roko in mu .io gorko, prijateljsko stisnil . . . To ie bil cel njegov odgovor na tožbo nekdanjega tovariša. Vrata iz kuhinje so se odprla in vstopila je mlada žena, nesoča obed: krožnik zelja in dva krožnika krompirja s slanino . . . »Prosim! . . .« je rekla, obrnivši se h gostu potem je odšla v kuhinjo. Gospod Mihael se je trpko nasmehnil, vz-dihnil in povabivši prijatelja, dodal: »Skromen obed, kakor vidiš . . .« »0!» jc začel Vladislav, »izvrstno! To je moja najljubša jed . . .« In sedela sta iti jedla molče pekoči krompir . . . Med obedom sta govorila o ttialo-važnih mestnih zadevah. »Veš kaj Mihael,« jc začel gospod Vladislav, »če se ne motim, vam je deželni zbor izboljšal plače . . .« »Da.« je odvrnil ironično gospod Mihael, »dovolili so nam doklado, čisto kakor miloščino, da se nas iznebc, in zapovedali so nam od zgoraj, da nam mora to zadoščati za daljšo vrsto let, da smo dolžni opustiti vse želje za naprej. Ali ni to ironija! . . . Gospodje v deželnem zboru so se iz nas norčevali, ko so go- tajnikovo za dobo od 30. malega travna 19% do 15. velikega travna 1907. I. 3. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za leto 1906. (Računski sklep in ostali računi so gg. dru-štvenikom v pisarni na ogled in jim bodo pri občnem zboru samem tiskani na razpolago.) 4. Volitev treh računskih presojevavcev (S 9. lit. a društvenih pravil). 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za leto 1907. 6. Dopolnilna volitev društvenega odbora. Po § 12. al. 5. društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gospodje: dr. Fr. Detela, dr. A. Gregorčič, Fr. Hubad, L. Pintar, dr. L. Požar, A. Senekovič, J. Sušnik, J. Šubic, dr. A. Ušeničnik in Fr. Wiesthaler. Poleg teli bo občnemu zboru izvoliti namesto izstopivših odbornikov dr. J. Stareta in dr. V. Šmida še dvoje novih odbornikov, za dobo štirih, oziroma dveh let. V odboru pa še ostanejo gg: A. Bartel, J. Dimnik, Fr. Finžgar, E. Gangl, Fr. Govekar, P. Grasselli, J. Majciger, Fr. Milčinski, dr. M. Murko, dr. M. Opeka, M. Pleteršnik, dr. J, Sket, L. Svetec, A. Trstenjak, ing. J. Turk, J. Vilhar in V. Zupančič. Vsaj 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani, izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi treh računskih presojevavcev in pri volitvi odbornikov sc vštevajo tudi lastnoročno podpisani volivni listki neuavzočih društven ikov. 7. Posamezni nasveti in predlogi. Škof Stariha v Semiču. Poročajo nam: V soboto je doletela semiško župnijo posebna čast in veselje. Obiskal, je namreč svojo rojstno župnijo presvetli g. škof Ivan Stariha iz škofije Lead (Lid), Južna Dakota v Severni Ameriki. Vkljub slabemu vremenu se je nabralo k sprejemu veliko ljudi, ki so z globokim spoštovanjem in srčno radostjo pozdravili slavnega svojega rojaka-škofa. Posebno veselje pa je bilo pri nas, ko je presvetli na binkoštno nedeljo ob 10. opravil v naši farni cerkvi slovesno sv. mašo. Pač je bilo rosno marsikatero oko, ko je presvetli gredoe po cerkvi delil svojim rojakom apostolski blagoslov. Nas vseh srčna želja je: Bog ohrani presvetlega še mnogo let zdravega v slavo slovenskemu narodu ili procvit katol cerkve v Ameriki, in pa da bi; se še velikokrat vrnil med nas! Utonila je žena rudarja Lovreta Brusa iz Spodnje Idrije. Potegnili, so jo binkoštni ponedeljek iz Idrijce. Sluti se, da je po nesreči v temi. zašla v Idrijco. Pobegnil je iz preiskovalnega zapora v Idriji v soboto nevaren zločinec, ki so mu zopet na sledu. Krivo je, ker pri zaporih ni tudi zaprtega hodnika. Poročil sc je v Kamniku mag. pharni. Milan Močnik z gospodično Edo Orožen. Porotne obravnave v Novem mestu se prično 3. junija. Na zatožni klopi bodo: Ponedeljek 3. junija Rogelj Matevž radi hudodelstva po §§ 128 in 132 kaz. zak.; Košir Anton radi uboja na Ratežu; v torek 4. junija Zabkar Marija in Boštjančič Janez zaradi po-skušenega umora; v sredo Cimerman Matija zaradi uboja. Iz Indianopolisa v Ameriki se nam piše: Slovencev prihaja sem čedalje več. Zato smo nabrali potrebno svoto in sezidali svojo slovensko cerkev, ki je bila blagoslovljena 28. aprila t. 1. Vsa čast požrtvovalnim našim rojakom! — Izpiti za ženska ročna dela se pričnejo v Gorici 27. in oni za otroške vrtce pa 28. t. m. ob 8. uri zjutraj. Veteransko društvo v Kranju bode dne 29. junija praznovalo slavnost blagoslovljenja zastave. Porotniki v Novem mestu za drugo porotno zasedanje, ki se prične 3. junija, so: Vovko Janez, posestnik, Brezje; Vukšinič Jožef, gostilničar, Metlika; Panjan Peter, gostilničar, Draganja vas; Zupanec J.ože, posestnik, Toplice; Perz Franc, gostilničar, Lieu-ftld; Hflnigmann Matija, gostilničar, Vrbo-vec; Simonič Matija, posestnik, Mihelja vas; Vertin Mate, župan, Dobliče; Javornik Jože, trgovec, Žalna; Novoselec Franc, trgovce, Št. Jernej; Vukšinič Martin, posestnik, Bol-draž; Šlajpah Kari, posestnik, Št. Lovrenc; vorili, da se nam dobro godi — eden je bil pa celo tako nesramen, da je navedel kakor za primer tolstega učitelja v svoji vasi! . . . Kaj naj torej naredimo? . . . Morda prošnjo poslati na Dunaj poslancu nam sovražne narodnosti ? . . .« »Jaz ti pa povem, Mihael, kaj boljšega...« »No? . . .« »Združite sc in po solidarnosti močni — vi, bratje enega stanu, začnite izdajati svoj lastni organ, ki bi bil izraz vašega položaja, razvijte svoj program, ki bi odgovarjal vašim željam razvijte ga družbi pred očmi! . . . Dalje združeni se izobražujte s samopo-močjo! ... Z inteligentnostjo se odlikujte, vi razširjevavci prosvetc, med drugimi stanovi! ... In tedaj morete, vi močni, vstati smelo in reči družbi: »Mi del inteligence iz vaše srede zahtevamo primerne nagrade za svoje delo! . . .« Deželni zbor mora ugoditi vašim zahtevani, ako je zastop naroda.« »To je zelo lepo,« ga je pretrgal gospod Mihael, »v teoriji se vidi res krasno! . . . Sai imamo svoi organ . . .« »Ki slika le golo bedo in jc glas kričečega galeba, glas, v katerem drhte samo strune bridkosti! . . .« »Ker drugače ni mogoče! . . .« »Mogoče ic, ko bi ta organ nastopal v imenu posameznikov, ki so se, sami inteligentni, omikani, in razven tega polni idealov in požrtvovalnosti, posvetili temu težavnemu stanu to bi bila sloga; toda, res jc, da so taki posamezniki zelo redki. Večina — ali vsled duševne slabosti ali iz prostega filistr-stva živi od dne do dne brez samoizobra-zbe. Kar je imela znania izgublja ga s ča- lJirc Andrej, posestnik. Kavno; Huč Franc, župan, Ponikve; Knez Franc, trgovec, Št. Rupcrt; Hrastnik Alojzij, župan, Raka; Kodrič Jože, gostilničar. Krška vas; Majcen Anton, posestnik, Mokronog; Tschinkel Matija, vinski trgovec. Svetli Potok; Petrič Janez, posestnik, Tušev Dol; lic Franc, posestnik, dolenja vas; Jonke Janez, župan, Mozelj; Ne-inanič Janez, gostilničar, Svežak; Globočnik Ivan, župan, Kostanjevica; Fu\ Emanuel, trgovec. Metlika; pl. Zhuber Pavel, gozdarski nadzornik, Soteska; Klemen Franjo, trgovec, Crmošnjice; Lovšin Franc, trgovec, Sušje; Bajuk Anton, posestnik, Božakovo; Miklič Jože, |x)sestuik, Ornuška vas; Poljancc Anton, posestnik, Gabrovče; Schleimer Adolf, trgovec. Kočevje; Petek Ivan, posestnik, Ribnica; Rumpret Franc, strojar, Krško; Rajmer Anton, trgovec, Metlika; Novak Ivan, trgovec, Gor. Radolje. Namestniki: Poli Anton, podpolkovnik v p., Rudolfovo; Mirtič Franc, posestnik, Selo; Hočevar Anton, strojar, Novo mesto; Perko Franc, posestnik, Novo mesto; Pavsar Adolf, posestnik, Novo mesto; Mramor Miha, strojar, Novo mesto; Ferlič Ivan, gostilničar, Novo mesto; Kovačič Anton, posestnik in mlinar, Hrib; Sašek Jože, posestnik na Ratežu. Krka je izstopila. Vsled deževja ie zadnje dni Krka z vsemi pritoki jako narasla. Binkoštni ponedeljek je na več krajih izstopila in dosegla celo v Noveni mestu površje ob vodi stoječih vrtov. Cez noč je sicer polagoma upala, vendar je še precej visoko nad normalnim stanjem. - Samokres se je razstrelil. Neka pri požaru na Krki navzoča priča pripoveduje, da se je v goreči hiši s šestimi krogljami nabiti samokres med ognjem sani izstrelil. Samokres jc baje padel na tla in ker je tam okrog vse gorelo, je začel streljati. K sreči ni bil nihče zadet. Stvar sc sicer malo čudno čuje, a ljudje trdijo, da je istina. — Bralno društvo v Naklem je priredilo tekom meseca sledeča predavanja: Gosp. Fr. Pavšič: »o zgodovinskem razvoju prostozidarskega dela«, g. Valentin Sitar »Ne v Ameriko!«, gosp. profesor dr. Jožef Debevec »o pravi ljudski izobrazbi in organizaciji«, g. Ivan Vencajz: »O zavarovanju«. — Povišanje vojaških gaž. Vojno ministrstvo kakor tudi avstrijsko in ogrsko domobransko ministrstvo so se sporazumela glede na povišanje vojaških gaž. — Dva čudna človeka v Novem mestu. Kako so strmeli Novomeščanje, ko so v ponedeljek zapazili na trgu dve čudni prikazni. Vse je skupaj vrelo. Prikazni nista bila medveda, ampak dva tuja cigana. Pa kakšna! Vsa v razcapanih cunjah, roke in noge zve-rižene, plazila sta se po tleli kakor živali. Grozen, mučen, pretresljiv prizor. Ljudje, do .skrajnosti ginjeni, so jim kar metali denar. Da ni prišla kmalu iiolieija na lice mesta, nabrala bi si bila precej denarja. Poslali so ju v Kandiio. To je najlažji način, znebiti sc takih revežev. Dobili so tudi mal voziček in dve mali ciganski dekleti, ki sta pripeljali oba reveža. Dognalo se je, da sta brata ciganske družine Hudorovič iz Rožnega dola v črnomaljskem okraju. Roki in nogi so jima zmrznile vsled hude zime. Tako sta primorana plaziti sc le jx) gležnjih in kolenih. Cigana starše mlada, eden okrog 14, drugi okrog 18 let. Županstvo v Kandiji ju jc prenočilo, potem dalo odvesti nazaj v pristojno občino. Ta tragični slučaj pač glasno zahteva, da dežela nekaj ukrene glede ciganov. Ampak to bodi dolžnost vlade, občine so itak že z domačimi reveži preobložene. — Majnikovih hroščev letos ni nikjer še opaziti. Zadržal jih jc mraz. — Srbski prestolonaslednik Jurij se pripravlja na dvamesečno popotovanje po Fv-ropi. Dalje časa se bode mudil v Avstriji, som in se v ničemer ne razlikuje od omejenega delavca ... Ta večina si samo s kozarcem sladi življenje.« »Ker mora! . . .« ga je prekinil trpko gospod Mihael, »k temu jih goni beda . . .« »Dobro, dovoli!... a kje je sila duha?...« »Pri teh ljudeh je ne išči. Če je bila v njih tedaj io zlomijo skrbi in neprestan boi z usodo . . .« A kje so posamezniki, boljša polovica od vas? Ti so dolžni jih potegniti za seboj iu jih moralno prisiliti, v imenu zboljšanja stanja, k omiki! . . . Ljudstvo, ki se briga za pobol.išanje stanja sc izobražuje. Ljudstvo vas je prehitelo vas, del naroda, ki imate pravico zvati sc »inteligentne«!... Dvignite pri sebi nivo inteligence in videli boste, ali bodo molče prezirali vaše glasove! . . . Priznaj, da je pri vas lenoba velika. Pravite, da izboljšanje stanja prežene lenobo in vam da veselje do dela . . . Ha, mogoče. Od druge strani jo mogoče poveča. Nasprotno jih pa vi, ako se združite in se izobražujete, moralno prisilite, da vas podpirajo! . . .« »To je samo teorija . . .« »Ne veš, da postane vsaka teorija praksa, ko stopi v življenje . . .« »Kako jo pa misliš spraviti v življenje?« »Kakor sem rekel. Samo z združenjem. S solidarnostjo je mogoče delati. Najprvo je treba liudi, ki bi začeli to misel: kajti ona tiči že tako v vsakem razumnejšem med vami . . . Samo energije manjka! Treba je shodov — kier bi se zbližali, spoznali misli, iu stremljenje vsacega . . . Treba vam je lista, ki bi energično podpiral vaše zahteve in dal razven tega izraz vaši inteligenci v dobrih člankih, pisanih od vas samih . . . Dalje treba je stanovskih tečajev za denarne nagrade, da bi pridobili bedne, a zmožne za delo . . . Dalje . . .« (Dalje.) Nemčiji in na Francoskem. Določeno še ni, bode li potoval ineognito ali oficielno. — V. shod katoliškega učiteljstva sc bo vršil 29. iu 30. junija na Dunaju. Resnico zavija. Ali to tudi ni res? — Jako začenja s prvini tako konča z drugim stavkom sobotni »Narod« glede Šukljejeve se-renadc. Pravzaprav bi se nam ne zdelo vredno prepirati se z »Narodovim« fantom. Sedaj, ko se je pojasnilo, da so tisti »percat« klici le izbruhi nezrelih fantinov, ki bi morali ob taki uri že davno biti doma, ne moremo polagati na take otročarije kako važnost. To bi bilo preveč časti za take fantine. Tudi gospodu dvornemu svetniku je prav vsejedno, kaj uganjajo nagajivi mladiči čc so slučajno preveč siti. Za to torej sc nam ne gre v ti zadevi. Ne, kaj in kdo je vpil, ampak kaj in kdo je brezstidno lagal o ti serenadi v »Sl. Narodu«. Naš namen je le ta, javnosti dokazati, kako »Narod« nesramno laže. Javnost mora izvedeti, da mora »Narodu« jako huda presti, ako sprcjemlje kritične dopise politične smeri izpod peresa nedoletnih pisačev, katere priporoča edino to, da so slučajno v službi kakega proslulega liberalnega advokata. Da nam pa »Narod« ne bo mogel očitati, da imamo tu v mislih morda poročevalca, ki tudi nam včasih vpošlje kako notico, mu povemo že naprej, da imamo tu v mislih odločne pristaše njegove klike. Lc ti se sedaj jeze, da daje »Narod« prednost fantu, ki ga poleg drugih otročjih budalosti. diči le edina zavest, da je še otročje neumen. S Šuklievo serenado se bodo bavili še tudi drugi na drugem mestu. Nam jc danes Ic na tem razkrinkati podlo laž »Narodovih« poročil. »Narod« trdi: Prišel je iz Šukljetovega gradiča kandijski župan g. Zurc in zaklical: »Živijo poslanec Šuklje, živijo«! To je laž! Resnica je le, da so stali pred gradom štirje občinski odborniki in eden izmed teh, gospod Vinko \Vindischer je prvi zaklical »živijo« itd. Dalje piše »Narod«: Res je nekdo, mogoče da sta bila dva ali trije, več gotovo ne, — ponovil živijo, a vsa druga kakih 250 ljudi broječa množica sc je spustila v posmehljiv smeh, potem pa so se dolgo slišali samo »percat Šuklje!« klici. Zopet gorostastna laž! Res pa ie, da ie bilo vseh navzočih kvečjemu 70 ljudi in izmed teh jih je dobra polovica zaklicala »živijo«. V svojem poročilu trdi »Narod« tudi, da so vpili: »Abzug Šuklje« itd. Da jc to podla laž, prizna mazač sam v svojem drugem dopisu, kjer priobčuje svojo »popolno resnico«, a tu ne najdemo nobenega »Abzug«. Izjavljamo le, da sta bila slišati le dva žvižga kakor čiv-kanje iz kljunov dveh kilavih vrabičev,. Po Dolenji Kandiji nazaj grede ni bilo slišati ne enega »percat« klica, pač pa šele, ko jc prišla družba na most. Resnici na ljubo moramo potrditi, da so se starejši liberalci vzdržali teh klicev, menda največ zato, ker od same jeze, da igra godba namenjena za Hribarjevo zmago v Kandiji Šukljetu na čast. Tako jc! Koncem svojih laži se ie dopisnik obregnil tudi ob »Slovenčevega poročevalca«. Kilavi vrabič svetuje staremu lisjaku »naj se ne blamira«. Impertinentni znajo biti ti ljudje, pa bodisi žc stari ali mladi liberalci. Fantu se pozna, da jc v pravi šoli. Kako bo dotični naš poročevalec nasvet »Narodovega« dopisnika uvaževal, to prepuščamo njemu. Od naše strani bi tudi mi radi dali mlademu fantu nasvet: Naj ne vtika prstov v žrjavico, sicer mu posvetimo, da mu bode šumelo po ušesih. Poročil se je posestnik v Rojanu g. Košuta z gospodično Adelo Abram v Tupali-čah. Umrla je v Trstu gospa Meri Švab rojena Rapotec, bivša večletna Kolašica. stara 25 let. - Eksplodiralo je 25 šrapnelov v eden-burški vojašnici. Dva topničarja sta nevarno ranjena, razrušen municijski voz iu poškodovano poslopje. Ubit sovražnik v miru. Ob vajah64 pešpolka v Schassburgu na Sedmograšketn so vjeli pešca Simona kot sovražnika. Ko ic hotel Simon pobegniti, ga je neki vojak zabodel in Simon je umrl na mestu. UollunI boj. Kranjska. (Boštartjska trdnjava padla.) V Boštanju, dne 14. maja. Boštanjska liberalna trdnjava je torej padla! Povše jc dobil 66 glasov, 28 njegovih jc bilo neveljavnih, 2 glasa je dobil dr. Šusteršič, torej je bilo oddanih 96 glasov za S. L. S. Cankar je dobil 59 glasov, Penca 2, od katerih ic bil eden neveljaven. Zdaj so se pokazali tiaši liberalci. Dasiravno so ugledni liberalci zatrjevali našim zaupnikom, da je Povše najboljši kmečki poslanec, so volili in agitirali za .velikega' kmeta in prijatelja kmetov Cankarja. Prav tako! Zdaj se poznamo. Vedno povdarjate libcralci, da se ne gre za stranko, ampak le za to, da bi se kmetu pomagalo. Ker jc Povše kandidat S. L. S., zato ste mu nasprotovali in proti njemu delali. Ako pomislimo, da je tu župnikoval osem let znani Janez Brce. je lahko umevno, da je ljudstvo nezatipno duhovščini in pristašem S. L. S. nezaupnost jc pa tudi vzrok, da jc 30 glasov S. L. S. neveljavnih. (Iz Zlrov.) Vkljub vsem naporom je vendar sijajno zmagala S. L. S. v Žirch, ki so že tičale celili 18 let v tem gnjileni liberalizmu. Gostinčar jc dobil 179 glasov večine. Zdaj sc vidi, kai je tajna in enaka vol. pravica: ves strah pred velikaši je zginil, ljudstvo je pro sto volilo po svojem prepričanju. Ne zapove duje več Fric, nc baron. Strašno jih peče in boli liberalce, ker vidijo, da so poraženi. Tako so se tudi na Dobračevi posušile tiste konjske fige in se razpršile. Pomctli smo jih, ka mor spadajo, z ravno tisto metlo, ki so jo nam vedno prcdbacivali liberalci. Vse agitacije ni- so nič pomagale. Govori in shodi so se vršili vsako nedeljo, lepakov si videl vedno po vogalih hiš iu vsaki teden drugačne barve. »No-tranjcev« so poslali po deset iztisov na vsako hišo. Ob času volitve so bili po vseh liberalnih hišah raznovrstne barve lepaki, da bi čla-vek res mislil, da je njih zmaga zagotovljena. Naša S. L. S. pa ni izdajala pri nas nikakili listov ob teh prilikah, a glej čudo, sijajno je zmagala dne 14. maja. (Iz Jarš.) Pri nas je bilo veliko navdušenje za državnozborske volitve. Prišlo jc na volišče več jako starih mož. Ob palici je prišel 841etni Jožef Raket", Jernej Košak, star 88 let, itd. Živeli zavedni volivci! (Vsemogočen) hoče biti liberalni župan Martin Zdravje na Igu. Dne 12. t. m. je dal klic ati, da bo »kandidat narodno - napredne stranke govor držal v občinski hiši«. Občinski odborniki, somišljeniki S. L. S., so pismeno in ustno protestirali pri županstvu, da bi se občinska hiša rabila za strankarske shode. Ob določeni uri je prišlo tudi blizu petdeset občanov volivcev protestirat proti zlorabi občinske hiše. Nič ni pomagalo, vsemogočni Zdravje je poklical v občinski hiši bivajoče orožnike na pomoč. V senci bajonetov torej je govoril Zirovnik dne 12. in Ižanci so mu dne 14. t. 111. dali primeren odgovor. Štajersko. (»Slovenska kmečka zveza«) je priredila te dni nebroj volivnih shodov v Robičcvem in Benkovičevem volivnem okraju, kjer boio ožje volitve. Ko se je vsled pomankljivih brzojavk raztrosila vest, da je liberalni Ježov-nik zmagal, so se liberalci silno ustrašili te zmage, ker so prepričani, da Ježovnik ni zmožen za državnega poslanca. Benkovičeve in Robičeve čete silno rastejo. (Volivni shodi) so bili te dni v Jurkloštru, v Loki, pri sv. Jederti nad Laškim, na Zidanem mostu. (Roš tožil sivolasega nadučitelja.) V Dolu pri Hrastniku je bivši nadučitelj Martin Viher-nik pri neki seji Roša nekaj malega razžalil. Roš ga jc tožil, in ubogi Vihernik je imel stroškov okoli 160 kron. Vsled tega je bila pri vseh boljših ljudeh na Dolu in Hrastniku velika ogorčenost, da Roš ni prizanese! 801et-nemti, obče spoštovanemu nadučitelju. In sedaj se ravno učitelji tako vlečejo za Roša! UubljonsRe nouice. lj Za belo Ljubljano! Jutri stopijo zopet ljubljanski volivci na volišče. Na eni strani sc bori terorizem magistratne klike, na drugi pa svobodna ljudska vest. Položaj v Ljubljani je vsled zadržanja Hribarjeve stranke dobil čisto poseben značaj. Zdaj sc ne gre več samo za borbo dveh političnih strank, ampak vsled početja Hribarjeve stranke se je dvignil odpor vseh, ki hočejo red in pravilnost v javni upravi, proti gospodujoči stranki. V imenih Kregar in Hribar nista danes izraženi le dve politični struii, ampak v teli imenih je danes izražen ves gnjev in vsa nezadovoljnost, ki jo je večletno gospodarstvo gotove stranke vzbudilo v vsem ljub. prebivalstvu. Danes si stopita v resnici nasproti magistratna stranka z vsemi od nje odvisnimi ljudmi, in svobodno ljudstvo, ki hrepeni po tem. da se neznosne razmere izpremene in da pride zopet svobodno prepričanje posameznika do veljave proti tiranstvu gospodujoče klike. Opozarjamo na vse delovanje občinskega sveta in magistrata, ki je danes brez kontrole zastopnikov neodvisnih ljudskih slojev, opozarjamo na delovanje policije in uradov, na pristranost pri imenovanju uradnikov in uslužbencev, opozarjamo na to, kako se jc polastila gospodarstva nad mestom neka žlahta, ki ni za to poklicana niti po talentih, niti po pridnosti in sposobnosti. Ne le naši ožji pristaši, ampak vse mesto trpi pod temi razmerami, in zato je nezadovoljnost splošna in to je vzrok, da se družijo volivci raznih političnih mnenj v boj proti Hribarjevi kandidaturi. Početje gospodujoče stranke v volivni borbi nas jc le potrdilo v tem, da jc skrajni čas vreči doslej vladajoči zistem. Tolovajstva gotovih agitatorjev, nečuvenc volivne sleparije, tatvina legitimacij, pritisk od zgoraj na uboge odvisne volivce vse to je tako daleč prišlo, da stoji Ljubljana edina v tem oziru v celi državi, in bila bi grozna sramota za Ljubljano, čc bi se v slučaju Hribarjeve izvolitve moralo vse to umazano perilo javno prati v državnem zboru pred vsem svetom. Ta sramota se od Ljubljane odvrne najbolje s tem, če jutri Hribar pade. Potem zavlada v Ljubljani zopet svoboda, oddahnilo se bo na tisoče ljudi, ki se danes glasno dihati ne upajo, jelo bo padati vse, kar je gnilega in mogoče bo ozdraviti naše bolne razmere. Zato pa jutri v bo.i proti Hribarju za čast bele Ljubljane, za pravico proti krivični strahovladi, v boj za pravo svobodo in za blagor zatiranih ljudskih slojev! li »Korist Ljubljane!« Za čast in korist Ljubljane se naj voli Hribar! upijejo liberalni agitatorji. Kako je korist Ljubljane na srcu Hribarju, se pa vidi iz tega, da odkar deluje Kreditna banka, je iako mnogo izgubila Mestna hranilnica, ki ne more zaradi te konkurence tako prospevati, kakor bi lahko. Velike in dobičkanosne denarne kupčije, ki bi iih bila lahko naredila Mestna hranilnica, je prevzela Kreditna banka. Seveda, pri Kreditni banki ima Hribar delnice, Mestna hranilnica je pa mestna! Cekin sc ravna po geslu, da je srajca bližje kakor suknja. Za korist Ljubljane se naj pa navdušujejo volivci! Zato pa. komur ic korist Ljubljane pri srcu. bo volil proti Hribarju ljudskega kandidata Ivana Kregarja, ki ni še nikdar špekuliral zase, ampak jc tako mož žuljavega dela, kakor velika večina ljubljanskega prebivalstva! Ij Z dežele in ljubljanske okolice smo dobili celo vrsto pisem, ki sc vsa strinjajo v eni točki: »Prosimo, ne grozite samo, da boste objavili imena obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev, ki agitirajo za Hribarja, ampak storite res tako! Mi jih hočemo poznati !« f Liberalni »Program«. Hribar je prej agitiral zase s svojim »globoko v srcu ohranjenim krščanskim prepričanjem«, dokler je upal, da bo mogel preslepiti krščansko misleče volivce, da bi ga šli volit. Ko je pa beračil pri socialnih demokratih za glasove, sc je izjavil za ločitev cerkve od države po francoskem vzorcu in za svobodno šolo. Ravno narobe se je zgodilo z Gabrščkom. »Soča« je prej delala reklamo za razporoko in je sramotila ravno tako kakor »Narod« vse, ki so podpisali protestne pole proti razporoki. Zdaj pa, ko jc prišel njen kandidat Štrekelj v ožjo volitev z Laharnarjeni, je pa treba loviti krščanske volivce, zato se »Soča« z nesramno predrznostjo laže, da ni ona nikdar pisala za razporoko in da .ie ne mara. Ona je to vprašanje samo »pojasnovala«, a sama — Bog ne daj! sama pa ni bila nikdar za tako brezbožno reč. Taki so liberalni značaji in liberalni »programi«. Kdo more biti tako nezna-čajen, da bi volil ljudi s takim »prepričanjem«? Kdo more verjeti, da bi jim bile resne obljube, ki jih zdaj delajo, ako pa jim ima prepričanje in resnica tako nizko ceno? Nič se jim ne more verjeti, in zato noben volivec, ki naj da na značaj in možatost, ne more glasovati zanje. Ljubši nam je najhujši anarhist, o katerem vemo, kaj hoče, kakor pa taka liberalna polzka jegulja, ki sc zvija na vse strani in danes utaji, kar je včeraj trdila. Ij Ljubljanski Nemci so imeli včeraj v kazini shod iu so sklenili, da pri jutrišnji ožji volitvi glasujejo za g. Iv. Ktcgarja. li »Narod« in ovadbe proti agitatorjem magistratovcem. »Narod« bi rad imel za svoje somišljenike moč, da bi uničil vse ovadbe, ki so vložene proti celi vrsti njegovih agitatorjev. »Narod« pravi včeraj, da so te ovadbe »brez podlage«. »Narod« in dotični agitatorji se bodo kmalu prepričali, da sodišče ni v »Narodovem« uredništvu in da so tudi za delikte liberalcev prav čedne kazni. lj Volivce opozarjamo, da liberalni agitatorji na poti na volišče ob mitnicah in v ob-liž.iu volišč z vsemi zvijačami love naše ljudi. Preskrbeli bomo, da bodo naši zaupniki na mestu. li Po gostilnah kupujejo liberalci volivcem pijačo brez ozira na zakon. Vsak tak slučaj naj se nam naznani! Ij »Od ljubljanskega gentlemana«. Zakaj je Hribar pri prvi volivi propadel? To ugaiij-ko rešuje včerajšnji »Narod« na svoj način, češ: »Propadel je ta mnogospoštovani rodoljub samo za en glas, to pa, kakor čujemo, samo zaradi svojega gentlemanstva, ker .ie baje svoj glas dal dr. Tavčarju in tako porazil samega sebe«. Malo pozno je prišlo to razkritje preko Koroškega, in še to je tako zavito s »čujemo« in »baje«, da ga lahko cenimo po njegovi vrednosti. »Gentleman« Hribar, ki po celi Ljubljani pošilja vsiljiva pisma in ki se v vsej svoji županski mogočnosti klanja pred mestnimi delavci, iih titulira z »blagorodni gospod« ter .iili milo prosi, naj mu dovolijo, da se jim sme najponižnejše priporočiti, da bi mu blagovolili dati Svoj glas, ta »gentleman« ni sam sebe porazil! Tudi ta agentski »knif« ne more ganiti Ljubljančanov, kakor jih nc ganejo dopisi s Koroškega"in iz Trsta, s katerimi se na otročji način slavi »veliki Slovan«. lj Hribarjev agitator je zadnji čas postal neki Franc Milavec, strojnik pri deželni sodniji. Danes je hodil z neko okrožnico okrog sodnijskih slug in iskal podpisov za sestanek k Mikiižu v Kolodvorskih ulicah. Odkod ima ta človek toliko prostega časa? Ij Turkov pajdaš in agitator je baje tudi neki Albin Orehek, falirani imejitelj časniške-ga in anončnega biro-a v Ljubljani. Ta se je udeležil tudi izgredov pred škofovo palačo. Ta »cvet« je tudi na čast magistratni stranki. O njegovih poštenih delih iu oškodovanju liudi pri njegovem podjetju se bo treba ž njim temeljito pomeniti. lj Krasen shod v Črni vasi je imela včeraj S. L. S. Agitatorji magistratovcev so bili popolnoma poraženi. l.i Svarilo sleparjem. Zasledili smo, da so 14. t. in. volili za Hribarja ljudje, katerih ui v Ljubljani. Oddanih je bilo celo mnogo glasov ljudij, ki so že umrli. Podali smo našim zastopnikom v komisijah natančen izkaz takih ljudij iu bomo skrbeli, da se bo o ljubljanskih liberalnih volivnih sleparjih govorilo tudi na način, ki liberalcem ne bo ljub in bo imel zanje kritične posledice. Ij Poštenjaki na delu. — Škandal v mestni ubožnici. Dobili smo obširna poročila o častnih dejanjih v mestni ubožnici. Ondi se je kupovalo vino od obč. svetnika Lenčka. Vino se je prodajalo za drag denar revnim meščanom. Dacarji o tem niso ničesar vedeli, končno pa je stvar o nezadacaneni vinu in o oškodovani mestni občini le prišla na dan ui prizadeti so bili obsojeni na 300 K globe. -Krona takemu postopanju je nastop ravnatelja Trdine, ki se je jezil, kdo jc to stvar izdal. V razmere v mestni ubožnici bomo šc posegli! Vstopnice za javno telovadbo, ki bo v nedeljo, 26. t. ni. ob 5. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union«, sc dobivajo v pred-prodaji v trafiki g. Šoukala, Pred škofijo, v prodajalni g. Podicsnika na Starem trgu, v prodajalni g. Lončarja v Floriianskih ulicah, v gostilni g. Daehsa in pri blagajniku g. A. Jeločniku. Istotam se dobivajo tudi vstopnice za večerno veselico, (ig. podporni člani, katerim so rezervirani prostori na balkonu nad odrom, dobe vstopnice pri g. blagajniku Je-ločniku ali pred telovadbo pri blagajni. Cene vstopnicam so: Rezervirani prostori na balkonu nad odrom 3 K, balkonski sedeži i K. sedeži v parterju 1 K, stojišča na balkonu 60 vinarjev, dijaška stojišča v dvorani 40 vin. li Pokopali so danes popoldne c. kr. poštnega oficijala g. Jožefa Krištofa. lj Poročil se je g. Josip Poženel z gospo-dičino Pavlino Šusteršič. Ij Pobegnil je iz preiskovalnega zapora pri okrajnem sodišču v Idriji dne 19. t. m. 361etni Anton Krebelj, rodom iz Ostrožnega brda pri Postojni. lj Pogreša se 281etni Anton Ctiček, ki je bil v Sestrani v delu pri kamnolomu, dne 6. t. m. pa je popustivši ženo in I7mesečnega otroka neznano kam odšel. Ij Ukraden je bil te dni gdč. Gabrijeli Rhenovi med vožnjo od Dunaja do Ljubljane zlat prstan z rubinom vreden 400 K. Ij Izgubil ie kolarski pomočnik Ivan Miv-šek prost bankovec za deset kron, posestnik Franc Novak pa v mehurju zavitih 15 kron. lj Nezgoda. Včeraj je v Logu pri Železnikih pri sekanju drv hlapec Martin Berton-celj se tako močno vsekal v levo nogo, da so ga morali pripeljati v deželno bolnišnico. li Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 160 Makedoncev, 21 Hrvatov in 151 Slovencev. Koroške nouice. k Saški kralj Friderik Avgust jc prišel v spremstvu majorja Eulitza in dvornega maršala pl. Criegerna za kratek čas v Trbiž na lov divjih petelinov. Odpeljal se je pa že 17. t. m zopet domov. k Pobegnil je pešec Fran Vovk, rodom Novomeščan, od 17. pešpolka v Celovcu. Pravijo, da .ic nekemu tovarišu ukradel uro, vsled česar se jc zbal kazni ter jo popihal od vojakov. k Potovanje generalnega štaba, skupine 8, se bode vršilo letos od 10. do 23. junija na Koroškem. Potovanje bode vodil podpolkovnik generalnega štaba vitez Ržiha ter sc bode pričelo v Št. Vidu ua Glini. Udeležilo se bode tega potovanja 26 častnikov generalnega in ženijskega štaba. — Koncem junija pride pa pod vodstvom podmaršala pl. Dill-manna tudi ena taktično-tehnična skupina ob Dravi do Beljaka in potem ob Savi proti Ljubljani in Mariboru. Pri tej skupini bodo navzoči nadzornik pijonirjev z Dunaja in 22 častnikov pijonirskih krdel. k Letošnje brigadne vaje 12. pehotne brigade v Celovcu se bodo vršile v Zgornji Zilski dolini in pa na koroško-laški meji pri Muti. Prvi bataljon 17. pešpolka v Ljubljani bode pa odkorakal 1. julija v Postojno, kjer se bodo vršile vaie do 15. julija. k Samoumor. V nedeljo 19. t. ni. sc je ustrelil v Celovcu krojaški mojster iu godec R. Triebnig. Vzrok samoumoru so bili družinski prepiri. Ker je pa, kakor okolnosti kažejo, samoumor dvomljiv, so pa ženo v zapor vtaknili. Razne stuari. Stavka v Transvaalu. V Johannesburgu so nastali nemiri. Stavkujoči delavci so namreč napadli delavce, ki delajo. Boje se, da nastane splošna stavka. Požar v Pohicu ie uničil 30 hiš. En mož je zgorel. V Studenicah je pa uničil požar 8 hiš. Zgorela je ena kajžarica. Velik gozdni požar pa divja med Kinpolungom in Gura-humori. — Umrl je na Dunaju upokojeni podad-miral pl. Brnal, star 71 let. Dva podmorska čolna je naročila avstrijska mornariška uprava v Kielu. Opustiti nameravajo znano dunajsko vojaško vežbališče na Šmelci, kakor je sklenil neubauski okrajni zastop. Zaprti goljufivi ženin. V Curihu so zaprli nekega moža, ki je izvabil 65.000 mark neki dami. Dognali so, da je goljuf trgovski koinij Karol Nuber iz Mannheima, ki ga zasledujejo že šest let zaradi raznih goljufij v višini 200 tisoč kron. Pobegnil je v Ameriko, odkoder se je povrnil lani v Monakovo. Potopljen parnik. Utopil se je parnik »Motive« ob norveških obalih. Štiri osebe so utonile. Nesreča z avtomobilom. Avtomobilni tvorničar Clement mlajši sc je ubil. Napitnine vladarjev. Ko gre angleški kralj h kakej rodovini v posete, daruje služabnikom vedno 5000 frankov mnogokrat tu- di 8000 frankov. Ako obišče kakega vladarja, pušča za služabništvo 25.000 fr.; tudi Viljem 11. je dal dvornemu služabništvu toliko, ko se ie udeležilo pogreba kraljice Viktorije. Ruski car je bil pa že bolj umazan, kajti daroval je samo 15.000 frankov. Poroka v ječi. Ravnatelj neke nemške kaznilnice jc objavil, da se bode vršila poroka nekega kaznjenca z njegovo nevesto v zaporih; in res jc prišla drugi dau mlada dcklica s triletnim otrokom v naročju v spremstvu svoje sestre. Po poroki sta se poročenca mogla neka.i časa še razgovarjati, potem pa je žena odšla, obljubivši možu, da v kratkem zopet pride. Kaznilniški ravnatelj bode kaznjenca predložil cesarju v pomiloščenje, ter se je v zaporu vedno lepo obnašal. Smrt krotilke zveri. V Dunajskem No-.1 vem mestu je v ondotnei menažeriji stopila! krotilka zveri Cecilija Winkler v kletko k me-i dvedom, da pokaže občinstvu, kakih umetnosti so se naučili njeni »učenci«. Ker .ic eden izmed medvedov postal nepokoren, ga je udarila z bičem. To pa je medveda tako raz-kačilo, da io je ugriznil v koleno, česar pa občinstvo ni opazilo. VVinkler je zbolela in v par dneh umrla, ker sc ji jc zastrupila kri. Telefonska in brzojavna poročile, ITALIJANSKI SOCIALISTI PROTI LAGINJI. Pulj, 22. maja. Socialnodemokraška stranka je izdala volivno parolo proti dr. La-ginji1 za italijanskega kandidata dr. Rizzija. Trgovci bodo zaprli prodajalne, da morejo uslužbenci glasovati. KRANJEC PONESREČEN. Pulj, 22. maja. Vincenc Kerže, 58 let star. s Kranjskega, je padel pet metrov globoko in se smrtno nevarno pobil. STAVKA. Reka, 22. maja. Kovinski delavci, razen onih v rafineriji in v izdelovalnici torpedov VVhitehead, so začeli stavkati, ker se jim ni ugodila zahteva višje plače. Kor m i n , 22. maja. Mizarski pomočniki stavkalo. ŠKOF UMRL. B a d e n, 22. maja. Tu je umrl škof dr. Karol Bubicz. SAMOUMOR V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 22. maja. Inženir Fr. Raab proteže bivšega trg. ministra se je ustrelil. BULOVV NA DUNAJU. Dunaj, 22. maja. Nemški kancelar Biilovv obišče junija meseca avstrijskega zunanjega ministra Aerenthala. DEMISIJA NEMŠKEGA NAUCNEGA MINISTRA. Berolin, 22. maja. Naučni minister Studt je svojo demisijo odložil do jeseni. Njegov naslednik bo baje župan v Frankobrodu Adikes. ZA POLJŠČINO. Peterburg, 22. maja. Poljski poslanci v dumi so predlagali, naj se uvede poljščina v vse poljske šole v Rusiji. Predlog pride v kratkem v dumi na razpravo. NAMERAVANI ATENTAT NA RUSKEGA CARJA. Pe t e r b u r g . 22. maja. Državni svet je carju častital na srečni rešitvi. VELIK VIHAR NA KAROLINŠKIH OTOKIH. Ne w Y o r k , 22. maja. Na Karolinških otokih je silen vihar in velika poplava je napravila silno škodo. 200 ljudi je izgubilo življenje. ITALIJANSKI IZSELJENCI V AVSTRALIJI. Ri m, 22. maja. Italijanska vlada pošlje v Avstralijo komisijo, obstoječo iz poljedelcev. da si ogleda kraje, ki jih ponujajo Avstralci za naseljevanje. Radi smrti se odda v dobrem prometnem kraju H55 i mesnica na račun. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2m, srednji zračni tlak 736-0 mm Cas #pa-lovuoja 21 9. zveč. 738 6 Stanj« barometra T min 7. zjutr. 2. pop. Srednja 738-2 737 0 Temperatura po Celzija j Vetr.rl sl. jug 10 o 9 3 I sr. svzh. ! 19 7 j p. m. jzah. j pol obl včerajšnja temp. lo 1», norm 14 8° FRANC JOŽEFOV A Zahvala. Vsem, ki so spremili nagega dragega očeta k večnem počitku, zlasti udom bralnega in pevskega društva „Ratitovec", za .spremstvo in ginljivo petje, prav prisrčna zahvala Selca, dne 2 . maja 1907. 1152 Žalujoči ostali Frančiška in Marija Tavčar. Izjava. Jaz podpisani Josip Gostič, pomožni kurjač Južne železnice v Ljubljani, stanujoč na Martinovi cesti št. 32, s tem preklicujem in obžalujem vse žaljive besede, katere sem dne 2. aprila 1907 javno izrekel zoper g. Jakoba Milavca, predsednika krajne skupine Ljubljana društva »Prometna zveza južne železnice", in pa zoper odbor iste ter izjavljam, da so popolnoma neresnične in neutemeljene. Obenem se zahvaljujem imenovanemu gospodu in odboru, da sta mi velikodušno odpustila. 111 o i i V Ljubljani, dne 21. maja 1007. Josip Gosfič. Podp. Vodušek priča. Podpisani nasanja, da je dne 21 t. m. ob 5. uri popoldne umrl, previden s sv. zakramenti za umirajoče, star 30 let, častiti gospod Jožef Pire kaplan v p. na Primskovem pri Kranju. Pogreb bo v četrtek, dne 23. t m., ob 9. uri dopoldne na Primskovem. Hlagega pokojnika priporočam vsem duhovnim bratom v molitev in prijazen spomin. Kranj, dne 21. majnika 1907. Anton Koblar dekan. Stranka brez otrok i£če H49 3—1 j 1 večja, 1 majhna soba, svitla kuhinja, klet 1 in druge pritikline v bližini Dunajske ceste za junij t. 1. 1 Ponudbe na upravništvo „Slovenca". Franc Oblak priča. ©000 00 0000 Odda se v najem 1154 3—1 prodajalniški prostor z vso opravo v St. Vidu pri Zatičini tik farne cerkve. Zraven se odda tudi stanovanje. Natančno se izve pri Iv. Končina v Gorenji vasi pri Zatičini. Kuuerte s firmo, - - pisma, - - - račune itd- - izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani. 3 kleparske pomočnike 1151 4-1 sprejme takoj v trajno delo _k I e p a r Franc Žužek na Bledu. Ondi se sprejmeta tudi 2 vajenca Odda se prostoren K H LEV Ifi za dva konja in zraven pripadajoče shrambe. 1153 2-1 Poizve se : Prisojne ulice ^ St. 7, na Friškovcu. •/i* m m ✓ V. y> 7—» A Ivan Podlesnik ml. Ljubljana — Stari trs itev. 10 mmmmm _______-v^^AiVM) . 426 40-23 F. P. VI d i c & K o m p., Ljubljana opekarna in zaloga peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih •v zarezanih stresnikou -v Sistem MARZOlfl" (SlranjlDlzzIejel) ,.Sistem mmzoifl" Barve: » rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba Sprejmejo se zastopniki. Sladoled s Ledena kava k a pri 916 4 Jakobu Zalazniku, Stari trg štev. 21. f Odda se prodalalnica i iz proste roke, založena z manu-fakturnim blagom, na zelo dobrem prostoru, že več let dobro vpeljana kupčija, v prijaznem mestecu na Gorenjskem. Naslov pove upravništvo „Slo-^venca". 1124 Zahtevajte zastonj In Iranko mo| veliki, b.(at. llaitr^vaa glavni cenik z nad 8000 llkatnl Vith »rat alktln.atlb, srebraIh la ilitU ■> 1 znamko Boakonf, H aha, Omaga, Hchaflbaaat-a, ftlaahntte kakor ladl vuk vrit lolidnih tUUli I* irabrai. pa Inlralt toraraliklk otaak. Nlkel, remont, ara'......K S'— •lat. R.akopf patent ara ..... 4'— , . erna |ekl. ren. ara . 4'— 1' A ^KMIM 'v,c Izvir. Roakopl pat. ara . . . S — Mf _ v« f Ooldln rem. ara .Luna* kaktft „ 8 50 K? IA )imW arebr. , , -Olorla* . „ 4 40 . . , dvojni plati . . 1» SO . aklep. vtrlllca > rinčlc. aa para lo karab., 15 gr. lelka „ S -raika Tala nlkel. ara e sidro x .Lana* koleajam . . 10 50 ara a kukavica K 8-50, badllka K 2 90, kublo|ika ara K J — ivarcvaldaka ara K J 10 Za rsabo aro 81etao plameao Jaaaatvol Rlkak rlalko I Zameaa dOTOtJcaa, ali denar aaiaj I ffrva tovarna xa ure Hanns Konrad v Most-1789 (Brili) It. 664, Češko. 100 6 IVAN PENGOV podobar. izdelovatelj oltarjev Itd. naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano 684 20-3 podobarsko delavnico umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice Stev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupan|e. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno h kolikor mogoče po. nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj« domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu ia preč. duhovščini JOSIP VIDMAR = v Ljubljani = Pred škofijo šte?. 19. — Stari trg štev. 4. Prešernove ulice štev. 4. h-m m Popravila to6no in oano. h Odda se takoj v najem veio trgovina z mešanim blagom na zelo ugodnem prostoru na Šutni pri Sv. Križu na Dolenjskem. — Več se izve v trgovini na Šutni ali pa v trgovini g. H. Stancerja v Krškem. 1001 3—1 Naznanilo in priporočilo. Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev — vseh tesarskih del, — kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd. Izdelujejo se ludi načrti, spadajoči v stavbno stroko. Franc Pust, 440 10 mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana. Poljski mouec m najboljše in najcenejše gnojilo za travnike in vrtove se dobi vedno svež pri Štefanu Nagy-ju trgovina z železnlno, Ljubljana. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Kim itd. Ivan Jax in sin Dunajska cesta 17, Ljubljana. Ifnloea m m 84 21 l%lll6Sa iz prvjh tovarn Avstrije: Diirkopp, Styria (Puc h), Waffenrad. Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. Adlerjevi pisalni stroji. Ceniki zastonj in franko. (lil i ! Ponoi! vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu Planinškove pražene kave. Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila Planinškovo praženo kavo Jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa. 2.r>74 2/ Prva ljubljanska velika žjainico kave Dunajska cesta, nasproti kavarni ,,Evropa". Nov vozni red na južni železnici. S prvim majnikom t, I. uveljavi se na progah južne železnice nov vozni red. V kolikor smo poučeni, se bo nov vozni red od sedanjega precej razlikoval. V obče se spremene številke vlakov v obeh smerih, t. j iz Trsta proti Dunaju in iz Duns^ja proti Trstu. Do prvega majnika vozijo iz Dunaja v Trst vlaki s soda- in iz Trsta na Dunaj z liha- številkami; s prvim majnikom pa se to zaznamovanje vlakov preobrne in bodo vozili vlaki s sodaštevilkami iz Trsta na Dunaj, in vlaki z lihaštevilkami iz Dunaja v Trst. V kolikor zadene to predrugačenje postajo Ljubljano nam je znano sledeče: Prihod: Odhod: Čas: Brzovlak št ;. 7 — V prihodnjo št. 6 12M 1210 o polnoči na Dunaj. Osobni vlak rt 30 — rt „ n 31 12» l2cma" g. ^rži^ni^. (Telefon 82.) — Prostou V konkurzno maso Vendelina J. J. Stareta v Ribnici spadajoča na 21.030 K 92 h cenjena zaloga špecerijskega in manufakturnega blaga se proda vsled sklepa upniškega odbora in privoljenja konkurznega komisarja potom prostovoljne dražbe dne 28. maja 1907 ob 10. uri dopoldne v Ribnici na licu mesta onemu, ki največ ponudi. Na dan dražbe treba je plačati na račun kupnine 8000 K, ostanek pa do 1. junija 1007. Natančni pogoji razglasijo se na dan dražbe. V Ribnici, 18. maja 1007. 1147 3-2 Ignac Gruntar, kr. notar konkurzni oskrbnik. aU 1000 52—3 1 UiV- C. in kr. dvorni založnik Papežev dvorni založnik lekarnsir IBiccs*Ii, T^juMJaiia opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke? TVTalinrw «irnr> "ajskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno čJst iz-xn.aii.mj v an up, de|ek neptekosljive kakovosti. — Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 150, »/a kg steklenica K —'90, poštni zavoj, neto b kg, franko zavojnina in poštnina K 5 60. Razpošilja se tudi v sodčkih. BillP" brezalkoholna pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijeuio, žejo " » gasečo ter redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. Steklenica 1 krono. 7plp7nptn TJino vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne znoiiz,Lltitu vmu otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Tinlrtnri vn je želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje lmRlulit i,d> telesa pospešujoče, sredstvo. 1 steklenica 20 vin. —— Naročila se točno izvrše proti povzetju. Globin je najboljše in najfinejše čistilo za čevlje. Dobi se povsod. 529 2 ctfozor! cžozor ! Največja zaloga nagrobnih spomenikov katere imam v zalogi iz vseh vrst marmorjev, umetno izdelane; ravno tako so v zalogi nagrobni okviri. Preč. duhovščini in slav. občinstvu se priporočam za vsa umetna cerkvena in stavbinska dela po zmernih cenah. Nagrobne spomenike prodajam radi preselitve obvrti po zelo nizkih cenah. Z velespoštovanjem 871 12-6 Ignacij Čamernik kamnosek, Komenskega ulice 26 v Ljubljani. Usodna ponudbo. Veliki novi cenik s koledarjem po pošti zastonj. Zahtevajte švicarske Unšoro-ure,katere so najboljše in le L vrste. Zaradi velikanske zaloge, katero sem osebno v Švici pred podraženjem nakupil, mi je mogoče vsakomur najboljše postreči. Mojo zalogo si lahko vsakdo ogleda, da se prepriča. Tudi imam na novo urejeno bogato zalogo verižic, iitianiiv, zapestnic ild. Nike! cilinder-remot. ura Srebrna „ „ „ anker-remont. „ Srebrna verižica . . . 14 karatna zlata ura . . AjS> 131 iiy*h,i* i n trgovec na (lrolmo in debelo, delničar švicarske tovarne U n 1 o n - u r v LJUBLJANI, nasproti frančiškanski cerkvi. Vsled silnega pomanjkanja prostorov smo prisiljeni razširiti še to leto svojo prodajalno. Da si pa kolikor mogoče olajšamo dvakratno selitev, smo se odločili oddajati spodaj navedene knjige za nekaj časa po zdatno znižani ceni. Te cene pa veljajo samo do selitve, t. j. do 30. aprila tekočega leta. Po preteku tega termina je vsaka znižana cena popolnoma izključena, ker bodo novi lokali ustrezali vtoliko našim potrebam, da nam v svrho pridobitve prostora ne bo več treba oddajati knjig v zgubo. Nevesta Kristusova ali podučna in molitvena knjiga za pobožne r krščanske device. Poslovenil B. Bartol. Šesti natis 1894. Rdeča obreza (mesto K 2 48) samo K 2'—, zlata obreza (mesto K 3 40) samo K 2 60, s poštnino 20 vin. več ; rjavo usnje, okovane platnice (mesto K 5 —) samo K 3'—. Izvrsten molitvenik s potrebnimi poduki. Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Serafinskega, ki med svetom živijo. Spisal O Nikolaj Meznarič. Peti pomnoženi natis 1899. Rdeča obreza (mesto K 1 80) samo K 1-30, 8 poštnino 20 vin. več. To je celoten molitvenik, ki pa obsega poleg tega tudi vsa potrebna navodila itd. za tretjerednike, katerim ga zelo priporočamo. Sv. Frančiška Šaleškega Filoteja ali navod k bogoljubnemu življenju. Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. Rdeča obreza (mesto K 1-80) samo K 150, s poštnino 20 v. več. Zlata knjiga, ki kaže za vse med svetom živeče stanove, visoke in nizke, najlažjo in najzanesljivejšo pot skozi tostransko življenje v srečno posmrtnost; knjiga ni stroga, temveč upliva samo blažilno in tolažilno ter je še danes najboljša svoje vrste. Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon, duh. svetovalec. Drugi natis 1895. Rdeča obreza (mesto K 1'60) samo K 1—, s poštnino 10 v. več. Kruh Nebeški ali navod pobožno moliti in častiti presveto Rešnje Telo, s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami. Na svetlo dal Janez Zupančič, župnik. Četrti natis 1890. Šagrin-usnje, okovano z zlato obrezo (mesto K 3'60) samo K 2-—, s poštnino 20 vin. več. Trojna božja pot s svetimi stopnicami na Kranjskem. Uredil Anton Žlogar. Broširano (mesto 60 vin.) samo 30 vin., ve- zano (mesto K 120) samo 50 vin , s poštnino 5 vin več. Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. Spisal Ivan Belec, župnik, 1885. Broširano (mesto K —'40) samo K — 20, s poštnino 5 vin. več. Psalmi. Preložil Ivan Vesel 1892. Broširano (mesto K 2-—) samo K 150, s poštnino 20 vin več Zgodovina cerkljanske fare. Spisal Ivan Lavrenčič. Založil Anton Golobič, 1890. Broširano (mesto K 160) samo K —-90, s poštnino 20 vin. več. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada nabral Ivan Šašelj, 1906. Broširano (mesto K 2'—) samo K 1-50, s poštnino 20 vin. več. Vojska na daljnem Vzhodu. Uredil dr. Evgen Lampe, 1906. Broširano (mesto K. 4-80; samo K 3 80, vezano (mesto K 6'—) samo K 4 90, s poštnino 30 vin. več. Za duhovniško porabo: Zbirka lepih zgledov. Duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli zbrala Anton Kržič in Alojzij Stroj. I. in II. zvezek. Broširan (mesto po K 6'—) samo po K 3-—, vezan (mesto po K 7 50) samo po K 4-50. II. zvezek konča v alfabetu z besedo „Ljubo-sumnost. Duhovski poslovnik. Sestavil Martin Poč, župnik, 1900. Broširano (mesto K 4 —) samo K 2 80, vezano (mesto K 5-20) samo K 3'90, s poštnino 30 vin. več. Katoli&ko zakonsko pravo z oz rom na državne avstrijske pravice. Spisal Fran Kosec, župnik, 1894. Broširano (mesto K 2*—) samo K 1'—, vezano (mesto K 3 20) samo K 2 20, s poštnino 30 v. več. Razlaga velikega katekizma ali krščanskega nauka. Zar cerkev sestavil Anton Veternik, župnik. .Štiri zvezki broširani (mesto K 9" —) samo K 6-90, vezani (mesto K 12 20) samo K 9'80 Jezusovo trpljenje in sedanji čas. Spisal in govoril dr. R Neuschl. Poslovenil F. Hiersche. Broširano (mesto K 1 20) samb 80 vin., s poštnino 10 vin. več. Duhovni Pastir (za pridigarje). S sodelovanjem več duhovnikov urejuje Alojzi) Stroj, preje Anton Kržič. Letnik 1887, 1891, 1892, 1893, 1894, 1899, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904 (mesto po K 8 —) samo K 4 —, s poštnino 30 vin. več. Kakor že povedano, velja znižana cena samo do 30. aprila t. 1. 509 21 N ►5 N N N N m N »KATOLIŠKA BUKUARNA" II Ljubljani. Podružnica s v Spljetu. s Delni&ka glavnic« i i i K 2.000.000. i i Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani, mom unče m. z::: priporoča k žrebanju dne I. junija 1907 promese n« «■» .. m j i r i ?a.sffh Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do /I 01 dne vzdiga po 2 O. Podružnica s v Celovcu, s i Rezervni fond i i i i i K 200.000. i i i