4L številka. Ljubljana, v torek 19. febmvarja 1901. XXXIV. leto. Izhaja vsak dan »večer, iaimSl nedelja in praznike, ter velja po poeti prejemu za avatro-ograke dežele za vae leto 25 K, za pol .eta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veö, kolikor znaša pogtnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez iatodobne vpofiujatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plaCuje ae od Stiriatopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10;h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se iavole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniatvo pa a Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon št 34. — »Narodna Tiskarna11 telefon št 85. Naše mnenje. Z Notranjskega, 17 febr. Nismo mislili, da se bodo politične razmere tako hitro zasukale, in da bomo tako naglo na jasnem. Tisti mož, katerega si je bil bivši knezoškof ljubljanski, sedanji kardinal M ssia, izbral, da mu pomaga Slovence spraviti vse pod kapo mejnarodnega klerikalizma, se je gotovo prenaglil, ko je hotel naše liberalne poslance kar uničiti in napraviti začetek konca liberalizmu na Slovenskem. Narodnost je zmagala nad klerikalnim fanatizmom. Dosedsj in do zadnjega časa so in na nobenem katoliških shodov se še ni govorilo o principih, kateri se sedaj izrecno priznajo. Trdilo se je vedno, da je liberalizem le neka importirana reč, katere so se poptijeli v zasebne namene nekaterniki in zlasti dr. Tavčar, kateri ima list .Slovenski Narod'' v rokah, da je on s svojimi pri vrženci le klika, katero je uničiti, in ves narcd slovenski bo stal le zgolj na katoliški podlagi. Naskok je bil silen. Z enim udarcem hotelo se je uničiti vse liberalne poslance in svetu dokazati, da so bile trditve, da je liberalizem na Slovenskem le klika brez zaslombe, resnične, lava da je odsekana, in da truplo se bo še nekoliko zvijalo in potem tudi otrpnilo za zmerom. In kaj se je zgodilo? Poudarjamo še enkrat: Narodnost je zmagala, klerikalno stališče je premagano. Okolo Šusteršiča stoje poslanci, baje slovenskega rodu, ki v razsodnih krogih našega naroda nimajo nobene veljave, in katere je v poslansko zbornico poslala zgolj tolpa po župnikih in kaplanih nagnanih nevednežev. Da se to revščino manj vidi, obdala se je z ograjo od vseh stranij privlečenih pohlevnih statistov in to je Šasteršičev klub. In na sprotno, kaj je obstopilo naše liberalne po slance? Cvet jugoslovanske razsodnosti. Z imeni in zaslugami na dan, dr. Šustersič, razstavite svoje ljudi, saj imate list za to. Menimo pa nasprotno, da preteklosti in zaslug mož hrvatsko slovenskega kluba ni treba šele opisovati. Šasteršičev naskok se je razbil ob jugoslovanski steni, prav kot smrtno ranjen gad je 8e pihal dr. Šustersič proti dra. Tavčarju, češ, da mu ja ta prvi na rep stopil, ali slasti ta avetega duha polni mož ne bo doživel, slasti, da bi bil njegov pik škodil dru. Tavčarju ali ljubljanskemu mestu. Kdor dvomi, da je resnica, kar smo v teh vrsticah površno skicirali, kdor dvomi, da je zmaj mejnarodnega klerikalizma premagan, ta naj si preskrbi »Slovenca* z dne 12. t. m. Tam bo čital, da liberalizem tudi na Slovenskem ni klika, da se v tem smislu nasprotujoče si ideje nahajajo v vseh državah in mej vsemi narodi, ter da je to historična reč. Ei. gospodje klerikalci, torej nismo mi samo klika, in dr. Tavčar, katerega pri vasem konfiteorju še posebno omenjate, ima torej po vašem svetovno in zgodovinsko stališče ? Da, mi sami vemo, da imamo svetovno stališče in zgodovinsko podlago za svoje prepričanje, in imamo tudi zavest, da jedna glavnih bitk v državnem zboru, na katerega gleda ves svet, je za nas dobljena. Veseli nas to, ker zamoremo reči ipsi fecimus, in na vsa usta zaupijemo: .Živio „Slovenski Narod", iivio dr. Tavčar!* Rekel nam bo ta ali oni, da smo preveč glasni, da je konec zmage še daleč. Da, priznamo to, toda privoščit« nam aa'j veselja in vzbujajoč vsklik, saj smo dosti prestali, predno smo prvikrat tako na glas zaukali. Vemo tudi, da nas čaka še silnega dela, in da ima hidra mednarodnega klerikalizma dosti glav, toda sekati so jeli te glave tudi drugod po svetu, tarejo jih po Francoskem, in celo na Španskem so jim jeli kuriti. Naprej, zastava Slave! Z večjim pogumom smo poprijeli za orožje, odkar amo prvo glavnih bitk priborili in doživeli že celo kapitulacijo. Nismo klika, imamo zaveznike v vseh državah, in naša reč ima historično podlago. To smo mi že zdavno vedeli, in to priznanje od strani naših nasprotnikov smatramo mi zgolj za kapitulacijo. V ljubljeni, 19. febmvarja K položaju. Na vseh krajih se pojavljajo vedno hujši dvomi, ali bo mogel parlament plodu-nosno delati. Glasila levice zatrjujejo, da bodo Mladočehi začeli nedvomno iznova obstrukcijo, katero sedaj delajo že tajno ter jih ostale frakcije tudi podpirajo. .Grazer Tagblattu* poročajo, da se v krogih desnice govori, da se parlamentarne razmere bližajo krizi, ki se pojavi že koncem tedna. Poljaki in Čehi že od nekdaj niso bili prijazni ministrstvu Körberja Tudi pogovori na balu grofa Goiuchowskega kažejo, da je kriza v zraku. Izvestni krogi že govorijo o mini strstvu Bärnreitherja. Ako se vprašanje glede nenemških vlog do sobote ne reši, odstopi Körberjev kabinet. Srbija in naša država. Razkralj Milan spi sedaj žs večno spanje v samostanski grobnici krušedolski, izven tvojega bivšega kraljestva. Morda prepeljejo kdaj pozneje njegovo truplo v Beli-grad, sedaj pa naša vlada ni hotela vstreči želji srbske vlade in srbskega kralja, kar je baje provzroöilo največjo napetost med Srbijo in našo državo. Ogrski listi poročajo romantične novice, da je nastal vpričo kralja in kraljice med srbskimi ministri tako hud prepir radi kraljeve udeležbe pri pokopu Milana, da so ae stepli, da je Aleksander odslovil Jovanovičev kabinet ter poveril sestavo novega ministrstva radikalen Tavšanoviču. Vse te vesti so neverjetne in nepotrjene. Res pa je, da je razmerje Srbije do naše države slabše, in da je zlasti med narodom antipatija do .nemške" Avstrije največja. Vzlic vsemu pa je hrvatski ban grof Khuen Hedervary presenetil ves svet z nagrobnim govorom v Krušedolu. Ban je proslavljal Milana kot velikega duha, vzornega vladarja ogromnih zaslug in kot vdanega prijatelja našega cesarja. Gotovo je ta govor presenetljiv, a vendarle razumljiv, saj ja bil Milan najvernejši sluga ponemčevalnib tendenc avstrijskih vlad in prijatelj Goiuchowskega. Vojna v Južni Afriki. Ako bi človek mogel verjeti poročilom angleških listov, potem bi se moral za De weta resno bati. Kapstadtski dopisnik list aDaily Mail" je 17. t. m. brzojavil: Iz neuradnega vira sem izvedel, da je Dewet obkrožen. Vsak Čas se pričakujejo poročila najvišje važnosti. Z raznih strani kolonije se brzojavlja, da se skušajo oddelki Burov po vsej sili pridružiti Dawetu, a Angleži jim to onemogočajo Reuterjev biro pa je sporočil iz De Aarja: Dew.t in Steija sta včeraj (16. ali 15. t. m.) Jopoludne z 2—3 tisoč možmi in dvema (?) topoma prekoračila železnico severno Hontkraala. Granate Angležev so razgnale Bure, ki svojih topov niso mogli rabiti. Neki oklepni vlak je streljal nanje z mornarskimi topovi. An-gle2em se je posrečilo vzeti Burom vse vozove z živili in okoli 100 tisoč patron. Drug vir poroča tudi, da so jim vzeli top in 100 konj. Buri so imeli baje 65 mrtvih. Deweta preganja sedaj tudi brigada Bruce Hamiltona. Dewatove čete so razdeljene na več samostojnih oddelkov, ki operirajo neodvisno drug od drugega. General Knox in polkovnik Plumer sta vedno engažirana z Buri. Vsekakor ima Dewet celo jato sovražnikov za petami. Da pa bi bil zašel v toliko stisko, kakor poročajo Angleži, ni verjetno, in je bržčas vse skupaj le vladni manever, ki je radi parlamen-tovega zasedanja prav sedaj zelo potreben. O položaju Bothe ni nobenih poročil. Samo iz Kapstadta se javlja, da pojde k njemu soproga, prigovarjat ga, naj se uda. Dopisi. Z Dunaja 16. fdbruvarja. Kako živo se zanimiva slovensko dijaštvo na Dunaju za razmere v naši še tako malo prosvit-Ijeni domovini, in kako ceni može, ki prodirajo z vihrajočo zastavo narodnosti in napredka v to tmino, kaže nam najbolje dejstvo, da je .Slovenija", središče slovenskega dijaštva z mladeniškim navdušenjem izvolila dr. Tavčarja za svojega častnega člana in mu s tem izkazala največjo čast, kar jih more podeliti. Dne 12. t. m. pa je priredilo taisto društvo svojemu slavljancu in dalje vsem narodno naprednim dri. poslancem častni večer, na katerem so se Moj ^Prešeren in slovan-stvo" pred — kritiko. (Dalje.) Zdaj, ko veliki nemški narod visoko vznaša svojo narodnost in se „Volksthum* razlega malodane že po naših vaseh, sta* vimo mi malički narodnost z dnevnega reda ter hočemo biti velikodušno internacionalni, zgolj — umetniki. Ali, gospoda, ne veste, kaj polni hrvaško gledališče? Šubid Zrinjski in Petar Zrinjski budita navdušenje in vnemata kri, ne pa ledena analiza blazirane ali propale pesimistične evropske duše. Zgolj — človek ne bo rešil slovenstva in vsa umetnost ne, če ae ne bo naslanjala na celo slovanstvo. Socialnih problemov v Prešernu ni; g. dr. Žmavc je v Prešernovem Albumu razložil svoje lepe misli in jih po goli asociaciji idej spojil s Prešernom na podlagi besed, ki Prešernu niso pomenile nobenega problema; tako so a poailno koncentracijo nekdaj jezuiti razlagali realije; vzeli so iz latinskega klasika ime zvezde in temu priklopih nauk o astronomiji — Humaniteta je bila za Prešerna, in je dandanes v Slovencih anahronizem in mora ostati, dokler ne bo ravnopravnosti. če g. dr. Vidic meni ne verjame, da je bil Prešeren za svojo dobo anahronizem, pa naj čita prof Levca spis o stoletnici Koseškega ali Valjavčev životopis in sprevidel bo, da faktično Prešeren ni imel nobenega vpliva na mlajši rod, da je bil za razvoj slovenstva malodane brez pomena. S tem pa, g. dr. Vidic, ni rečeno, da bi ne bil odličen pesnik. Kaj naj človek dandanes piše o Prešernu širšim krogom? mislim, da je Mohorjevo drufttvoQ Q letos storilo, kar je moglo; ali naj bi pisalo o njegovi idealni ljubezni? priproatemu človeku bi to budilo ali smeh ali pa pospeševalo — vsakdanjo ljubezen; ali naj bi pisalo, koliko ja imel trpeti od nasprotnikov? to bi segalo že v današnjo — demagoško politiko. Kdor je deloval le kot lirik ljubezni, o njem -se ne da mnogo reči. Nekaj pesmi razširiti, to bi bilo najboljše. IV. Zaničljivo nikakor nisem hotel reči, da bi Prešeren imel pomen le za slovensko leposlovje, res pa mialim, da bi vae Prešernova poezija našemu naroda malo pomagala, če bi vsi Slovenci od lata 1848. do današnjega dne bili le skeptični umetniki iu pasivni liriki in bi nikdo ne budil moštva, ne delal in zahteval drzno pravic ... Razvoj našega slovstva najlepše kaže, da umetnost sama ob sebi pri nas doslej ni bila mogoča, da nam je najboljše moči prevzela politika —#to je nujnost, ki izvira iz naših razmer. Nemci so o Prešernovem jubileja imenovali njegove poe zije „bescheidene lyrische Ergüsse unseres Hausdichters" — to odločno zavračamo, lirska moč Prešernova je bila najmanj enaka Goethejevi, ali kaže nam to, koliko se bodo ozirali na njegove poezije, ko bodo delali most do Adrije, če nas najdejo same v sebe izgubljene lirike ... moško moč dejanja nam je treba vzgojiti ... Divna .Luna sije" v narodnem ozira nima večjega pomena od navadne „Ljub'ca moja, kaj si strila .. .*, narod bodo reševali možje, ki pojo ,U boj, u boj..." V. Pribiti pa je treba nastopne besede Vidičeve, značilna za vso ono nafto mladino, Id na mara .domovinskih fraz", češ, Prešeren ja začel pasmi nemške zlagati, .da ga razama Julija, ki ni čitala njegovih poezij*; ta vzor Prešernov bo ugajal vsem tistim, ki ljubka na ljubo govore- in plešejo in pesnijo v tujščini, to so Črtomiri, U pozabijo v objemih Tusneld viharjev, haansIHn po domovini, ter osebnim čuvstvom prodajo veliko načelo ... To domoljubje naj Vidic naglasa povsod, in glasov domovinskih kmalu ne bo več slišati pri nas ... O nemški korespondenc^ Prešernovi piše poljski prof. Leciejewski (Fr. Preszern, poeta slowienski, Ateneum, Varšava 1900): .Priča to i o nizkem obzorja jezika, kateremu je nedostajalo izrazov za razne odsenke človeških čuvstev, i o malomarnosti ter nezmožnosti piscev, ne imajočih dovolj sile za boj s pri vajenostjo". VI. Spomenik pomeni ali vzor poznejšim rodovom ali je znak hvaležnosti za trud ali je izraz narodnega ponosa. Tretji pomen bo imel Prešernov spomenik. Za trud ne dobi Prešeren spomenika; trud mi pomeni ta požrtvovalno delovanje; žrtvuje ae tisti, ki z namenom drugemu več stori nego je dolžan; glavni motiv Prešernu-liriku pa je bilo lastno osebno ljubezensko čuvatvo, ki je sililo na dan; ko je to prenehalo, je bilo tudi konec njegovemu peanikovanju; noben dober lirik aa na žrtvuje človeštva; za dar božji pa nikdo na zasluži plačila. Za tru-doljubno delovanja je zaslužil spomenik Slomšek. (Konec prik) doili gg. poslanci prepričali, da stoji ogromna večina akaiemiške mladine v njihovem tabora. Točno ob napovedani uri je že napolnilo dijaštvo obširno dvorano v „resurzi" in je radostnim srcem pričakovalo svojega slavljenca. Burno, navdušeno in viharno ploskanje je pozdravilo vstopivšega in njegove gg. kolege, in ga je spremljalo, dokler ni zasedel svojega častnega mesta. Odzvali so se društvenemu vabilu slavlje-nec in gg. drž. poslanca dr. Ferjančič in O. Gabršoek. Drž. poslanec g. Planten pa se je pismeno opravičil. Po navdušenem slavnostnem govoru se je dr. Tavčar za hvalil društvu za podeljeno mu častno članstvo, povdarjajoč, da ve ceniti to priznanje od strani .Slovenije". Burno odo bravanje je spremljajo njegove basede, in ko nas je bodril in navduševal za narodno in napredno idejo, za svoja načela, dali smo si duška v viharui ovaciji. čez 120 slov. dijakov nas je bilo zbranih in vsak je z mladeniško ognjevitostjo pritrjeval njegovim besedam. Ni ga bilo med nami izdajice, ki bi koval naklepe v razrušitev te trdnjave. Bila je to res sijajna manife stacija zmagovitih idej. Da bil v tem tre-notku navzoč dopisnik .Slovenca", bi ga bila gotovo sramežljivosti rudečica oblila in bi morda še celo poslal .popravek" v omenjeni list. Navdušenim napitnicam „Slo-venijanov" gg. dr. FerjanČiču in Gabrščeku sta se gospoda primerne odzvala ter posebno povdarjala, da ju veseli videti mladino tako narodno. Krasn'ma govoroma je sledilo navdušeno odobravanje, in zdelo se je, da ploskanju ne bode konca. Večer so posetili tudi odposlanci hrv. akad. društva „Zvonimir" in nekateri odlični slov. rodoljubi. Vse to krasno harmonijo pa je preveval duh slov. pesmij, ki jih je Uboren oktet precizno prednašal. Žal, da je prišel brzojavni pozdrav župana g. Hribarja prepozno in ne ob priliki, ko je slovensko di-jaštvo pod praporom „Slovenije" tako im-pozantno demonstriralo proti breziomovinskemu in nazadnjaškemu klerikalizmu. Z g. Hribarjem pa kličemo: .Slovenija" ostani vedno zvesta narodnej in naprednej zastavi ! — X. — Iz Škofje-Loke, 18. febr. Vkljub vsestranskemu prizadevanju fanatičnega kaplana Petriča obnesla se je dne 17. t m. otročja maskarada izvanredno sijajno. Čisti prebitek je bil spočetka namenjen tukajšnji ubogi mladini; pa tudi ta blagi namen ni oblažil kaplanovega trdovratnega srca ! Kakor hitro so bila razposlana vabila na navedeno maskarado, letalo je imenovano kaplanče od Poncija do Pilata, da bi preprečilo to nedolžno otročjo zabavo, in doseglo je po nekod; svoj namen. Ko se je razglasilo, kaj namerava kaplan Petrič, vprašala je neka tukajšnja vgledna obitelj predstojnico nunskega samostana, če bi smeli njeni hčerki učenki k otročji maskaradi. Dobila je povoljen odgovor. Zakaj tudi ne, saj take zabave napravljajo tudi v samostanu. A čujte! .. za nekoliko Časa dobi dotična obitelj pismo, v katerem predstojnica preklicuje svojo dano besedo. Kmalu potem je bilo vsem učenkam nunskega samostana strogo prepovedana udeležba pri otročji maskaradi. Nunski katehet je grozil svojim učenkam s slabim redom iz veronauka, če bi se drznila katera udeležiti se veselice. S tem je bil storjen precejšnji del dane si naloge in to brez vseh zaprek. Torej le naprej! „Še učencem deške šole prepovem, pa je stvar pokončana", mislilo si je mlado kaplanče, a se grozno motilo. Gospodje učitelji se mu niso hoteli tako slepo pokoriti kot nune. Radi tega prišel je g. šolski nadzornik sam v Škofjo-Loko, da je osebno prepovedal dečkom vžiti nekoliko veselja. Tako je kaplan Petrič snedel neko liko zabavnih uric šolski mladini, a ne tako nedolžnim otročičem, ki še niso pod šolsko oblastjo. Ravno kaplančetovo prizadevanje, uničiti maskarado, navdušilo je mnogo starišev tako, da so pripeljali obilno število dostojno maskiranih otročičev k veselici. Starišem so se kar veselja zarili obrazi, ko so videli svoje ljubljenčke tako vesele. Tu se je pelo in plesalo pod vodstvom g. lekarnarja po zvokih glasovirja, na katerega sta neumorno igrali gg. Kocelli in svetnikovs, da je bilo veselje. Mej odraslimi so se pa cule pikre besede na onega, ki je hotel preprečiti vse to. Veselje doseglo je svoj vrhunec, ko je občečislana gospa notarjeva, pod katere nadzorstvom se je vršila vsa ta nedolžna zabava, otročice dva po dva peljala k bogato obloženi mizi. .To je ljubezniva gospa; tako ae trudi, kot bi bili vsi otroci njeni*, ae je culo mej odraslimi udeleženci. Ker bi gospa notarjeva ne bila sama kos tolikemu številu otrok, pomagale so jej prav pridno gospa kontrolorjeva, go-spica Ana Kocelli in druge. Najtoplejša zahvala bodi tu izrečena gori navedenim in vsem drugim gospem in gospodom, ki so pripomogli mladini do tako nedolžne zabave, ki bo ostala vsem dolgo v prijetnem spominu; onemu pa, ki je hotel to preprečiti, kličemo: fej! čisti donesek poslal se bo ljudski kuhinji v Kranj. Tako se ima tukajSnjs mladina za hvaliti kaplanu Petriču za dvojno izgubo, kar ne bo ostalo brez posledic. Le tako naprej in kmalo se bo začelo tudi pri nas svitati! Naprednjak. Iz Žužemberka, 17. februvarja. „V norišnico bom šel", tako govorijo ljudje, da pravi g kaplan Jereb potožnjoč jim, kako delajo liberalci ž ni i m Pravijo ljudje na dalje, da bode kaplan kar culico zve žal ter odhitel iz Žužomberka, ker zaradi liberalcev ne mara več tu ostati. Mi mu le želimo, da se kaj hitro spravi od tu, ker, ako bode Še take in enake bedarije uganjal za naprej ma bodimo še marši kako pikantno povedali. Naj se le gre g. Jereb malo .luftat" ker tako sam pravi, da je tukaj zanj prehud .lufc". Mi Vam svetujemo zraven še vsaki dan jeden poliv opoldne in zvečer na vaše razburjene živce, morda bodeta .lufc" in poliv kaj pomagalo, drugače pa le v norišnico ako to ne pomaga. Hentajte to je vse kaj druzega .resnica oči kolje", to je isti hudi ali prehudi .lufc' za vas, g. Jereb. Torej nujno odrinite! Iz Lipljenja, 18. februvarja. V .Slovencu" z dne 9 t. m. piše dopisnik iz Škocjana pri Turjaku, da je po hudi volilni borbi zmagala pri obč. volitvah katoliška stranka z osmimi odborniki, liberalna pa je propala s štirimi odborniki ter dostavlja: Prejšnji gospod župan, liberalec Fr. Pečnik je podlegel, upamo za vedno. Resnici na ljubo naj bode povedano, da se je gospod Frano Pečnik, posestnik in trgovec v Lipljenjah, kateri je bil 28 let župan in 6 let občinski odbornik, župan stvu sam odpovedal, in sicer že vdrugo sredi svoje dobe. Niti občinski svetovalec ni hotel ostati. Občinskih volitev niti bilo ni, volili so le vsi stari odborniki novega župana. Ali se more torej bivšemu županu očitati, da je podlegel? Res je, da sta se gospod župnik in organist Za-lokar, na vse mogočne načine trudila, seveda tudi z lažmi, da je bil županom izvoljen proti volji večine občanov, njihov mož, a dobil je le 7 glasov s svojim glasom vred, pa ne 8, kakor trdi .Slovencev" dopisnik. Nasprotnik je dobil 5 glasov. Vsakemu po štenemu človeku se gabi ko sliši, da se hoče bivšega župana Pečnika, kateri ima za občino nebroj zaslug, na tak grd način blatiti, in da to dela organist, ki prav za prav od miloščine živi. Radovedni smo, ali bode od sedaj naprej nehal beračiti. Ne bilo bi lepo, ko bi se zasluge naštevale človeku, ki še živi, vendar da se ne bo očitalo, da dopis ni utemeljen, hočemo le nekaj navesti. Gospod Pečnik je pridobil s pomočjo bivšega gospoda učitelja Ivana Cararja in še nekega gospoda od velike dobrotnice gospe Hočevarjeve za šolo 2000 gld. in za zvonik 1000 gld. Gospod žnpnik teh prošenj še podpisati ni hotel Zvonik bi se bil že podrl, ko bi ne bil skrbel gospod Pečnik, da se je popravil. Tako si je gosp. Pečnik kot župan prvo lep spomin zagotovil. Njegova nasprotnika, župnik Koseo in organist Zalokar ne bosta pa nič diuzega spomina pustila kot vse razdrapano poslopje. O novem gospodu županu nečemo govoriti. Povedano naj bode le toliko, da ga je ravno ta župnik, ki ga je sedaj za župana priporočal, pred 2 letoma silno slabo sukal. Is Boitanja, 17. februvarja. .Brumni Domoljub" je videl v svoji zadnji številki, da je hudič cel voz Ijulike prekucnil v našem Boštanju, dočim je je drugje le aejal in da utegne is nase, preje tako postane krščanske župnije, nastati pravo luoiferjevo kraljestvo. Iii kmetovalci smo tako poučeni, da tam, kjer ae aeme aeja pravilno, nadejati ae je tudi boga ih aadov, če pa se prekucne na jeden kup — tam ne bode žetve. — .Domoljub" naj toraj skrbi za iste župnije, kjer ae je ljubka sejala. Nevarnost je pa pretila naši župniji le — jedenkrat, to je bilo meseca decembra 1. L, ko je prišel dr. Žlindra ponoči s svojo gardo, Rižnar, Bur-keljo, radeški kaplanček et comp., ljuliko sejat, opazili smo pa to o pravem času. Desinficirali smo pa po odhodu omenjenih laži misijonarjev dotično vas, in vso župnijo tako radikalno, da se je v bodoče nadejati pri nas samega čistega in najboljše ga sadu v prospeh milega naroda slovenskega! Kar se tiče golaSa itd. je pripomniti, da se je na dan državnozborske volitve res nekje tu jedel, in sicer pri človeku — vrednemu sodrge — ki je golaš plačala! .Domoljub" ima skrb, kaj bo z našim denarjem. Mi jih imamo tudi, in da so naše skrbi opravičene, evo vam dokaza. Ob zad njih dtžavnozborskih volitvah, klatili so se klerikalni, plačani agitatorji, katerih osebno nismo nič poznali, po naših hribih in so z izgovorom, da kupujejo vino, dobili vstop v hiše in priliko agitirati. Naši vinogradniki bi bili seveda radi vino prodali in običajuo je, da se vinskemu kupcu da piti. To so vam žrle te klerikalne žolne! Vina niso kupovali v resnici, tudi ni nihče kupčija sklenil, žrli pa, kakor da nimajo dna. Dotičnlke se pozivlje, če imajo kaj vesti, da našim vinogradnikom poplačajo v^o škodo! To na izzivanje zabavljivega pobožnega .Domoljuba". Odgovorili bodemo na vse vsa-kikratl Ljudska štetev v Ljubljani. Kakor smo na kratko že poročali, ima Ljubljana po zadnji ljudski štetvi 33955 civilnih prebivalcev in 2592 aktivnih vojakov, torej skupaj 36547 prebivalcev. Civilno prebivalstvo razdeli se na posamezne okraje tako le: šolski okraj 4352 (2206 moških in 2146 žensk); št. Jakobski okraj 5773 (2504 moških in 3269 žensk); dvorni okraj 10498 (4581 moških in 5917 žensk); kolodvorski okraj 8618 (3921 moških in 4697 žensk); predkraji 1639 (760 moških in 879 žensk); Vodmat 3075 (1449 moških in 1626 žensk). Vseh moških z vojaštvom vred je torej 18013, ženskih pa 18534. Domovinsko pravico imelo je dne 31. dec 1900, leta 8901 oseb (4085 moških in 4817 žensk) v Ljubljani; 20236 oseb (9538 moških in 10698 žensk) v deželi kranjski; 6463 oseb (3844 moških in 2619 žensk) v drngih avstrijskih kronovinah; 614 oseb (351 moških in 263 žensk) v deželah ogrske krone; 6 moških v Bosni in Hercegovini; 327 oseb (190 moških in 137 žensk) pa v ostalem inozemstvu. Seveda se bodo te okolnosti tekom letošnjega leta znatno premenile, ker utegne v zmislu novega domovinskega zakona mnogo takih oseb, ki že čez deset let bivajo v našem mestu, pridobiti domovinsko pravico v Ljubljani. Zanimivo je razmerje ljubljanskega prebivalstva z ozirom na narodnost, oziroma na občevalni jezik. Od 35600 prebivalcev ljubljanskih, ki imajo domovinsko pravico v Avstriji, je 29737 Slovencev, 5418 Nemcev, 208 Čehov in Slovakov, 150 Italijanov, 63 Hrvatov in Srbov, 20 Poljakov, 2 Malorusa, 1 Rumunec in 1 Madžar. Po veri pa je: 36159 rimo kato-toiikov, 236 protestantov, 95 Židov, 34 pravoslavnih, 12 grških unijatov, 8 oseb brez veroizpovedanja, 1 anglikanec, 1 sta-rokatolik in 1 armenski unijat. Brati in pisati zna 28575 oseb (14767 moških in 13808 žensk), samo brati zna 1316 oseb (225 moških in 1091 žensk), 6656 oseb (3021 moških in 3635 žensk) pa ne zna ne brati ne pisati. Število vseh hiš v Ljubljani znaša 1596; 79 poslopij je takih, v katerih se ne etanuje. Stanujočih strank pa je 6904. Prvi okraj ima 173 hiš in 742 strank; drugi okraj 245 hiš in 1316 strank; tretji okraj 602 hiši in 2200 strank; četrti okraj 348 hiš in 1748 strank; predkraji 211 hiš in 356 strank; Vodmat pa 117 hiš in 542 strank. Štele ao ae tudi domače koristne živali in je bilo 31. decembra v Ljubljani 960 konjev in kobil, 970 goved (726 krav), 2 osla, 24 kos, 8 ovo, 549 svinj, 207 bu-čelnih panjev, 4919 kokoši, 55 gosi, 106 no in 710 komadov druga perutnina Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. februvarja. — Trgovako in obrtno društvo za Kranjsko priredi s sodelovanjem I društva hišnih posestnikov v nedeljo, dne 24. t. m. v dvorani .Mestnega doma* javen shod, na katerem se bo razpravljalo in sklepalo o državnem brezobrestnem posojilu. Včeraj je uradni list zagrozil z ekse-kucijo vsem tistim, ki do 1. januvarja t. 1. zapadlih obrokov ne plačajo. Vlada se torej Čisto nič ne zmeni za to, če more kdo plačati zapadle obroke, ali če iih n e more. Vlada tir ja zapadle obroke, pa če bi š|a vsa Ljubljana na boben. Pa še več. Vlada zahteva od vseh od 1. 1900 zapadlih, a Še ne plačanih obrokov tega brezobrestnega posojila petodstotne obresti. To je naravnost nečloveško, zlasti če se pomisli, da država sploh nikjer ne dobi 5°/0 obresti za svoj denar, aso bi ga naložila, da hoče torej iz nesreče ljubljanskega mesta še pn.fi:; kovati. Vladno postopanje je ne-čuveno. Zato pa naj se vsi interesovani kregi udeleže nedeljskega shoda polno-številno. — Kupčija lurške vode. „Siovenec'' se je zadnjič hudo raztogotil, ker smo vi-karija Smolnikarja kupčiji z lurško vodo posvetili nekaj ponižnih vrstic. S svojo notico smo hoteli Smolnikarja le opozoriti, da hodi po napačnih potih, a mesto da bi se nam bil primerno zahvalil, nas je dal v .Slovencu" še ozmerjati. Vsled tega mu moramo dants povedati to, kar smo zadnjič iz gule dobrohotnosti zamolčali, da je njegovo kupčevanje z lurško vodo protizakonito in celo kaznjivo, in da pride lahko pred sodišče, ako svoje■ kupčije ne ustavi. Ako je lekarnarjem prepovedano, prodajati lurške kapljice in marijacelj ske kapljice, tudi njemu ne more biti dovoljeno prodajati lurško vodo. Zlasti pa ni niti njemu niti ljubljanskim uršulinkam, ki mu delajo pri tej kupčiji konkurenco, prodajati lurško vodo kot zdravilo, kar se noto-ričuo godi. Lucška voda se prodaja kot zdravilo zoper bolezni na očeh. Da ta voda še ni&ogar ni ozdravila, o tem pač ni treba- govoriti, lahko pa postane nje raba zdravju in celoživljenjanevarna. Vaaka voda začne ga... i. Če dlje časa stoji, tudi lurška voda, in če si ljudje s tako gnilo vodo oči mažejo, je to gotovo jako nevarno. Ako se. kaznuje vsako revno žeusko, če da sosedu kako .žavbo*, o katere dobrih učinkih je prav tako prepričana, kakor ae Smolnikar dela prepričanega glede učinkov njegove lurške vode, potem je tembolj dolžnost vseh, poklicanih faktorjev, da narede kenec kupčiji s .čudodelno" lurško vodo in ustavijo zakotno mazaštvo E. Smolnikarja in ljubljanskih Uršulink. — Kregar na Dunaju. Klerikalni pasar iu agitator Kregar so je sam imenoval pooblaščencem kranjskih obrtnikov in romal na Dunaj, kjer se je v nedeljo začel „neod-, visni obrtni shod". O tem shodu ne bomo poročali, pač pa hočemo omeniti, da se je Kregarju na njem jako slabo godilo. M ž je hotel po vsi sili igrati na shoda vočjo u'.ogo, a kar je kvasil, je udeležnike tako razdra-žilo, da so Kregarja skoro ven vrgli. Grozili so mu s pvStmi in s palicami m upiii: »Ven ž njim", , Ven ga vrzite". Nevolja obituikov ■ je bila tolika, da je predsednik shoda vzel Kregarju besedo in mu pokazal, kje so vrata. Kregarjeva biamaža je sicer smešua, ali za kranjske obrtnike je vendar prav ne ugodna, saj morajo dobiti na shodu zbrani obrtniki iz vseh dežel jako Čudne pojme o kranjskih svojih tovariših, o katerih seveda menijo, da so poslali Kregarja kot svojega zastopnika na Dunaj. — Uljudno vpražanje. Iz prijateljskih krogov se nam piše: V včerajšnjem listu ste delali krivico pokojnej gospe Jalenovi, ki je bila nekdaj lastnica sedaj Gariboldi-jeve hiše na Dunajski cesti. Bila je vdova v Ljubljani občespoštovanega trgovca ter je tudi sama pri življenju uživala splošno spoštovanje. Bila je sicer zelo bigotna in je zategadelj velik del svojega premoženja v dobrodelne namene izročila duhovščini. V svojem testamentu ne omenja ničesar o tem, da se hiša ne ame popravljati, in resnica je, da sa je kmalu po njsni smrti stara hila popolnoma podrla in na njeno mesto aezi- I dala sedanja nova Okostnjaki ao ae res dobili, aH meni se, da je bilo tam nekdaj pokopaliSCe okcog nekdanje ondotne cerkve. — Ker nočemo nikomur krivice delati, smo tudi to poročilo drage volje sprejeli. Sicer pa glavna stvar v naSi včerajšnji notici ni bilo to, nego vprašanje, kaj je z večno lučjo pred spominkom na Dunajski oesti. — Nesreča klerikalnega agitatorja. V Podsteni pri Ribnici bivajoči gostilničar Sadni k je strasten klerikalen agitator, in ravno tako strasten sovražnik užitninskih postav. Najraje bi pokončal vse liberalce in užitninske postave. Ni se torej čaditi, če 16 šel z največjim navdušenjem v boj za Venca jza. Videl je v nj^m ne samo moža, ki popelje ljudstvo nazaj h Kristusu kralju, ampak tudi neizprosnega nasprotnika užitninskih postav, v kateri lastnosti se je Ven-cajz izkazal kot predsednik tihotapskega vinogradniškega društva. Toda ribniški Sad-nik se jo nJal veliki zmoti, doraišlial si je, da so že z izvolitvijo Ivana P. Vencajza državnim poslancem razveljavljene užit ninske postave. Tv'c odstopi. Tudi profesorji konservatoristi, ki sodelujejo pri orkestru, so solidarni z godbeniki. Sedaj pa grozi še moški zbor, da začne štraj-kati. ako ne odstopi Kovafovic. Shod gle daliških členov je sklenil poslati deželnemu odboru prošnjo, naj Kovafovica odstavi. Občinstvo baje simpatizira z godbeniki. Socialni demokratie pa vodijo vso zadevo. * Rešilnlca za pokvarjena otroke so prava blaginja za otroke, stariše, pa tudi za deželo. Rešilnice za mlade grešnike na-domestujejo mnogokrat kaznilnica za stare razbojnike. V Avstriji se še vse premalo brigajo za tak zavod. Po izvestju o kr. deželnega šolskega sveta za Šlezijo se je nahajalo 1.1998/99 v tej deželici 126 nravno propalih otrok v šolski dobi. Izmed teh je bilo mogoče le 17, t. j. 13% 0) sprejsti v rešilnico v Ulbersdorfu. In ostalih 109? Koliko denarja bodo nekdaj marljivi kmetje morali plačevati zanje, ko se bodo klatili po kaznilnicah? Pokvarjen otrok pri pokvarjenih stariših ali v pokvarjenem društvu postaja šiba vse občine, dobrih in hudobnih občanov. * Politični atentat v Stari Srbiji. Iz Skop.ja poročajo: Med ruskim konzulatom in hišo valija je bil srbski žnpnik Ivanovid iz Skoplja na cesti zaboden v sečno stran. Napadel ga je neki član makedonskega odbora. V zadnjem času je bilo v vilajetu Kosovo ubitih 21 Srbov in ranjenih 50. Napadalci so Bolgari. Med makedonskimi Srbi vlada velik strah. * Velikansko vročino imajo sedaj v Kairu. Zagrebški kanonik Blaž Švinderman je sporočil, da vlada na jugu, v Jeruzalemu in v Kairu, kjer se je mudil, tako strašna vročina, da ni prestajati, ter da se mora vrniti domov. * Časniki. Po nedavno objavljeni Statistiki časopisja izhaja v Ameriki 26630, v Nemčiji 7796, v Franciji 7115, v Britaniji 4400, v Avstriji 2501, v Italiji 2178, na Ogrskem 1003, v Španiji 850, na Nizozemskem 760, v Japanu 716, v Švici 690 v Angleški Indiji 650, v Belgiji 468, na Ruskem 450, v Norvegiji 390, v Švediji 350, v Braziliji 330, na Danskem 300, na Rumunskem 129, na Srbskem 78, na Grškem 53, na Turškem 45, v Nizozemski Indiji 30 časnikov. Skupaj izhaja po vsem svetu 51942 časnikov. Književnost — Popotnik. Pedagogiški in znanstveni list, ima v št. 2 tole vsebino: Pedagoška sugestija. Jože Svetlin: Vzroki izprijenosti naše mladine in sredstva proti tej izprijenosti 8 posebnim ozirom na deželne razmere. Matija Herio: Kako se naj oblikoalovna pravila o izračunanju površin v Močnikovi računici za ljudske in meščanske šole stvarno preobrazijo, da jih bodo učenci na tej stopinji poj mili. O Fiedler: Učiteljsko stališče napram strokovni vedi. Iv. Šega: Pedagogiški utrinki. Književno poročila Razgled. Listek 60 — Pedagoški paberki 62 — Kronika Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 19. februvarja Predsednik poslanske zbornice grof Vetter je glede sprejemanja nenemških interpelacij končno storil svoj sklep. Odločil se je, da bode nenemške interpelacije sprejemal in jih vtaknil med priloge, čitale in protokoli rale pa se bodo samo v nemškem jeziku. Dvomi se vsestransko, da bi slovanski poslanci hoteli odobriti tako nasilstvo. Vetter sam dvomi o tem in je že izjavil, da odstopi, ako bi vsled te njegove odredbe v parlamentu nastala obstrukcija Dunaj 19 februvarja. Ministrski predsednik Körber je bil včeraj zopet v dolgi avdijenci pri cesarju. Danes je konferiral z voditelji poljskega kluba, pa se ž njimi ni mcgel porazumeti. Prezident Vetter je za jutri dopoludne sklical načelnike vseh parlamentarnih klubov na razgovor. Vsi slovanski poslanci so pozvani, da pridejo zanesljivo k jutrišnji seji. Bolcan 19. februvarja. Pri nadomestni volitvi za mandat barona Di-paulija je bil izvoljen konservativec Trafoier. Budimpešta 19. februvarja. Ravnokar je došlo iz Belega grada poročilo, da jo kraljica Draga povila sina. Sofija 19 februvarja. Ta je obudil veliko senzacijo članek „Peterb. Vjedo-mosti", ki se končuje z besedami „Do-godbe na Balkanu, zlasti v Bolgarski, zadobivajo tako kritičen značaj, da obujajo pozornost vseh velevlasti". Madrid 19. februvarja. Ministrski predsednik izroči v petek kraljici-re-gentinji demisijo celega ministrstva. Narodno gospodarstvo. Nov dalmatinski železniški projekt. Spisal dalmatinski drž. poslanec, dvorni svetnik Vitez Vukovic. (Dalje.) Plovba od Sv Anireja v Puntaloni (Kvarner) bi znašala 20 kilometrov, v kar bi se porabljal trajektni parnik, v čegar notranjost bi potiskali železniške vlake Ob hitrosti ladije 15 vozlov na uro bi vožnja po morju, vštevši odplovljenje in doplov-Ijenje ladije, trebala približno 1 uro. Železnica bi lahko tekla po vsem otoku Pagu, kakih 60 kilometrov dolžine, in bi od južne skrajne točke — prevozivši tamošnji morski kanal „Stretto di Ljubac" na železnem mostu — dosezala kopno Dalmacije. Od rta Artina bi se potem železnica na zapadnem obrežju polotoka izvela do Zadra (katera črta bi merila kakih 20 kilometrov). Nova železniška črta bi bila torej 203 kilometre/ dolga, od katerih bi odpadalo : na istrsko kopnino 28 kil. „ otok Čres 75 , » n Pag 60 „ „ obe morski ožini 25 , in na kop. Dalmacije 20 , Po mnenju izkušenih strokovnjakov bi ta črta ne zahtevala ni posebnih teh niških težav, ni izredno viaokih troškov za izvedenje. Ta načrt ctočne železnice je torej s tehniškega staličča označiti kakor povsem izvedljiv. S to črto pa bi veudar nikakor še ne dobili najkrajše zveze med središčem monarhije (Dunajem) in Dalmacijo. Železniška črta. o kateri govorimo, bi namreč znašala do Zadra 824 kilometrov in bi bilo torej potrebno (da dosežemo središče Dalmacije;, ali da se izvede železnico ob obrežju do Spljeta, ali pa bi morali to poslednje mesto doseči preko Knina po zgradbi črte Zader Ocestova. V prvem slučaju bi morali zgradi r i 70 kilometrov dolgo železnico, v drugem pa 100 kilometrov dolgo črto. Temu nasprotno pa bi se oddaljenost Spljeta od obeh središč monarhije — Dunaja in Budimpešte — kazala veliko ugodneje, ako bi vzeli za podlago projekt Spljet-Knin-Karlovec, in sicer: Dunaj Dunajsko Novo mesto-Kaniža-Gijenkenyes'Karloveo-Spljet: 823 kilometrov: Dunaj Dunajsko Novo mesto Zidanmost Za-greb-Karlovec-Spljet 896 kilometrov. Budim-pešta-Karlovec Spljet 814 kilometrov. Poalednja črta bi aeveda morala imeti prednost pred onima dvema prvima, ker bi bilo njeno obratovanje veliko laglje vzdrževati, nago ono otočne železnice, in bi bila ista v resnici krajša. Temu nasproti pa bi imela železnica čas otoke to prednost, da bi bila neodvisna od morebitnih tarifarskih odredeb od strani Ogrske. (Dalje psih.) Condurango Malaga vilo. (Želodec krepöujooe vino.) NunJ», 23. septembra 1806. Blag. gospod H. LeuMtek, lekarnar t Ljubljani. Rad priznavam, da je VaSe Conduranio m*la*ia vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša In vzbuja slast dO Jedlj. fjr. j. Foln«-Kovl«, (27—7) obfl zdravnik. Jako praktično na potovanju. (2688-3) Ne pogrešljivo po kratki vporabi. Preskušano po zdravstvenih oblastvih. "Spričevalo Dunaj, 3. julija 1887. neobhodno potrebna sobna Srd Dobro sredstvo za snaženjc zob ne sme imeti debelozmatih tvarin, ki škripljejo med zobmi in razpraskajo email, kakor je to običajno pri mnogih zobnih praških. Za racijonelno varovanje zob se je že več let uvedeni Kalodont najbolje izkazal, ker vzdržuje zobe, ne da bi jih kaj poškodoval) čiste, bele in zdrave. Umrli so v Ljubljani: V deSelnt bolnici: Dne 13. februvarja: Marija Zagorc, natakarica, 25 let, jetika. Dne 14. februvarja: Fran Same, dninar, 70 let, ostarelost. Dne 15. februrarja: Ivan Nemec, sladčičar, 57 let, kap. — Anton Mesesnev, dninar, 39 let, jetika. — Valentin Pogačnik, dninar, 67 let, kap. Meteorologično poročilo. Vüina nad morjom SU6-2 m. Sreduji aračni tlak 73«-0 mm. Stanje Čas opa- baro-sevanja metra! te a g Vetrovi Nebo 18 19 9. zvečer 7. Hjutraj 2. popol. 736 2 — 7 7 si. j vzhod oblačno j ri 737 4 — 9 0 si. jzahod oblačno ~ 7357 — 6 7 si. j vzhod oblačno 0 Srednja včerajšnja temperatura —94°, normale: —Ol". Dunajska borza dne 19. februvarja 1900. Skupni državni dolg v notah .... 9840 Skupni državni dole v srebru .... 9825 Avstrijska zlata renta....... 11810 AvstrijBka kronska renta 4°/, .... 98" 15 Ogrska zlata renta 4%....... 11810 Ogrska kronska renta 4!/3 ..... 9325 Av8tro-ogr8ke bančne delnice .... 1677-— Kreditne delnice......... 66850 London vista.......... 24065 Nemški državni bankovci za 100 mark. 117'42«/l 20 maJk............ 2349 20 frankov........... 1910 Italijanski bankovci........ 9030 C. kr. cekini........... 11'32 I Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti mojega preljubega sina Josipa ter za lepe vence in častno spremstvo pri pogrebu izrekam najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, 17. svečana 1901. (382) Aniela Glowacks. I Varuj svojo ženo! ' Za Tlako rodbino najvarnejši)1 F knjigo t otroških sadarah s iti jtiioč aahvalnimi pismi poiilja idiikretno za 90 Tin. v aTitr. znamkah (odprto 20 Tin.) goipa A. ItHiipH, Berlin S. VT. 22i) Lin-dtnstrasia »6. (300-5) Krepak deček poštenih stariSev ae sprejme kot učenec v Špecerijsko trgovino. — Kje ? pove upravni Stvo .Slov. Naroda". (372—1) Svarilo! Podplaanac naznanjam, da g. Ivan Richter nI več kot aolicitator v moji službi, ter da lati nI opravičen sprejemati denarja za me ali moja atranka. V Ljubljani, 13. avečana 1901. (389) Dr. Fr. Stor odvetnik v Ljubljani. Polenovka na kapucinski način namočena, dobi se vsak postni dan pri tvrdki (369—2) Kham & Murnik. Firm. 37. Posam. U. 15/3. Razglas. Objavlja se, da se je izvršil v tusodnem trgovskem registru za posamezne tvrdke vsled opustitve trgovine z lesom izbris tvrdke „Jak. Jelovčan". C kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubjani (378) odd. HI., dne 14. svečana 1901. Briden. ki je dobro izveden v višjem mlinarstvu in snaženjn pšena, dobi trajno alužbo kot ponočni pomočnik v mojem valjičnem mlinu. Reflektujoči naj svoje dosedanje službovanje, spričevala ali njih prepise in svoje zahteve pošljejo naravnost meni. Valjični mlin W. Jochmann v Ajdovščini. oss-d Ces. kr. avstrijsko m državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta. Oihcd iz Ljubljane jož. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussce, Solnograd; čez Klein-Beifling v Steyr, v Line; čez Am-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj csobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens teste, Ljubno, D a naj; čez Selzthal v S vinograd, Ino-most; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoladne osobni vlak v Trbiž. Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selztbal. Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zell ob jezeru, Inomost Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling ▼ Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob i0. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto ln Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje. — Prihod v Ljabljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bndejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franziiisfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopolu-dne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. rtri b2 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoiudne. ob 6. uri 10 m zjutraj. !Za gostilničarje, trgovce ali kapitaliste! Lepo posestvo obstoječe iz velike novejše hiše in obsežnega sadnega vrta, Je na predaj. Hiša stoji v živahnem trgu na Kranjskem, v lepi legi tik kolodvora, ter ima reno mirano restavracijo s sobami za tujce; zaradi velikega prometa bi bila posebno pri pravna za trgovino z deželnimi pridelki. — Najemnina vseh vedno oddanih pro štorov obrestuje po odbitku davkov in popravil čiato glavnico 70.000 S, neračunSi gostilniškega dobička. Posestvo se proda zaradi zasebnih razmer dosti pod izkazlj Ivo rentablll-teto. Kupec bi moral plačati na račun 14—16.000 X, ostala kupnina lahko ostane zavarovana. Pojasnila daje dr. D. Tree, odvetnik v Gorici. (360—4) Ker je gospod Anton Kos, posestnik v Novem mestu, umrl, proda ae po njegovih dedičih v Triki gori pri Novem meatu v dobrem stanu nahajajoč se vinograd s hišico in vso upravo vred. Natančnejši pogoji izvedo se pri gosp. L. Ropaa-u, tajniku mestne hranilnice v Novem meatu. (333- 3) (12—40) Hajd' na beli vrh planine, Kjer solnea žarek sneg topil Tu gor* mi vsaka bol premine, Veselja srce prekipi, In vriskam, da od skal odmeva: „Pozdravljena, prelepa zemlja! Pozdravljen, krog sneženih glav! Napijam Vam, kar najbolj pravo Za grlo, tek in za prebavo Očeta Hlauerju „IVljilav44 I k rednemu občnemu zboru Posojilnice v Trebnjem kateri bode v nedeljo, dne 3. marca t. 1. ob 4. uri popoludne v zadružni pisarni s sledečim vsporedom: 1. PoroCilo načelstva. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Privoljenje remuneracije načelstvu. 4. Izvolitev računskih pregledovalcev. 5. Slučajnosti. Trebnje, dne 16. februvarja 1901. (381) Načelstvo. Jutri, pepelničLio sredo pojedina slanikov ■ U in (383) velika izber svežih morskih rib in ostrig v trgovini z delikatesami in zajutrkovalni sobi J.C.Praunseiss Glavni trg. Ljubljana Glavni trg. Išče se vana mesečna soba a hrano vred. — Ponndbe pod „Z. R> upravništvu »Slov. Naroda". (386—i; Učenec z dobrimi spričevali se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. (380—1) Luka Brus v Spodnji Idriji. Polenovka (Stockfiscli) po pristno kapucinskem načinu namočena (388—1) dobiva se po hmJmI*JI rrni pri F. Mencingerju v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 44 Pojedina slanikov. -----* V Ljubljani priredi jutri, das 20. februvarja 1901 kakor vsako leto, gosped Josip Lorber v svoji gostilni (Hafner-jeva pivarnai pojedino slanikov. Godbo oskrbi 27. pešpolk, kralj Belgijcev. Čudovita norost! 325 komadov za 1 gld. 95 kr- Krasna pozlačena ura z elegantno verižico, t> idoča, z dve letno garancijo, jako dobro pozla-cena. Velikolepa Laterna magica s 25 krasnim podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili bri-ljantom, 1 krasen kolije iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 hn usnjat mošnj;ček, jako elegantni nastavek za smotke. 1 garnitura ff. double-zlatih manšetnih in sraj-čnih gumbov, 1 ft. žepni nožec, 1 ff. toaletne; zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še 20'i raznü komadov, vse, kar.se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica. S. KLokane, Krakovo. postno predalo t?. (337—3) Ako ne ugaja, se denar vrne. Dobre cenene ure s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD _ tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin JI o* t (Brüx) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka.... „ 5 80 Prava srebrna verižica....... _ 1 20 Nikelnasti budilec.......... ° 195 Moja tvidka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—19) H3" Ilustrovani kntaloy znstonj in poštnin* prosto. Gospodje delničarji „Ljubljanske kreditne tanke" Laibacher Creditbank" vabijo se k (387, prvi redni glavni skupščini katera bode v sredo dne 6. marca 1.1. ob 3. uri popoludne v gorenjih bančnih prostorih v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2 in pri kateri se bode razpravljalo o naeleoLnJili pred me tili: 1. ) Poročilo upravnega sveta o uspehu delovanja tekom prvih štirih mesecev; 2. ) Poročilo nadzorovalnega sveta; ' 3.) Predlog upravnega sveta o premembi nekaterih določil pravil. Pripomnja: Za legitimacije prinaao naj gospodje delničarji s seboj potrjila o uplaeanem delniškem kapitalu, proti katerim bodo po občnem zboru izvirna delnice dobivali. V Ljubljani, dne 14 februvarja 1901. Uj)FilVXli SVOti Izdajatelj tat odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk »Narodna Tiskarna".