[*Ujv««ji v Zfkfrifanžh driavah V«QtttTMleto . . • $6.00 Z* pol leta.....$3.00 Z* New York cdo leto . $7.00 Za Snoseunetvo celo lete $7.00 TELETOM : CHelaea 8—3878 No. 35. — Stev. 35. GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 11, ! 936—TOREK, 11. FEBRUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. TEVA IZPREMEMBO AMER. USTAVE ardirali abesinski glavni stan lEHiiiiyumsiiHit Zaradi postavnega pra-z n i k a * * Lincolno vega rojstnega dne" ne izide jutri "Glas Naroda" — Prihodnja številka izide v četrtek, dne 13. februarja. — Uprava. HOFFMAN BI RAD IZSILIL _ PRIZNANJE Namerava še enkrat obiska t i H&uptmanna v smrtni celici. — Povabil je Wilentza, da ga spremi k njemu. TRENTON, N. J., 10. feb.— Governor Harold G. Hoffman bo še enkrat »poskusil, da dobi od Hauptmanna popolno priznanje, da mu pove, v koliki meri je bil v zvezi z odvedbo in umorom Liudberghovega o-troka. Hoffman je prepričan, da je Ilauptmann v stanu navesti imena še drygili oseb, ki so bile udeležene pri tem zločinu, in bo državni policiji s tem prihranjeno delo, da zasledi sokrivce. Hoffman je povabil državnega pravdntka "Wilentza, di* ga spremi v Hauptmanno-vo smrtno celico. K temu je #overner Wilentza prvič povabil pri zasliševanju pomilostilncga sodišča 11. jantarja, ko je sodišče zavrnilo Kruptmannovo prošnjo za po-rniloščenje. Toda AVilentz je trdno zavzel svoje stališče, da je zanj Hauptmannova zadeva končana in je odklonil Hoff-manovo povabilo. Nato je governor naprosil državnega pravdnika Haucka, da ž njim obišče Hauptmanna. Hauek povabila ni niti sprejel, niti odklonil in se še sedaj nahaja na počitnicah v Orlando, Fla. Po predpisih kaznilnice smejo na smrt obsojenega obiskati samo njegovi zagovorniki, iijegorva družina in duhovnik. V tem oziru pa je kazn-ilniški ravnatelj Kimberlinkk napravil izjemo, ko je v oktobru dovolil governerju Hoffmanu, da je pozno v noči obiskal Bruno Hauptmanna. Tedaj je Kim-berling utemeljeval svoje dovoljenje s tem, da je governer njegov predstojnik in smatra njegovo željo za povelje. BRAZILSKI MONARHISTI SO NA DELU Monarhisti skušajo dobiti pravico za javno delovanje. — Pretendent na brazilski prestol živi v Franciji. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 10. februarja. — Brazilski monarhisti, katerih namen je obnovitev brazilske monarhije, ki je bila leta 1889 končana z begom cesarja Don Pedro IL, so nenadoma sklenili, da bodo naprosili najvišje volitve-no sodišče, da jim dovoli javno udejstvovanje. To sodišče je svoječasno prepovedalo monarliistično organizacijo z utemljavanjem, da je njen namen s silo ovreči sedanjo republikansko obliko vlade. • Uradni poglavar monarliisti-čnega gibanja je Don Pedro Henrique Orleans in Bragan-za, ki živi v Franciji. Monarhisti utemeljujejo pravico tega princa do brazilskega cesarskega prestola s tem, da je po odpovedi princa Pedro de Alcantara v Cannes leta 1908 nasled stvo prešlo na princa Don Luij de Orleans in Braganca, čegai sin je Don Pedro Henrique. — Don Pedro je bil sicer rojen v Franciji, toda njegovo rojstvo je bilo tedaj vpisano pri brazilskem poslaništvu in se šteje za Brazilca. Princ Pedro de Alcantada živi v Petropolis v bližini Rio de Janeiro, pa noče povedati svojega mnenja glede delovanja monarhistične stranke — "Patria Novista" (nova domovina). MESTO DESSYE, V KATEREM SE NAHAJA CESAR, JE POŠKODOVANO DESSYE, Abesinija, 10. februarja. — Sedem italijanskih aeroplanov je na Dessye, kjer se nahaja abesinski glavni stan cesarja Haile Selassie-a, in na okolico nad eno uro metalo bombe. V MEHIKI NI KOMUNISTOV Predsednik Cardenas se je o tem sam prepričal. Trgovska zbornica je vprizorila protikomuni-tične demonstracije. V DUHOVNIKA PREOBLEČEN ROPAR CHICAGO, Dl.t 9. feb. — Ko so včeraj odprli Oak Lawn Trust and Savings banko, je vstopil neki ropar, oblečen v duhovniško obleko ter nastavil blagajniku Friezenbergu revolver na prsi. Za njim so prišli trije njegovi tovariši ter ca ve zal i dva klerka. Nato so pobrali iz blagajne dva tisoč do-in pobfcfraili brez sledu. SM1THA IMAJO RAJŠI NEGO HOOVERA BOSTON, Mass., 9. feb. — V tukajšnjem republikanskem klubu so vprizorili značilno poskusno glasovanje. Člani so glasovali, koga, bi rajši imeli za predsednika: bišega republikanskega predsednika Hoov-era ali savoječasnega demokratskega predsedniškega kandidata Alfreda E. Smitha. Značilno je, da je dobil Al Smith znatno več glasov. MONTERREY, Mehika, 10. februarja. — Predsednik La-zaro Cardenas, ki je prišel po protikomunističnih demonstracijah, ki jih je vprizorila trgovska zbornica, v Monterey, je podal svojo izjavo, v kateri pravi, da je po preiskavi prišel do prepričanja, da nima ni-kakega povoda, da bi mislil, da je v Mehiki kak komunizem. Kar je v Monterevu razburilo duhove, je samo navadni spor med delavci v neki tovarni za steklo in med upravo tovarne, vsled česar je imel governer Sanchez popolno m a prav, ko je rekel, da je 11 rdeči strah" samo izrodek delodajalcev proti stavkarjem, ki so zahtevali višje plače, in proti komisiji, ki je določila v prid delavcev. Delavci so predsedniku na čast priredili obhod po mestu ter so med tem peli internaci-jonalo. Negns ni bil ranjen. Kako škodo so povzročile bombe, do sedaj še ni bilo mogoče dognati. Prebivalstvo je mesto zapustilo in se nahaja v njem samo še cesarjeva teiesna straža. To je bil že drugi poskus i-talijanskih letalcev ubiti cesarja Haile Selassie-a. Kakor pri prvem napadu na njegov glavni stan 6. decembra, je cesar sam streljal na aeroplane, dokler niso izginili proti severu. Nikakor ni hotel v podzemske utrdbe, ki so bile 7#jTajv?ue nalašč za njegovo varnost. Letalci so najprej metali bom be na cesarjevo palačo sredi PROCES PROTI ZAROTNIKOM Zarotniki pravijo, da je bil atentat posledica stremijanje Hrvatov po neodvisnosti. — Denar za obrambo za prispevali ameriški Hrvatje. A IX - EN - PROVENCE, Francija, 10. feb. — Predsedujoči sodnik Loison in državni pravdnik sta v sivojih govorih počastila spomin jugoslovan skega kralja Aleksandra, za riga i umor leta 1934 se sedaj vrši sodnijska obravnava proti trem Hrvatom. Eden obtožencev je zagovarjal svoj zločin s tem, da so Hrvatje skušali doseči neodvisnost od Jugoslavije. Sodnik Loison pa je takoj odgovoril: 11 Želim takoj izreči prijateljskemu narodu Jugoslavije sve- ČLANI NAJVIŠJEGA SODIŠČA SO UGODILI INDUSTRIJALCEM IN RAZBILI STAVBO "NEW DEALA mesta, nato pa na [razne pred-jčano in iskreno spoštovanje, mete iv okolici mesta. j Odkar je bilo tukaj govorjeno,1 ŽENEVA, Švica, 10. feb. — da žele Hrvatje svoje neodvis- PREKOP MED KASPIŠK1M IN ČRNIM MORJEM DE VALERO V SIN SE JE UBIL DUBLIN, Irska, 10. feb. — Drugi, 20 let stari sin irskega predsednika Eamon de Valera, I Brian de Valera, je umrl vsled poškodb, katere je dobil pri padcu s konja v Phoenix parku. Skupno s. svojim bratrancem je jahal po parku, ko 3e je z glavo zadel ob neko vejo in je padel s konja, ki ga je nato iiakaj časa vlekel po tleh. MOSKVA, Rusija, 10. feb. —Pričeta so bila dela za zgradbo velikega prekopa, ki bo vezal Kaspiško morje s- Črnim morjem. S tem bo Kaspiško morje dostopno tudi oceanskim parnikom, ki bodo mogli raz-važati velikanske zaloge petroleja iz Baku ob Kaspiškem morju po celem svetu. Pričeli so že poglabljati reko Manič, ki bo važen del prekopa. Kanal pa ne bo samo velike važnosti za plovbo, temveč bo porabljen tudi za namakanje 1,500,000 akrov sedaj nerodovitne zemlje ob reki Manič. Z zvezi s tem velikim kanalom bo tudi Moskva zvezana s kanalom do Volge ter bo postala veliko pristanišče. Kaspiško morje, ki je največ je celinsko jezero na svetu, je 85 čevljev nižje kot pa Črno mor j. Preskop od Moskve do Volge so pričeli graditi že leta 1932 in je širok 97 čevljev in bo do-gotovljen priholnje leto ter bo dolg 79 milj, globok'18 čevljev. Cela vodna pot po prekopu in Kaspiškem jezeru bo dolga 400 milj. Nekateri Ligini krogi napovedujejo novo mirovno kampanjo brez embarga na petrolej. Ker je Anglija glede tega embarga postala hladna, najbrže ta sankcija tudi ne bo naložena proti Italiji, ker bi se vojna v Afriki s tem sair~ zavlekla. Zadnji nemiri v Siriji in v Zanzibaru pomenijo tudi nevarno svarilo, da mora biti vojna (v Afriki čim prej končana. Izvedenci so prišli do prepričanja, da embargo na petrolej ne more prinesti zaželje-nega Uspeha, dokler niso pri tej sankciji vdeležene vse države, ki prideljujejo petrolej in v prvi vrsti pridejo pri tem v poštev Združene države, ki niso članice Lige narodov. NAPOLJ, Italija, 10. feb. — Dva parnika z vojaštvom in vojnim inaterijalom sta odplu-la v Vzhodno Afriko. Parnik Conte Rosso je odpeljal 1884 vojakov in 500 ton vojnega materijala, Delia pa veliko zalego vojnega materijala. ZVEST PES BILBAO, Španija, 9. feb.-Pred par dnevi se je prevrnil | čoln, v katerem se je nahajal Rose Reguiero s. svojim psom. Pes je splaval na kopno, gospodar je pa utonil. Pes je nato tri dni zaporedoma večkrat plaval na mesto nesreče, iščoč gospodarja. Včeraj so pa tudi njega zapustile moči, in zvesta žival je utonila. nost, želim na tem mestu poklicati v spomin, da je kralj Aleksander hodil med ljudmi v osrčju Hrvatske. Še več, odkar js bilo zatrjevano, da je Jugoslavija preganjala katoliško cerkev, hočem tukaj povdariti, da je duhovnik katoliške vere noti anji minister v jugoslovanski vladi." K temu je zastopnik obtožnico dodal nekaj besed. Največ denarja za obrambo so prispevali Hrvatje v Združenih državah. JUGOSLOVANSKI REGENT PRILEBRUNU PARIZ, Francija, 9. feb. — Jugoslov. regent princ Pavel je bil danes gost francoskega predsednika Lebruna. RJAV SNEG V KANSAS DODGE CITY, Kans., 8. februarja. — Vsa okolica je pokrita z rjavkastim snegom. Ljudje si sprva niso znali tolmačiti tega pojaiva, slednjič se jo pa dognalo, da je sneg pomešan z rjavim peskom. KITAJCI ZAŽIGAJO KNJIGE ČUNKINO, Kitajska, 9. feb. — Tukajšnji prebivalci so zažgali veliko zalogo knjig, ki so dospele z Japonske. Med ljudmi se je pojavila govorica, da so Japonci okužili knjige z nevarnimi bacili. PRVI RAZRED NA PARNIKIH BQ ODPRAVLJEN PARIZ, Francija, 9. feb. — Na tukaj zborujoči "North Atlantic Passenger Conference", je bilo sklenjeno, naj se na vseli prekoatlantskih parnikih odpravi pitvi razred. Cene za prevoz se bodo le malo izpremenile. Vožnja na velikih parnikih kot so napri-med "Queen Mary", Norman-die", "Bremen" in "Europa" bo za par dolarjev znižana, na malih parnikih pa za par dolarjev zvišana. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Prestrogo najvišje sodišče pomeni revolucijo. — Predsednik Federacije obsoja okoreli vladni sistem. — Najvišje sodišče je odgovorno za stalno nezaposlenost milijonov delavcev. — Ve'epodje-tja zahtevajo posebne pravice. WASHINGTON, D, C., 10. februarja. — Predsednik American Federation of Labor, Wm. Green, je v glasilu delavske federacije "American Fede-rationist" v ostrih besedah obsodil odločitev zveznega najvišjega sodišča glede NRA. V svojem članku pravi Green, da vladni sistem ne sme nikdar postati tako okorel, da ne more več slediti gospodarskim in socijalnim razmeram, ker bo drugače revolucija zlomila vse ovire proti napredku. Da pa bo mogoče v deželi preprečiti revolucijo, je potrebno pomen in namen ustave presojati liberalno. Ako tako razlagamo temeljne postave dežele, tedaj bodo mogle Združene države ravno tako vstrezati zahtevam časa, kot vstreza Anglija pod vlado nepisane ustave. ' Toda pri nas razlagajo ustavo odvetniki," nadaljuje Green v svojih izvajanjih, "ki navadno ne delajo razlike med delovanjem odvetnika in nepri-stranostjo sodnika in ki ne stoje dovolj blizu vsakdanjemu delavskema svetu, da bi mogli postavna načela uporabljati pri dejanskem položaju." Green nato zahteva izpremembo ameriške ustave, da kongres ne bo več podrejen sodišču, da bo mogel uveljaviti socijalno pravico, ter slednjič izjavlja, da je pod sedanjimi razmerami zvezni kongres nemogoč. Po Greenovem zatrdilu je zvezna vlada z NRA pokazala svojo sposobnost, da more obvladati skrajno težavni položaj in je skušala privesti deželo do splošnega blagostanja. Delavski položaj se je v resnici pričel boljšati, toda veleindustrijci so zahrepeneli po svojih prejšnjih predpravicah in so zahtevali, da so oproščeni vseh omejitev, katere jim je nalagala NRA. Devet sodnikov pa je industrijalcem ugodilo in razbilo vso zgradbo novega reda. Namah je bilo izboljšanje gospodarskega položaja ustavljeno in sicer ravno ob času, ko je v deželi še 1 1,000,000 brez dela. "Jasno je," pravi dalje Green, "da mora imeti kongres pravico delati postave, ki dvigajo družabno blagostanje vseh državljanov." Svoj članek zaključuje Green z naslednjimi besedami : "Mogočni gospodarski in finančni interesi se morejo zanašati, da jih bodo sodišča ščitila, toda človeške pravice po sedanjih odločitvah zveznega najvišjega sodišča ne morejo pričakovati nikake zaščite, in njihovim potrebam ne bo zadoščeno. Naš gospodarski razvoj in naš družabni napredek sta odvisna od rešitve tega problema. Zato je potrebno sprejeti dodatek k ustavi, da ima kongres popolno pravico delati postave za socijalno blagostanje." V kongresu sedaj prevladuje mnenje, da bodo tekom sedanjega zasedanja kongresa stavljene predloge z zahtevami, naj bo omejena oblast zveznega najvišjega sodišča. — ■.— k . i »£29 ffZBCDZ" THE LATtr.FST SLOVENE DAILY IN U. ». 5L —--— — ■ 1 ■ ' I ■!!■■ ■■■■■■■ .-J.-LL^ Glas Naroda ILOTKNIC PUBLISHING OOMFANI (A OorpormtUw) L Bese^X Tnu. «•*• oT mm. mh NwM GUj, N. Y. "GLAS NAIODA" tBBfta: CH elect t-4871 KONGRES BO KMALU ODGODEN V zveznem glavnem mestu vlada veliko vrvenje. Predsednik Roosevelt se z vso vneino bavi s perečim davčnim vprašanjem, voditelji v kongresu pa žele čimprej rešiti važne predloge, tako da se bosta mogla senat in poslanska zbornica že 1. maja odgoditi. Nova predloga glede nevtralnosti najbrž ne bo do onega Časa sprejeta. Zadovoljiti se bodo pač morali s podaljšanjem sedanje postave. Senatorjem in kongresnikom, ki se poteza jo za zopetno izvolitev, bi bilo najbolj povseči, če bi bilo zasedanje že sedaj cdgodeno, posebno če jim ponovna izvolitev ni zajamčena. Zaenkrat je seveda še vse odvisno od najvišjega sodišča, ki prav lahko zavrže še par postav, ki so bile lani sprejete. Za te postave bi bilo treba uveljaviti nadomestila, kar pa seveda ne gre tako bitro in gladko. Predvsem hočejo uveljaviti novo farmsko postavo. V senatu je izjavi! predsednik poljedelskega odseka, demokrat Smith iz South Caroline, da jo bo spravil že tekoči teden na vrsto, dočim je senator King iz Utah mnenja, da to nadomestilo za ovrženo AAA sploh ni farmsika predloga, pač pa le predlog, 4 4 kako bi bilo mogoče izvesti Wallaceve in Tugwellove idejo/1 Včeraj se je posvetoval predsednik Roosevelt z državnim zalkladničarjem Morgenthawom in nadomestnim proračunskim ravnateljem Danielom Bellom glede finančnega položaja vlade ter bodočih izdatkov, po katerih se morajo ravnati novi davčni načrti. Niti Morgenthau niti Bell nista hotela izdati nobenih podrobnosti, izvedelo se je pa, da bo nova farmska postava zahtevala 450 milijonov dolarjev. Tisti kongresniki, ki se hočejo Lznebiti finančnih skrbi s pomočjo inflacije, bodo razočarani. Za Frazierovo predlogo, ki določa, da bi se natikalo za tritisoč milijonov dolarjev novih bankovcev, s katerimi naj bi financirali morgiče na farmah, ni niti sto demokratskih kon-gresnikov. Speasker Byrns je izjavil: — Saj sem vedel, da ta predloga ne bo nikdar sprejeta. Proti nji so "si republikanci, podpira jo pa le malenkostno število demokratov. Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da ne bo pred-»eduik zahteval nobenih novih davkov, razen tistih, ki so potrebni za financiranje nove farmske predloge. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V IDQOUATUO f 2.75__________.— Dsn. 100 IS.IS____________Dm. Z90 9 1M______Din. M0 911.« _ Dtsu SM mM___Dta. 1999 9itJ9___ ▼ italijo Za 9 9.25____________Ur 199 9 18.20_________Ur 200 9 44.00 ___Ur 500 9 «7 J9----Ur 1999 9174-00-------Ur 2999 Ur SOM EEE BM CENE BEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ▼eejlh UMrtrn* kot noraj navedeno, bodId ▼ dinarjih ali ttcali doroijtilomo la bolje povoja. BJ f A ■ DGflBJIB • I—■ n • • s m tli-— m m ..........tiis fUL— m m fii^i ftt^-4 m m (21*—* 1 m m 9IUS IRH m • ..........fBLM oM ▼ eu kraja ispUtUa v doUrjlh. MMNA NAKAZILA IZTtfiCUiBUO PO CA5HJS LBTTKK ZA PRISTOJBINO PUBLISHING SOMHX Glci Hn«»g«* N. 1 Rockdale, IU. Tukaj vam pošiljam naročnino za Glas Naroda za eno leto. V Jolietu imamo hud mraz in mislim, da ga imate tudi tam v New Yonku. Obenem naznanjam, da jfi tukaj umrl Ivan Gerl dne 26. januarja. Bil je bolan tri mesece. Delal je v opekarni. Star je bil čez 50 let. Tukaj zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri in dve sestri; v stari domovini pa brata in tri sestre. Doma je bil od Ilirske Bistrice, fara Trnovo. S pozdravom! Kari Mozina. ■Toronto, Ont., Canada. Društvo Bratska Sloga, S. N. P. J., priredi v soboto zvečer 22. februarja ob 7. uri v prostorih Prosvetne dvorane v West Toronto na vogalu Royce in Edwin ulice, veliko maškera-do. Minulo je že več let, odkar smo se Slovenci naselili v raztreseni Kanadi, a do danes v društvenih ozirih še slabo u-spevamo. To bo prva pred-pustna zabava po dolgem času. Rojake in rojakinje v Toronto vljudno vabimo, da se v čim večjim številu udeležite te zabave. Apeliram, da se tudi ma-skirate kar največ mogoče, ker bo darovanih par lepih nagrad za izbrane maske. Prepričani bodite, ako se maskirate, da Vam ne bo žal. In kdo se ne bi maskiral na pustno soboto zvečer, po naši stari navadi? Čim več bo mask, tem več zabave. Zato, rojaki, le na noge, da se v čim ivečjim številu in po dolgem času zopet enkrat veselo zabavamo. Z iskrenim pozdravom! V. P. Ručigaj. "NAJLEPŠI KRAJI SLOVENIJE" Vsem onim, ki so nam zadnje tri dni poslali naročnino za nove naročnike, naznanjamo, da nam je zaloga knjig, predstavi jajočih najlepše kraje Slovenije, pošla. V razmeroma kratkem času smo jih razposlali nad tristo. Naročili smo večjo zalogo, in kakorhitro jo dobimo iz domovine, bomo razposlali knjige vsem tistim, ki so jo naročili (stane $1) in onim, ki so s tem, da so nam poslali naročnino za novega naročnika, upravičeni do nje. Nadalje naznanjamo čitate-ljem, da nam je zaloga BLA-ZNIKOVIH PRATIK pošla. Uprava. e. POSKUSEN SAMO- i MOR VRAN.T, 20. jan. — V soboto dopoldne se je na hodniku kranjskega sodišča, kjer je drugače pusto in dolgočasno, odigral prav razburljiv prizor, ki je močno dišal po filmskih zgodbah. Povzročil pa je tudi obilo krika in vika. Brezposelni čevljar Radon Franc s Suhe, ki so ga orožniki nedavno v Predosljah aretirali radi manjših tatvin in sleparij, je secjel v zaporu na tukajšnjem sodišču. Istočasno pa je imel tudi ločitveni procos. Žena, s katero je grdo ravnal in jo baje tudi pretepal, ga ni marala več in se je hotela ločiti. Zadevn razprava se je vršila v soboto. Ko je sodni sluga pripeljal Radona iz sobe št. 9 kjer se je vršilo zaslišanje, je Radon bodisi iz jeze, ali pa iz obupa od nekod potegnil nož in se sunil v prsi pod srce. Kje y dobil nož, se ne ve. Seveda so vsi mislili, da je hujše kot je v resnici bilo. Poklicali so dr. Bežka in rešilno postajo. Radon, katerega so položili na nosilnice, je mislil, da mu bije zadnja ura. Poslovil se je in podal roko okoli stoječim tovarišem, pa tudi ženi se je srce omehčalo, da mu je podala roko in ga za slovo s tega sveta še poljubila. Potem so samomorilca odpeljali na rešilno posta jo, kjer so ga čuvali orožniki. Zdravnika dr. Bežek in dr. Fajdiga sta ga ponovno pregledala ter ugotovila, da je rana prav malenkostna in da je Radon spodoben za zapor, kamor se je moral takoi nato podati. SODNI ODMEVI KRVAVE GOSTIJE MARIBOR, 24..jan. — Mali kazenski senat je razpravljal včeraj dopoldne o zanimivem primeru,, k' je privedel na zatožno klop 23 letnega posestniškega sina Roka Novaka in 25 letnega Tita Klajnška, oba iz okolice Dežna. Dne 24. febr. 1935 sta ne cb priliki neke gostije sporekla in nato spopadla ier je Klajnš' k odnesel iz tepe-ža smrtonevarne poškodbe in je le naključje, da ni podlegel nevarnim poškodbam. Ker sta bila dolgo let prijatelja, se je 6. novembra 1935 podal Klajn-šek k Novaku, hoteč se ž njim "pobotati", in je poklical Novaka iz hiše. Ko se je pojavil Novak ni pragu, je Klajnšek zamahnil z žepn»m nožem proti njemu ter ga zabodel v prsa, da je Novak obležal v krvi. Včeraj sta se pred razpravo pobotala, češ, da itak ni-sta nikdar imela drug proti- drugemu ničesar. Toda njuno pobotanje jima ni pomagalo ter je senat obsodil Novaka na 1 leto strogega zapera. Klajnška pa na 1 leto robije ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v etari kras oli dobiti tog* od tam, je potrebno, da se poučen • week etvarek. Veled safe dolffoUtne »kuinje Vam eamoremo dati najbeljia pojasnila trt tudi vte potrebno prtekrbšti, da jo potovanja udobno m Mtiro. Zato m taupno obrnite na mi §a via pajamGm. Mi pretkrbimo veš, bod%K pnOnje ta povratna dovoljenja, potne Hote, vmoje 4m »ploh vee, km je a* potovonje potrebno v najhitrejšem iaeu, •* kot je glavno, am najmamjU itroiko. Nedriovljant naj no odlašajo do todnjo^n trenutka, lr prodno m dobi te Waikinfftona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj on meeoe. P&te torej tako j aft breepteim neveŠda <• m&otavljm-mo Vam, da boste počeni m udobno potovek SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL. BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. STEKLI PSI ORMOŽ, 23. jan. — Zadnje čase je bilo več prijav iz slov. okoliških vasi, češ, da so se pojavili stekli psi. Med ljudstvom je zavladal velik strah, tako da so se nekateri jeli že bati vsakega psa, misleč, da je stekel. Te dni pa je v vasi Frankov-ci, občina Hum domači stekli pes, ki ga je napadel tuj stekli pes, obgrize! veččlansko družino Kosec. Posebno je obgrizel starega oč^-ta Jurija Kosca in njegove male vnuke. Vsi so morali iskati zdravniške pomoči in bodo bige prepeljani v Pasteurjcv zavod. PRED NEVESTO POD VLAK MARIBOR, 23. jan. — Grozen prizor se je nudil v bližini železniške postaje na Ponikvi. Med čakajočimi potniki je stal tam mlad mož z dekletom in srepo gledal predse. Ko se je približal mariborski vlak, je nenadoma skočil proti tračnicam in se vrgel pod vlak. Kolesje stroja ga je popolnoma zmečkalo. Privlekli so s tračnic kup zmečkanega telesa. Dekle, njegova izvoljenka, je okupno kriknilo ter se nezavestno zgrudilo. Vendar so jo kmalu obudili k zavesti. Ta obupanee je bil komaj 19-letni delavec Kari Gorjanc, pristojen v Ponikvo. Sklepa se, da so ga gnale v tako tragičen konec ljubavne razmere. Naši v Ameriki Ali ste že naročili Slo-v enako - Amerikanski Koledar za leto 1 936. — Vreden je 50 centov. KONJSKA POJEDINA SO JAKE PROSIMO, NAJ NAM I NAKRATKO N A DOPISNICI | SPOROČIE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. V Angliji, kjer imajo mnogo več smisla za živali nego drugod, imajo tudi zavetišča za stare kon je. V enem takem zavetišču v naselbini Boreliam-Wood so priredili starim konjem na čast novoletno svečanost. Glavni dol prireditve je bilo obdarovanje konj. Poleg navadnih konj imalo tu zavetišče tudi pojiiji in osli. Vsi so dobili kolikor so mogli pojesti jabolk, korenja, kruha, sladkorja in so drugih dobrot. Znak za začetek svečane konjske pojedine je dal kakor običajno znani 31 li*t stari konj Grey Boy, slavni irski šampi-jon v skoku iz lota 1914 s tem, da je poteirii'1 z zobmi za vrvico zvonca, visečega v njegovi staji. Tudi gostje so imeli priliko spoznati slavno zdaj že staro in onemogle konje. Najstarejši v konjskem zavetišču je konj Jniiibo, star že 29 l«1!. Pob'sr nj"»ga ,i<* v zavetišču 2H let stari konj Sani, ki jo bil m^d vojno pri topništvu, in jo oslepel, ko je oksniodiral blizu njega šrapne-. Velike pozornosti je bil dob-žon na svečanosti tudi osliček Happy Harry, ki je imel na hrbtu košarico in je zadovoljno zarigal vedno, kadar je čutil, da je kdo kaj položil v njo. Konjska pojedina jo bila prirejena letos že Štiridesetič. MADRID JE MILIJONSKO MESTO. Iz zapisnika polletnega zborovanja glavnega odbora K. S. K. J.: "Brat glavni tajnik poroča, koliko sitnosti in težav je pri hišah, katere lastuje Jednota zaradi zapadlih posojil. "Zatem poroča br. Zalar o Jednotinein /posojilu pri Slov. Nar. Domu v Brooklyn, N. Y. "Po daljši debati zbornica soglasno sklene, da naj se takoj ukrene potrebne legalne korake za imenovanje receiv- erja pri označenem Domu." ★ V Oarbondale, Pa., je umrl Blaž Šivec, v starosti 74 let. Pokojni je bil star slovenski pionir v Ameriki, kamor jo prišel pred 50 leti. Rojen je bil pod Slivico pri Dragunjah nad Cerknico. Ves čas je delal v pivovarni v Carbondale. * V Glassport, Pa., je umrl John Čekada. star 5G let. Pokojnik je bil rojen v Mali Bu- kovici na Notranjskem. * V sredo okoli polnoči je v Clevelandu nenagloma preminul rojak Jakob Mlinar, poznan kot 11 Cowboy*', samec, star o-krog 50 let. Bil je rojen v vasi Žir na Notranjskem in v Ameriki je bival 31 let. Iz Eagle River, Wis., so pri-š 1 i na Calumet tamošnji hockey igralci, da pokažejo ca-lumetskemn toamu, kako se mora igrati hockey. Ker je on-dotni team že park rat odnesel državno čampionstvo, so bili seveda prepričani, da bo igrača poraziti Calumetčane, ampak tokrat so se pošteno zmotili. Veliko priznanje za našo zmago gre našemu . igralcu Frank Grešniku kateri se je ravno nahajal na obisku doma iz Detroi-ta, kjer igra hockey z Michigan-Ontarijo liso. Obljubil je nastopiti s Calnmotcani in res je veliko pomagal k zmagi. Poprej tako navdušeni in prepričani na zmago, c.o igralci iz Eagle River poparjeno odšli domov. Igra je izpadla 2—3. Španska prestolnica št«*j»' po zadnji stoti^tiki 991,435 prebivalcev in j«' torej skoro milijonsko mesto. Njegovo število pre bivalstva j** največjo, kar so ga doslej nas t o t'1 i v Madridu. DA SE IZOGNEJO DAVKOM Na Angleškem so si osebe, ki s«' hočejo izogniti plačevanja davkov za dragocensi darila, izmislile nov trik. e tako |>oiniiožili in davčna oblast je imela od takšnega darovanja tako malo koristi, da je nekatere darovalce končno poslal pred sodnike. Oblast liočo 'zsiliti prineipalen sklep, da-ii je takšna 'posojila* v resnici smatrati za posojila ali pa vendarle za darila. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro do-movmo. Kdor koče naročiti za svoje Sorodnike ali prijatelje, to lahko stori* — Naročnini 2a stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. —p Neki afriški raziskovalec je ugotovil, da je nekaterih divjih plemenih čudna navada: mož spozna tsvojo ženo šele tedaj, ko se poroči i njo. Ne samo v Afriki, prijatelj, ne samo v Afriki, ampak>tudi pri nas je iW. So nocoj moram iti tja in jim vse lepo razložiti. Got vo mislijo, da sem pretepal svojo ženo ali da sem bil v del i ri ju, ali kaj podobnega. Kaj se pa režite, ali je to kaj tako smešnega? f'akaj, naj f«e tebi kaj iakega zgodi in želim, da bi <«e ti bogme želim, da bi se ti! — Pa Vc^.j nadaljuj s svojo storijo. Saj sem vprašal samo iz naravne radovednosti. Nisem te hote.1 žaliti. — No, pa naj bo. Saj je res bolje, da si srce olajšam, samo glejte, da se ne boste smejali, ker to ni prav nič smešnega. Ali je to kaj smešnega, kar spravi človeka ob celo noč, zlasti, ako je vso prejšnjo noč pre-kvartal. Ne maram zalega storiti malini »tvaricam božjim, pa vendar s?m sem zjutraj kupil puško, in dobim dovoljenje da smem streljati, bo na svetu kmalu ena veverica manj. — AH se šo ne moreš končno zbrati in nam vendar le povedati, kaj se je zgodilo? — No, torej. Ravno spat s^m se spravljal, ko sem zaslišal nekakšno glodanje zunaj na oknu. Sklonil sem se in pobral čevelj in ga vrgel v tisto smer, odkoder je prihajalo tisto glodanje, Takoj ic- prenehalo, še1 ZARADI VEVERICE ?rej jja, o joj, je zažvenketalo v vseh tonih, ?esula se je šipa. Mrzel zrak je začel prihajati skozi okno, jaz pa sem si odejo kar čez glavo potegnil in skuhal zaspati. Tez nekaj minut je pa prišla moja žena in me vprašala, kaj za Boga delam. — Podgana je bila, mislim — :em ji nedolžno odgovoril. — fvar spati pojdi, saj je ni več. — Ali je šipo razbila podga-ia * — je vprašala, kakor vprašajo ženo. — Ne, dejal, — šipe ni razbila, samo luknjo je zgloda-la vanjo in tako je nekaj čre-oinj padlo na tla. — Ti si najbrž pil. — je mrmrata. — Bolje je, da zaspiš. — Pusti me, pa bom zaspal, — sem rek»V ona pa je Šla. Kmalu -som sladko zadromal. •i ni trajalo dolgo, ko je nekaj balansira na fotelju, i.n da šviga po tleh sem in tja preplašena veverica in išče, kod bi prišla ven. Pograbil sem knjigo in jo vrgel za njo; ona pa je tekla v kopalnico, prevrnila tam steklen vrč in planila ven. Ko je wvignila preko sobe, sem vrgel za njo še eno knjigo; ta pa je priletela v okno, razbila šipo in padla nekemu pasantu na glavo. Kakor se je videlo, je bil ta prepričan, da nad njim gori, in da že mečejo ljudi svoje reči na cec to: zato je zdirjal na vogal ceste in začel vpiti: — Gori, gori! — Ta bo pa lepa, — sem si mislil — zdaj pa še gasilci! Moja žena in njena sestra, ki je prišla pomagat, sta skakali s stolu na stol. s stolov na mizo in z mizo nn stol, in kričali iz DIPLOMAT - ZMAGOVALEC AZIJSKIH ORJAKOV Sloveči holandski liribolazec je razlika v temperaturi. vsega grla. — Uboga žival ni šinilo čez mojo odejo. Vstal | vedela, ne k^d ne kam in kro-sem in prižgal luč. Nič nisem j žila po sobi. Plezala je po zas-videl, slišal pa sem, da pod po-jtorih, se skrivala pod posteljo, zemljevidu lahko zarisala 7G00|Ste * tel j o venomer okoli smuka.; nazadnje je na skočila na kris- kv. km sveta, ki je bil dotlej Vlt dr. Visser, jp predaval, kako je štirikrat nlezal na goro Ka-gakorum, ki je druga največja gora na svetu. Karakoriim je v srednji Aziji. Dr. Visser pa je holandski konzul v Kalkuti, ki o počitnicah rad pohiti v gore. Svoje turistično delovanje je prav za prav začel doma na Holandskem, ko se je vzpenjal na nizke ^nče svoje domovine. Pozneje se je lotil švicarskih Alp, nato kavkaških gora, nazadnje pa se je lotil orjakov v srednji Aziji. O svojih turističnih izletih sam pripoveduje takole: . f 4Pred nekaj leti sem .organiziral svojo pivo ekspedicijo v osrednjo azijske gorovje. Midva — moja žena in jaz — sva dotlej premap-ala že 240 alpskih Ker ekšpedicija ni imela športnega namena, zato se ni potrudila, da bi priplezala na vrh Karakoruma. Toda vendar je ekspedicija premagala nad 20 vrhov, ki so več kot 6000 m visoki. Karakorum leži na meji med angleškim ozemljem in Kitajsko. Zaradi tega tako-rekoč ne pv-pada nikomur. Meja se bo dala določiti s pomočjo zemljevidov, k" jih je napravil dr. Visser. V tej neznani deželi, ki je 10-krat večja, kakor Holandija. je dr. Visser našel vse polno ledenikov, o katerih doslej nihče ni nič vedel. Največji ledenik je 59 km dolg. Silno «o trpeli živci vsakega člana ekspodicije. Dr, Visser takole pripoveduje: "f'im dalje smo prišli, tem bolj pridna pa je bila krava "Belfa" z Esterhazvjevega po-setva pri Sopran ju, ki je predlansko leto 15. maja dala 66.6 kg mleka s 3.2 odst. tolške. Krava "Rumrna-'iz Kal i wan ga na avstrijskem Štajerskem je dala 1. 19.12 skupno 13,543 kg mleka s 4.2 odstotka tolšče. To pomeni v lotu 569 kg tolšče in masla za 623 kg. Za- svoje pleme ima "Snmma" svetovni rekord. Vredna vrstnica ji jet krava "Sc-hachtel" z nekega ( posestva pri Groebmingu, ki jej 1. 1933 dala sicer "samo" 9328j kg mleka, toda s 6.3 odst. tolšče. To pomeni v onem letu za 588; kg tolšče ali G24 kg masla. Krava Bella", last bivšega avstrijskega državnega predsednika Hainischa je izdelala v svojem življenju za okroglo 100,000 litrov mleka. Doslej je ni v tem pogledu prekosila še nobena krava. Jasno je, da takšni rekordi ne morejo biti posledica slučaja, temveč le premišljene reje in izrabe dobi ih dednih lastnosti knnitiic- in zdravstvene znanosti. Žal pa v vsakem primeru tudi n" mogoče izkoristiti takšnih lastnosti, kajti v pretežnem številu primerov tudi najbolj smo*rena reja ne doseže več nego povprečne rezultate. Pogledal >em pod njo, pa zopet nič. Vz«-1 sem sijalko, in posvetil vse naokoli po preprogi. Vse v redu. Kar me je motilo, sta bili dve mali drobni zeleno sveteči se pičici tam v temnem kotu, ki sta nepremično zrli vame. Pobral sem drugi čevelj in gs> vrgel v kot, in tisti dve iskri sta ugasnili kakor u-gasneta dve električni žarnici, ako kaj vržeš vanje. Že sem hotel leči. pa sem se premislil, ker sem vedel, da ne bom mogel zaspati, že iz strahu ne, da bi tista preklicana žival zopet ne zdiriala čezme in me iz maščevanja morda še ugriznila Zato sem se odločil, da jo zapodim ven. Pretaknil sem z električno sijalko vso sobo, pa nisem mogel ničesar najti. Zdaj pa zdaj talni lest»*Tiee. kjer je obvisela vsa zasopla, in samo buljila v nas. — Saj je saino veverica, sem zagotavljal m miril ženski. — Pustimo in samo in videle bosta, kako hitro bo zuna j. Tedaj se j<» pa prizibala naša zajetna kuharica, zamorka. V rokah je imela metlo, po katero je šla prav gotovo dol v ku-kinjo, čim je zaslišala krik in vik. — Kaj pa je? Čakajte, samo dobim naj jo. — je grozila in mahala krog sebe. Poizku>il sem tudi pri nji svojo srečo, da bi jo pregovoril, naj gre spat, a njena bojevitost se je zbudila in videl sem, da je vsaka beseda zaman. Prav takrat so začeli prihajati so- vrhov. Prvi pohod na Kara- holj nas je nekaj sililo, naj se korum, ki s< m ga započel na na- vrnemo proti domu. (V plezaš svet Sven Hedina, je bil pod- na kako goro. povsod lahko do-laga za druge tri. Vse ekspe- hiš kako počivališče, prenočiš dicije pa so imele strogo znanst- lahko v udobni koči, toda na ven značaj." , Karakommu pa so je treba dan Na vseli teh turah je dr. Vis- za dnem truditi, da prideš na-serja spremljala njegova žena, Prej. vedno se boriti z divjimi in sta oba dosegla znatne znan- viharji in ledenimi temperatu-stvene uspehe. Leta 1925 sta rami. Ko pa obstaneš pred 110-na svoji znanstveni ekspediciji. vo odkritim vrhom, ko vidiš imela take uspehe, da sta na Pi"«l seboj 4000 m visoke strme ne, tedaj pa doživljaš Čudo-ite trenotke ker veš, da si vse to odkril ti gani. Taki trenotki ZBIRKA. sem slišal tisto pritajeno pras-Uodje, po dva, po trije. Dva kanje, pa vendar ni sem mogel J sta potegnila kar revolver. razločiti, od katere strani prihaja. Odprl sem vrata in poklical psa: — Primi jo, Seotty, primi jo, — sem mu ukazal. Scottv je vohal, malo zajokal, potem pa *e je kakor u-žaljen obrnil in šel nazaj dol. — Scottv. Scottv, — sem klical in prosil, ni hotel nazaj. Kaj pa zdaj? Sel sem nazaj v posteljo v nad;, da je pes tisto živalco vsaj prestrašil, in je morda že ušla. skozi šipo, ki sem jo bil razbil. Med takim ugibanjem sem zopet zadremal, ko zaslišim iz sosednje sobe krik svoje žene. — Pridi hitro, — je cvilila — tu notri je neka divja žival. Seveda sen naglo šel. Pa kako sem gledal, ko sem videl, kako se moja žena lovi in kako Prosil sem jih, naj gredo domov, in res sem jih preprosil; prej so pa hoteli še vedeti, kaj se godi. hi pokazal sem na ve- neznan. V letin 1929 in 1935 na sta preiskala 8000 kv. km. Ture na K irakorimi so ?e udeležili strokovnjaki vseh strok, geologi, botaniki, tonografi. antropologi, zoologi in drugi. Nepopisne so težavi*, ki jih mora prenagati, kdor hoče preiskati Karakorum. Kdor hoče priplezati na to pogorje, mora če/. Himalajo in druge visoke gore. Ozrndie Karakoruma, v kolikor ga ne pokriva večni sneg, je golu puščava, golo skalovje, na kr.terem ne živi nobeno živo bitje in ne more uspevati nobena rastlina. Prehodiš in preplezaš več sto kilometrov, ne da bi srečal kako človeško bitje. Živež 7a ekspedicijo, katere se udeležuje nad 100 Evropejcev in tibetanskih kulijev, je treba nasiti seveda s seboj. Pri tem n« moreš uporabljati niti tovori,ill živali, ker v goli skali za nje ni živeža in bi morale živali svojo krmo same nositi s seboj. Dokler sije sonce, je peklensko vroče, toplomer zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. pa so le kratki in trajajo le nekaj minut, nato pa je treba boj nadaljevat.." verico, ki je še vedno visela ob kaže 140 stopinj Fahrenheita. KNJIGE Vodnikove Družbe ZA LETO 1936 so dospele. Oni, ki so jih naročili, so jih že dobili po pošti. i Kdor jih hoče od nas naročiti, naj pošlje: — $15 50 LETO&NJA ZBIRKA VSEBUJE SUDBCE KNJIGE: VODNIKOVA PRATIKA; POT K MKTVOI IDEALOM; (5 KNJIG) TEMNA ZVEZDA; ZLATI ČEVELJČKI; PETDESET ODSTOTKOV (povest). »» KNJIGARNA "GLAS NARODA lestoneu :n vsa preplašena sop-la. Nobeden ni hotel verjeti, da je ta živalica vzrok vsega razburjen ;a; videl pa sem, da je veČina od njih prepričana, da sem prišel domov pijan in pretepal ženo. in da je veverica samo nedolžna domača žival, ki se je prestrašila hrupa. Pridrdra'i gasilci. Živim v mestni okolici. Skoraj vsi gasilci razen p a čelni ka so trgovci z živili. Jaz pa ne kupujem od njih. zato me ne marajo. Ko je načelnik vstopil v hišo s cevio v roki in napravil par korak »v po sobi, je že nekdo odprl vodo, in že so curki začeli brizgat' po mojem dragocenem pohištvu. Edina pomoč, da rešim pohištvo, je bila ta, da ga udarim, po glavi z boksarjem. Brez obotavljanja sem za- že naslednii hip pa, ko stopi v senco ti zmrzne voda v stekle- REKORDERKE MED KURAMI, KOZAMI IN KRAVAMI Docent «lr. Anton Schotterer z živino-zdravuiške visoke šole na Dunaju je objavil zanimive podatke o koristni rekorderski zmogljivosti nekaterih domačih živali. Celo strokovnjaki se morajo včasih čuditi kaj zmore vse domača perutnina. Tako 1*» kokoška nekega šolskega upravitelja v Puchen-stubnu na Ni/jem Avstrijskem izlegla v rn^m samem letu 344 jajec. V perutninski farmi v Klosteraeuburgu so imeli v istem času, t. j. 1. 1934. celih sedemdeset živali, ki je vsaka med njimi dala po 300 jajec. Triletna l:eza nekega rejca v Wasseralfingenu na AVurtem-berškem. je dala isto leto 30f>3 kg mleka s 120 kg tolšče. Tako je ta koristna žival vsak dan niči. Čim višie ležeš, tem večja j producing kakšnih 20 odstot- I kov svoje telesne teže v obliki ------------I mleka. Tik potem, ko se je o- 1 kozila, je dajala seveda še več mahnil in mož se je zvrnil. takrat je pa voda napravila že j lO-letnn in 638 kg težka kra-veliko škode. Ko so ga drugi va »Agata" v Turkheimu na možje nesli ven, je naša bojevi- Svabskem je v enem samem ta kuharica enega izmed njih fjnevll sproducirala 66.1 kg opazila z metlo po glavi. Davi|nileka< tf} jp vejS nejf0 10 0f]_ sem naši amaconki podaril pet stotkov lastne teže. Kolikor je dolarjev za to njeno dobro delo. I znano< iipa ta kravlca rPkord To je torija o prečuti noči,)m(.d nom5kjmj kravami. Se Morda se bomo morali celo iz-! seliti iz okraja, ker sosedje se j — teorije o ubogi ženi in pijanem; 3 0 0 SVETIH MAS možu trdovratno drže in ! ni davi na vlaku tudi nihče go-J ^ deleSnl letno eJanl ..M,ine weze „ voril Z menoj. Tli VSe to zaradi Afriko". članarina enkrat za vselej: 2Sc tiste noro veverice, ki ni imela; M vsako os*bo- itvo "mr,° zadosti pameti, da bi ostala zu-j sodality of st. peter claver ii i ' for the African Missions, Dept. 8. naj na drevesu, kamor spada. && w. pine blvd., st. louis, mo. VETERANI BODO DOBILI SVOJE 8kupina voditeljev veteranskih organizacij in kongresni kov, jki se vesele izida končnega glasovanja nr. senatu glede takojšnjega izplačila, bonusa. ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cona ........................ -35 ANDREJ HOFER ....................................................S9e BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35« BEL<;RAJSKI BISER ............................................35c BOŽIČNI DAROVI ..................................................35c BOJ IN ZMAGA ........................................................ CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45e CVETKE (pravljice za stare in mlade)................3*c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................23« DEVICA ORLEANSKA ............................................50« DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40e ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35e FRAN BARON TRENK ............................................35« FRA DIAYOLO ........................................................ GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- finski. vcselonifMlrp Jiinnnreskp. 72 struni .35 HEDV1KA. BANDITOVA NEVESTA ..................4#c JANKO IN METKA (kartonske slike za stroke) 30e KOREJSKA BRATA (rrtiee o misijonarjih v Koreji) ........................................................30« KRALJEVIČ IN BERAČ ........................................3te KRVNA OSVETA (povest iz abrn&kih gora> .....39c KAJ SE JE MAKARU SANJALO .................-—25« LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šinit) ................................3$e MARKO SENJAN1N. SLOVENSKI ROBINSON. .. 75« MARON. krščanski deček iz Libanona ...........— 25« MUSOLINO. ropar Kalabrije ..............................4$e MRTVI GOSTAČ ......................................................35« MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................7H MLADIM SRCEM (par krasnih črti« pisatelja Meška) .......................................................25« NA RAZLIČNIH POTIH ...........-...........................40« NA INDIJSKIH OTOKIH .—...............................6«e PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillnian. Cena ........ JO PRISEGA HI RONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... M PABERKI IZ ROŽA ................................................25« PARIŠKI ZLATAR ..............................-................35« POŽIGALEC ............................................................25« PRSTI BOŽJI ...........................................................30e PRAPREČANOVE ZGODBE ...............................-35« POVODENJ (spisal Krištof $mit) ........................30« PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez. ............ L— PIRHI (spisal Krištof Šmit) ------------------------------30e PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. zv..................... 40« II. ir................. 40« PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cona ..................... .40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-s4»ls. Poslovenil Vladimir I>ev.«tik. Roman za mladino. Cena ...........................70 PRAŠKI JI'DEK ...............-...............................— 25« PATRI A (povest iz irske zgodovine) ....................30« POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30« RDEČA IN BELA VRTNICA .................................00« REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30« ROBINZON KOSUTNIK ...................................... Ji0 STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. C«-na ......................... .50 SKOZI ŠIRNO iS'DIJO. Karjl krotitelj. nevarnosti in nezgode s |x>tovanja dveh mornarjev. Cena ............................ .00 SUEŠKI INVALID ...............................................35« SISTO IN SIESTO (povest oz Abrneev) _____________30« SVETA NOTBCRGA ......................................Sc STEZOSLEDEC _____________________________________________30e SVETA NOČ (pripovedk«) ..................................30« TRI INDIJANSKE POVESTI .............................30« TURKI PRED DUNAJEM ___________________________30e TISOČ IN ENA NOČ (s slikani; trda m) I. xv. $1.30; II. zv. $1.40; HI. nr. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, vet- zvezkov .............................. M VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meiko; • slikami) .......------------------------------------$L00 Trda m......L20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zrezki p« ---------------------------------------50« ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA____00« ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ______________20« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dni date) j. ............ ZBRANI SPISI ZA MLADINO — ...... 10 povest; Vinski brat; osen pere«! in 13 povesti spisal Engeibert Gaagl), t 1 svezkn...... j§ VINSKI BRAT. (V. zv.)t Gangl .............. M 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ JO 13 POVESTI. <111. Gangl .............. M Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA* 21£ JKsati&h Strast ; i i New York, r BL1tW ITJXVD? New York, Tuesday, February 11,1936 TMM LARGEST SLOVENE ff&LY TB 17. W. 7k PRODANE DUSE 34 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Vendel se oddahne, toda nemirno pogleda v njen obraz, kot bi mogel na njem brati, kaj se je zgoCilo. Gospa Worth bere dalje. Roza v priprostih besedah popisuje, kaj je doživela v hibi senhore Morbida, kako sta ?e z Marto rešili, kje in kako ste prebili ono noč in kaj se je zgodilo na konzulatu. Nato pa Roza piše dalje: "Morete si misliti, dragi' gospod doktor, da se šele sedaj dodobra zavedave, ko sve slednjič za silo na varnem in pod zaščito nemškega konzula. Četudi pa najin položaj ni najboljši, sem ljubemu bogu hvaležna, da naju je vzel pod svojo zaščito. Xajina največja skrb je, da dobive svoje potne liste in kovčege. Kaj se bo pozneje z nama zgodilo, ve samo Bog. Konzul pa nama je za trdno obljubil, da bo najino zadevo zastopal in nama {>omugal. da dobive službo. Mogoče boni zbrala toliko poguma, da boni Svojo teto, ki mi je, kakor vest«', popolnoma neznana, v Košari o obiskala in j< bom prosila, da me tolike* časa vzame jxxl svoje varstvo, dokler ne najdem kake primerne službe, toda nikakor ne morem tukaj Marte same pustiti. 8 svojo veselostjo mi je pomagpla pregnati vso žalost nad begom iz domovine in sedaj ji hočem to poplačati, da ji s svojim znanjem jezikov stojim «b strmi in- je ne pustim frame v t*1 j bedi. Drugače pa o svoji teti "en> le malo. Strie in teta sta mi jo popisala kot brezčutno, trdosrčno in skopo, česar pa ne morem verjeti, kajti pred mnogimi leti je tudi pobegnila iz domovine, ker so jo hoteli prodati bogatemu, ne-ijubljeneiiiu možu. Hotela pa je ostati -zvesta možu svoje ljubezni in iz tega izprevidim, da ne mire biti brezčutna in brezsrčna. In ko bi bila skopa, me to r.o ni zadelo, kajti od nje nočem ničesar. "Moj oče pa, ki mu verjamem mnogo več kot stricu, mi je nekoč rekel o tej teti: Bila je ljubeznivo, junaško bitje in napravila je prav, kajti človek mora ostati zvest svojemu srcu. Te besede mojega očeta so dale tudi meni pogum, da sem se branila stopiti v zvezo z zoprnim človekom in zato seni tej tuji teti, četudi je ne poznani, iz srca naklonjena, ker se ni pustila prodati. Vendar pa mi je tako tuja, da se tudi v tem svojem položaju brez največje potrebo na njo ne bi rada obrnila. Upam, da mi bo pomagal gospod konzul, da dobim kako službo, v kateri bom mogla služiti svoj kruh, in šele, ko mi bo šlo kaj boljše in mi ji ne bo treba biti v breme, ji bom enkrat pihala in jo skušala spoznati, kajti, ko sem enkrat pretrgala vse vezi s stricem in teto, je še edina na svetu, do katere me vežejo krvne vezi. In za to, dragi gospod doktor, Vas prosim, da ob priložnosti poizveste za stunovanje moje tete, za kar Vam bom zelo hvaležna. O njt»j ne vem ničesar drugega, kakor, da živi v Košari o. Njeno ime je Josip i na AVortli in njen mož je bil inžiuir, ako pa se je tam oprijel kakega drugega poklica, mi ni znano. Ako izveste za n.ien naslov, Vas f rosim da mi ga sporočite. "Kakor hitro bom našla drugo stanovanje, Vam bom naznanila. Za -edaj sem na stanovanju pri gospej Stubo. Nikar so ne vznei lirjajte zaradi mojega položaja. Ljubi Bog me je obvaroval najhnujšega, me bo tudi še dalje varoval. Saj sem mlada in zdrava in se ne bojim nobenega dela in si bom mogla tudi tukaj v tuji deželi služiti kruh. Obljubim Vam popolnoma prostovoljno, ker vem, kako ste v skrbeh zaradi mene, da Vam boni vedno j>oročala <* sebi in da se bom vedno, kadar ne boni vedefa, kaj mi je storiti, vedno na Vas obrnila za svet in pomoč. Kaj hujšega in slabšega, kot Vam moram danes poročati — kar sem, četudi mi je bilo .teži'o. morala pisati, da držim svojo besedo — upam, mi v bodeče ne bo treba Vam več pisati. "Lepi dnevi, ki sva jih skupno preživela na parniku in v katerih sem prvič po smrti svojih starisev občutila pri kakem človeku malo ljubezni in dobrotljivosti, mi bodo nepozabni. (Moveka mora po tako srečnih časih včasih usoda trdo prijeti, da ne zraste previsoko pod nobo. Zopet sem ko-rajžna, četudi so mi sinoči moji živci nei:olikokrat odpovedali. To pa se ne sme nikdar več zgoditi; vedno bom na vse pripravljena in ostala pogumna. Ženska, ki je od moža, ka-koršen ste Vi, dobila toliko ljubeziji in dobrote, si mora skušati to zaslužiti. Ako nama je v življenju št- kdaj namenjeno, da se vidiva, ali pa bova samo živela v s pominu na te lepe dni, ste bili Vi vendar soltice, ki mi bo v mojem nadaljnem življenju dajalo svetlobo in toploto. "Hvaležna sem Vam za to in od srca Vam želim vse dobro na Vašem novem mestu in da tam najdete vse zadovoljstvo v svojem delokrogu. "Z iskrenimi pozdravi Vaša Roza Ribar." Solze zalijejo oči gospe Worth. Bori se sama s seboj, da zadobi mir in ko Wndelu izroči pismo, prrvi z veliko muko. "Berite! Berite!'* Vendel naglo pograbi pismo iz njen"'i: rok, stopi k oknu in ga bere. Gospa opazuje ostre poteze na njegovem značilnem obrazu in opazi, knko se mu pri bmnju napenjajo žile na obrazu. Ko pride do konca, povesi pismo ter obrne proti njej svoj bledi obraz. In skoro zadušenim glasom pravi: "Nujno va-s prosim za nekaj dni dopusta, £ospa Worth; takoj moram v Buenos Aires. Nemogoče mi je pustiti to mlado damo v takem položaju samo, ker je tako draga mojemu srcu. Niti minute ne bi imel miru in bi zelo slabo delal." Gospa Worth vstane z močnim sunkom. "Z vami se peljem, gospod doktor, to sein dolžna — svoji svakinji." Zadnje besede izgovori prav počasi. Najrajši bi mu bila že sedaj povedala, da je v negotovi nezaupnosti zamenjala vlogo svakinje, toda za to je bilo pozneje še vedno dovolj časa. Imela je vseeno veselje nad tem, da bo pred -svojo nečakinjo nekaj časa nosila krinko, da jo tem boljšo spozna. Pismo ji je odprlo globok pogled v Rozino duševno življenje, tako da je bila že sedaj prepričana, da je bila nči svojega očeta in da slabi značaj strica Herberta na njej ni pustil nikakega sledu. Vendel jo veselo presenečen pogleda ;n jo prime za roko ter se ji iz cel»gn srca zahvali. "Hvala vam, iskrena hvala! Vaše varstvo bo za gospico mnogo več vredno ^ot pa moje. Jaz eam bi jo popeljal v napačno luč. Ali hočete v resnici z me-Buenos Aires?" (Dalj« prihodnji*.) LAHKA KAJ A nudi nekaj vsakemu kadilcu! Luekies so manj fcislobf Zadnje kemične preizkušnje kažejo* da imajo druge znane vrste preobilico kislobe nad Lucky Strike od 53% do >00%. • Izidi Potrjeni Od Neodvisnih Kemičnih Laboratorijev In Preisko-* valnih Skupin. Preobilica Kislobe Drugih Znanih Vrst Nad Lucky Strike Cigaretami I .... S .... S ... .5 .... 8 . . 5 . ... 5 uuita | L O C K V »T ft 1 K c 1 • ft A N 6 ■ mmamm* v., rwrym% ! • i »RAN o | S ft A N p uhhhi %M////m#'M Vsakovrstni ljudje izberejo Luekies, vsak iz svojega razloga. Toda vsi se strinjajo, da so Luekies Lahka Kaja bogat , zrel del tobaka. Precej presenetljivo dejstvo je, da se listi iste tobačne rastline lahko bolj razlikujejo kot listi rastlin precej različnih vrst. Kemična analiza Copyright. 1936. The American Tobtcco Cwiymy pokazuje, da vrhni tisti vsebujejo preobilico alkalija, kar za more dati rezek alkalijski okus. Spodnji listi zamorejo dati kislobnost kaji. Samo srednji listi so, ki se približujejo v naravi najbolj okusnemu kislobno-alkalijskemu razmerju. V Lucky Strike Cigaretah so rabljeni srednji listi. JAPONSKA V NASKOKU Angleški zunanji minister se! prej naraven kakor umeten po-ni bal zarnan pred abesinsko' jav. Evropski in ameriški de- vojno, da "bo kot spopad med belim in čiMim plemenom, preprečil možrost slehernega sporazuma." Japonska mladinska zveza Dai Nippon Turan Young lave i in brezposelni so vajeni boljšega življenja. Zaščitne visoke carine pristrižejo razmah japonskega izvoza. Azijska celina Japonski ne Men's Association s podružni-1 nudi nobene rešitve iz sedanjih cam i v Azi ji, Afriki in Oceaniji težkoč. Mandžurija sprejema poziva zda i vse "barvaste bra- sicer nekaj Korejcev (z japon-te na napad "belega volka, kijekoga onemJjrj a njili število bi rad raztrgal črno jagnje.,,l je neznanino v primeri s popla-"Boj zoper belo pleme je našejVo kitajskih izseljencev. Tudi zgodovinsko poslanstvo, ker si- Rusko Pn morje je primerno sa- cer ne bon o nikoli doživeli enakopravnosti in svetovnega miru." Maurice Pernault, mednarodni oglednik "Journala des Debats" pripominja, da izkorišča japonska mladina ono nagonsko sovraštvo zoper belo-kožce, ki ga od nekdaj občutijo Angleži v Indiji in južni Afriki. Holar^dci v tihooceanskili kolonijah in Francozi v Siriji. Muslimanska duhovščina v Damasku je pred kratkim poslala v Tokio pooblaščence za "ustanovitev trajno Vzhodne zveze zoper za pa dno prevzetnost.'' Slični poj::- i ogrožajo vso politiko sodelovanja s tuzeinci, na kateri gradijo zdaj evropske države svoje kolonijalne in\pe-rije. Mussolini svari s tega stališča prod abesinsko zmago v Zvezi mirodov kot pred svetovno nevarnostjo, ki bi najprej omajala mednarodno stališče Anglije. Japonska Je preobljudena. Njeno prebivalstvo je naraslo od leta 18JV4 (ko so jo odprli nksilni am>riški topovi zunanjemu sveto) do leta 1930 od 30 do 65 milijonov. Narašča zdaj za en milijon ietno. Japonska vas je natrpana kakor nobena «druga; na enem kvad. km polja 'se stiska po 95& kmetov. Ja- mo za odporno kitajsko in rusko ljudstvo, dočim razsaja tu med .Japonci, ki so vajeni juž- king podjarmiti Mongolijo. Kitajske čete z japonskimi častniki so zasedle junija 1919. Ur-go in celo zaprle kutuhto. Mon-golci so • Washington v Havre & maja : Bereugaria v Cherbourg 9. maja: Bremen v Bremen Lafayette v Havre Hex v Genoa 13. maja: Normandie v Havre 19. aprila: Europa v Bremen 20. aprila : Manhattan v Havre 21. aprila: Aquitania v Cherbourg 23. aprila: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa 27. maja : Normandie v Havre 28. maja: Berengaria v Cherbourg 29. maja : Rex v Genoa . Bremen v Bremen 3. junija: Washington v Havre 5. junija: Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen G. junija : I.afayette v Havre Satumia v Trst 11. junija: lie de France v Havre Aquitania v Cherbourg 13. junija: Bremen v Bremen Conte di Savoia v Genoa 17. junija: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Europa v Bremen Vulcania v Tret Champlain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: I^fayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg 1. julija: Normandie v Havre Washington v Havre 2. julija: Berengaria v Cherbourg 3. julija: lie de France t Havre Conte d i Savoia ▼ (Jenom 8. julija: Queen Mary v Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trst Champlain ▼ Havre 15. julija: Manhattan v Havre Normandie ▼ Havre 16. julija: Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Bex v Genoa 23. julija: 23. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. julija: Vulcania v Tret 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington ▼ Havre