Posamezna številka 6 vinarjev.
Šlev. 254. Izv*n Ljubljane 8 vi«. \ L]uDl]onl v m, 5. novemliro 1911
Leto XL
s= Velja po pošti: s=
Za	celo leto napre) . K 28 —
ia	pol leta „ . „ 13'—
aa	četrt leta „ . „ 6-50
aa	en meseo „ . „ 2*20
u	Nemčijo oeloletno „ 29'— ia ostalo inoaematvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Xa eelo leto napre] .	K 24 —
aa pol leta „ .	„ 12'—
ia Četrt leta „ .	„ 6 —
ia en meaeo „ .	„ %•-
V	iprrrl prejnn aesitni K 1*70
Eaoitolpna petltmta (72 mm)!
, . p« U V
aa dvakrat
aa trikrat
U
■■ iriuu i t > ■ R m |
aa večkrat primeren popnat.
Poslano in reki notice i
oaoatoipna petltmta (78 aa) 30 vinarjev.
! Izhaja:
vsak dan, laraemil nedelje 1« praznike, ob 5. ari popoMa*.
M" Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 8/IH. Hokoplal ae ne vračajo; nefrankirana plima ae no «= (prejemajo. - Urednlgkega teleiona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlitvo Je v Kopitarjevi nlioi itev. t, Avatr. poštne bran. račnn it. 24.797. Ograke peitne bran. račnn it. 28.511. — Upravalškega telefona it. 188,
DanaSnia številka obsega 6 strani.
Pismo iz Solile.
Piše prof. A. B e z e n š e k.
Turški ujetniki In ranjenci. — Prosfo-voljci iz raznih dežel. — Turki orjejo Bolgarom njive.
Sofija, 2. novembra.
Turški ujetniki in ranjenci tukaj Imajo zdaj najboljše mnenje o Bolgariji in o njeni hrabri vojski. Povod temu je dalo, ker so vsi dobro sprejeti v vojašnicah, kakor tucli v bolnišnicah. Z ranjenimi Turki se postopa ravno tako kakor z domačimi ali s srbskimi ranjenci. Imajo posebno sobo in zdravnika, a hrano tečno in po predpisih svoje vere. Ujeti turški vojaki so v vojašnicah internirani. Tam so na toplem. Dobivajo dvakrat na dan toplo jed in vsak kilo dobrega kruha. Oni posebno hvalijo tečen kruh in vele, cla takšnega kruha in takšne jedi pri njih še častniki ne dobivajo.
Poprej so se ves čas ujetniki bali, da se jim bo hudo godilo in da bod'o morebiti ustreljeni. Zdaj so se prepričali, da je bil ta strah prazen. Krščanskim ujetnikom, ki so bili prisiljeni se s Turki vred proti svojim sovernikom bojevati, je dana tukaj popolna svoboda. Oni se sprehajajo po mestu, kakor domači vojaki, meščani jim darujejo tobaka, cigaret itd.
Velik vtisek dela na vse Turke bolgarsko vojaštvo. En ujeti turški major, ko so ga vprašali, kako se mu zdi v Bolgariji, je dejal: »Tukaj ste vsi vojaki: možje, žene, konji, vozovi in celo — petelini.«
Te dni so začeli prihajati k vojaškemu naboru 191etni mladeniči, kateri bi bili sicer prišli na vrsto spomladi. Vsi so dohajali z veliko navdušenostjo v mesto, in potrjeni za vojake so odhajali z veliko radostjo v vojašnice. Nobeden se ni solzil -- kaj še, pe-vajoč narodne pesmi je prijel vsak za. puško. Vojaške vaje so začeli še prej, ko so dobili vojaško obleko.
Kdor vidi te mladeniče, mora se Čuditi, kako inteligentni izgledajo — med njimi je dosti dijakov visokošol-cev — in kako pridno se vežbajo v vojašnicah.
Tudi prostovoljcev iz raznih dežel in raznih narodnosti, posebno Rusov, je mnogo prišlo. Seveda ne morejo vseh sprejemati. Javili so se častniki, podčastniki, zdravniki, lekarnarji, feldšerji, usmiljene sestre itd.
Tudi od Slovencev se jih je nekaj javilo. Neki 451etni mož mi piše: »Sem čvrste postave in trdnega zdravja. Služboval sem pri vojakih tri leta kot podčastnik in sem se kot tak tucli iz-vežbal v vojaški sanitetni službi. Imam iskreno željo jugoslovanskim bratom-mučenikom po možnosti pomagati k rešitvi iz turške sužnosti itd. Obenem z menoj odločil se je tucli za enaki cilj moj prijatelj, koji je od mene petnajst let m ajši.«
Oba sta moja štajerska rojaka. Veseli me. Čast njim! Vendar pri strogem pravilniku, ki ga ima bolgarsko vojno ministrstvo za sprejemanje prostovoljcev, ne bi mogla biti sprejeta. Prostovoljci so podložni bolgarskim zakonom in vojaškim pravilom, ter ne morejo, ako so enkrat sprejeti, poprej zapustiti svoje službe, dokler se vojska ne zvrši. A še pozneje morajo dobiti dovoljenje od svojih poveljnikov ali načelnikov.
Ker je jesenski čas potrebno orati njive in sejati ozimino, preskrbujejo to žene same, a poljedelska banka jim daje v to svrho potrebnega žita in denarja. Kooperativna banka pa je vzela na sebe brigo, da se posejejo njive po kooperativnih načelih. Tako bode večina polja še o pravem času obdelanega in posejanega.
Zanimivo je to oranje in sejanje v Deli-ormanu (v severni vzhodni Bolga-! riji), v katerem kraju žive večinoma Turki kot poljedelci in živinorejci. Turki v Bo'gariji so osvobojeni vojaške dolžnosti. Oni so torej predložili sosedom Bolgarom, t. j. ženam onih mož, ki so šli v vojsko, da jim bodo izorali njive z lastno živino in posejali z žitom. Turki so osnovali posebne odbore, ki se imajo za to brigati. In najprej gredo Deliormanski Turki Bolgarom orat in j sejat; potem šele. pridejo na vrsto njih ; lastne njive. To jt dokaz, da žive v Bolgariji Turki z domačini vedno ob dobrih razmerah. In ko so se glasovali v Narodnem Sobranju — kjer je tudi , nekaj turških poslancev — potrebni
krediti za mobilizacijo in vojsko, so tudi vsi turški poslanci enoglasno z Bolgari vred glasovali za te velikanske vsote. To je gotovo pomenljivo!
Prvo pismo novih bolgarskih podanikov.
Danes smo prejeli prvo pismo novih bolgarskih podanikov v odrinski okolici. Pismo je bilo pisano dne 28. oktobra v Sudžaku na bolgarsko-turški meji severno od Odrina in dne 29. oktobra oddano na pošto v Kavakliju v Bolgariji. Pisal ga je Nikolaj Dimitrov, katoliški župnik v Sudžaku v imenu svojih tovarišev katoliških župnikov Bazilija Geševa iz Derviške Mo-gile (prej na turških, zdaj na bolgarskih tleh), Ivana Boneva iz Ak-Bunarja in Tomaža Pribilskega iz Gadžilova v Bolgariji. Pismo se glasi:
v,Okoli nas divja najhujša vojska, zato ne morem obširneje pisati. Pišem v imenu Bazilija, Tomaža in Ivana (Boneva). Smo v skrajni bedi. Lepo in nujno prosim, pošljite mi mašnih intencij. Tudi ak-bunarski župnik Ivan Bonev, doslej turški podanik, prebiva sedaj v Bolgariji.
Z bratskim pozdravom
Nikolaj Dimitrov.«
Torej naš znanec ak-bunarski župnik Ivan Bonev, nekdanji predsednik bolgarske vlade v turški odrinski ječi in glavni junak našega podlistka »Turške ječe« (»Slovenec« dne 31. oktobra) še živi in je že bolgarski podanik. Ak-Bunar je opira-Iišče bolgarske artiljerije proti Odrinu; prebivalstvo se je izselilo v Bolgarijo, vas sama in v nji tudi nova cerkev, katero je Ivan Bonev s tolikimi žrtvami sezidal, je pa brez dvoma popolnoma razdejana.
Kdor bi se imenovanih štirih bednih duhovnikov usmilil s kakim milodarom, naj ga pošlje na naslov: »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«, Ljubljana, Semeniška ulica.
Pismo s Eeiioja.
Cetinje, 1. novembra. Minuli so trije tedni, odkar je kralj Nikolaj započel četrto vojno svojega vladanja, ko je na Gorici pre-
križal top, katerega je fnato izprožil njegov najmlajši sin Peter — na tur* ško utrdbo na Planinici. Morda ne bo odveč, ako danes skušam podati skup« no sliko dosedanjih operacij in uspe. hov črnogorske vojske in obenem seda* nje situacije.
Črnogorska armada, razdeljena * tri oddelke, je skoro v istem trenotku prekoračila mejo in takoj z velikim ognjem započela z akcijo — kakor so to storile tudi armade ostalih zveznih držav. Sredstvo se je izkazalo za vele« uspešno, ker je ravno ta naglica naj« bolj udarila nasprotnika, ki ni bil še prav nič pripravljen.
Severna armada
je pod vodstvom brigadirja Janka Vu-kotiča prekoračila mejo pri Mojkovcu in takoj zavzela to turško utrdbo. Razdeljena na tri dele je po vrsti zavzela Berane, Gusinje, Plav, Bijelo polje, Ro-žaj, upokorila Rugovo in ostala, albanska plemena ter se pri Peči zopet zedi-nila. in skupno zavzela to mesto. S tem je nekako dovršen prvi del naloge te armade.
Kjerkoli se je ta vojska premikala, povsodi je bila od krščanskega ljudstva sprejeta kot osvoboditeljica s silnim navdušenjem. Vsi ti kraji so stoletja ječali pod turškim jarmom in ginili vsled arbanaških divjaštev. Z zavzetjem glasovitega, že po naravi močno utrjenega arbanaškega gnezda Balbon je menda pač za vedno odklenkalo ar-banaškim tlačiteljem uboge krščanske raje. Lahko si mislimo, s kakšnimi čustvi hvaležnosti, navdušenja in ljubezni je u boga brezpravna raja pozdravila svoje osvoboditelje. Pa tucli trezni muslimani večinoma z veseljem pozdravljajo novo upravo, ki je uvedla red in zakon, pred katerim so vsi enaki. Mnogi muslimani celo sodelujejo v Rdečem križu in se sploh lojalno za-drže. Izjemo delajo samo Arnavti, ki se pokore le iz strahu pred silo črnogorske armade.
V Peči koncentrirana vojska se je zopet razdelila na dva dela in prodira proti Djakovici, kjer se zopet združi ter nadaljuje pot proti Prizrenu.
Danilova armada,
pri kateri se nahaja kralj z glavnim stanom in oba kneževiča Peter in Mir-
listek.
RBZ8 svcia.
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
»Moja borna hiša je za romarje in trgovce, ne za slavne viteze; a vseeno dobro clošla, gospoda,« je rekla izza vogalov svojih oči.
»Potnika sva, ki sva šla na romanje,« odvrne Godvin. »Za koliko vsoto na dan nam daste hrano in sobo za spanje ?«
»Gospoda, moj dom je le skromen, komaj primeren za viteza kot sta vidva; ali ako mi hočeta izkazati čast, znaša cena — toliko.«
»Zadovoljna sva,« reče Godvin, »zlasti, ker sva prepričana., da boste lepo ravnali z nama tujcema, ker ste naju tako nasilno privedli v svoj dom.«
»Tako kakor le želita — hočem reči — kakor mi bosta, plačala,« je rekla ženska. Ko sta hotela plačati no-saču, jima je rekla: »Ne, bom že jaz uredila z nosačem; on vaju prevari.«
2ivo in dolgo časa se je dogovarjala ženska z nosačem za plačilo. _Ker
ni hotela dati nosaču, kar je zahteval, se je razsrdil rekoč: »Zakaj me odi-
raš, ti Masuda vohunka. Ti si me najela, sedaj sc pa vlečeš za ta krščanska psa proti pravoverniku, ti otrok Al Džebalov!«
Naenkrat je bilo videti, kakor da je ženska postala nepremična kot kača, predno skoči.
»Kdo je to?« je rekla mrzlo. »Ali imaš v mislih gospoda smrti?« In pogledala ga je s strašnim pogledom.
Ob tem pogledu je bil nosač premagan.
»Odpusti, vdova Masuda,« je rekel. »Pozabil sem, da si kristjana in stojiš seveda na strani kristjanov. S tem denarjem ne bodo plačane niti podkve mojega osla, kolikor so se obrabile, dovoli mi, da grem k romarjema, ki me bosta bolje plačala.«
Dala mu je denar in pristavila s svojim mirnim glasom:
»Pojdi; ako pa ti je življenje drago, pazi bolje na svoje besede.«
Nosač jc nato odšel; ponižen kakor tepen suženj.
»Odpustita mi, ali tu v Bejrutu so ti saracenski nosači prave pijavke, zlasti nasproti nam kristjanom. Vajina zunanjost ga je prevarila. Mislil je, da sta viteza, ne priprosta romarja, za kar sc izdajata, ker sta pod svojo haljo oblečena in oborožena kot viteza; in«
je pristavila ter uprla svoje oči na ma-rogo belih las na Godvinovi glavi, kjer ga je. v boju ob Mrtvaškem zalivu zadel meč, »kažeta vitežke rane, čeravno je seveda resnica, da jih človek lahko dobi pri kakem gostilniškem pretepu. No, vidva mi bosta dobro plačala in zato imela, najboljšo sobo dokler bo vaju volja počastili me s svojo družbo. Oh, vajina prtljaga. Suženj, pridi semkaj.«
S presenetljivo naglico je prišel Nubiju, ki je odpeljal mulo in vzel prtljago. Nato ju je peljala po hodniku v veliko, opremljeno sobo z visokimi okni, kjer sta stali na cementnih tleh dve postelji ter ju je vprašala, ako jima ugaja.
»Da, bo že zadostovala.« LTganivši, kaj se je vršilo v njuni glavi, je pristavila: »Ne bojta se za prtljago. Da bi bila bogata kot pravila, da sta revna, in tako plemenita kot pravita da st.a nizkega stanu, bi bila vidva s prtljago čisto varna v krčmi vdove Masude, — ali kako pa je vama ime?«
»Peter in Janez.«
»O gosta moja, Peter in Janez, ki sta prišla obiskat deželo Petra in Janeza in drugih svetih ustanoviteljev naše vere---«
»In bila tako srečna, da jih je na njenem obrežju zajela vdova Masuda,«
je odgovoril Godvin in se zopet priklonil.
»Ne govori o sreči, dokler je nisi dosegel, gospod, — ali si Peter ali Janez?« je odvrnila s sumljivim povdar-kom.
»Peter«, je odgovoril Godvin. »Pomni, romar z marogo belih las je Peter.«
»Vaju je treba razločevati, saj sta dvojčka, kakor vidim. Dajta, da. vidim — Peter ima marogo behh las in sive oči. Janz ima modre oči. Janez je tudi večji bojevnik, ako more romar biti bojevnik — poglejte njegove mišice; ali Peter toliko več misli. Ženski je bilo težko izbirati med Petrom in Janezom, ki pa sta sedaj oba videti lačna; dovolite, da grem pripravit malo jedi.«
»Čudna gospodinja«, je rekel Wulf in se nasmejal, ko je odšla iz sobe; »ali meni je všeč, čeprav je naju tako lepo vjela v svojo mrežo. Rad bi vedel, zakaj. In kar je še več, brat Godvin, tj si jej všeč, kar je jako dobro za naju. Ali, prijatelj Peter, pazljivosti je treba, sicer bom istih misli kot naš nosač, da nama, utegne biti nevarna. Pomni, da jo je nazval vohunko, in nemara je v resnici.«
Godvin ga nevoljno pogleda, a v tem se je od zunaj čul glas vdove Masuda, ki je rekla:
Do žrebanja velike loterlfe »Slovenske Straže" samo še nekaj dni! Žrebanje že 18. novembra. Hitite z ku-Srečka samo 1 K. — povaniem i« naročanjem srečk. Vrednost vseh dobitkov 20.000 K. — Srečka samo 1 K.
ko, je v naglem prodiranju zavzela utrdbe: Dečič, Šipčanik in Tuzi. Po kratkem odmoru je nato krenila proti Skadru. Zadnje dni je osvojila na vzhodu Skadra goro Bardanjol, ki dominira nad mestom.
Ta armada je doslej doživela največ žrtev;.na Detiču 300 mrtvih in vsled prevare Arnavtov ob zavzetju zadnje postojanke krog 300. Vsega je doslej izgubila 700 mrtvih, kar je za črnogorske razmere zelo velika izguba.
Kakor izhaja iz pripovedovanja ranjencev, so zadnjo silno žrtev zakrivili vodje, ki so lahkomiselno šli z armado v arnavtsko prevaro in niso poslušali svarila starejših izkušenih vojakov .
Primorski armadi,
ki ji poveljuje general Mit ar Martinovi!?, je bila poverjena vsekako najtežja na'oga: zavzeti kraje med Primorjem in Skadrom, osvojiti Taraboš in skupno z glavno armado zavzeti Skader. Doslej je armada svojo nalogo častno izvedia, prodrla do Taraboša, ki ga dan za dnem pogumno napada. En oddelek te vojske je pred nekaj dnevi pregnal iz Polaja ob morski obali turško posadko (nekaj redne vojske in Bašibozukov) in zavladal nad zvezo med Skadrom in luko San Giovanni di Medua. Istotako je osvojila cesto, ki pelje iz Skadra v Lješ (Atessia).
Zakaj Taraboš še ni padel?
Iz tega splošnega pregleda je razvidno, da je črnogorska armada na vsej črti zmagovito prodirala, dokler dva njena dela (Danilova in primorska armada) nista obstala pred Tarabošem in Skadrom. Padec teh dveh glavnih postojank se je zavlekel daleko preko časa- ki je bil določen v načrtu in še danes se ne ve, kdaj bosta končno padli ti dve trdnjavi. Kje tiči vzrok tej zakasnitvi?
Poučene osebe trdijo, da je glavna napaka vojnega vodstva ta, da si ni o pravem času preskrbelo informacij o stanju turških utrdb, katere je imela črnogorska armada osvojiti. Vsekako je to le mogoče doseči s špijonstvom, ki samo na sebi ni lepa reč, brez katerega pa nobena moderna armada biti ne more. Tako je n. pr. malo dni pred vojno v Kumauovem in Skoplju kar mrgolelo srbskih častnikov ogleduhov, ki so svojemu vojnemu vodstvu preskrbeli najmanjše podrobnosti o teh utrdbah, kar se je kasneje izvrstno obneslo in izplačalo. Črnogorsko vojno minister-stvo je pa menda smatralo pod svojo častjo, da bi se okoriščalo s pomočjo vohunstva, toda uspehi, ki jih žanje za to črnogorska armada, so jako fatalni. Črnogorski generalni štab je glede turških utrdb docela neorientiran, kar se je pokazalo že pri Dečiču in se maščuje sedaj pri Tarabošu. To bi bilo eno.
Drug vzrok zavlačevanja pred Tarabošem je pa — kakor se mi je zatrdilo s poučene strani — nesloga v glavnem štabu, ki vlada glede načina boja. Ena stranka je za naskok, druga za nadaljevanje bombardiranja. Zedi-niti se ne moreta, zato je boj brez sistema — danes tako, jutri drugače; pravega uspeha noče biti, a žrtve naraščajo. Pravijo, da bi tudi naskok ne veljal več žrtev, kakor jih je padlo do sedaj, a cilj bi bil že davno dosežen.
»Brata Peter in Janez, pozabila sem vaju opozoriti, da govorita tiho v tej hiši, kajti nad vrati se nahaja mrežica za zrak. Ne boj ta se; slišala sem zgolj Janezov glas in nc tistega, kar je rekel.«
»Nadejam se, da ne,« je zamrmral Wulf, ki je govoril to pot zares tiho.
Zatem sta razvezala svojo prtljago, vzela iz nje svežo obleko in se po dolgi vožnji umila z vodo, ki so jo pripravili v velikih vrčih. Ko sta se pre-oblekla in oblekla verižne oklepe pod jopiče, je prišel Nubij in ju peljal v drugo veliko sobo, kjer so ležale blazine okoli preproge po tleh. Namignil je, da naj sedeta in odšel, pa se je takoj zopet vrnil z Masudo, noseč jedi v medenih skledah. Kakšna jed je bila, nista vedela, in sicer radi omake, v kateri je bila, povedala jima je, da je riba. Za ribo je prišlo meso, za mesom kuretina, in za kuretino kolači, slaščice in sadje; akoravno sta bila močno gladna, saj sta cele dneve jedla zgolj nasoljeno svinjino in črviv pe-čenec, ki sta ga poplakovala z slabo vodo, sto jo morala vseeno zaprositi, da naj ničesar več ne prinese.
»Pijta vsaj še kozarec,« je rekla, se nasmejala in jima natočila kozarec s sladko kapljico z Libanona; videti je namreč bilo, da ji je všeč, ker sta se tako vneto posluževala nienc hrane.
(Dalje.i
^IC?----.^"^"	i M • /I
Bulgarski car Ferdinand v glavnem stanur
Iz Sofije nam poročajo: ^Bolgarskega Napoleona« imenujejo sedaj v Sofiji poveljnika vzhodne bolgarske armade, in to ne samo radi njegovih vojaških sposobnosti in bliskovite hitrosti, ampak tudi radi njegove neverojetno velike podobnosti z velikim Napoleonom. Njegovo brzoiavno poročilo o zmagi pri Liile Burgasu je bilo silno kratko, obsegalo je samo eno besedo: Sijajno ...» Veselja nad zmago pri Liile Burgasu ni mogoče opisati. To veselje pa raste, kakor hitro korakajo bataljoni macedonskih prostovoljcev iz Sofije na bojišče. Te prostovoljce so vežbali v Sofiji in oborožujejo jih s puškami Mauser, katere so zaplenili Turkom. Kakor hitro je bataljon oborožen s takimi puškami, pa hajd na bojišče. Ako gledamo te odhajajoče bataljone, vidimo šele, kako velik je bil plen. Po mestu se govori, da je von der Goltzovo delo: utrdbe Lozengrada in Odrina, izvežbanje armade in vse dispozicije za obrambo. Kdor je vse to premagal, je slovanski genij, general Dimitrijev, ki je 10 let služil v ruski vojski. Nadalje se govori po mestu, da je bilo v bitki pri Liile Burgasu 120.000 Bolgarov in 230.000 Turkov.
Govoril sem s članom družine Nikolaj Hamačev, ki je bil tajnik bolgarskega konzulata v Odrinu. Povedal mi je, da je njegov sorodnik ob napovedbi vojne zapustil Odrin in se je hotel čez Carigrad vrniti v domovino. Vse papirje je imel v redu, a v Carigradu so ga aretirali, gotovo z namenom, da mu vzamejo papirje, ki so mislili, da jih ima pri sebi. Nič niso našli pri njem. Vseeno so grdo delali z njim. Zanj se je potegnil ruski konzul, kakor pokrovitelj nad Bolgari, a nič ni pomagalo. Kdor pa pozna turške razmere, ve, da so bul-garskega tajnika gotovo ubili, to pa radi tega, da ne bo mogel povedati nikomur, kako so ž njim delali.
Na podlagi dosedaj došlih poročil je težko ustvariti si sliko boja pri Liile Burgasu. Trikrat je bila bolgarska infanterija vržena nazaj in je omagala, pa vnovič je napadala in zmagala. Bila je gotovo grand-jozen manever, premakniti bolgarske čete od Liile Burgasa in Baba Eski v črto od Liile Burgasa do Muratli in Čorlu. Objekt velikanske akcije je bil, pregnati in obkoliti Turke, ki so se umikali od Lozengrada na ozki, še v njih rokah se nahajajoči pokrajini med Črnim in Mar-mara morjem, odrezati jih popolnoma od vseh drugih čet in onemogočiti jim, da bi se mogli vsi razviti na terenu, ki je širok
komaj 30 kilometrov. To je krasno uspelo in veselje v Sofiji je upravičeno, ker sedaj se lahko reče, da je Dimitrijev na vratih Carigrada. Edini jez, ki bo še ustavljal končno zmago bolgarskega prodiranja, je črta pri Čataldži, kjer je pot proti Carigradu zavarovana od morja do morja s celo vrsto fortov. To so konstrukcije v bližini, a stare, že razrušene v rusko-turški vojni, to je pa znano, da so prišli Rusi v cerkev Sv. Štefana. Ni si mogoče pri vsem tem niti misliti več, da bi se bolgarska vojska umaknila ob končnem naskoku.
Bolgarski vojak ima nekaj neverjetnega v svoji duši, nekaj strašnega v svoji volji, on ne pozna umikanja, ampak gre naprej, dokler ne zmaga in naj bo žrtev še tako velika. Morda šele po dokončani vojni izvemo za tragedije, ki so se vršile okoli Lozengrada, a tudi bitka pri Liile Burgasu je ovita dosedaj v najglobokejšo skrivnost. Podobna je ta vojna nekako japonski, ki se vrši z največjo skrivnostjo. Danes razjasnuje kaka meglena lučica kon-fuzne in nejasne novice o poziciji bolgarske vojske. V Sofiji se ve le to, da Bolgari zmagujejo, a nihče ne ve, kako so razvrščene bolgarske čete. Še celo sami visoki častniki ne vejo, kje se nahajajo njih predstojniki. Zadovoljevati se je treba s slutnjami. Krasno se vojujejo ti Bolgari, resno, z nepredorno skrivnostjo, kar je sicer nam časnikarjem v škodo. Bolgari dajejo celemu svetu zgled, kako je treba voditi vojno. Nad 100 časnikarjev, ki se nahajajo v glavnem stanu, ne vidi nič in malo morejo poročati. Bojevniki ne pišejo pisem niti lastnim družinam. Sem privedeni ranjenci so prisegli, da ne povedo, kje so bili ranjeni, kako se godi njih tovarišem. Resnično, občudovanja je vredna zrelost in zavest, kaj je domovina. Sofija, ako hoče imeti novice, čaka na liste iz tujine I Kje na svetu bi se še našlo mesto, ki bi tako ljubilo svojo domovino, kje narod, kakor ta mladi, bolgarski?
Da se povrnem na bojišče, povedati moram, da se tu prav mirno pričakuje naskok Bolgarov na pas trdnjav pri Katalžiji; še več, sodi se, da je teren za oblegovalce ugoden, ker pred forti se raztezajo gozdi, ki prikrivajo poti napadalcu. Tudi na vratih Carigrada se z mrzlično naglico pripravlja za obrambo, gradeč šance in okope; znamenje, da tudi tam mislijo, da črta Ka-talžja utegne biti porušena. Privatna pisma naznanjajo, kako prihaja smrtni strah polagoma v Carigrad. Pozitivnih novic ni, Nestrpnost je vedno večja. Vedno bolj se širijo glasovi o bolgarskem zmagovitem prodiranju v Carigrad. Tam že. slutijo, da
Vteti turški častniki z bulaarskimi častniki v Stari Zauori,
se nekaj groznega bliža, Tudi to, da se turški generalni stan ne gane od Sv. Štefana, dokazuje, da Turki ne vidijo več rožnate situacije.
Vse dokazuje, da je zmaga pri Liile Burgasu velikanskega pomena, večjega, nego se je spočetka mislilo P0 treh dneh in treh nočeh trajajoče bitke bili so lurki potolčeni na vsej črti in v največjem neredu so se vrgli za obrambe pri Čatalži, pustivši na bojišču velikansko število mrtvih in ranjenih in mnogo vjetnikov je padlo v roke Bolgarom. Bolgari pa ne počivajo na pridobljenih zmagah. Odposlali so čete, da zasedejo Rodosto in so pri zavzetju Čorlu in Muratli, ki so, kakor se opoldne govori po Sofiji, že v bolgarskih rokah. S tem blokirajo že Bolgari Carigrad na suhem. Razne črte so že razrušene na črti Čatalža. Železnica je okupirana in mnogo vlakov je padlo v roke Bolgarov. Sedaj se pričakuje vsak trenotek zadnjo odločilno bitko z naskokom na trdnjave pri Čatalži, kamor stremijo Bolgari z največjim vojnim navdušenjem, ne ozirajoči se na napor in utrujenost teh dveh tednov sijajnih zmag. Strašno bo, ko trčita nasprotnika skupaj. Bolgari vedo to, a oni se spuste v boj z ono samozavestjo in z onim navdušenjem, ki jih je dosedaj vodil od zmage do zmage. V bolgarski armadi je veselo. Na večer, ko pade mrak na zemljo, je živahno življenje v taboriščih. Kakor bi ne poznali truda, plešejo veseli vojaki svoje narodno »kolo«.
Car Ferdinand v Ferdinandovem.
Iz Stare Zagore se poroča: Bolgarski car Ferdinand s kneževiči in s svojim spremstvom iz Stare Zagore je včeraj obiskal Mustafo - pašo, sedaj Ferdinandovo. Tako se zove železniška postaja in mesto.
Ko je car izstopil iz vlaka, je naj« prej stopil na Mauser j evo puško, trofejo, ki so jo vzeli sovražniku. Na postaji ga je pozdravil dr. Danev. Iz postaje so se gostje peljali v automobilib v mesto, kjer so carja čakali ginljivj prizori.
Možje, ženske, otroci, starčki na čelu z duhovščino so izšli iz mesta, da bi sprejeli svojega osvoboditelja ter ga obsipali s cvetjem. Car je obstal pri slavoloku, ki je nosil napis; „Dobro došel, car osvoboditelj!" Tu ga je ta-časni predstojnik mesta sprejel podavši mu kruh in sol ter ga je takole nagovoril :
„Car osvoboditelj! Sem preslab, da izrazim čuvstvo — v pričo presvitle osebe Vašega Veličanstva. Še bolj sem gin j en, ker kot župan nove Bolgarije Vas sprejemam z „dobro došel" in Vam ponujam po stari slovanski šegi, kruh in sol. Car vseh Bolgarov! Pet steletij gleda na Vas, osvoboditelj krščanstva izpod turškega jarma! Vaša hrabra armada je storila v petih dnevih čudeže, kakoršnih zgodovina ne pomni, Vaše Veličanstvo! Vi ste posušili solze toliko podjarmljenih bratov, ki Vas danes gledajo kot svojega očeta. Prosimo Vas, da nas sprejmete pod svoje varstvo, ter da carstvujete nad vsem ljudstvom na Odrinskem in v Makedoniji, od Donave do Belega morja in od Črnega morja do starodavne Ohride, Bodite prepričani, da smo pripravljeni žrtvovati vse, kar je treba k sezidanju splošne bolgarske sreče: Živio car vseh Bolgarov I"
Pri vhodu v bolgarsko cerkev so carja opozorili na od starosti upognjeno starko, mater pesnika A. Kripova. Starka je carja objela. Ta prizor je vse globoko ganil.
Darovi za slovanske ranjence na Balkanu.
(Poslani upravništvu »Slovenca«.)
I. Izkaz:
Ivanka Šketova, Dramlje 24 Iv. — Ivan Kromar, župnik, Stari trg pri Rakeku 10 K. — Ivan Klemenčič, kaplan, Stari trg pri Rakeku 4 K. — Frančiška Šepec, Stari trg pri Rakeku, 3 K. — Anton Verbič, poslovodja, Stari trg pri Rakeku 3 K. — Nagla pomoč v Ljubljani 25 K. — Anton Šturm, župnik, Brdo pri Šmohorju, 5 K. — Matija Gr-žin, župnik; Janez Suhadolnik; Andrej Petelin; Ivan Sever, kaplan; vsi iz Pre-serja, skupno 10 K. — Občina Breznica na Gorenjskem 20 K. — Odborniki brezniški ii K 10 vin. — Franc Pesnar, prodajalec sadja v Ljubljani 1 K. — J-Krančič, župnik, Repentabor 7 Iv 62 v.
—	Dr. Josip Marinko, c. kr. profesor v pokoju, Mavčiče 10 K. — Franc Vouko, župni upravitelj, Vrhnika, zbirka 40 K. — Dolinar Jan, župnik, Kresnice 10 K. — Neimenovana, Ljubljana 4 K.
—	Neimenovana, Ljubljana 2 K. — Ivan Golia; Dav. Vukšinič, Ivan Kra-mnršič; Ivan šusteršič; Jakob Plut; Niko Klepec; vsi iz Metliko 9 K (i vin. -- V gostilni pri »Severu« podomačo »Kovač« v Zg. ^iški pri mali veseli družbi i K 20 vin. -- Neimenovan iz
Ljubljane 10 K. — Mil. g. stolni prošt Janez Sajovic 20 K. —- V gostilni Jos. Hafnerja v Škofji Loki nabrano 20 K.
—	Gg. strežaji v deželni bolnišnici 10 kron. — Duhovščina litijske dekanije pri konferenci 28. oktobra 55 K. — Andrej Furlan župnik, Sv. Križ pri Trstu 5 X. — Iz Črnuč pri Ljubljani in sicer: župnik Stazinski 5 K; P. Lampič 3 K; M. Cernivec 2 K; N. Novak 1 K; F. Rotar 3 K; M. Koclerman 1 K; II. Pečar 1 K; T. Pečar 1 K; skupaj 23 K. — Feliks Funtek, duhovnik, Repnje 5 K. — Josip Košmerl, župnik v pokoju v Ljubljani 2 K. — Breznice: Josip Lavrič, župnik 5 K; vas Selo 14 lv 20 vin.; Brez-nica 4 K; Smokuč 8 K 36 vin; Zabrcz-nica 12 K 16 vin.; Vrba 6 K 30 vin.; Do-sloviče 5 K 20 vin.; Rodine 7 K 76 vin.; skupaj 62 K 98 vin. — M. Jereb, župnik v pokoju, Spodnji Bernik 10 K. — Udje bralnega društva Sv. Peter pri Radgoni 19 K. — Pisarniški uslužbenci pri c. kr. rudniškem ravnateljstvu Idrija 3 krone. — Farani šentgotardski 100 K.
—	Fr. Lenger v Žireh 10 K. — Župljani v Mošnjah na Gorenjskem 32 K. — Župljani v Hotiču pri Litiji 43 K 10 vin.
—	Županstvo Brezovica pri Ljubljani 50 K. — Matija Koželj, kaplan, Krka, zbirka 44 K. — Hranilnica v Kandiji 50 K. — Kmečka zveza za novomeški okraj 20 K. — Odborniki Kmečke zveze za novomeški okraj 20 K. — M. Sušelj, Zagorje na Krasu, 2 Iv. — Dramatični igralci v Štebnju pri Beljaku 10 K. — Župljani v Kazazah na Koroškem 16 K 24 vin. — Fr. Cerar, tovarnar v Stobu, zbirko 17 K. — Z Breznice drugič: vas Žirovnica 20 Iv 62 vin.; Moste 15 K 70 vin.; Breznica 10 K 30 vin.; skupaj 46 kron 62 vin. — Več Dobrepoljcev po Jos. Stihu 14 K. — Anton Notar, eks-pozit v pokoju v Škofji Loki 12 K. — Zbirka župnije Ovsiše 10 K. — Nikolaj Križaj, župnik, Ovsiše 10 K. — Skupaj 957 K 92 vin.
Bolgari pred Carigradom.
Avstrijski brzojavni urad poroča (4. t, m.) iz Carigrada: Turški listi objavljajo izjavo, da sc turška zahodna armada umika v Čataldžo. Carigrajčanom se svetuje, naj ostanejo mirni in hladni. Turki torej sami priznavajo, da se morajo umikati proti Carigradu. Posebni dopisnik »N. Fr. Pres-se« poroča o zadnjih turško-bolgarskih bitkah:
Dne 29. m. m. se je pričel boj na celi črti. V prvi vrsti se ga je artiljerija udeleževala. Dne 30. m. m. je bilo mirno. Turki so nekolikokrat iz odrinskih utrdb ustrelili. Dne 2. novembra zjutraj so Turki v smeri Mustafa paša — Odrin napravili izpad. Proti njim je nastopila ena bulgarska divizija. Popoldne je boj še trajal. Kmalu potem, ko so Turki izpadli, so pričeli Bolgari Odrin z oblegovalnimi topovi bombardirati. Dne 3. novembra so Bolgari že Odrin popolnoma obkolili, ko so vzeli Di-motiko in Kopriillu. Z bojem so 29. t, m, zavzeli Bolgari Ipčeli. Dne 4. t. m. je pa poročal: Po tridnevnem hudem boju je bila turška glavna armada na črti Baba Eski — Ltile Burgas premagana. Turki so šteli 150.000 mož in se pomikajo za Čorlu. Usoda Odrina je zapečatena.
Med Liile Burgasom in Čorluom.
Iz Carigrada se poroča: Po avtentičnih poročilih je trajala bitka med Liile Burgasom in Čorluom tri dni. Začetkoma so dosegli Turki dejansko velike delne uspehe in so se Bolgari nahajali v težavnem položaju. Zadnji dan pa, ko so Turki že mislili, da so Bolgare premagali, se je položaj presenetljivo zasukal. Na bojišče je namreč došla 40.000 mož močna bolgarska armada, ki je pod poveljstvom generala Kosteviča glavni bolgarski armadi iz zapada prihitela na pomoč in je res še pravočasno došla ter bitko odločila. Turki so bili strašno poraženi. Po dvednevni bitki utrujeni Turki niso mogli več odbiti navala bolgarske armade. Odporna moč turške armade je zlomljena.
Bolgari udarijo na Carigrad.
»Siidslawische Korrespondenz« (ki je iurkofilsko podjetje) poroča iz Sofije: O
Soložaju je neki bolgarski diplomat izjavil: olgarska armada bo prodirala proti Carigradu. 40.000 srbskih vojakov ojači bolgarsko armado pri Odrinu. Dosedanje strašno krvave bitke so napravile tudi v bolgarski armadi velike vrzeli, ki se morajo izpopolniti, da bodo mogli zavežniki hitro na Carigrad udariti. Bulgarija je hotela hitro vojsko, da more čimpreje v Carigradu mir diktirati. Dosedanji načrt balkanskih armad se je popolnoma izpeljal. Balkanska diplomacija mora zdaj hitro izvesti tudi diplomatični načrt.
Pri Nevkropu.
Bolgarska armada je 1. t. m. zasedla Nevkrop in kolodvor Buk ter tako odrezala turškim zapadnim četam zvezo z Odrinom. Turki so 2. t. m. poizkusili napasti pri Bunar Hissarju levo krilo bolgarske armade. Bolgari so odbili napad in TjirJse prisilil}, da so v največji paniki be-
žali. Bolgari so zaplenili eno brzostrelno baterijo in vjeli 5 turških častnikov ter 1500 vojakov.
Podrobnosti o blokadi Odrina in neredu v turški vojski.
Iz Carigrada se poroča, da je Odrin res blokiran, na severu od čet pri Ak-bunarju, na severovzhodu od čet pri Ke-nanu in na zapadu od čet pri Kojumlu. V mestu vlada relativen mir. Vojaki bolgarske narodnosti, ki so hoteli k Bolgarom prestopiti, pa so jih zaprli, so skušali zbe-žati. Turški vojaki so nanje streljali. Avstrijski konzul v mestu je storil vse, da avstrijsko in nemško kolonijo varuje. Nekateri turški vojaki so plenili po prodajalnah. Vojaki so turškega generala napadli.
Junaštvo Bolgarov.
»Corriere della Sera« poroča, da bolgarske čete pri Liile Burgasu dve noči zaporedoma niso spale, da pa so se vseeno vrgle na sovražnika z vzklikom: »Naprej v Carigrad!«, da je vse pred njimi padlo.
»Kolnische Volkszeitung« poroča, da turški častniki pripovedujejo, da so se bolgarski vojaki, ko so Turke z bajonetom napadli, smejali. En častnik je videl, kako je nek bolgarski vojak turški bajonet kar zvili
Bolgarska vlada še dozdaj ni priobčila liste mrtvih in ranjenih.
Podrobnosti o porazu pri Liile Burgasu.
»Daily Chronicle« poroča o porazu pri Liile Burgasu sledeče podrobnosti: 4 zbori armade Abdulah-paše so decimirani. Padlo je 40.000 Turkov, kar se tudi s turške strani priznava. Abdulah-paša sam je le s težavo ušel smrti ali vjetništvu. Pol njegove artiljerije je v bolgarskih rokah. V Čorlu se je mogel umakniti le en del turške armade, a so ga Bolgari s topovi pokosili kakor travo. Turška artiljerija je zanič in je morala kmalu utihniti. V Liile Burgasu so se Bolgarom ustavili le vojaki 4. zbora, čeprav že dva dni niso dobili hrane. Padli so kot junaki vsi do zadnjega. Na železniški progi 6 km stran od Liile Burgasa se je Bolgarom ustavila divizija turške konjenice. Bolgari so na liilebur-gaški mošeji dvignili bolgarsko zastavo, nato pa vsi planili proti Turkom. Toda Liile Burgas leži v kotlu in Turki so namerili na Bolgare topove z višine. Bolgari so omagali. Turška konjenica zakriči: Allah il Allah! in seka po Bolgarih ter jih mnogo pobije. Toda prišli so do bolgarske artiljerije, ki je vso lepo in sijajno turško konjenico požela na tla. Bolgari so se zopet zbrali in Turke preganjali. Abdulah-paša se je do srede zvečer ustavljal z vso silo, toda Turki niso bili več za daljnji odpor sposobni. Bili so prelačni, njihova artiljerija v slabih legah in brez municije, Abdulah-paša je moral brez plašča in pokrivala sam zbežati. Nato se je Turkov, ki se brez vodstva nc umejo nič braniti, polastila taka panika, da so celo ranjenci bežali. Sicer pa Turki tudi niso imeli sa-nitete.	s
Bolgari 20 kilometrov pred Carigradom!
»Stampi« se poroča iz Sofije, da je iz Liile Burgasa, koder se zdaj nahaja bolgarski glavni stan, došla brzojavka, da se je bolgarska armada ustavila 20 kilometrov pred Carigradom in se zdaj zbira, da premaga zadnji odpor Turkov, ki bo najbržeje jako velik in obupen.
Pri Lozengradu padel nemški major.
»Leipziger Neueste Nachrichten« poročajo, da je nemški major Veit, inštruktor v turški armadi, pri Lozengradu ko-mandiral nek polk, katerega pa se je polastila panika. Veit je dal povelje za napad, a ga vojaki niso ubogali. Nato se je Veit sam vrgel nasproti Bolgarom, kar je na vojake tako vplivalo, da so mu sledili, a Veit je padel, zadet od bolgarske krogle.
Položaj v Carigradu.
V Carigradu so mnogi prebivalci zaprli okna in vrata zabarikadirali. Kurdi hodijo s pretečimi obrazi okoli in grozijo, krščansko prebivalstvo sploh ne prestopi praga. Uglednejše krščanske družine so pripravljene, da takoj odpotujejo. Najbolj se je bati 15.000 mož pobite vojske, katera drvi proti mestu in o kateri se poroča, da nastavlja častnikom bajonet na prsa, zahtevajoč od njih hrane. V evropskem predmestju Peri ima guverner na razpolago dve brigadi in en eskadron in hoče z njim red na vsak način vzdržati.
Turčija, brez vse moči, hoče sama svpjo armado razpustiti.
»Times« poroča: Porta je dovolila, da vsaka velesila pošlje po eno ladjo pred Carigrad, da ščitijo interese svojih podanikov. Turška vlada se zelo boji, da ne bi mogla v Carigradu reda vzdržati. Sklenila je zato, da razkropljene armade, ki proti mestu beži, ne pusti v Carigrad, marveč jo ustavi pri San Štefanu, kjer se bo imela razkropiti. (To bo zelo težko šlo!)
Grško prodiranje.
Grki hočejo tudi v Carigrad. — Podrobnosti o bitkah pri Prevezi in Janici. — Ustavljanje »Lloydovih« ladij.
Iz Aten se 4. t. m. poroča: Armade, ki operirajo v Macedoniji, veliko trpe. Danes je pričelo snežiti. Doline so več centimetrov visoko zasnežene. Po gorah brije ledena burja. Grška armada prodira proti Solunu, odtod pa bo korakala proti Carigradu samemu. Kako da sodijo Atenčani, dokazuje izrek prestolonaslednikove hčerke, princesinje Helene, ki je rekla: »Zakaj naj bi se naša armada pred Carigradom ustavila? Mi moramo v Carigrad marširati!« To žele vsi Grki. Kaj da se godi v Solunu, se tu ne ve, ker so vse zveze prekinjene. Baje se v pristanišču nahajajo angleške in francoske vojne ladje. Atenski župan Folu je naznanil, da bodo vsi zvonovi zvonili, kadar pade Solun.
Blokado pri Prevezi, ki so jo Grki zavzeli, so odpravili in zdaj blokirajo obrežje od Epira do Valone. O zavzetju Preveze poroča general Sapunzaki, da so Turki 2. t. m., utaborjeni blizu Preveze, Grke napadli. Grki so se utrdili na gričih pri Nikopolu in Turke z artiljerijskim ognjem porazili. V pristanišču se je na neki turški torpedovki vnel požar. Grki so vjeli 450 Turkov. — »Hestia« poroča, da sc je boj za Prevezo vršil cel dan. Prebivalstvo je Grke slovesno sprejelo. Grške ladje niso v boj posegle, marveč je zadostoval napad s kopnega. — Preveza ima 7500 grških prebivalcev. Ima precej živahno trgovino. — O bojih pri Prevezi se še poroča, da je na grški strani padlo 10 mož, 56 je bilo ranjenih. Turkov so Grki vjeli 450. Pogoje predaje mesta sta formulirala ruski in angleški konzul.
O grškem blokiranju epirskega obrežja se poroča, d^ je grška vojna ladja pri Krfu preiskala parnik avstrijskega Lloyda »Karlsbad« in konfiscirala nekaj vreč moke. — Pravtako je grška topničarka ustavila Lloydov parnik »Urano« in konfiscirala več blaga. — Lloydov parnik »Albanija« ni mogel pristati v Prevezi, Pargi in Saiadi, ker je obrežje blokirano.
Isti poveljnik Lloydove ladje poroča, da Turki beže iz pristana Santi Quaranta in iz Valone iz strahu pred Grki, ki bodo tudi ti dve mesti kmalu zavzeli.
Grški prestolonaslednik poroča, da je stalo pri Janici pred Solunom 25.000 Turkov, ki so imeli 24—30 topov. Po hudih izgubah se je turška armada razkropila. Grki so zarubili 14 topov in 4 strojne puške. Turkov so veliko vjeli. Tridnevna bitka pri Janici je ostanke Zekkijeve armade popolnoma odločila od Soluna. Grki imajo zdaj v Solun popolnoma prosto pot. Iz Soluna se poroča nekaj o neki 'turški zmagi nad Grki, kar je spričo turškega poraza pri Janici ali gola bajka ali pa pretiravanje kakega brezpomembnega delnega uspeha.
O grških uspehih na vzhodnem bojišču se sploh izve le to, kar pusti generalni štab poročati. Neko privatno poročilo pravi, da se grška vojska zelo junaško bije. Turški poraz pri Sarantoporosu in Kate-rini se pripisuje inferiornosti turške artiljerije. Grški prestolonaslednik, »diado-chos« Konstantin, se bori v prvih vrstah.
Bitka pri Janici je trajala cel petek. Iz Janice je v Solun osem ur.
Ricciotti Garibladi
je dospel v Patras, spremljan od svoje žene Konštance in hčerke Italije. Vršila se je manifestacija. Ricciotti je govoril. Ricciotti zbira zdaj četo garibaldincev. Grška vlada ga menda ni nič kaj posebno vesela, ker ga nič ne rabi.
Grki poškodovali angleški parnik.
Neka grška vojna ladja je streljala na angleški parnik »Levante«, kateri se je bil podal v egejsko morje, da popravi nek kabel.
Grki se zopet izkrcali blizu Soluna.
»Information« poroča, da so se Grki izkrcali pri Stavru na kalkidiškem polotoku in prodrli do Poligyrosa. Korakajo v smeri Galaciliste proti Solunu.
Kaj je s Solunom?
Iz Vola se poroča, da telegrafska zveza s Solunom ne funkcionira več. Kmetje iz gore Relion so v bližini Karaburuna pred Solunom čuli grmenje topov. »LIoy-dov« parnik, ki bi bil moral dospeti iz Soluna v Volo že v četrtek, je dospel v Volo šele 4. t. m. Kraljica Olga je izjavila, da bo grška armada korakala v Solun najkasneje 5. t. m.
Srbsko-iorška vojska.
Ostanki turške armade se zbirajo okoli Debara in Doirana. — Daljnji nameni srbske armade. — Kralj Peter v Skoplju.
Genčič poroča belgrajski »Tribuni«: Usodo Prizrena je odločila bitka pri Dolnjem Hanu, ki leži med Stimljo in Prizre-nom. Tu je stalo osem turških bataljonov in 5000 Arnavtov. Armada generala Jan-koviča se je za to postojanko bila 6 ur in
jo končno osvojila. Prizrenska turška posadka se je udala.
Iz Belgrada poročajo, da se Turki zbirajo okolu Debara (Dibra), kjer hočejo s pomočjo Arnavtov biti novo bitko. Srbi, ki so jih komandirali proti Skadru, so dobili povelje marširati proti Debaru.
Srbska armada ojači tudi Grke pri Solunu in pri Bitolju. Poroča se, da stoji srbska kavalerija že blizu Sv. Ivana. Turki se med Doiranom in Seresom koncentrirajo. (To bo le en del Zekki-paševe armade.) Armada generala Štefanoviča se baje združi z bolgarsko glavno armado, armada generala Živkoviča se pa, ko pade Skader, združi z armado generala Janko« viča in zasede obrežje Jadranskega morja.
Velika Srbija.
Oficielno se iz Belgrada poroča, da se kmalu skliče srbska skupščina, da sklepa o aneksiji od srbske armade zasedenega ozemlja. Ustanoviti nameravajo 7 okrajev, in sicer Novipazar, Kosovo, Skoplje, Pri-zren, Veles, Debar in srbsko primorje. Župane začasno imenuje vlada, občinski zastopi se izvolijo po proporcu. V Skoplju se ustanovi prizivno sodišče,
Srbi so zasedli tudi Demirkapu tef prodirajo naprej proti jugu. V Skoplju so dozdaj Srbi zaplenili 20.000 pušk. — Vhod kralja Petra v Skoplje se jc vršil 2. t. m, in je bil jako slovesen.
Turki se zbirajo v Debaru. — Podrobneje
poročilo o srbskem prodiranju.
V	Debar so došli poveljniki Zekki-paševe armade, a brez vojakov. Zdaj hočejo organizirati Arnavte.
Srbske armade, ki so prišle 3, t. m. medseboj v kontakt, marširajo zdaj vzporedno proti Prilepu, Djakovu, Kičevu in Debarju. Proti Djakovu prodirajo tudi Črnogorci in se pričakuje tu boja z Ar-navti. Tudi med srbsko in grško armado se kmalu ustvari stik. Po bitki pri Kumanovu se je vršila še dvadnevna bitka pri Črnem vrhu s 30.000 mož močno turško armado. Od turške armade je ostalo lc še 5000 mož skupaj. Srbi imajo zdaj 256 km železnice v rokah in so imenovali že svoje uradnike. V Velesu je že imenovan občinski svet, ki sestoji iz 4 Srbov, 4 Turkov, 3 Bolgarov in 1 Grka. V Skoplju je zdaj vsled vojakov in beguncev z dežele 100.000 ljudi.
Prilep — Kraljevič Marko.
Prilep, katerega je zavzela srbska vojska, je rojstni kraj velikega srbskega junaka, katerega ime slavijo jugoslovanske narodne pesmi skozi pet stoletij —< ime, ki je tudi nam Slovencem dobro znano — kraljevič Marko. Še ene sanje se morajo uresničiti Srbom, ali kakor se je izrazil minister Pasič: »Priti do morja, da bomo mogli dihati!«
Zgradba jadranske železnice.
Takoj po sklepu miru bodo, kakor poročajo iz Belgrada, pričeli graditi ja< dransko železnico.
Usoda Ise Boljetinca.
Srbski listi poročajo, da Isa Bolje* tinac ni ustreljen, ampak da je v Prištini skupno s svojimi 10.000 Arnavti oddal orožje Srbom ter je nato šel domov.
Skriti turški častniki.
V	Skoplju se je skrilo okoli 60 tui> ških častnikov po zasebnih hišah. Častniki so se prijavili, kakor hitro je srbska oblast razglasila, da jih postavi pred vojno sodišče.
Bol za Skader.
Iz Bara se poroča: Pri zadnjih bojih pred Skadrom Črnogorcev ni spremljala sreča. Ranjenci pripovedujejo, da Črnogorci niso mogli držati Bardanjola. Turki so pri Vraki vrgli Črnogorce nazaj. General Martinovi«: namerava napade obnoviti. Baje so tudi pri Tarabošu Turki Črnogorcem izi trgali dve postojanki. — Iz Rjeke se poroča uradno, da operacije okolu Skadra ugodno napredujejo. Črnogorci so zavzeli 3. t. m. tako dobre postojan« ke, da se lahko trdi, da je Skader ob-< koljen. — Iz Cetinj sc pa 4. t. m. poro« ča, da so Črnogorci Skader bombardirali in da stoji Martinovičevo desno krilo 10 km pred Lješom. — Iz Rjeke pravi neko privatno poročilo, da je kralj Nikolaj v petek kljub hudemu nalivu šel inspicirat baterije, ki jih je postavil general Martinovič. Eksplozit ja neke majhne stare bolnišnice v Baru je delo kakega Turka. Albanci, ki so se Črnogorcem izneverili, so iz plemena Skrelji. Črnogorci so jih 27 zaprli. Pred Skadrom so prišli v akcijo težki topovi. — Brigada Vasojevič je osvojila samostan Dečani. Turki sd imeli 60 mrtvih in 80 ranjenih.
I ušT Ako še niste, | J pošljite naročnino! f
Priprave velevlasti.
Tuje križarict> v turških vodah.
Angleži demontirajo poročila, da bo mobilizirali brodovje in izjavljajo, da gre le za navadne jesenske vaje angleške mornarice. Dejansko so pa Angleži za svoje »vaje« pripravili celo svoje brodovje, ki je dobilo v soboto municijo. Velik del angleškega vojnega brodovja odjadra na »vaje« v Sredozemskem morju. Vaj se vdeleže tudi vse torpedovke in podmorski čolni, ki 30 za te vaje dobili vsi zapečatena povelja. V Gibraltarju pričakujejo dvoje angleških eskader. Iz Southamptona je 3. t. m. odjadralo na vaje 6 ladij. V Carigradu samem se angleško brodovje, kakor poročajo iz Londona, ne namerava vaditi, pač pa se zbere v zalivu Bezikaj, kjer se je angleško brodovje že leta 1878 zbralo, da je preprečilo napad Rusov na Carigrad.
Tudi Nemci pošljejo svoje vojne ladje pred Carigrad in Smirno. Križanca »Vineta« odjadra v Carigrad, križanca »Herta« v Solun, križarica »Freya« v Kajfo. Oklopni križarici »Gd-ben« in »Breslau« sta pa iz Kiela odjadrali proti Dardanelam. V Solun sta došli ena angleška in ena francoska križarica. Pričakujejo ladje drugih držav. Turki so dovolili, da sme tudi ena ruska vojna ladja jadrati skozi Darda-nele. Rusi dementirajo, da bi bilo rusko vojno brodovje odjadralo iz Seba-stopolja. Avstrijska križarica »Marija Terezija« je tudi v Solun prijadrala.
Diplomalično posredovanje.
Turčija prosi za premirje.
Turki zdaj sami priznavajo, da so vojsko zgubili. Bulgari stoje pred Ča-taldžo. Turška armada beži popolnoma razbita proti Carigradu, kjer se poražene turške vojske vse s sultanom vred boji. Bulgarska armada je že zasedla Midijo, Saraj, Čorlu in Rodosto in odrezala Carigrad od ostale evropske Turčije, ki pa ni več turška, marveč zasedena od armad balkanskih zveznih držav. Srbi stoje na severu v Pri-boju ob bosenski meji, na jugu pa pri Prilepu, ki je 30 km oddaljen od Bi-tolja. Grki so zavzeli Prevezo in stoje morebiti že pred Solunom. Turčija zdaj res rabi premirja, da saj zbere svojo poraženo turško armado. Kakor vsi trele, ostanki poražene turške armade niso niti več sposobni držati ča-taldžkih utrdb. Če Turki ne izposluje-jo premirja, stoje Bulgari v osmih dneh pred Carigradom. Nič ni čudno, da zato Turki prosijo velevlasti, da naj jim vsaj premirje izposljujejo. Poroča se:
Dne 4. t. m. (uradno), je turški poslanik naprosil nemško vlado, naj posreduje za premirje. Predlog je izročila nemška vlada ostalim velevlastem. »Agence Havas« pa poroča, da je turška vlada francosko prosila, naj bi velevlasti posredovale pri balkanski zvezi za premirje. Francoska vlada je pa turški predlog odklonila, ker noče zavzeti stališča proti balkanski zvezi. Iz Belgrada se poroča: Balkanske države Turčiji premirja ne morejo dovoliti, marveč morejo svoje zahteve staviti le v Carigradu in Solunu.
Iz Pariza poročajo: Izjavlja sc: Sultana, prince in velikega vezirja so generali s svojimi optimističnimi brzojavkami popolnoma prevarali. Položaj se je šele izpremenil, ko se je pripeljala pred Dardanele neka križarica. Angleški poslanik je šele poučil velikega vezirja o dejanskem položaju, da se Turki pri Čataldži ne morejo držati. Sultan je jokal in izjavil, da je voljan pustiti Rodosto in dovoliti, da se turška armada premesti iz Carigrada, kjer naj bi le orožniki in policija vzdr-žavala red. Poslaniki so pooblaščeni, da smejo izkrcati v varstvo poslaništev vojake.
Predlog Rusije.
Iz Peterburga se 4. t. m. poroča: Rusija je v soboto brzojavila svojim poslanikom, naj obveste balkanske dr-žave, cla je zdaj ugoden čas za intervencijo, ker bi lahko zavzetje Carigrada po bulgarski armadi povzročilo krvavo klanje Evropejcev. Rusija pred-laga, naj se uredi bulgarsko-rumunska meja, Srbi naj dobi d?hod k morju, Albaniji naj se dovoli samouprava, povečata naj se Bulgarija in črnagora, Avstro - Ogrska in Srbija naj se dogovorita za prost prevoz avstrijskega blaga skozi povečano Srbijo.
Balkanska zveza.
Iz Belgrada se poroča, da so po končani vojski sestanejo balkanski krščanski vladarji v Sofiji ali pa v Atenah, da se sedanja začasna balkanska zveza izpremeni v definitivno. Sklepali bodo tudi o skupnem carinskem ozemlju.
Balkanske države intervencijo odklanjajo.
Pariški listi poročajo iz Peterburga, da so zastopniki balkanskih držav v Peterburgu Sazonova informirali, da v sedanjem trenotku smatrajo Intervencijo za neoportunno.
Ekssultan Abdul Hamid
je došel v Caragrad v zelo žalostnem stanju. Oblečen jc bil v plašč iz gumija in je nosil umazano srajco. Duševno je bil zelo pobit. O zadnjih dogodkih je popolnoma poučen.
Dnevne novice.
4- Poslanstvo Slovencev na jugu.
Dubrovniška »Prava Crvena Hrvatska« piše v uvodniku od 2. t. m. med drugim to-le: »Kakor so žilavi Bolgari kljub vsem oviram izpeljali balkansko zvezo, ki bo, kakor vse kaže, turško nasilje za vselej odstranila iz naših krajev, tako bodo tudi trezni in žilavi Slovenci do kraja izpeljali ono srečno notranjo zvezo, ki nas bo osvobodila nemške in mažarske hegemonije. Ni laskanje, marveč živa resnica, da so Slovenci v malo letih na kulturnem, narodnem in zlasti gospodarskem polju toliko priborili, kakor mi nismo v borbi skoro enega veka. Kakor sedaj stvari stoje, so oni poklicani, da iz bratske ljubezni in lastne koristi — saj so jim Nemci za vratom — med nami izvedejo to, kar so Bolgari na Balkanu. Opravičeno in iz tehtnih razlegov zaupamo v njihovo sposobnost in rodoljubje, ki je narod na severu zbralo v enem taboru in ki že dobro, krepko in spretno pritiska irredenlo v Istri in Trstu.«
-f- Orli! Odseki naj takoj skličejo Orle na sestanek, na katerem naj se izvedejo točke te dni poslane okrožnice.
+ Marijino kršfljestv) na Ju:ro-vem. V tej knjigi nam Silvin Sarden-ko opisuje češčonje Matere božje pri vzhodnih in južnih Slovanih. »Apo-stolstvo sv. Cirila in Metoda« je sklenilo to knjigo proda ati v korist Bolgarom. ki tako nujno potrebujejo naše pomoč'. Cena 50 vin., vezano 1 K 40 v.
+ Umrl je, kakor nam brzojavlja-jo s Save pri Litiji učitelj g. B a i d e, član »Slomškove zveze« Pogreb bo v četrtek ob pol deseti uri dopoldne.
—	Krka. Naše Katoliško slovensko izobraževalno društvo je v nedeljo, 3. novembra priredilo predavanje: Turki na Kranjskem in sedanja vojna na Balkanu, ki je bilo izborno obiskano. Predaval je g. župnik Pešec. Po predavanju se je takoj pričela zbirka za naše v vojski ranjene brate. Nabralo se je hitro okrog 50 K. Zbirka, ki se pošlje upravništvu »Slovenca« se nadaliuje.
—	Nezvesti poštni sel. Franc Ilni-kar. lOletni pismonoša v Žužemberku, je dne 13 oktobra t. 1. iz kuhinje Ceci-'ije Hrovat v Žužemberku ukradel en desetkronski bankovec. Dne 23 oktobra pa je zopet ravnotam izmaknil on dvaj-setkronski bankovec in 2 K 56 h drobiža. Alojzu Kukmanu tudi tam pa 10 kron. Ilnikar je tudi odpiral amerikanska pisma in kradel denar. Tako je odprl mnogo pisem in ukradel iz šes ih takih pisem po en dolar. Ljudje so se že leto dni pritoževali, cla jim zmanjkuje amerikanski denar iz pisem. Terezija Va'ent iz Prapreč pripoveduje, da je njej zmanjkalo 20 dolarjev. Ilnikarja so zaprli.
Primorske vesli.
p Podi srr.Sjni zrakoplovec. Iz Gorice: Nadporočnik, ki je v ponedeljek 4. t. m. dopoldne padel s svojim aero-planom, se zove Aristid pl. Petrovčič. Kakor se poroča, ni bil takoj mrtev, ampak so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico. — Iz Gorice prihaja danes popoldne poročilo, cla je težko ranjeni aviatik nadporočnik Petrovič danes umrl.
p Pretresljiv cerkven rop se je izvršil v noči pred praznikom Vseh svetnikov v Povirju na Primorskem. V župno cerkev so vdrli tatovi, ki so v njej napravili pravi zločin. Najprej so poizkušali priti v cerkev skozi glavna vrata; ker se jim pa to ni posrečilo, so poizkusili pri manjših stranskih vratih. Jezik pri ključavnici se je upognil, vrata se odpro in tatje pridejo v cerkev. Odpro skrinjico za miloščino in vse vun pobero. Odklenejo krstni kamen in vzamejo srebrno žlico za krstitev ter obedve posodici za sv. olje s krožnikom vred, pa tudi ključ od krstnega kamna so s seboj odnesli. V zakristiji so pobrali kakih 50 prtičev, en kelih in pa kustodijo z zlato lunico. Vlomili so tudi v tabernakel, vzeli ciborij, sv. hostije pa so raztresli po tleh. Oropali so tudi monštranco skupno s presv. Rešnjim Telesom. Kaj se je zgodilo s presv. Rešnjim Telesom, se ne v6. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v podružno cerkev v Merčah. Tam so pobrali miloščino, en kelih in tri svetilke izpred oltarjev. — Ljudstvo ie nad tem hogoropnim činom
silno ogorčeno in povprašuje, kdo bi bili krivci. Morebiti jih izslede. Dosedaj se ne ve še nič gotovega.
p Prodaja pokvarjene, torej neužitne koruze. Pred nedavnim časom je dospelo v Trst iz Argrgentinije tisoč vagonov koruze, ki se je iz raznih vzrokov med dolgo morsko vožnjo tako pokvarila, cla jo je tržaško namestništvo zaplenilo, ker je za ljudi neužitna, pozneje pa jo dovolilo, da se sme porabiti manj pokvarjeni del za živinsko krmo. Ljubljana je bila tako srečna, cla je dobila kar sto vagonov te sprijene koruze, katero bodo sedaj nekateri žitni trgovci skušali na vsak način spraviti v denar. Z ozirom na to je mestni magistrat naročil žitnim trgovcem, da morajo pri prodaji v se vreče te pošiljatve označiti z napisom: »Koruza za krmo«. Napis mora biti tako velik in napravljen na takem mestu, da ga sleherni nadzoro-valni organ in vsak kupec lahko vidi in čita. Tudi je sproti naznanjati prodajo te pošiljatve magistratu z natančno navedbo množine kakor tudi naslova kupca. Trgovce, ki bi neužitno koruzo prodajali za hrano ljudem, se bode zasledovalo z vso strogostjo. Ta koruza tudi ni pripravna za živinsko krmo, ker lahko povzroči vjedanje (kčliko), zlasti pri konjih.
LiuDllaiiske novice.
lj Javno predavanje o bolgarsk :m preporodu bo danes točno ob osmi uri zvečer v dvorani na galeriji »Ljudskega Doma«. Predaval bo g. dr. Fr. Štele. Opozarjamo vnovič na to predavanje, ki je veleaktuelno. Vstopnina prosta.
lj S. K. S. Z. naznanja cla otvori Času zelo primerni kurz za bo sjaršči-no. Dan, ura in kraj se naznani pravočasno v »Slovencu« in »Naši Moči«. — Bolgarščina je slovenščini zelo sorodna. zato te je moremo Slovenci priučiti pod spretnim vodstvom v kratkem času. Zvezi se je posrečilo dobiti veščo učno moč ki pozna ne samo jezik Bolgarov. ampak tudi njih odnošaje, kul. turne ter politične razmere. Vabimo vse č ne in čianice cla Izredne pri'ike ne zamude ter se v obilnem številu odzovejo za obisk. Priglase sprejema tajništvo S. K. S. Z. Možno se je pa oglasiti prvo uro pred poukom. Pouk brezplačen v večernih urah po enkrat ali dvakrat na teden. Vabimo
lj L ubljanska dijaška Jn ljudska kuhinja prosi vse one, katerim je svoječasno doposlala prožnja za podporo, da blagovolijo doposlati svoj prispevek. Društvo bode v prihodnjih dneh po posebne odposlancu nabiralo č ana-rino in darila.
lj Š.ntp* t rsko prosv tno društvo v Ljubljani opozarja na predavanje g. profesorja Ivana Dolenc, ki bo predaval v četrtek točno ob pol 8. uri zvečer v društveni sobi.
1 j Nesreča pri popoldanskem poštnem vlaku. Z današnjim popolda) iskirn poštnim vlakom ao je peljal Josip šusteršič, sin železniškega čuvaja v Borovnici. Veter mu je pri cesarskem vrtu pri Rožni dolini odnesel klobuk, fant se je iztegnil za klobukom, pri tem je pa padel pod vlak, ki ga je usmrtil. Bil je takoj mrtev.
lj Slovenski zdravniki na balkanskem bojišču. V sanitetno službo odideta na Srbsko zdravnika dr. Konstantin pl. Foedransperg in dr. Fr. Žabec; dr. Mavricij Rus in dr. Stoje pa v Črnogoro.
lj Prijet kolesarski tat. Na Vseh svetnikov dan je kovaču Francetu Friškovcu na Drenovem griču nek neznanec prodal za 20 K kolo ter se odpeljal z vlakom zopet proti Ljubljani. Iver se jc zadeva zdela tamošnjemu postaje načelniku sumljiva, je obvestil ljubljansko policijo, ki je tukaj iz \laka stopivšega neznanca prijela v osebi 1890. leta v Medvodah rojenega, zaradi tatvine že pred kaznovanega krojaškega pomočnika Franca Jerino, ki jo bil že tucli v prisilni delavnici ter ga izročila sodišču. Dognalo se je, da je kolo ukradel v noči od 29. na 30. m. m. potniku g. Vincencu Bonaču v Spodnji Šiški.
lj Priljubljene vinske pokušnje vin deželne vinarske zadruge se z današnjim dnem premeste v »Unionovo« klet.
lj Preložitev ribjega trga. Z ozirom na poglobljevalna dela v suhi strugi Ljubljanice je mestni magistrat odredil, da se ima začasno vršiti običajni ribji trg ob petkih in drugih postnih dnevih na Pogačar-jevem trgu ob semeniškem poslopju, kjer je javen vodnjak na razpolago. »
lj Nesreča. Ko je šel dne 1. t. m. zvečer brivec Jožef Jerič proti domu v Hra-deckega vasi, je padel ter si pri tem nad členkom zlomil desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
: Naročajte ..Slovenca".:
Telefonska in iirzoiavno poročna.
OFICIELNO TURŠKO POROČILO O TURŠKI ARMADI IN O POLOŽAJU V CARIGRADU.
Carigrad, 5. novembra. (Oficieino.) Turški glavni stan se nahaja v Adenkoju. V Carigradu se je vojaški guverner Mem-duh odstavil in je bil na njegovo mesto imenovan Veli-paša. Posebna komisija proučuje izredne odredbe za varstvo reda. Štiri dni sem so bolnice prenapolnjene.
BOLGARSKO PRODIRANJE PROTI CARIGRADU.
Sofija, 5. novembra. Nek član diplo-matičnega zbora je izjavil: Bolgarske čete marširajo proti Carigradu. Pred Odrin je došlo 40,000 srbskih vojakov, pripadajočih armadi generala Stepanoviča, da izmenjajo del bolgarske oblegovalne armade, kateri se pridruži armadi, ki prodira proti Carigradu. Armada sama burno zahteva, da sme vsaj do carigrajskih vrat. Bilo bi treba izrednih pogojev, da bi mogla vlada tc željo zmagovite armade preprečiti.
OBLEGANJE ODRINA.
Mustafa-paša, 5. novembra. Boj med oblegovalno in oblegano armado v Odrinu se je začel na celi črti z vso energijo. Zdaj se vrši artiljerijski ducl.
Mustafa-paša, 5. novembra. Včeraj zjutraj so Turki poizkusili izpad iz Odrina. Vnela se je huda bitka. Bolgari nadaljujejo bombardement s težkimi topovi. Kralj je fortifikacije obiskal. Odrin se nc bo dolgo držal, zlasti odkar so Bolgari Dimotiko in Uzun-Kopriilli vzeli. Turška divizija, ki je napravila izpad, je prodirala proti severo-zapadu na. celi črti proti Mustafa-paši. Nahaja se še zdaj v boju z eno bolgarske divizijo.
BOLGARSKI KRALJ IN KRALJICA V JAMBOLU.
Sof';a, 5. novembra. Kralj Ferdinand in kraljica Eleon ra sta v Jambolu obiskala ranjence ter bila viharno aklamirana.
BITKA PRI BITOLJU SE JE ŽE
ZAČELA.
Atere, 5. novembra. (Atenska ofic. figercija.) Grške čete, ki so prodirale iz B: niče proti Florini, so po semkaj došlih informacijah zadele nrd Banico z močnejšim sovražnikom, vsled čcsar%so svoje prodiranje "5'nvile in zpsedle močne pozicije. S tem se je z-' sla bitka z pri Bitolju zbranimi turškimi četami Zekki-paševe armade.
G F XI ZOPET EN OTOK ZASEDLI.
A.Soue, 5 .novembra, Grki so zasedli
clc': Piaro.
OFICIOZNO GRŠKO POROČILO O ZMAGI PRI J ANICI.
Rim, 5. novembra. Grško poslaništvo je sporočilo »Agenziji Štefani«, da je grški prestolonaslednik, namesto da bi korakal naravnost na Sclun, prej poiskal sovražnika, o katerem jc izvedel, da se je zbral pri Janici. Bitka je trajala clva dni. Grki zasledujejo Turke, ki beže v Solun. Turška armada je štela 25,000 mož, ki so utrpeli velike izgube.
SRBI PRODIRAJO NA VSEH ČRTAH.
Bcigrad, 5. novembra. Armada generala Jankoviča prodira proti Draču.
Belgrad, 5. novembra. V bitki pri Ka-čaniškem prelazu so Turki pustili na bo-jišču 21 topov in veliko municije.
Belgrad, 5, novembra. Gros druge srbske armade pod generalom Stepanovi-čem je odšel proti Odrinu k bolgarski armadi pred Odrinom. — Predkolone prve armade pod prestolonaslednikom se nahajajo na potu v Solun in Bitolj že v Ger-geliju in Demir Kapu. Tretja armada koraka proti Debaru in Draču, general Živkovič pa je že blizu Skadra. — Turških vjetnikov je došlo v Belgrad 1609. — V Belgrad je došel i ruski general Lipovac,
EN NEMŠKI ČASTNIK OD TURKOV USTRELJEN.
Sofija, 5. novembra. Govori se, da so turški vojaki pri Liille Burgasu ustrelili nemškega polkovnika Voverta.
VELEVLASTI SO NEEDINE. AVSTRIJA JE NERVOZNA IN GROZI ZOPET SRBIJI.
NOVI PREDLOG FRANCIJE, DA TURČIJI OSTANE SAMO CARIGRAD,
VAŽNA OFICIOZNA IZJAVA ITALIJE.
BALKANSKA ZVEZA INTERVENCIJO ODKLANJA.
Dunaj, 5. novembra. »Fremden> blat t« vnovič svari Srbijo, naj ne prodira proti Albaniji. Nacionalna politika Srbije že samaposebi zahteva, da se albanske meje respektirajo. Zato je od Srbije odločno pričakovati, da bo albansko občutljivost upoštevala. — Govori se, cla je avstrijske diplomate marš sriiske armade proti Jadranskemu'morju zelo vznevoljil. Med Avstrijo in Italijo je prišlo baje do sporuzu-ma, da postane Albanija samostojna. Avstrija menda misli, da na tej podlagi lahko ustavi srbsko prodiranje proti morju. Vprašanje pa je, jeli Italija
res s tem zadovoljna, tembolj, ker se poroča, da hoče tudi Rusija Srbom priznati dohod do Adrije in bi Lahom bilo le prav, ako še kdo Jadransko obal zasede.
Carigrad, 5. novembra. Porta je s cirkularno depešo svoje poslanike in-struirala, naj še danes slon pri vele-vlastih dbmaršo, da se zavzamejo pri balkanskih državah za dovolitev premirja s Turčijo.
Pariz, 5. novembra. Poincares je sestavil drugi predlog, ki vsebuje: 1. priznanje političnih ln administrativ-nih izprememb v od armad balkanskih držav zasedenih pokrajinah; 2 ohra-njenje turške suverenite e v Carigradu In njegovi okolici; 3. skli anje evropske konference, katere s? udeleže tudi balkansk. države.
Dunaj, 5. novembra. Tu se je položaj Jako poostril. Prva formula Poinca-r6sova Je bila sestavljena v popolnem sporazumu z Rusijo in Anglij i. Avstrija se je s tem, da jo je odbila, postavila v nasprotje s tripeletento. Druga formula Poncaresa utegne priznati Srbiji kako jadransko pristanišče, čemur se pa avstrijski diplomati trdovratno upirajo. O kakem sporazumu s Srbijo ni govora, pa tudi z Rusijo ne. Srbski politični krogi so nad Avstrijo skrajno razkačeni. Nasprotno zamerijo avstrijski politični krogi srbskemu časopisju, cla Avstrijo opominja, naj s Hrvati in Slov?nci drugače postopa.
Petorburg, 5. novembra. Ruska diplomacija hoče Srbiji priznati pristanišče Sv. Ivan Medua.
Atene, 5. novembra. »Messager d' Athenee« pravi, da bo mirovne pogoje Turčiji diktirala balkanska zveza.
Lond?n, 5. novembra. Z balkanskega vira se poroča, da je izključeno, da bi balkanske države francosko intervencijo sprejele.
Rim, 5. novembra. »Tribuna« v ofi-cioznem članku, komentirajoč potovanje di San Giuliana v Berolin, izvaja, da bo morala evropska diplomacija svoje sedanje stališče nasproti balkanskemu vprašanju korenito izpremeni-ti. Italija ima tudi svoje interese na Balkanu. Italija meni, da mora rešitev balkanskega vprašanja biti definitivna ln korenita v svobodoljubnem zmislu. Sicer sta tudi Anglija in Avstrija svoje kompromisno stališče opustili. Zato je balkansko vprašanje danes v glavnem rešeno, gre le za vprašanja drugotnega pomena. Italija se bo v tem oziru pokazala konciliantno.
Dunaj, 5. novembra. Grof Julij Ati-drassy objavlja v »N. Fr. Presse« članek, v katerem se zavzema za prijateljsko razmerje monarhije do balkanskih držav in odsvetuje naši diplomaciji stališče status quo. Ako bi to res hoteli, potem bomo ali doživeli velik diplomatski poraz ali pa bi morali iti sami mirit Balkan.
Dunaj, 5. novembra. Prestolonaslednik je včeraj zaslišal v daljši konferenci grofa Berchtolda in nato odpotoval v Konopište.
NEMCI SE ROJE.
Dunaj, 5. novembra. »Montags-Re-vue« poživlja vlado, naj ne pusti, da bi zunanje-politična izprememba v prid Jugoslovanom, kaj vplivala na notranjo politiko monarhije.
CESAR FRANC JOŽEF PIŠE KRALJU KAROLU.
London, 5. novembra. »Morning-post« poroča, da je kralj Karol 3. t. m. dobil nujno zaupno pismo cesarja Franca Jožefa.
SRRIJA HOČE VEČ JADRANSKIH PRISTANIŠČ.
London, 5. novembra. Pašič je nasproti dopisniku »Daily Telegrapha« izjavil, da Srbija hoče dohoda do Jadranskega morja s pristanišči: Leš, Drač in Sv. Ivan Medua.
GENERALSKI POSVET NA DUNAJU?
Dunaj, 5. novembra. Včeraj ponoči se je baje vršil tu na dvoru posvet generalov.
XXX
IZJAVA NOVEGA SRRSKEGA POSLA NIKA NA DUNAJU.
Dunaj, 5. novembra. Novi srbski poslanik J o v a n o v i č je izjavil: Spoznavajoč veliki pomen dobrega razmerja med Avstrijo in Srbijo so mero-dajni politiki srbske radikalne stranke položili veliko važnost na prijateljske odnošaje med tema državama. Smatram se srečnega, cla imam važno misijo, razmerje med Avstrijo in Srbijo kolikormogoče prijateljsko pospeševati in odstrranitl nesporazumi] en j a. Kar se tiče izpremembe statusa, quo, ne pomenja ogroženja interesov ele-vlasti na Balkanu. Do Kumanovega in Lozengrada se je na ohranitev statusa, [uo še lahko mislilo, zdaj pa o tem ni več govora. — Kar se H5e posredovanja *a mirj je balkanske države odklanja-
jo. Ko bo pa zato prišel čas, bodo štiri balkanske države tudi diplomatično ravnotako skupno nastopile, kakor nastopajo zdaj vojaško in se zavzele za hitro in radikalno rešitev balkanskega vprašanja. Balkanska zveza bo vstopila kot nov politični faktor v evropski koncert velesil ktfl trdna alianca.
ZOPET BITKA NA VZHODU.
Sofija, 5. novembra. Pri Čorlu se je začela nova bitka.
OFICIELNO POROČILO O UMIKANJU
GLAVNE TURŠKE ARMADE.
Carigrad, 5. novembra. (Oficielno.) Umikanje vzhodne armade še ni končano. Vsa armada še ni dospela v Čataldžo, bo pa v kratkem.
TURKI ZOPET »ZMAGUJEJO«.
Carigrad, 5. novembra. Neko turško poročilo trdi, da so Turki griče severno od Strandže zopet zasedli.
TURŠKI PRESTOLONASLEDNIK.
Carigrad, 5. novembra. Turški prestolonaslednik Jusuff Izzedin je odpotoval v glavni stan v Adenkoj.
SRBI 50 KM PRED SOLUNOM.
Belgrad, 5. novembra. Po privatni vesti stoje srbske čete 50 km pred Solunom. Zapadna kolona jc dospela že pred Bi olj. Kralj Peter se vrne v Belgrad, odkoder se pa potem zopet poda v glavni stan.
KONCENTRACIJA BRODOVJA VELESIL.
Rim, 5. novembra. Ladji »Coatit« in »Archimede« sta odpluli proti Carigradu.
Peterburg, 5. novembra. Rusko brodovje Sebastopolja še ni zapustilo.
London, 5. novembra. Angleške kri-žarke že plovejo proti Carigradu.
Dunaj, 5. novembra. Trenutek od-plutja avstrijskih ladij baje še ni določen. Eskadra, namenjena pred Carigrad,, ima 3600 mož posadke in bi lahko v varstvo Evropejcev v Carigradu izkrcala 1500 mož in 8 topov ter več strojnih pušk. Poveljnik je kontreadmiral C h m e 1 a r z.
Carigrad, 5. novembra. Dozdaj vlada tu relativni mir. Ne da se pa tajiti, da softe ščuvajo narod, pregovarjajoč ga, naj začne »sveto vojsko« proti »nevernikom«.
Carigrad, 5. novembra. Turška vlada se baje pogaja z angleško, da bi slednja odposlala vojno brodovje v San Stefano.
Carigrad, 5. novembra. Irade sultana, s katerim se dovoljuje prehod druge sta-cionarke za vsako velesilo skozi Darda-nele, je že izšel. Križarke velesil dospo v Carigrad že danes.
AVSTRIJSKA STACIJSKA KRIŽARKA V CARIGRADU.	v
Carigrad, 5. novembra. Jutri priplove semkaj druga avstrijska stacionarka, križarica »A s p e r n«, da je na razpolago poslaništvu.
KAKO JE V SOLUNU. KAJ SE JE PRIGODILO NAŠI KRIŽA-
RICI »MARIJA TEREZIJA«.
Solun, 5. novembra. Semkaj je priplula avstrijska križarica »Maila Tlie-resia«. »Maria Tlieresia« je na poti v Solun srečala turško križarlco v biju z grško. Grška križarica je v zrak zletela. »Mariji Tereziji« se ni nič zgodilo in tudi ni bil nobeden ranjen, kakor sc je pomotoma razneslo.
London, 5. novembra. V Solunu vlada panika. V mestu se nahaja 20 tisoč beguncev iz Makedonije in 7000 bašibazukov iz Anatolije. Živil zelo manjka. Vojaki so oplenili več pekarn.
Solun, 5. novembra. Semkaj sta razun avstrijske križarice dospeli tudi angleška in francoska križarka. Prebivalstvo je zdaj nekoliko pomirjeno. Nemška konzula v Solunu in Carigradu sta najela dva parnika, cla eventualno odpravita iz mesta svoje podanike.
HUD BOJ OKOLI SKADRA.
Bar, 5. novembra. V soboto so pozvali pred Skader vse zdravnike, ki so na razpolago, ker je število ranjencev silno veliko.
Skader, 5. novembra. Na prošnjo krščanskega prebivalstva so konzuli nevtralnih držav poslali prestolonasledniku Danilu pismo, v katerem ga prosijo, naj pri bombardementu varuje poslopja krščanskega in mirnega turškega prebivalstva ter poslopja nevtralnih držav. Princ je odgovoril, da hoče to kolikormogoče vpo-števati, čeprav se ne da poškodovanje poslopij vedno zaprečiti, mohamedance pa mora prištevati konbatantom. Danilovo pismo je izročil konzulom avstrijski stotnik K u p k a.
Bar, 5. novembra. General »Martinovič je prekinil vsako zvezo med Skadrom in Lešom ter Sv. Ivanom, zavzemši Kukli, 10 km od Leša. Zato v Skadru vlada panika. Mesto je 4. t. m. na več krajih gorelo, a so ogenj pogasili. 15 malisorskih vodij je Martinoviču ponudilo svojo pomoč, ako zasigura, da Leš in Sv. Ivan ostaneta albanska. Pri včerajšnjem bombardiranju
Taraboša so Črnogorci uničili dva turška j topova.
AVSTRIJA TUDI DRUGEGA FRANCOSKEGA PREDLOGA NE SPREJME?
Dunaj, 5. novembra. Drugi Poinca-rejev predlog še ni dospel na zunanje ministrstvo. Ako se bo predlog res tako glasil, kakor se sporoča, ga Avstrija na bo mogla sprejeti.
ARNAVTI SE POSTAVILI POD AVSTRIJSKO VARSTVO.
Belgrad, 5. novembra. »Tribuna« poroča, da so Arnavti Porti sporočili, da se postavijo pod avstrijsko varstvo. List proti temu protestira in izjavlja, da Arnavti mednarodni položaj le še bolj zapletajo.
RICCIOTTI GARIBALDI.
Atene, 5. novembra. Semkaj je dospel Ricciotti Garibaldi in bil navdušeno sprejet. Dozdaj je nabral 3000 grških in laških garibaldincev,
TURŠKI BEGUNCI V BOSNI.
Sarajevo, 5. novembra. Včeraj je pribežal semkaj ravnatelj turške tobačne režije v Plevlju, Fehrid-bej.
TUDI NEMŠKI OFICIRJI SO SE SKRILI?
Belgrad, 5. novembra. Med turškimi častniki, ki so bili v Skoplju skriti, je baje tudi nekaj nemških.
XXX
Nove slike z bojišča so nam danes došle 'ter so do jutri popoldne razstavljene v oknu našega upravništva.
XXX
DEMONSTRACIJE PRI DOHODU VLADARJA V BUDIMPEŠTO.
Budimpešta, 5. novembra. Včeraj se je povodom delegacijskega zasedanja pripeljal kralj v Budimpešto, kjer namerava ostati do konca novembra. Na poti je občinstvo klicalo za splošno volilno pravico. Na dvoru je kralja čakal nadvojvoda Karol Jožef. 1500 ljudi je demonstriralo pred klubom Justhove stranke proti vladi. 200 oseb je pobilo okna pri redakciji Tiszinega lista »Ujsaga«, okna sosedne kavarne New-York in okna bližnjih prodajaln. Demonstrante so končno razpršili orožniki. V Rakoczyjevi ulici so se stepli policali in demonstranti. Ranjenih je pet oseb, več oseb je aretovanih.
Budimpešta, 5. novembra. Izvršilni odbor opozicionalnih strank je sklenil v vsaki seji delegacije protestirati proti nezakonitosti volitev v delegacije. Opozicio-nalni poslanci bodo prišli k sejam ter bodo poizkušali onemogočiti seje.
DANAŠNJA SEJA OGRSKE DELEGACIJE.
Budimpešta, 5. novembra. Današnja seja ogrske delegacije je bila mirna. Za predsednika je izvoljen grof Avg. Zichy, za podpredsednika baron Lang. Opozicionalnih poslancev ni bilo k seji. Sklenili so, da ne reflektirajo na sedeže na galeriji, ker so pri vhodu bili postirani orožniki. Opozicionalni poslanci izdajo manifest na narod. V manifestu bodo protestirali proti nepravilnim volitvam v delegacije.
Budimpešta, 5. novembra. Danes popoldne je podal grof Berchtold v odseku avstrijske delegacije za zunanje zadeve, potem pa v ogrskem odseku le kratko izjavo o zunanjem položaju. V prvič se je zgodilo, da je minister podal izjavo pred prestolnim govorom. Prestolni govor se bo prebral šele jutri ob 12. uri opoldne.

i**
J111 imate že srečke »Slovenske Straže"? Narobe lih nI skupaj. Sretka samo 1 K. Vrednost slavnega dobitka 5000 K. Vrednost .'. vseh dobitkov 20000 K.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Spodbuda:
Stric (kažoč nečaku, pesniku hranilne knjižice): »Vidiš dečko, to so mo ja zbrana dela!
»No daj mi vendar enkrat vsaj er
zvezek!«
Ali more Vaš otro icek hoditi?
Ali ste že dali kedaj Vašemu otročičku, ki še z mira) ne more tekati, zavžiti Scottovo emulzijo? Scottova emulzija hode malčka okrepčala in njegovim kosteir dala manjkajočo moč, tako da se bo kmalu postavil na noge in po kratkem času začel tudi tekati.
SCOTTOVfl
EMULZIJA
ima v takih slučajih zato tak uspeh, ket je nenavadno bogata redilnih snovi in prav posebno pa, ker vsebuje za tvorbo kosti potrebne mineralne soli. Ribje olje se ne more v nobeni boljši obliki podati, kot v Scottovi emulziji, ki je tako lahke prebavljiva in okusna, da jo tudi najmanjši lahko uživa in prenese.
Ampak mora hiti prlsina Scottova emulzija.
Cena or ginalni steklenici ie ^ K oO v. Dobi se v vseli lekarnah. Kdor pošTje 50 v. v znamkah na SCOTT ti-- UOW.vIE O. m. b. H., 111 se sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena pošiljatev potom
lekarne za poskušnjo.	4
Tržne cen?.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 5. novembra 1912.
Pšenica za april 1913.....11-79
Rž zžTapril 1918.......10*42
Oves za april 1913......1090
Koruza za maj 1913.....7'95
----i___
Meteoroiogično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
1 1 Stanje - Cns op.i- ; baro« * zovanja 1 metra ^ I j v mm	Temperatura po Celriiu	1 Vetrovi Nebo i		s a > iS t t S a M >
4 9. zvcč.f 743-8	09	sr. sznh.	jasno	00
7. zjutr. | 7416 2. pop. 737 0	37 7-0	si. svzh. p.m.jzah.	» del. jasno	
Srednja včerajšnja tem p. 1-7", norm. 6-4».
Slazpisuje se v Št. Jerneju
5486	služba
Plača v denarju 1040 K. prosto stanovanje in vrtiček. — Zmožni za tam-burico in orkester imajo prednost. Nastop 1. decembra. — Prošnje je vlagati na
Cerkveno predstojništvo.
za Krinfsko
tiskala in založila c. kr. dvorna in državna tiskarna na Dunaju leta 19 06 (po rezultat h popisa ljudstva i dne 31. grudna 1900j kupi O. UHEBENC v Ljubljani, Nova ulica St. 5. III. n. vratu 11
3487
z nekaj prihranka — bi se v syrho možitve rada seznanila z omikanim gospodom, v starosti 35—40 let. prijazni dopisi pod „Enačaj 8488" na upravo lega lisla.	::
5483
Na^na
Radi izdatno povišanih cen za premog smo primorani
od 15. novembra 1912
nadalje svojemu koksu nastaviti sledeče cene:
a)	Ako se ga vzame naenkrat 10.000 kg (en vagon) se računa za vsakih 100 kg.................k
b)	Ako se ga vzame naenkrat 1000 kg ali več, se računa za vsakih 100 kg.................k 4-40
c)	Ako sc ga vzame manj kakor 1000 kg. se računa za vsakih
100 kg....................k 4-70
Te cene veljajo v tovarni pri takojšnem plačilu. Dostavljanje koksa na dom ali na kolodvor se zaračunava posebej kakor doslej.	348P
V Ljubljani, dne 5. novembra 1912.
Ljubljanska delniška plinarna
Hiška deželna banka o Uublfani
u deželnem duorcu
vhod o Gosposki ulici 2.
Obrestuje hranilne vloge po
47.7»
brez vsakega odbitka obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4'/-%
komunalnih zadolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
47::/.
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne zadolžnice in zastavne liste.
Banka Je papilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke usak delaonik od pol 9. ure dopoldne do I. ure popoldne.
Razne slvari.
-f Francosko katoliško telovadno društvo je imelo zadnji shod v Vannesu, kamor je prihitelo do 6000 mladih junakov. Kakor smo morali pri nas ustanoviti telovadna društva proti liberalnim in »proti-klerikalnim« društvom »Sokola«, tako tudi v Franciji. Slavnost v Vannesu je bila veličastna manifestacija fmneoske mlajše generacije. Krasno uspelega shoda se je udeležilo tudi več škofov.
Pravda zaradi 19 K, pravdarsMh stroškov 439 K. Državno sodišče je dne 18. oktobra obravnavalo neki sporen slučaj med dunajsko bolniško blagajno in nižjeavstrijskim deželnim odborom. Šlo se je samo za 19 K. Bolniška blagajna je tožbo izgubila in mora plačati 439 K stroškov.
Virtuoz na harfo Vaclav Klička. Češki umetnik na harfo, Vaclav Klička, se bo podal na koncertno tournejo v tujino. Iz Hamburga je dobil od tamošnjega »Ton-kunstervereina« jako laskavo vabilo, da bi
i>riredil koncert 16. listopada t. 1. V Bero-inu bo koncertiral 26. listopada t. 1., nakar priredi še nekaj koncertov na Češkem in Moravskem, potem pa se poda na umetniško popotovanje v tujino.
NOV PROCES V RUSKI MORNARICI.
Pred sebastopoljskim sodiščem vojne mornarice se v tajni razpravi vrši proces proti 24 oziroma 118 vojakom črnomorske vojne mornarice radi vti-hotapljenja revolucionarnih spisov in letakov, tiskanih na Angleškem, Švicarskem in Rumunskem. Poklicanih jc 150 prič in bo razprava trajala 14 dni. Razprava se ne vrši v sodni palači, mraveč v vojašnicah.
ARNAVTI OSTANEJO V SRBIJI.
Belgrajsko turško poslaništvo je pred svojim odhodom nagovorilo v Belgradu bivajoče arnavtske turške podanike, da skupno zapuste Belgrad in se podado na Turško. Nasproti javnosti je poslaništvo trdilo, da mora Arnavte spraviti v domovino zato, da zadoste vojni dolžnosti, na-tihoma jih je pa strašilo, češ: Srbi se bodo nad vami znesli, če ostanete. Nato je res odšlo 800 Arnavtov na mejo, toda tam so se skesali in veseli vrnili nazaj v Belgrad, ko jim je srbska oblast zagotovila popolno varnost. Arnavti si služijo kruh kot postreščki, sluge, drvarji itd.
RUSKI VELIKI KNEZ PETER NIKOLA-JEVIČ ZA BALKANSKE NARODE.
Ruski veliki knez Peter Nikolajevič je Izjavil zastopniku »Dnevnika«: »Nočem prikrivati, da politike našega zunanjega ministra Sazonova ne odobravam. Sodim, da je Rusija moralno dolžna, da v balkanske zmede poseže slovanskim bratom v korist. Tako sodim zasebno in iz srca obžalujem, ker se carju slabo svetuje, ki zato v kronskem svetu naziranju gospodov pritrjuje.«
Zemljevid bojiSfia, neobhodno potreben za vsakega, ki zasleduje velike vojne dogodke na Balkanu se dobi v Kato-laškl Bukvarni v Ljubljani. — Ctna K 1'20, po pošti 10 v več.
»Leposlovne knjižnice« X. zvezek,
ki nudi najlepše zgodovinsko delo v slovenskem leposlovju F. S. Finžgarjev roman »Pod svob utnim solne m« je ravnokar izšel. Cena 3 K za broširan in 4 K za vezan izvod, je razmeroma zelo nizka. Knjiga je posbno danes ob velikih vojnih dogodkih na Balkanu aktualni. Ooena sledi.
Žitno kavo, najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja o kg v lepi platneni vrečici za K 4-— po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki so priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i dr. porabni predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Praga VII. 586 Češko.	3016
5
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hia-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	2519
Postni predal 12 160, Ogrsko.
Kemčny (Kaschau) I.
čJlovo jesenjo in c-invaflo &£ac)o za žcnalle o&l'eJle -pti
a ftfa ti c
i£jn&f/javta, fett-ita^icca -ul\ca 8.
'Vzoice na aafitet>o. (Pene nizl5e Žoittcž&a znano do&ta.
3229
Mojih 8 otrok
ki izgledajo zdravo in čvrsto, je odgojila moja žena po mojem navodilu s Sladnim čajem. To naznanjam jaz Ubald pl. Trnkoczy, lekarnar v Ljubljani. Na stotine mater mi je hvaležnih, ker posnema,o moj vzgled, ki sloni na Štirinajstletni Izkušnji. Medtem ko stanejo vsa druga redilna sredstva za otroke po l 2 kroni in se v par dneh porabijo, stane sladni čaj zavitek '/< kg samo 60 vinarjev; s tem se lahko hrani dojenček 20 do 30 dni.
Kri, moč, zdravje, mirne živce, mirno spanje, 50% prihranka na denarju, najboljši zajuterk dosežejo, dobe tudi odrasli, ki pijo namesto neredilne, razburljive kave, čaja, sladni čaj znamka „Sladin". Posebno priporočljivo za bolnike in slabotne.
Dobiva se v lekarnah, drogerijah in pri trgovcih Sladni čaj znamka ,Sladin', izdelan po dr. pl. Trnkoczy-ju se ne sme zamenjati s sladno kavo. Tovarniška zaloga pri lekarnarju pl. Ttnkoczy v Ljubljani Kranjsko. Po pošti takoj najmanj 5 zavitkov 4 K. franko, poštni zavoj s 5 kg vsebine, 15 zavitkov, K 10"— franko. Na Dunaju v lekarnah: Trnkoczij V. S c h o n -brunnerstr. 109; III. Radeckyplatz 4; VIII. Josefsta dterstr. 25; v Gradcu, Sackstrasse. 4.	3266
s tremi sobami v tretjem nadstropju v Sodnjiskl ulici 4. se takoj odda. Več pove Alojzi.| Vodnik, kamnosek, Kolodvorska ulica.
V boljšo ljubljansko hišo se išče dobra
kuharica
ki bi morala pomagati tudi pri pranju perila. Plača dobra. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 3481.


=2=3*
Sodnik Josip Janša Vida Janša roj. Černe
FS)
Kamnik
poročena.
5. novembra 1912.
Ljubljana
r=7=

Tobačna tovarna.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za
dobaoo pohištva
na dan 18. novembra 1^12 konkurenčno razpravo.
Ponudbe se morajo najkasneje do 10. ure dopoldne omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni vposlati.
Popolna vsebina razglasa, katerega se tuuradno lahko upogleda, nahaja se v uradni „Laibacher Zeitung".
Ljubljana, dne 28. oktobra 1912.	«68
Izgotouljene obleke
za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini
______W	2934
Ljubljana Pfj SkOfU zrau- Ž£SSŽ£
Prostovoljna dražba premičnin.
V četrtek, 7. t. m., se bodo ob 9. uri dopoldne v
hiši na Tržaški cesti štev. 21
na prostovoljni dražbi razprodajale razne premičnine, kakor: sodi, vino, kis, razna gostilniška oprava, mize, stoli, porcelan itd.	3472
m m	se otvori 19 torek ilie 5. novembra 1.1. Točila se bodo izključno priznano dobra vina Kranjske deželne vinarske zadruge pod stalnim nadzorstvom iste. — Cene vinu zelo nizke. — V kleti se bodo r'obiva!a izvrslna gorka in mrzla jedila. :: 34 Za obilen obisk se priporoča :: „UKIQN" M		| kranjska deželna If vinarska zadruga H naznanja, da se v bodoče opuste vinske po-skušnje, ker se bodo vina imenovane zadruge JEO/-V v isti priznani kakovosti in isti množini kakor v poskuševalni kleti točila od torka dne 5. no-vembra naprej v vinski kleti hotela »Union«. 1 Vse prijatelje dobre vinske kapljice vabi pod- * ' pisana zadruga da mnogoštevilno posečajo novo 76 otvorjeno klet. — Z odličnim spoštovanjem J :: Kranjski deželna vinarsko zadrnoa j^j
1 ^nafmrimaKBBiBimiiJc		& & S & & P«	3UL3 & $ fc ^ ^ ^ 1
Izdaja konzorcij »Slovenca«.	Tlak: »Katoliške Tiskarne«	Odgovorni urednik: Miha Moškeic.