Poetnina plačana v gotovini
katoliški
I Uredništvo in uprava:	Polletna naročnina . Lir 800 I
n n i* i o a Tliva PinTTiittn Stftv. "18 I ptn;i naročnina ■	•	Lir	l.oOO	I
Uredništvo in uprava:	Polletna naročnina	Lir 800
Gorica, Riva Piazzutta štev. 18	Letna naročnina .	. Lir 1.500
Poduredništvo :	Letna inozemstvo .	. Lir 2.500
Trst, Vicolo delle Rose štev. 7	Poštno ček. račun:	štev. 24/12410
Gorica - četrtek 20. junija 1957 - Trst	Posamezna	številka	L.	30
Leto IX. - Štev. 25
Politični voditelji iščejo mir
Razorožitvena pogajanja
Razorožitvena pogajanja v Londonu stopajo v odločilno obdobje. Izgleda, da sta ameriški in sovjetski delegat dosegla vsaj v načelu nekaj konkretnega. Ameriške zaveznice se boje, da sta se ameriški in sovjetski delegat pomenila kaj takega, kar bi bilo v njihovo ško do. Vendar jili je potolažil ameriški zunanji minister Dulles, da je vsak strah odveč. Amerika se ne bo nikdar pogodila s Sovjeti na škodo svojih zaveznic.
Sovjeti sedaj predlagajo, da bi prekinili z atomskimi poizkusi za dve ali tri leta. Posebna komisija pa naj bi nadzorovala Združene države, Sovjetsko zvezo. Veliko Britanijo in področja Tihega oceana. Nekateri pravijo, da je tudi ameriški predlog sličen sovjetskemu, samo da bi zahodne države želele dodati k prekinitvi še prepoved izdelovanja novega atomskega orožja. Vsak sporazum pa bo imel in dosegel svoj smisel le, če se ga bodo zares vsi držali, ne pa tajno grmadili zaloge novega orožja za še nevarnejše poizkuse po preteku sporazuma o prenehanju poizkusov. Zato je na mestu zmerni optimizem, da bodo v Londonu le storili prvi in najtežji korak na poti k razorožitvi.
Evropski kongres v Rimu
V	Rimu se je vršil ob številnem mednarodnem zastopstvu evropski kongres. Namen kongresa je, razširiti zavest evropskih narodov, da je združitev Evrope nujno potrebna in edina njena rešitev. Delo za združitev Evrope je zelo živahno, ker to zahteva sedanji čas. Kongresa se je udeležil tudi predsednik Gronehi. ki je na zborovalce naslovil nekaj toplih pozivov. Pozval je navzoče, naj si vsakdo v svoji državi prizadeva, da se ustvarijo politični pogoji, da bo zavest o politični evropski solidarnosti prodrla globoko v mišljenje njihovih narodov. Kongresiste je sprejel tudi sv. oče, ki jih je v posebnem nagovoru vzpodbujal k vztrajnosti pri začetem delu.
Obisk na Finskem
Osemdnevni obisk sovjetskih prvakov na Finskem je končan. Uradno poročilo pravi, da sta se obe državi pogodili, da bosta povečali trgovino za 100 milijonov rubljev. Glavna vsebina razgovorov je v u-radnem poročilu le medlo nakaza-
na. Sovjeti bi želeli, da bi Finska pomagala'Sovjetom v njihovi zunanji politiki, da hi odtrgali Norveško in Dansko od Atlantske zveze in ju spravili v nevtralni tabor. Toda v tem prizadevanju, trde opazovalci, sovjetska prvaka nista uspela in sta morala na svoje oči ugotoviti, da so ju na Finskem zelo hladno sprejeli, kot pač sprejemamo nezaželene goste. Skandinavski krogi se vprašujejo, kako to, da se Sovjeti naenkrat tako zavzemajo za nevtralnost? Saj je vendar še vsem dobro v spominu, kako Sovjeti pazijo, da ne bi postala nevtralna katera izmed njihovih podložnic. Sedaj celo prepravijajo proces proti bivšemu madžarskemu ministrskemu predsedniku Nagvu, ki je lani med uporom oklical nevtralnost Madžarske. Obisk Sovjetov na Finskem je šele uvod v nove obiske v druge države. Sovjeti žele na vsak način zabrisati strahotni zatiralni nastop njihove vojske na Madžarskem.
Angleško-ruski odnosi
Preds. britanske vlade Mac Mil-lan je odgovoril na Bulganinovo pismo, ki ga je dobil aprila. V svojem odgovoru sproča Mac Millan Sovjetom, da je sporazum med Vzhodom in Zahodom odvisen od rešitve nemškega vprašanja. Vsi zahodni predlogi za splosno razorožitev in evropsko varnost so nujno povezani z nemškim vprašanjem. Sovjeti naj omogočijo nemškemu ljudstvu, da svobodno izvoli svojo vlado in svobodno odloča o svoji bodočnosti, ako želijo dejansko pokazati dobro Voljo za ureditev glavnih mednarodnih zadev. Mac Millan dalje sporoča, da se mu zdi sporazum med atlantskim zavezništvom in varšavskim paktom neizvedljiv. Mac Millan se zavzema za delni sporazum o razorožitvi, ker bi ta odprl pot za splošno ureditev vprašanj, ki razdvajajo Vzhod in Zahod. Najbolj potrebna pa je splošna razorožitev. Mac Millan dalje želi, da bi se odnošaji med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo zboljšali. Sovjeti so krivi, če se to še ni zgodilo. Angleško javno mnenje je zelo pretresla sovjetska vojaška intervencija na Madžarskem. Madžarsko vstajo je podpirala o-gromna večina prebivalstva v želji, da se otrese sistema, ki mu je tuj in mu je bil vsiljen. Mac Millan v svojem odgovoru ne omenja možnosti, da bi obiskal Moskvo.
Položaj na Bližnjem Vzhodu
Kralj Ibn Saud je bil sedem dni na obisku v Ainanu pri jordanskem kralju Huseinu. Po končanih pogovorih so objavili poročilo, v katerem se arabska vladarja obvezujeta, da bosta nadaljevala boj za neodvisnost arabskih narodov. Dalje govorita o arabskih pravicah v Palestini in obljubljata, da 'bosta podpirala Alžirce v boju proti Franciji, da bosta ostala zvesta Arabski zvezi, Združenim narodom, sklepom bandunške konference in dogovoru o arabski solidarnosti, ki so ga podpisali februarja v Kairu.
Ko človek bere to poročilo, dobi vtis, da je z arabskimi državami vse v redu in da je dosegel Nasser novo diplomatsko zmago. Strokovnjaki za vprašanja Srednjega Vzhoda pa o-pozarjajo, da pomeni pojem arabska solidarnost v mislih I/bna Sauda in Huseina okrepitev odpora proti Nasserju ter gospodarsko in vojaško utrditev male jordanske države. Ibn Saud je zagotovil Jordaniji gospodarsko pomoč, ibn Saud in Husein sicer sovražita Izraelce in sta v tem pogledu solidarna z Egiptom. Toda danes ni izraelske nevarnosti. Za Jordanijo in Arabijo je veliko nevarnejše Nasserjevo sodelovanje s Sovjeti. Jordanska vlada je sklenila celo zapreti svoje poslaništvo v Kairu in odpoklicati vse osebje, ker je egiptovska vlada izgnala jordanskega poslanika. Ta ukrep pa še ne pomeni preloma diplomatskih od-nošajev med obema državama.
Pogovorom med Ibnom Saudom in Huseinom so proti koncu prisostvovali tudi libanonski zastopniki, med katerimi je bilo opaziti tri opozicijske voditelje. Pravijo, da je Ibn Saud posredoval med libanonsko vlado in opozicijo, katero je skušal pridobiti za kompromis in jo odtrgati od Nasserja. V bodoče bomo morda kmalu videli, če se mu je ta poskus posrečil.
Avstrijsko-nemški odnosi
Z Adenauerjevim obiskom na Dunaju je bil končan spor med Avstrijo in Nemčijo zaradi nemškega imetja v Avstriji. Novi sporazum določa, da smejo v Avstriji preiti v roke nemških državljanov le premoženjske vrednosti do 10 tisoč dolarjev. Na ta način se je Avstrija zavarovala, da bi nemški lastniki mogli vplivati na avstrijsko zunanjo in notranjo politiko.
Nova francoska vSada
Po dolgem času je Francija le dobila novo vlado. Sestavil jo je mladi radikal Bourges-Maunoury. V vladi sodelujejo socialisti in n< katere manjše stranke. Ljudski republikanci so ostali izven vlade, a pri glasovanju so se vzdržali. Program nove vlade je podoben prejšnjemu Molletovemu. Veliko pa je vprašanje, kaj bo mogla storiti novo vlada za rešitev franka iri za pomir-jenje v Alžiru.
Položaj v Sev. Afriki
V	Severni Afriki je položaj vedno težji. Boji v Alžiru so vedno bolj zagrizeni. Uporniki ne marajo popustiti, Francozi pa se ne morejo odločiti za sporazumno ureditev. Zato ne preostaja drugo kot nadaljevanje bojev, ki terjajo nove žrtve in nove milijarde. Sedaj se čuti že napetost tudi v Tuniziji in Maroku. Francozi imajo v Tunizu precej vojaštva. Pretekli teden je prišlo do resnih sporov med francoskimi in tunizijskimi oboroženimi silami. Tunis zahteva umik francoskih sil in grozi, da bo stopil odkrito v vojno proti Francozom, ako bo k temu prisiljen.
Poljski kardinal Višinski zapustil Rim
Po štiridesetdnevnem bivanju v Rimu se je poljski kardinal Višinski s svojim spremstvom in sodelavci vrnil nazaj na Poljsko. Med bivanjem v Rimu je prejel iz rok svetega očeta kardinalski klobuk in prevzel v svojo posest svoj kardinalski sedež v Rimu. Poleg sprejema kardinalske časti je poljski kardinal imel več razgovorov s svetim očetom in na sedežih različnih cerkvenih kongregacij. Njegov spremljevalec škof Baranjak, ki vodi škofijo v Gneznem, je bil povišan v nadškofa. Ob slovesu iz Rima so se od kardinala in njegovega spremstva poslovili poljski veleposlanik, rektor poljskega cerkvenega zavoda, zastopniki poljske kolonije v Rimu in drugi. Kardinal je obiskal tudi pokopališča poljskih vojakov, ki so padli v bojih v Italiji med drugo svetovno vojno.
Ital. vladna kriza
je še vedno na visokem morju. Predsednik senata Merzagora ni u-spel združiti razprte sredinske stranke. Zato je sedaj sprejel mandat za sestavo nove vlade Fanfani, tajnik demokrščanske stranke. Težave delajo liberalci, ki nočejo nič slišati o kmetijskih pogodbah in o deželah.
Kratke novice
75-LETNICA PREDORA SV. GOTARDA
Predor Sv. Gotarda, ki veže Italijo s Švico, slavi letos 75-letnieo svojega obstoja. Pred zgraditvijo tega predora je moral potnik, Li je iz Milana hotel doseči Švico, napraviti 27 ur dolgo pol. Danes pa zajtrkuje v Milanu* kosi pa že v Lucerni. Predor so po dolgih polemikah začeli graditi v letu 1872 in so ga dogradili osem let pozneje, leta 1880. Naporno in skrajno nevarno delo v predoru je zahtevalo žal tudi svoje žrtve, 133 delavcev in glavni inženir Louis Favre so izgubili življenje. Predor je dolg 15 km in je veljal oh času svoje dograditve za najdaljši predor na svetu. Parna lokomotiva, ki je prva napravila pot skozi predor in je pozneje prišla v državni muzej, je v teh dneh na novo prepleskana zopet prišla v promet, da proslavi svojo 75-letnieo.
CARINSKE OLAJŠAVE V JUGOSLAVIJI
V	Jugoslaviji so uvedli vrsto carinskih olajšav za blago, ki ga državljani prejemajo ali prinašajo iz tujine. Blago, ki ne presega vrednosti 50.000 din in ipotrebe enega samega gospodinjstva, bo oproščeno vsakega plačevanja carine. Za vrednost nad
50.000 lir pa je še vedno v veljavi redna carina. Državljani jugoslovanskega porekla m jugoslovanski državljani z bivališčem v tujini, ki prihajajo na obisk sorodnikov v Jugoslavijo, smejo vzeti s seboj blaga v vrednosti do 150.000 din, ne da bi plačali carino. Prejemniki darilnih paketov iz tujine ne bodo plačali carine, če vrednost paketa ne presega 20.000 din in to enkrat v 3 mesecih. Predmeti, ki služijo za osebno uporabo domačih in tujih potnikov, blago, ki ga prenašajo jugoslovanski državljani ob premestitvi iz inozemstva, kakor tudi blago, ki ga jugoslovanski državljani ipodedujejo iz inozemstva, bo oproščeno vsakega plačevanja carine. Prav tako so oproščena carine zdravila na podlagi zdravniškega recepta in raibljeni predmeti, ki služijo za potrebe gospodinjstva.
PROMET POD MONTBLANCOM
Predvidevajo, da bo promet skozi bodoči predor pod Montblaneom zelo velik. Računajo, da bo šlo skozi predor letno
300.000 vozil, ki bodo prepeljala nad
300.000 ton blaga in okrog 1,300.000 oseb. Da v prometu ne bo zaostanka, bodo vozila morala voziti 40 km na uro.
PREDOR POD ROKAVSKIM PRELIVOM
Ameriški finančniki pregledujejo načrte za zgradnjo predora med Anglijo in Francijo pod Rokavskim zalivom. Predor bi stal 85 milijard.
ŽIČNICA NA MONT BLANC
Najvišja žičnica na svetu pelje na Mont Blanc. Speljana je do višine 3.842 m. Na vzpenjači je bil preteklo leto velik promet, saj je je poslužilo 100.000 planincev.
Wilhelm Hiinermann:	10
cAJa božjih okopih
Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder
»Tudi ta je torej zbežal!« je zajecljal Coudrin pretresen. »In ta gotovo ni bil najemnik. Toda kaj nam še ostane drugega kot to, da bežimo in se skrijemo?«
»Nič drugega vam ne ostane, prav nič drugega,« je odvrnil kmet ognjevito. »Treba je pač čakati, da pridejo boljši časi!«
Nemo je duhovnik povesil glavo.
»Sicer ti pa moram povedati,« je spet začel najemnik, »da se je razvedelo, da si tukaj.«
»Ali je Andrej kaj izdal?« je Marcel oblastno zarohnel.
»Ne, samo svojemu očetu je povedal; ta pa je pravil v gostilni, kjer je to novico ujel kak rdeči ovaduh. Slišal sem, da jakobinci pripravljajo neko hudobijo. Zato mislim . . .«
»Že dobro, strie,« je hitro rekel duhovnik. »Nikar naj te ne skrbi. Še danes bom šel iz tvoje hiše. Saj sem itak ozdravel.«
»Ah kaj, to ne gre,« je odvrnil zakupnik. »Saj bi ne bil kristjan, če bi te sedaj pustil iz hiše. Samo da hi vedel, kam naj te varno skrijem.«
»Kako bi bilo v starem praznem skednju pri grajskem zidu, oče,« je Marcel živahno predlagal. »Malo majav je že.
Toda Andrej in jaz sva v njem napravila razbojniško jamo. Celo miza je tam in slamnjača. Živa duša ga ne najde, kdor se tam skrije.«
»Toda duhovnika vendar ne moremo nastaniti tam,« je odkimal zakupnik z glavo.
»Gotovo ga! Razbojniška jama je najboljše skrivališče na vsem grajskem posestvu. Celo nekaj velikih sekir mora biti tam. Kaj naj se potem človeku zgodi?«
Deček je bil ves navdušen ob misli, da bi bratranca duhovnika skril v svojem razbojniškem gnezdu.
»Torej dobro! Pojdimo vrazbojniško jamo!« se je smehljal duhovnik.
»Kako pa bomo naredili, da ga nihče ne bo videl, ko bo šel tja?« je premišljeval zakupnik. Pa tudi sedaj je deček znal dobro svetovati.
»Bratranec se bo poslovil od tebe in od matere javno in kar se da glasno, tako da bo slišala vsa služinčad. Potem bo stopil ,na naš voz. Jaz ga bom peljal iz vasi do gozda, kjer se bo čez dan sikril. Ko se bo stemnilo, se bo zopet vrnil k nam. Nato ga bom pa že varno spravil v jamo razbojnikov.«
»Sprejeto!« je odločil duhovnik vesel.
»Misli pa ima fant!« je zamrmral oče zadovoljno.
»O, saj ni tako hudo! Človek se vsega nauči,« se je Marcel skromno branil. Nato je pa prestrašeno pogledal. »Že, toda,« je zajecljal, »kaj pa bo potem z veliko mašo in .s. kajenjem ?«
»O to pa ne pojde lahko,« se je smehljal Peter Coudrin.
Dečko je žalostno pogledal svojo levo roko, na kateri se je še razločno poznala sled opekline. »Če bi zdaj le vedel, čemu sem si pravzaprav ožgal roko!«
Drugi dan, ko se je bolnik še nekoliko okrepil, so prav natančno izpeljali Marcelov načrt. Duhovnik se je poslovil od zakupnikovih ljudi, kot da se odpravlja na dolgo potovanje. Marcel ga je peljal iz vasi ter pri tem močno pokal z bičem. Ponoči pa je Peter Coudrin skrivaj spet prišel na grajsko posestvo in Marcel ga je ponosno in previdno spremljal v jamo razbojnikov.
Tako so jakobince spet neusmiljeno potegnili za nos. Ko so brezuspešno iskali duhovnika v gradu, so se vrnili, ne da bi kaj opravili, kajti vsa vas je pričala, da je uporniški duhovnik prej ta dan odpotoval.
*
Sovraštvo rdečih revolucionarjev do duhovnikov' je bilo nepomirljivo. Vzeli so jim službe in imetje; zasledujejo jih iz kraja v kraj, preganjajo jih bedne in brez pomoči preko državnih mej, gonijo jih kot kaznjence na galere, odvažajo jih skupaj z razbojniki in morilci na Hudičev otok1).
Skoraj vse župnije so brez duhovnikov. Vse škofe, ki so se branili priseči, so izgnali iz škofij. Na njihova mesta so nastavili odpadnike, ki so prisegli, ki so pa bili kljub varnosti, katero so si hoteli kupiti s prisego, morda nesrečnejši kot preganjani.
J) Na Hudičevem otoku ima Francija Je danes kazenske kolonije za najhujše zločince.
(Nadaljevanje na 3. strani)
NAŠ TEDEN_ V CERKVI Veliko zmagoslavje Marije iz Fatime
23. 6. nedelja, 2. pob.: sv. Zeno, m.
24. 6. ponedeljek: Rojstvo Janeza Krstnika
25. 6. torek: sv. Viljem, o.
26. 6. sreda: sv. Janez in Pavel. m.
27. 6. četrtek: sv. Ladislav.
28. 6. petek: nezap. praznik Srca Jezusovega
29. 6. sobota: sv. Peter in Pavel, zapovedan praznik
*
SV. JANEZ KRSTNIK. sin Elizabete. Marijine sorodnice, je bil že pred rojstvom očiščen od izvirnega greha, kot poroča sv. pismo.
Ljudje so spraševali, kaj neki bo iz tega otroka. Napovedal jim je Janezov oče, Zaharija. da bo oznanjeval prihod Odrešenikov. To se je tudi uresničilo. Na Odrešenika. ki ga je oznanjeval, je pokazal celo s prstom: »Glejte Jagnje božje, ki od jemlje grehe sveta«.
»Kaj neki bo iz tega otroka?« se pač sprašujejo starši. Da bi bil očiščen izvirnega greha in postal član Cerkve in tako mogel biti deležen Kristusovega odrešenja, ga starši dajo krstiti.
Kaj naj pričakujeta starša, ki zabranita svojemu otroku krst. krst, ki ga Jezus tako strogo ukazuje? Ubogi otroci
IZ SV. EVANGELIJA
Tisti čas je povedal Jezus IgJ farizejem to priliko: »Ne-ki človek je pripravljal veliko večerjo in jih je mnogo povabil. Ob času večerje je poslal svojega služabnika, povabljenim povedat, da naj pridejo, ker je že vse pripravljeno. In začeli so se vsi hkrati izgovarjati. Prvi mu je rekel:	»Pristavo sem kupil in jo
moram iti pogledat; prosim te, i-mej me za opravičenega!a Drugi je rekel:	»Pet jarmov volov sem ku-
pil in jih pojdem preizkusiti; prosim te, imej me za opravičenega!k In spet drugi je rekel: »Oženil sem se in zato ne morem priti.« Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu gospodu. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in je rekel svojemu služabniku: »Pojdi brž na ceste in ulice po mestu in pripelji semkaj uboge in pohabljene in slepe in kru-Ijave!« Služabnik je rekel:	»Go-
spod., zgodilo se je, kar si naročil, pa je še prostor. »In gospod je rekel služabniku: »Pojdi na pota iti k ograjam in primoraj jih vstopiti, da se moja hiša napolni. Povem vam pa, nobeden izmed onih mož, ki so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje. a
*
Radodarni gostitelj je Bog. ki vabi ljudi vseh časov in vseh rodov na neminljivo gostijo nebeškega kraljestva. Njegov služabnik je duhovnik, ki nosi božje vabilo in sporoča božje želje. Povabljeni gostje so pa vsi ljudje (v prvi vrsti verniki),
brez razlike rodu, starosti in stanu. Vsi so povabljeni v nebeško kraljestvo: učeni in neuki, kmetje, delavci, obrtniki, stari in mladi. Nihče ni od Boga pozabljen, nihče izvzet. Le ljudje, tako toplo vabljeni, često prezrejo ponujeno vabilo zaradi svojih časnih poslov in 'koristi. Nekaterim se zdi važnejša njihova zemlja; drugim njihova živina, tretjim kupčija, četrtim družina in človeški užitki itd. Kako so vsi taki ljudje nespametni! Ali res ne razumejo, da so nebesa neskončno več od vsakršnega premoženja; neskončno več od vsega bogastva; neskončno več od vseh človeških blagrov in užitkov?! Razumimo se: človeku je na tpm svetu marsikaj potrebno; potrebna nam je zemlja, živina, ognjišče, dom itd. Vse tako in podobno nam je brez dvoma potrebno. Toda te stvari nas ne smejo odvrniti od Boga in nebes! Ne smejo pogubiti naših duš! Zatorej naj ne bodo na prvem mestu! Na prvem mestu naj bosta Bog in duša! Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa za vedno pogubi?! Nismo ustvarjeni za ta svet, ampak za nebesa, za večnost! A nebesa si moramo zaslužiti z lepim, čistim in svetim življenjem. Ljubi Bog nas varuj tiste grozne sodbe: Ne boš okusil moje gostije. Zakaj povabljen si bil, pa si moje vabilo nespametno odklonil in ošabno prezrl. Zamenjal si biser z ničvrednim prahom. — Potrudimo se rajši, da bomo na smrtno uro slišali tole tolažilno besedo: Pridi, prijatelj, stopi v hišo večnega veselja! Uživaj in veseli se vekomaj z menoj!
igdz življenja Cer
ZANIMIVO ODKRITJE
Ko so podrli v Bogota del cerkve svete Neže, so naleteli na grolb Jožefa Celestina Mutis, duhovnika in zdravnika, prirodopi-sca in lekarnarja, ki je bil zelo znan v 18. stoletju. Iz rodne Španije je odpotoval v Kolumbijo, kjer je raziskoval zdravilne rastline in odkril med drugim uspešen način borbe proti malariji s kininom. Brez njegovega znanstvenega dela bi še danes težko uspeli v borbi proti tropskim boleznim.
»NEDELJSKE SESTRE«
Tako se imenujejo dekleta, ki so v pa-derboriLski škofiji z veseljem sprejele dolžnost, da ob nedeljah nadomestijo po-strežnice pri bolnikih, da morejo te iti k sveti maši. Je to nov način apostolata, ki je zajel precejšnje število deklet in se lepo razvija.
POVELJNIK PAPEŽEVE ČASTNE STRAŽE
Za novega poveljnika svoje častne straže je sv. oče imenoval princa don Marija del Drago. Za novega poveljnika celotne papeške švicarske garde pa je bil imenovan dr. Robert Nunlist, ki je 13. junija prevzel poveljstvo.
NOVE PRIJAVE ZA LURD
Časopis lurškega svetišča javlja, da se je za prihodnje leto priglasilo že 310 romarskih skupin. Računajo, da bo prihodnje leto obiskalo Lurd nad 10 milijonov ljudi.	%
NADŠKOF CIEPLAK
Zaključili so proces o spisih božjega služabnika Janeza Cieplak-a, nadškofa i/. Wilne. Podoba tega junaškega škofa je brez dvoma ena najlepših med poljskimi duhovniki. Iieita 1903 je bil posve-eem za pomožnega škofa v Mohilevu. Trikrat je obiskal katoliške cerkvene občine po Si-
biriji in Rusiji, dokler ga niso boljševiki leta 1923 obsodili na smrt. a ne usmrtili. Strašno je trpel po raznih komunističnih ječah, dokler ga niso izgnali. Sel je v Ameriko, kjer ga je kmalu po imenovanju za nadškofa v \\ ilni dohitela smrt.
OSKRUNJENE CERKVE V OKOLICI BERLINA
Verski tednik Petrusblatt v Berlinu protestira zaradi skrunitve nekaterih cerkva v okolici mesta. List pripominja, da ne gre za tatvine, ampak za prave primere vandalizma in skrunjenja.
Ob 40-letnici Marijinega prikazanja trem pastirčkom se je v Fatimi zbralo 700 tisoč romarjev, med katerimi je bilo videti raz-■ ne državne osebnosti: Portugalskega zunanjega ministra P. Cunha, obrambnega ministra Santos Costa, bivšega španskega ministra Artaja, Humberta Savojskega ter druge predstavnike Italije, Francije, Avstrije, Združenih držav, Brazilije itd.
Ob tej ipriliki je ital. revija »Orizzonti« izdala posebno številko »FATIMA«, v kateri opisuje zmagoslavno romanje kipa fa-timsike Marije po svetu v letu 1947. — Misel za to romanje je bil sprožil neki župnik iz Berlina in jo v pismu poslal v Rim. Nihče ni takrat predvideval zmagoslavja, ki ga bo Marija deležna ob tem svetovnem pohodu, tem manj ker se ni uporabljala v ta uainen nikakršna propaganda : zadostovala je beseda dušnega pastirja in stotisočglava množica se je zbrala ob vznožju Kraljice miru. Tako v Afriki, Indiji, Ameriki. Njeno romanje je bilo en sam velik čudež, med katerimi ni ibil najmanjši ta, da so se najprej v Lisboni, nato še v 50 drugih mestih ipo svetu pojavile ob Marijinem kipu snežnobele grlice in golobčki, ob njenem vznožju krotko in mirno obsedele ter jo spremljale skozi bučno šumenje množic.
In, ali ni bil to pravi čudež, da so se ob njenem vznožju zgrinjali ne samo katoličani, ampak ljudstva vseh narodov in jezikov in veroizpovedi?
Mohamedanci iz Afrike in Azije, evropski in ameriški, protestanti, pogani iz O-ceanije in Polinezije so bili dobesedno očarani od »lepe Gospe«! Poganski in protestantski guvernerji so se (poklonili Mariji in pred njo javno brali molitve svojega ljudstva. V nekem mestu llindu-stana, kjer je le neznatna peščica katoličanov, se je zbralo ogromno število ljudi in priredilo Mariji naravnost triumfalen sprejem. Na otoku Ceylonu, v mestu Co-lombo pa je na občinskem stadionu prisostvovalo sv. maši 500 tisoč ljudi. Mestni župan, budist, je z iskrenimi besedami proslavljal »sladko Marijo«. Koliko ganotja je	zbudil neki	mohamedanec,	ki	se
je na	vsak način	hotel spovedati,	in	ker
mu ni bilo dovoljeno prejeti sv. zakramente, se je pričel javno obtoževati svojih grehov pred kipom »svoje drage Matere«, kakor jo je sam imenoval. Sploh tvorijo prizori Marijinega obiskanja med moha-medanci posebno poglavje v zgodovini Fa-timske Kraljice, tako da je celo ameriški škof F. Sheen dejal ob neki priliki, da Marija ni prišla samo za spreobrnjenje Rusije, temveč tudi za spreobrnjenje 350 milijonov moliamedancev.
V južni Afriki pa, kjer vlada brezobzirno	plemensko	razlikovanje, se	je	ob
Marijinem romanju prvič zgodilo, da je ta predsodek docela odpadel. Ljubezen do Marije je povezala belce in črnce, pritlikavce	in hindujce, skratka: srca	najraz-
ličnejših rodov in veroizpovedi je vsaj takrat družila ena in ista silna ljubezen do božje Matere.
V Umtati se je anglikanska delegacija odpravila k škofu, da ga zaprosi za dovoljenje, da bi se Marijin kip ustavil v njihovi katedrali. Seveda jim škof ni mogel ustreči: dosegli ipa so. da je sprevod
Širite »Katoliški glas"
Zlatomašnik msgr. V. Zupančič
šel mimo katedrale —. Ko se je Marijin kip približal katedrali, so se na stežaj odprla vrata in protestanti so se z gorečimi bakljami pridružili sprevodu.
Ko se je romanje bližalo Addis Abebi, niso dali nobenega predhodnega obvestila za sprejem. Iz previdnosti jim ni kazalo, da bi se ustavili. Vest pa se je bliskovito razširila in koptski kristjani so trumoma prihiteli in z nezaslišanim navdušenjem sprejeli »Gosipo z zapada«. Sam Neguš je povabil romarski odbor v cesarsko palačo in jim dejal: »Etiopija ljulbi Devico! Hvaležen sem vam, da ste fatimsko Gospo prinesli prav do nas in da jo je moje ljudstvo častno sprejelo. Devica prinaša mir in tega je Etiopija bolj potrebna kot vsaka druga država...« Izročir jim je za Marijo srce iz čistega zlata.
Nič manjše ni bilo Marijino zmagoslavje v Novem svetu. V mestu Buffalo je le nekaj tisoč katoličanov, za Marijin mimohod pa se je zbralo vsaj 200 tisoč ljudi. »Največja ljudska manifestacija v zgodovini mesta«, je zabeležilo policijsko poročilo.
V	Plainfieldu (New Jersey) je anglikanski pastor naročil svojim župljanom, naj se v obilnem številu udeleže Marijinih slavnosti. — V drugem mestu Flora, kjer je samo 200 katoličanov, je lastnik (protestant) tamkajšnjega dnevnika dal postaviti pred poslopjem svojega uredništva oltar in prosil, da bi se od tam oznanilo ljudem »fatimsko sporočilo«!
Ameriška revija »LIFE«, ki izhaja dnev-
no v 8 milijonov izvodih, je poslala svojega izrednega dopisnika v Fatimo, ki je za list sestavil podrobno in izčrpno poročilo o Marijinem romanju, opremljeno s številnimi slikami. Nekaj čudežnega j® imelo na sebi tudi spreobrnjenje lastnice tega dnevnika gospe Clare Booth-Luce, bivše poslanice Združenih držav v Rimu.
V	Pakistanu so mohamedanci skoro blazno tekmov ali s katoličani: okrasili in razsvetlili so vsa poslopja in javne lokale.
V	Patmi so Marijin kip prenašali na slonu, kateremu so sledili še trije drugi sloni: z elegantnimi kretnjami dolgih rilcev se je zdelo, da spoštljivo pozdravljajo »Lepo Gospo«. V Mozambicu se je po Mariji izvršilo veliko spreobrnjenj. Skupine mohamedancev so čakale na Marijin sprevod, ga ustavile in njihov predsednik se je v imenu vseh spremljevalcev poklonil Mariji.
Koder koli se je pojavil kip fatiinske Kraljice, povsod isto navdušenje: strnjene množice so enodušno proslavljale Marijo. Neka nevidna moč je privabila k Mariji vse: malo in veliko, brez razlike stanu ali vere. Seveda ni rečeno, da so vse te nepregledne množice tudi že spreobrnjene. Toda po Mariji se vedno pride do Jezusa. In. ali ni tolažilno, da so se ljudstva po vsem svetu v taki meri in s tako apostolsko gorečnostjo odzvala Marijinemu vabilu za spreobrnjenje Rusije ter za svetovni mir? Po pravici je dejal neki misijonski škof: »Česar ni storil Sin v teku stoletij, to je storila Njegova Mati v nekaj dneh!«
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Častiti monsignor Zupančič Valentin je bil rojen 14. 2. 1883 v Mostah pri Ljubljani. Šolal se je v Ljubijuni, kjer je leta 1903 dokončal gimnazijo in Šel nato v ljubljansko bogoslovje. Novo mašo je pel v cerkvi sv. Petra v Ljubljani dne 21. 7. 190?\
Bil je eno leto kaplan v Mokronogu na Dolenjskem, zatem kaplan v Dovjem pod Triglavom na Gorenjskem. Od tod je bil poklican v Ljubljano.
Lela 1920 je šel na deželo, v Polhov gradeč za župnika ter ostal do leta 1927.
24.	2. 1927. je nastopil misijonsko službo med slovenskimi rudarji v Pas de Calaisu (severni Franciji), kjer deluje še danes.
Od duhovniške službe je preživel 20 let v domovini in 30 let v Franciji.
Bog blagoslovi v njegovem 75. letu življenja i'se storjeno delo in ga ohrani še mnogo srečnih let.
Mi se pa še posebno najlepše zahvaljujemo za vse, kar je storil za nas izseljence na tujem in za naš nepozabni rojstni kraj.
Prihodnja napovedana jubilejna proslava naj bo velik in lep izraz naše hvaležnosti.
Zveza katoliških društev poroča, da bo svečano jubilejno slavje dne 8. septembra 1957 v Lievin-u (Pas de Calais) v severni Franciji.
K obilno številni udeležbi vljudno vabi zvezni Odbor!
NAGRADA ZA LJUBLJANSKO OPERO
Akademija Charles Gross v Parizu, ustanova, ki se bavi z ocenjevanjem svetovne proizvodnje gramofonskih plošč in podeljuje vsako leto posebno nagrado, je odločila, da letošnji njen »Gran Prix« pripade plošči »Ljubezen do treh oranž«. Je to opera ruskega skladatelja Prokofijeva, ki jo je predvajalo ljubljansko operno gledališče lani z veLikim uspehom na »Holandskem festivalu«, a naravnost viharen uspeh pa je z njim doživela v pariški Veliki operi. Ljubljansko izvedbo je posnela na plošče svetovno znana tvrdka »Phillips«. Vodstvo tvrdke je k uspehu čestitalo ljubljanskemu dirigentu Bogu Leskovicu, ki je izvedbo pripravil in dirigiral. — Pariška opera je povabila ljubljansko, da letos zopet gostuje s kako slovansko skladbo.
PRIZNANJE SLOVENSKEMU ARHITEKTU
Arhitekt Niko Kralj, šef konstrukcijskega oddelka tovarne pohištva »Stol« v Duplici, je na mednarodnem natečaju načrtov za moderno pohištvo v italijanskem središču za proizvodnjo pohištva v Cantu-ju, dobil dve prvi nagradi in eno drugo. Arhitekt Niko Kralj se je udeležil tega svetovnega natečaja, ki je obsegal 6 kategorij, s tremi predlogi. Z načrtom za pohištvo za ureditev treh prostorov, jedilnice, dnevne sobe in spalnice, je v prvi kategoriji dobil prvo nagrado. Prav tako je dobil prvo nagrado tudi v kategoriji za montažno izvozno pohištvo v 6 kosih. V četrti kategoriji, kovinskem pohištvu, pa mu je bila priznana druga nagrada. Nagrade za vse tri kategorije so znašale 2 milijona lir. Pri natečaju je sodelovalo več sto arhitektov iz 18 držav, v razsodišču pa so bili trije znani italijanski arhitekti, 1 Nemec in 1 Anglež. Nagrajeno pohištvo v industrijski izdelavi podjetja »Stol« bo pozneje tudi razstavljeno na mednarodni razstavi pohištva v Cantuju. Vsekakor je to zelo lep uspeh slov. mladega konstruktorja.
HRVATJE SO GOSTOVALI NA KOROŠKEM
Gradiščanske Hrvate in koroške Slovence je čl. 7 avstrijske mirovne pogodbe kar najtesneje povezal v skupni borbi za priznanje narodnih pravic. Da medsebojne stike utrdijo, so sklenili izmenjavo kulturnih nastopov. Tako je na Vnebohod in nedeljo prej gostovalo Hrvatsko kulturno društvo s svojimi pevci, tamburaši in plesalci v Bilčovsu in v Šmihelu nad Pliberkom. Na obeh prireditvah se je zbralo silno veliko ljudstva.
Iz Šmihela so Hrvatje odpotovali v Salzburg, kjer so z melodijo, pesmijo in godbo zastopali avstrijsko zvezno deželo Gradiščansko (Burgcnland) na salzburškem velesejmu. V Salzburg jih je poslala deželna zvezna vlada.
PO 40 LETIH SE JE’OGLASIL IZ RUSIJE
Ko je kanalski poštar nesel Bevčarjevi družini v Bodrežu pismo z ruskimi znamkami in pečati, se je gotovo radoveden . izpraševal, kdo je neki, ki piše v Bodrež iz Rusije. A še bolj so se začudili pri Bevčarjevih, ko so pismo odprli in iz mešanice slovenščine in ruščine razumeli, da jim piše stric BEVČAR Josip, ki je bil v prvi vojni zajet od Rusov in ni potein dal več glasu od sebe. Sedaj se je po 40 letih prvič zopet oglasil in pisal domov sestri, da se je poročil in da ima otroke, ki so že veliki. In kot posebno čudo sporoča, da imajo sedaj na Ukrajini bel kruh in da ob nedeljah plešejo. Pismo pa zaključuje s starini slovenskim pozdravom: Zbogom!
Še lepše bi bilo, ko bi mogel pozdraviti: Na svidenje! A tega ruski državljani ne morejo, ker jih loči neprehodna meja od ostalega sveta.
»SALOMONOVA SODBA«
GRE V SLOVENIJO
Avstrijska zvezna vlada je pred kratkim, poklonila Narodni galeriji v Ljubljani podobo slikarja Franca Kavčiča »Salomonova sodba«, ki se je doslej nahajala v dunajski državni galeriji, ker kot delo slovenskega umetnika spada v slovenski kulturni krog.
Franc Kavčič je bil pred poldrugim stoletjem eden izmed največjih slikarjev svojega časa. Njegov rod je izviral iz hribovite Tolminske, a on sam je bil rojen v Gorici leta 1762. Razgibano življenje je nadarjenega mladeniča pripeljalo daleč po širnem svetu. Nad 7 let je »bival v Rimu, kjer je svoje umetniško znanje izpopolnjeval ob velikih klasičnih zgledih. Tam se je spoznal tudi z Goethejem, ko se je nemški pesnik na svojem »Italijanskem potovanju« mudil v Večnem mestu. Kasneje je bil dobrih 29 let profesor na dunajski umetniški akademiji, a zadnjih 12 let svojega življenja je bil celo njen rektor. Umrl je leta 1828, kot slavljen mojster klasične slikarske šole. Umetniški kritiki ga obenem s Francozom Davidom in Angležem Valterjem stavijo med vrhove te umetniške smeri. Njegova dela so raztresena po vsej Evropi, le v Sloveniji nimajo skoraj ničesar pomembnega iz zakladnice njegovih umetniških ustvaritev. Pred časom je direktor ljubljanske Narodne galerije dr. Karel Dobida sporočil direktorju Avstrijske galerije na Dunaju, dr. K. Gar-zarolli v. Thurnlacku željo glavne slovenske slikarske ustanove, da nabavi kako pomembnejše Kavčičevo delo. Dr. Garza-rolli v. Thurnlack, ki je rodom iz Notranjske in se svojega slovenskega izvora prav rad spominja, je za željo predstavnika ljubljanske Galerije pokazal polno razumevanje. Izbrali so »Salomonovo sodbo« in na njegov predlog je potem avstrijska vlada sklenila, da sliko podari slovenski ustanovi.
(Kor. kron.)
Prof. dr. Boris Furlan
V	Radovljici na Gorenjskem je dne 10. junija umrl tržaški rojak ter univerzitetni PN>fesor dr. Boris Furl an. Slovenski poro-^valec je prinesel o njem le osmrtnico, ^ so jo dali v list pokojnikovi otroci in sorodniki. (Nekateri tržaški časopisi so iz-Suko dr. B. Furlana samo omenili, čeprav trdijo o sebi, da so silno veliki tržaški r°doljubi. Le »Demokracija« je ipokojniku Posvetila daljši članek. Ta nam tudi da razumeti, zakaj tako različno poročanje ob s&irti moža, ki je končno sledil vse živ-Ijfcnje svoji vesti, čeprav ga mi nismo mo-vedno odobravati v njegovem nastopanju. Našim bralcem in drugim v pouk. kaj Cata one, ki komunizmu nasedajo, objavimo po »Demokraciji« glavne ipodatke iz oljenja pok. dr. Furlana.
Pokojni je bil rojen v Trstu pred 63 Jeti, Njegov oče je bil državni pravnik *a časa Avstrije in Furlanova družina je bivala med tržaškimi 'Slovenci poseben ^gled. Pokoj ni Boris se je »posvetil prav DlUi naukom. Odvetniško prakso , je delal dr. Abramu in pri dr. Wilfanu v Trstu 111 je končno prevzel tudi Wilfanovo ipi-^fuo, ko se je ta izselil iz Trsta. Dr. Boris Furlan je bil več let urednik »Pravnega Ustnika«, ki ga je po prvi svetovni vojni bajalo tržaško društvo »Pravnik«. Že v Trstu se je pripravljal za profesuro na 'toiverzi in ,po svoji izselitvi v Jugoslavijo 'postal docent na pravni fakulteti ljub-'ianške univerze.
Dr. B oris Furlan je bil kot vsi, ki so ^li iz življenja in kroga tržaških Slo-vfcncev pred in po iprvi svetovni vojni, za-Veden Slovenec in demokrat, ki je ljubil Sv°j rod in svobodo in ki je videl v pravi demokraciji napredek človeštva in pot v ^ljšo bodočnost.
Tak je bil pokojni dr. Boris Furlan do l2bruha druge svetovne vojne. Tedaj pa 80 vojne vihre in revolucionarne ponore-0sti marsikateremu Slovencu izbile kom-Pas iz rok...
Meseca marca 1941 je dr. Boris Furlan °dšel z družino v Carigrad in od tu v Palestino in Južno Afriko; nato pa v Združene države. Tam je vneto seznanjal 4*Ueriške Slovence z razmerami v domo-_-i in jih vzpodbujal za borbo proti Vupatorju. Leta 1943 je stopil v vlado. Slobodana Jovanoviča in odšel v London.
Že čez nekaj dni pa je izstopil iz vlade in vse svoje sile postavil v službo Titu in njegovi komunistični oblasti. Ustanovil in predsedoval je v Londonu »Narodno-osvo-bodilnemu odboru« in stalno po londonskem radiu propagiral titovstvo.
Z letalom je končno pristal na Dolenjskem in aktivno sodeloval s titovskimi (propagandisti.
Dr. Boris Furlan je bil profesor in ne politik. Kritiziral in obsojal je krivico. Zato je v letih 1945-47 kaj hitro zašel v spore z novimi oblastniki. Ti seveda z njim niso postopali tako, kot so postopale predvojne jugoslovanske oblasti z njegovim najboljšim prijateljem dr. Jožetom Wilfanom ml., ki ga je dr. Boris Furlan večkrat reševal iz policijskih krempljev.
Tista oblast, ki ji je dr. Boris Furlan opravil nešteto nezasluženih uslug, in tisti ljudje, ki jim je storil toliko dobrot, so ga zaprli. Uprizorili so napihnjen proces po kremeljskih vzorih.
Brez najmanjšega stvarnega dokaza, le na podlagi izmišljenih in falzificiranih »dokazov« so obsodili na smrt ing. Črto-mira Negodeta, na dvajset let prisilnega dela dr. Borisa Furlana, Pavlo Hočevarjevo in še številne druge obtožence, med njimi L. Sirca in bivšega ministra Franca Snoja. Po vzorih ponorelega Stalina sta si tudi Boris Kidrič in Aleš Baebler izmislila. da so ju obtoženci nameravali umoriti...
Po obsodbi so dr. Borisa Furlana odpeljali na prisilno delo v kamnolome v Teznem pri Mariboru. Tu je preživel štiri leta in si nakopal težko tuberkulozo. Končno so ga konfinirali v Ljubljano. Kasneje pa se je preselil v Radovljico. »Ljudstvo« pa mu tudi tu ni privoščilo miru. Nekega večera ga je tolpa plačancev v sami pižami potegnila iz postelje, ga naložila na samokolnico, ga pljuvala in zasramovala. Na pol mrtvega so ga odpeljali v bolnišnico. Njegov »prijatelj« dr. Jože Wilfan ml. ni niti z mezincem pomignil v njegovo korist. Komunistična hvaležnost!
Sedaj je trpljenje človeka, ki je verjetno v dobri veri dolga leta služil komunizmu, zaključeno. Naj bi to trpljenje služilo v svarilo in opomin vsaj njegovim stanovskim prijateljem, če že drugim ne more. Dr. Boris Furlan je našel svoj mir.
ŽENSKI KOTIČEK
O despojni ženskega sveta
V	začetku posta je sv. oče Pij XII. sprejel v posebni avdienci postne pridigarje Omskega mesta ter imel nanje poseben Uagovor. V tem govoru je med drugim °pozoril pridigarje na nemoralnost, ki se Je razpasla v rimskem mestu. Kot primer Je navedel neki lepak, ki so ga prav tiste *tai nalepili po rimskih ulicah in ki je v izredno velikem formatu kazal znano Ulmsko igralko B. Bardot v moralno zelo ^©primernem zadržanju. Opozorilo sv. oČe-*a je izzvalo veliko polemik v Italiji in *2ven nje, posebno so časopisi takrat razpravljali o tem, kaj je nemoralno in po-Wjšljivo in kaj ni. Bardot se seveda ni Uič poboljšala in je še naprej razkazovala Syoje ženske »čare« v nekem novem filmu, v katerem se menda štirikrat sleče.. Zato so ji vzdeli pridevek »miss spogliarello« (spogliarsi = slačiti se).
Ta nova iznajdba Francozinje Bardotove Je našla takoj posnemovalk tudi v Trstu.
Določila goriškega kvestorja
Italijanska javnost se je nekoliko zganila v zadnjem času in organi javne varnosti so nastopili tu in tam, čeprav ne vedno z uspehom, kot priča tržaška razsodba. Kljub temu hočemo opozoriti na določila goriškega kvestorja, ki jih je izdal za varstvo dostojnosti v javnih kopališčih. Glasijo se:
1. Prepovedano je kopanje v morju, rekah ali v stoječih vodah brez primerne kopalne obleke.
2. Prepovedano je slačiti se na prostem, muditi se v kopalni obleki izven krajev določenih za kopanje. Prav tako je prepovedano plesati v kopalnih ali podobnih oblekah na katerem koli kraju in tudi v plesnih dvoranah, četudi bi bile te v notranjosti kopališčnih zgradb.
3. Obleke za kopanje in sončenje naj bodo take, da ne žalijo čuta sramežljivosti in morale.
4. Sončne kopeli se morajo vršiti v notranjosti ograjenih prostorov in ne smejo postati grdo razkazovanje.
5. Pri tako zvanih lepotnih tekmovanjih in pri volitvah raznih kraljičic je prepovedano nositi kopalno obleko v dveh kosih: predpisuje se vsaj kopalna obleka v enem kosu. Takih tekmovanj se ne smejo udeležiti in ne smejo pri njih sodelovati mlajši izpod 18 let.
6. Lastniki javnih kopališč morajo imeti na vidnem prostoru razobešen ta razglas.
7. Člani javne varnosti so dolžni poskrbeti, da se bo ta razglas strogo izvajal.
V	Italiji imamo torej zakone, ki čuvajo javno moralo, le da se jih pošteni premalo poslužujejo. Ko bi bilo več pogumnih ljudi, ki bi se manj z besedami škan-dalizirali in rajši bolj posegali po sredstvih, ki jih nudi zakon, bi bilo gotovo več dostojnosti v javnosti.
RAZNE NOVICE
SLABO VREME IN VROČINA PO SVETU
Medtem ko je pri nas v zadnjih dneh nastopila huda vročina, poročajo iz Piemonta. Avstrije, Francije in Švice o velikih poplavah, ki so zahtevale tudi več človeških žrtev.
Najbolj prizadeta je okolica Turina ter dolini Aosta in Susa. Sila vode je odnesla več mostov, porušila nekaj hiš in poplavila velika področja. V dolini Stura je bilo več vasi popolnoma izoliranih. Zlasti je narasla reka Pad, ki je na več krajih predrla nasipe.
Silne ipoplave so zajele tudi vzhodno Tirolsko in Koroško, kjer so izgubile življenje štiri osebe. Škodo cenijo nad 600 milijonov lir. Železniški promet med Lien-zom in Italijo je prekinjen. V dolini De-freggen je prebivalstvo skupno z 250 turisti zaradi poplav odrezano od sveta. Porušilo se je tudi nekaj his in škoda na privatni imovini je ogromna.
Najhujše pa je bilo v okolici Pavije. Tu je v nedeljo 16. junija v zgodnjih popoldanskih urah strašen eiklon skoro popolnoma uničil naselja v Oltre Po, deset km od Pavije. Vihar je začel divjati ob 13.30. Med nalivom je začela padati toča debela kot jajca, kmalu nato pa je silovit zračni vrtinec začel sejati smrt in razdejanje povsod. Učinek ciklona je bil strašen. V dveh vaseh je do tal porušil polovico hiš, izruval električne drogove, drevesa in uničil polja in vinograde. V Rebeceo Pavese je ciklon zadel ob visok cerkveni zvonik in ga iprelomil na dva kosa, da se je zrušil kot bi bil iz lepenke. Komaj uro prej se je v cerkvi končala zadnja nedeljska sv. maša. Zvonove je ciklon zagnal pol km daleč, nato se je s silovitim hrumenjem
Papež in Slovenci
Pretekli teden so namreč časopisi pisali, da se je pred tržaškim sodiščem vršila razprava proti neki ženski in proti gospodarju nekega kina, ker je dopustil, da je več mesecev zaporedoma ta ženska posnemala Bardotovo ter se v kinu javno pred številnimi gledalci slačila. Policija jo je vsled tega ovadila, a sodnik jo je oprostil, češ da ni zakrivila dejanja javnega pohujšanja, kakor predvideva zakon.
Ta dva dogodka iz kronike zadnjih mesecev sta mi pred očmi sedaj db začetku poletja, ker pričata: 1. kako lahke so ženske, ko gre za to, da postanejo slavne in si zaslužijo denarja, ali da se ravnajo po modi. Takrat odložijo vse pomisleke in vse pridržke. Pripravljene so se v javnosti sleči, ali vsaj hoditi napol nage kot divjakinje v Ekvatorialni Afriki.
Drugič pa nam omenjena dogodka pričata tudi, kako ohlapna postaja vest sodobnih ljudi glede na dostojnost in nedo-
Papež je proti Slovencem!
Ste že kdaj slišali ta očitek, ste ga morda celo sami izrekli?
A od kod izvira ta kleveta? Odgovarjajo: Papež se ni zanimal za nas, ni preprečil tega in onega, se ni naučil slovenščine, in tako dalje.
Kuj naj odgovarimo?
Kdo se je bolj potrudil, da bi se preprečila druga svetovna vojna, kakor prav Pij XII.? In kaj so potem rekli? Da je blagoslavljal orožje; da je celo podpiral vojno in kupoval orožje. Prav tako so trdili, da je prejšnji papež Pij XI. držal z nacisti, čeprav je ravno on izdal v nemščini encikliko, ki je nacizem obsojala.
Človek se kar strese, če pomisli, kolikim našim ljudem je tako govorjenje zastrupilo veselje do Cerkve in koliko jih je odtrgalo od verskega življenja. Rajši so verovali sovražniku kakor pa Cerkvi, kateri so bili obljubili zvestobo. In zato je bilo zanje neizogibno, da so padli v plen tistim, ki so hoteli na sovraštvu do Boga in do Cerkve graditi boljšo bodočnost našemu narodu.
stojnost. Saj je bilo razvideti iz polemike, nastale zaradi opozorila sv. očeta, da je večina časopisov grajala papeža in ne »miss spogliarello«. Papeža so grajali, češ da se vtika v zadeve, ki njega nič ne brigajo. Tudi razsodba tržaškega sodnika priča, da smo izgubili smisel za moralnost in nemoralnost, da nič več ne ločimo, kaj je primemo za javnost, in kaj je samo za intimno dogajanje med štirimi stenami.
razbesnel nad vasjo, kjer je uničil 80 od sto hiš. Ciklon je zahteval tudi 5 smrtnih žrtev in nad 50 ranjenih. Vendar se je bati, da bo žrtev še več, ker so nekateri tudi nevarno ranjeni.
50-LETNICA ČASOPISA ZA SLEPCE
V	Londonu je letos praznoval svojo petdesetletnico najstarejši časopis za slepce na svetu tednik »The National Braille Mail«. Tiskajo ga v 1400 izvodih, toda njegov vpliv je znatno večji, kajti računajo, da vsak izvod čitajo približno trije slepei. Vsaka številka vsebuje le okrog 4.500 besed, a ima kljub temu okrog 20 strani. Cena je zelo nizka, zato znaša letni primanjkljaj uprave okrog 10.000 funtov. Ta primanjkljaj krije društvo za pomoč slepcem in s tem vrši »svojo človečansko nalogo, za katero je bilo ustanovljeno«, kakor je izjavil generalni tajnik John Collyan. List prejemajo proti zelo majhni odškodnini vsi registrirani slepci na Angleškem.
Omenjene obtožbe so tako nespametne, da ne more človek premeriti hudobijo tistih, ki so vede s tako hrano polnili do-bromisleče ljudi. Vržene so bile v svet po načelu: Le laži, nekaj bo le ostalo; ali pa: Bolj so laži debele, laže jih bodo sprejeli.
Kadar nekateri naši ljudje očitajo cerkveni avtoriteti premalo zanimanja ali celo nasprotovanje do naših potreb, bi jih morali vprašati:	%
Kakšno zanimanje pa pokažete vi drugi za naše potrebe? Ali res pričakujete, da bosta papež in škof pošiljala otroke v slovenske šole, jih učila materinega jezika in podobno?
Ne pričakujmo od drugih, kar sami nočemo storiti.
Včasih govorijo proti cerkveni avtoriteti in ji očitajo protislovensko delovanje taki, ki sploh ne vedo ali nočejo vedeti, kje in kdaj je na primer v Trstu slovenska služba božja, koliko je duhovnikov, kje in kaj se dela za Cerkev. In jim ni prav nič mar, če se tudi po njihovi brezbrižnosti cerkve praznijo, obisk službe božje manjša, vrste prvoobhajancev krčijo, če se naše katoliško časopisje vzdržuje z revščino ubogih, če si naše katoliške organizacije morajo postavljati šotore namesto domov.
Pometajmo najprej pred svojim pragom in naj vrže prvi kamen tisti, ki je brez greha!
Dr.
Marijanišče na Opčinah
vstopa s prihodnjim šol. letom Sele v
5.	leto svojega obstoja kot katoliški vzgojni zavod slovenske mlmline na Tržaškem. Pred. letom 1953. je bilo Marijanišče zavetišče sirotam raznih narodnosti, ki je z veliko požrtvovalnostjo skrbel zanje g. Bele: imel je tudi do 40 sirot in to v prostorih, ki so se od sedanjih ločili kot dan in noč.
Marijanišče v sedanji obliki je vzgojni zavod, namenjen zlasti dijakom srednjih šol. Ne razpolaga z denarnimi sredstvi iz državnih blagajn kot toliko drugih zavodov v našem mestu, marveč se vzdržuje in napreduje iz žrtev delavnih ljudi. Starši prispevajo za svoje sinove v zavodu po svoji gospodarski zmogljivosti. Precej fantov uživa vso oskrbo ob zelo znižani vzdrževalnim. Za kritje primanjkljaja za te revne gojence gre nekaj od onega denarja, ki ga ob kvatrnih nedeljah zbero naše župnije. Upravni odbor Marijanišča kot cerkveno pravne ustanove predvideva, da bo v bližnji bodočnosti možno začeti s še kako drugo ustanovo ali akcijo, ki bo v korist našega ljudstva. Sicer pa že sedaj Marijanišče predstavlja dragoceno oporo duhovščini, ki zbira mladino: tu se je vršilo že nešteto sestankov, duhovnih obnov in zborovanj.
Na eno okoliščino naj v tem članku opozorimo! Nasproti Marijanišča se zida krasna stai'ba ob Bazoviški cesti. Kot kaže, ho že s pričetkom novega šolskega leta odprta moderno opremljena industrijska strokovna šola. Zelo verjetno bo želel marši-kak učenec industrijske šole stanovati v Marijanišču zaradi ugodne bližine. Škoda bi bila, če bi učenci strokovnih šol spodrinili v zavodu fante, ki obiskujejo gimnazijo. Zato pa vodstvo Marijanišča opozarja starše, ki namerjajo dati svojega fanta v zavod, naj ipravočasno vlože prošnjo za sprejem. Za industrijsko šolo se jih je nekaj namreč že priglasilo!
Vpisovanje gojencev v Marijanišče za šol. leto 1957-58. se je že začelo. Prošnjo morajo predložiti tudi dosedanji gojenci. Novi prosilci naj prošnji prilože še tele listine: zadnje šolsko spričevalo, izjavo domačega dušnega pastirja o vrednosti fanta, krstni list župnega urada in zdravniško spričevalo.
Prošnjo naslovite na: Vodstvo Marijanišča, Via Nazionale 89. Opčine - Trst.
Eden najnesrečnejših je bil nedvomno Janez Krstnik G-obel, katerega so bili preklicu hi postavili za nadškofa v Parizu. Dne 13. marca 1791 je teatralično vtkorakal v cerkev ^aše Gospe '); z njenih stolpov so vihrale zastave revolucije. Obdajala ga je tuleča in vriskajoča množica in spremljala 8a je godba narodne garde. Svoje prvo pastirsko pismo je 2ačel z besedami:
»Janez Krstnik Gobel, prej po božjem usmiljenju in milosti svete stolice škof v Lydda (na ta naslov je bil posvečen), *edaj po učinku ustave, ipo milosti volivcev in izreku sodišča skof v Parizu.«
Tako se je začenjalo pastirsko pismo, s katerim je Gobel ljudskega junaka Mirabeauja 2) povzdignil med cerkvene °čete. Tako globoko lahko pade, kdor pozabi na 'božji strah se začne bati ljudi. Tiste dni pa v Parizu ni bilo nobenega Wdnejšega in nesrečnejšega človeka kot je bil revolucionarni škof.
2. septembra 1892 je zdivjal ves pekel proti nezapri-St-“ženini duhovnikom. Vse se je že dolgo pripravljalo po Načrtu. Oborožili so tolpe plačanih zločincev, ki so čakali samo na zadnje znamenje, da bi udarili.
‘) Notre Dame, še danes pariška stolnica. — Gobel je bil resnični 0(lpadnik. V novembru 1793 je v konventn. takratnem državnem zboru, s svojitmi duhovniki vred odložil rimsko obleko. Cerkev Notre Dame je Postala tempelj razuma. Gobel kazni ni ušel. Že v aprilu 1791 je prišel t*od giljotino.
-) Grof Miraibeau (izg. Mirabo). zmeren revolucionar, nadarjen, a ^značajen politik, nemiren duh. Umrl je 2. aprila 1791, preden je ?*°pila doba strahot. Mirabeau je bil zelo priljubljen. V	-
hicije je igral eno prvih vlog.
na-
zacetku revo-
2. septembra je navsezgodaj zagrmelo iz alarmnega topa, začelo je biti plat zvona, bobni so ropotali po cestah. Z mogočnim trobentanjem so oznanjevali ljudstvu, da je domovina v nevarnosti. Tedaj so plačani razbojniki navalili na ječe in vlomili vanje. Okoli dve sto duhovnikov so naložili na vozove ter jih odpeljali v benediktinsko opatijo, kjer naj bi bili sojeni. Pred vrati zaporov so sprejeli spoznavalce tisočglasni rohneči kriki. Besneži so skočili na vozove ter začeli kruto psovati in trpinčiti jetnike. S sekirami, sabljami in kovaškimi kladivi so tolkli po njih. Neki duhovnik se je skušal rešiti. Skočil je z voza v množico, a so ga takoj zadavili. Drugemu in tretjemu se je zgodilo isto. Pred vrati opatije so potegnili nesrečneže z voz, jih tirali na samostansko dvorišče, kjer jih je pozverinjena tolpa skoraj do zadnjega pobila.
Isti dan je drhal napadla karmeličanski samostan, v katerem je bilo zaprtih sto osemdeset duhovnikov.
Zaprti škofje in duhovniki so se pogumno in odločeni, da umrejo, zbrali na samostanskem dvorišču okoli 87-letnega nadškofa iz Arles, ko so prekucuhi kot živali pridivjali nadnje.
»Kje je nadškof iz Arles?« je zaklical grd, hripav glas in vsa tolpa je zakričala za njim: »Kje je nadškof iz Arles?« Preden pa se je sivi cerkveni knez mogel preriti skozi gnečo, je stopil naprej nekdo drugi, duhovnik de Pannonie, da bi umrl namesto svojega škofa. Že so se dvignile sekire in sablje nad glavo junaškega duhovnika, ko je prišel iz gneče nadškof. Stopil je naprej in rekel:
»Jaz sem tisti, ki ga iščete; če pa iščete mene, potem pustite te, da odidejo.« Prizor v vrtu Getsemani se je ponovil. Poživinjena drhal je za hip obstala; nato pa je nadškofa zadela sablja po obrazu, da se je ves krvav zgrudil.
»Moje življenje za Gobela!« je umirajoči zaklical. Nato mu je sulica prebodla prsi. Množica ga je potem poteptala. Zatem je tolpa planila na druge duhovnike ter jih pobila, razmesarila in pohodila sto petdeset. Le malo jih je ušlo lej strahoti !).
*
. Isti večer je imel škof Gobel nenavaden obisk. Nekemu zakrinkanemu možu se je posrečilo, da je prišel do njega. Odločno je stal pred škofom, ki je buljil vanj in se od strahu tresel.
»Škof Gobel, prinašam vam pozdrav mučencev!« je rekel •i globokim glasom.
»Kdo ste?« je vprašal škof jeeljaje.
»Vaša vest sem! Odložite dostojanstvo, katerega vam ni dal Bog temveč satan! Delajte pokoro! Prekličite prisego in umrite kot mučenec!«
') Ti dogodki so v zgodovini francoske revolucije znani pod nazivom »septembrsko klanje«, ki je trajalo od 2. do 6. septembra 1792. Ukaz za klanje je dal izvršni odbor v občinski hiši. Danton, ki je bil takrat minister za sodstvo, ni nič storil, da bi se to klanje preprečilo. Umorjenih je bilo pri tem divjanju okoli 1300 jetnikov: med njimi so bili duhovniki, plemiči, privrženci kraljeve hiše in podobni ljudje.
(Nadaljevanje)
Stran 4
KATOLIŠKI GLAS
Leto IX. - L957 - Štev. 25
Povečanje bolnice pri Sv. Ivanu
Tržaškemu občinskemu svetu so predložili v odobrcnje načrt za štiri nove stavbe, ki bodo povečale kompleks stavb, ki služijo za bolnico pri Sv. Ivanu. Kakor hitro bo ministrstvo za javna dela odobrilo načrt, bodo začeli z deli. Dve stavbi bosta služili za opazovalnico umsko bolnih, o-stali dve pa kot bolnici za pljučno bolne. Tako se bo bolnica pri Sv. Ivanu, ki služi za vse mesto in okolico, povečala za 200 postelj.
Pred otvoritvijo velesejma
V	teku so še zadnje priprave za otvoritev tržaškega velesejma. Uprava >:ii je zagotovila veliko udeležbo dveh najvažnej-
50-letnico tega društva. Dne 29. junija sc bodo zbrali v Sežani, da se oddolžijo spominu na to društvo, ki je tako tesno povezano s kulturnim udejstvovanjem starejših tržaških izobražencev. V Trstu pa bo izšla revija v spomin na ta jubilej.
Devin
Ob zaključku šolskega leta so imele vse naše slovenske šole v Devinu in Štivanu ter v Medjivasi prav lepe prireditve in v Devinu tudi šolsko razstavo ročnih del. Prireditve in razstava so jasno pokazale, kaj vsega koristnega se naši otroci naučijo
v	naših šolah, ki jih vodijo zares vestni in sposobni učitelji. Starši, veseli nad uspehom in napredkom svojih otrok, se
Šolski uspehi
Na naših srednjih šolah je letošnje šolsko leto pri kraju. Sedaj se vrše samo še končni in sprejemni izpiti. Hvale vredna je volja naših staršev, da so se tako velikodušno odločili za študij svojih otrok. Za sprejemni izpit se je na nižjo gimnazijo ■prijavilo nad 130 dijakov, ki so se odločili, da se bodo iposvetili študiju.
številčno stanje ob koncu leta in pa uspehe, nam kaže naslednja razpredelnica:
O	uspehih pri končnih zaključnih izpitih na nižjih in višjih srednjih šolah bomo poročali ko končanih izpitih.
Srednje šole so izdale skupno izvestje, ki kaže pregled učencev, učnih moči, udejstvovanja in prinaša tudi slike maturantov. Izvestje je lep spomin vsakemu dijaku in zgodovinski vir poznejšim rodovom, ki se bodo bavili z življenjem slovenskih srednjih šol na Tržaškem.
Šola:	Prisotnih ob Koncu leta:	Izdelalo:	Popravni Izpit jih Ima:	Padlo:	Neocenjeni:	ZakljuKni Izpit lma]o:
Višja gimnazija	197	88	62	2	4	41
Učiteljišče	52	23	12	—	1	16
Trgovska akademija	201	98	79	3	—	21
Nižja gimnazija	291	136	19	3	3	100
Ind. strok, šola	170	60	33	16	5	56
Trg. strok, šola	103	36	13	9	6	39
Ind. tečaj - Nabrežina	60	30	11	2	—	20
Ind. tečaj - Opčine	85	21	25	5	1	24
Trg. tečaj - Prosek	13	7	3	2	1	—
Trg. tečaj - Katinara	20	12	4	4	' —	—
Ind. tečaj - Dolina	52	18	11	3	—	17
Skupaj	1214	532	308	49	21	331
iskreno zahvaljujejo vsemu učiteljstvu in jim želijo dobre počitnice.
V soboto 15. t. m. sta se v Štivanu poročila Fattori Aldo in Kocman Nerina. Bila je jjrav lepa in slovesna poroka v cerkvi, kjer je nevesta bila pevka in upamo, da bo še v naprej. Novoporočencema naj ljubi Bog blagoslovi življenjsko pot in izpolni želje poročnega dne!
V nedeljo bomo v Štivanu praznovali našega cerkvenega zavetnika sv. Janeza Krstnika. Že v starih časih so verniki od blizu in daleč hodili v Štivan na božjo pot; tudi letos vabimo romarje na ta zgodovinski kraj, da skupno počastimo velikega svetnika in pripravljalca poti Jezusu, s prošnjo, da bi pripravljal pot Jezusu tudi med nami, da ne postanemo novi pogani, ampak se vrnemo k Bogu.
Egiptovski konzul v Trstu
Egiptovska vlada je sklenila odpreti v Tr.-stu egiptovski konzulat.
Pretresljiva smrt v Saležu
Neurje, ki je v sredo 12. L. m. zvečer grozeče divjalo, je v naši vasi terjalo smrtno žrtev.
Komaj 38-letni Škrlj Alojzij Jožef iz Saleža, veren in skrben družinski oče in podjeten kmečki posestnik se je tistega usodnega večera odpravil med nevihto v hlev k živini, da bi ugotovil, če je vse v redu. ko ga je nenadni udar strele podrl, da se je zgrudil umirajoč na tla. —
Na kraj nesreče je takoj prihitela žena. ki je klicala na pomoč. Prihiteli so sosedje in poklicali č. g. župnika, ki je kmalu nato prišel in mu podelil sv. poslednje olje, in nato tudi zdravnika, ki je ugotovil smrt.
Pokopali smo ga pretekli petek popoldne ob ogromni udeležbi vaščanov in drugih ljudi iz bližnje okolice.
Pokojni Pepi zapušča ženo in dva otroka: 10-letnega Justa in 8-letnega Slavka, ki ju je s pomočjo globoko verne žene krščansko vzgajal.
Naj mu sveti večna luč! Užaloščeni vdo-
vi	in otrokoma naše iskreno sožalje!
ših držav tržaškega zaledja:	Avstrije in
Jugoslavije. Nedavna italijansko-avstrijska konferenca za pospeševanje pristaniškega prometa je mnogo pripomogla k večjemu zanimanju Avstrije za letošnji tržaški velesejem. Poleg Avstrije in Jugoslavije bo zastopanih na velesejmu še 22 drugih držav. Iz Jugoslavije se je javilo 56 podjetij, ki bodo na velesejmu razstavila svoje proizvode, med temi je pet lesnih podjetij. Rimsko ministrstvo je zvišalo jugoslovanski kontingent na 300 milijonov lir, to je za 100 milijonov več kot lani.
Lepi uspehi kriškega rojaka
Pred nedavnim je prišel na obisk v svoj rojstni kraj, Sv. Križ pri Trstu, izseljenec Viktor Sulčič. Pred 24 leti se je kot komaj diplomiran arhitekt podal čez morje v Argentino, da 'bi imi tam bila sreča milejša kot na domačih tleh. Sprva se je moral boriti z neštetimi težavami. Leta 1926 se je udeležil natečaja za zgradbo nove hipotekarne banke v argentinski prestolnici. Dobil je prvo nagrado v znesku 125 tisoč dolarjev. Toda še preden mu je bila nagrada izplačana, je padla tedanja vlada in naslednica ni hotela o izplačilu nič slišati. Arhitekt se je zatekel na 9odišče in tako postal znan po vsej Argentini in Južni Ameriki. Naročila so kar deževala. Doslej je napravil okrog 125 načrtov za različne velike stavbe.
Vrnitev jug. beguncev
Italijanski listi poročajo, da so v soboto 15. junija italijanske oblasti vrnile preko bloka pri Fernetičih več desetin beguncev, med njimi tudi nekaj žensk. Italijanske oblasti opravičujejo to vrnitev s tem, da vsi vrnjeni begunci niso prišli v Italijo iz političnih razlogov, temveč le zato, da bi si v Italiji izboljšali svoj gmotni položaj. Znano pa je, da Italija sprejema le politične begunce. Močni oddelki policije in policijski psi so bili razvrščeni vzdolž vse poti do bloka pri Fernetičih, da bi preprečili morebitni upor zavrnjenih. Vendar pa ni prišlo do nobenih neredov, ker so vrnjeni begunci mirno prešli mejo in šli tako svoji novi usodi naproti.
Za omejitev prometnih nesreč
Ministrstvo za promet bo organiziralo v Trstu od 23. do 30. junija teden prometa. Teden prometa ima namen, prikazati prebivalcem najnovejše prometne določbe. Po javnih lokalih so postavili svarilne slike o prometnih nesrečah.
Petdesetletnica »Balkana"
Pred 50 leti so ustanovili v Trstu Slovensko akademsko društvo »Balkanec, ki je vse do dobe fašizma plodovito delovalo. Fašizem ga je zatrl, a kljub temu še žive člani tega društva, ki hočejo proslaviti
Slavje v stolnici
Preteklo nedeljo je v goriški stolni cerkvi v spremstvu nekaterih sobratov in številnih vernikov obhajal 40-letnico prve sv. maše msgr. Srečko Gregorec, član go-riškega stolnega kapitlja. Sv. mašo je imel ob 6. uri, ko je običajna maša za slovenske vernike. Vsa slovesnost je zelo prisrčno potekla. Gospodu jubilantu, ki je stalen sotrudnik našega lista, še enkrat naše čestitke in voščila
Srebrne maše
Dne 19. junija je preteklo 25 let, odkar so v goriški stolnici prejeli mašniško posvečenje sledeči gospodje: Vladimir Komac, Karel Klinkon, Viktor Berce in Florijan Havla.
Č. g. Komac, sedaj župnik v Sovodnjah, je svojo prvo sv. mašo daroval 10. junija 1932 v cerkvi sv. Urha v Bovcu; č. g. Klinkon, župnik na Libušnjem pri Kobaridu, je istega leta pel novo mašo v Tolminu; č. g. Berce službuje sedaj v tržaški škofiji, č. g. Hvala pa na Bukovem v tolminski okolici.
Vsem gg. jubilantom naše iskrene čestitke !
Promocija
Na leposlovni fakulteti tržaške univerze je dne 17. t. m. promovirala za doktorico klasične filologije gdč. Nives Paludetto, profesorica na slov. nižji gimnaziji v Gorici. Naslov teze, ki jo je zagovarjala, je bil »Dvorni ženski portret za časa rimskega cesarstva«. Novi doktorici iskreno čestitamo!
Sprejemni izpit za licej
Vseh kandidatov je bilo 11. Izdelali so:
Bednarieh Marjan, Kleindienst Ksaverij, Komac Lučka, Sfiligoj Majda, Visintin Franka (z odliko).
5 dijakov ima popravne izpite v jeseni,
1	je bil zavrnjen.
Sprejemni izpit
Na Nižji srednji šoli v Gorici so izdelali sprejemni izpit sledeči:
Ambrosi Branko, Boškin Ladislav, Černič Karel, Devetta Vojko, Dugaro Paskal, Hlede Alojzij, Klemse Vladimir, Kocman Drago, Komac Peter, Lapanja Jurko, Madon Štefan, Markocie Alojz, Miklus Darko, Mikulus David, Petarin Venceslav, Predan Aldo, Predan Alfred, Semolič Savo, Tabaj Božidar, Tence Boris, Terpin Robert, To-
mažič Florijan. Vaerig Silvan, Banit Ana,
Delpin Renata. Figelj Marija, Hmeljak Radika, Hvala Stanislava, Klanjšček Milojka, Koren Jerica, Miklus Ksenija, Per-soglia Tatjana, Persolja Vladimira, Peteani Stana, Šekli Tatjana, Simcie Ema, Valentinčič Slavka, Velušček Vanda.
Seja pokrajinskega sveta
Pretekli četrtek 13. junija je zasedal goriški pokrajinski svet. Glavna točka je bila razprava o goriški prosti coni v zvezi s predlogom, ki so ga nekateri svetovalci predložili. Po daljši debati je bila soglasno sprejeta resolucija, ki se zavzema za podaljšanje proste cone za nadaljnjih devet let. Po odobritvi te resolucije bodo vnesli v njen upravni organ nekatere reforme. Nadalje so na seji razpravljali o dejavnosti pokrajinske ustanove za tujski promet ter o pomoči kmetovalcem, ki so bili prizadeti po mrazu in slani v preteklem maju.
Pol milijona oseb je prekoračilo mejo
Italijansko-jugoslovanska mešana komisija nadaljuje sedaj s svojim delom v Beogradu. Izvajanje videmskega sporazuma se ugodno razvija. Samo v mesecu maju je prekoračilo mejo v obe smeri pol milijona ljudi.
SKPD iz Števerjana v Gorici
Števerjanska katoliška mladina je pod vodstvom svojega nadvse požrtvovalnega gospoda kaplana ponovila v Marijinem domu na Plaeuti Goldonijevo komedijo »Sluga dveh gospodov«.
Škoda, da se je marsikdo zbal silne vročine in se vabilu števerjanske mladine ni odzval.
Števerjanske igralce smo že zadnjič pohvalili in danes pohvalo lahko samo potrdimo.
Nismo prezrli, koliko truda, žrtev in naporov je stalo pridne igralce in zlasti še č. g. kaplana, ki je moral poleg učenja in nadzorovanja poskrbeti še za vse tehnične zahteve odra in igre.
Iz srca čestitamo pridnim igralcem za prijetni nedeljski popoldan in se skupaj z njimi veselimo lepega uspeha.
Smrt zavednega Slovenca
V	ponedeljek 17. junija so v Gorici pokopali zavednega goriškega Slovenca, g. Franca Ceja s Solkanskega polja. Svojo narodno zavednost je združeval z globo-
kim krščanskim prepričanjem. V tem duhu je vzgojil tudi svoja dva sinova, izmed katerih je eden padel v zadnji vojni kot žrtev partizanov. Pokojni Cej se -je rad udeleževal vseh naših pobožnosti in prireditev' ter bil vedno med prvimi, ki so se vpisali za skupna romanja.
Prizadeti družini naše sožalje, njemu pa večni počitek pri Bogu.
Podgora
Na praznik presvete Trojice smo imeli prvo sv. obhajilo. Sedemnajst družin je svoje zlate malčke prvič in na kar najbolj slovesen in prisrčen način združilo z Zveličarjem. Popoldne pa je bila za male izvoljence tudi prva prireditev na našem, novem odru. Slikovito je bila podana znana Vodopivčeva evharistična pesem Nočni obisk. Vsi zavzeti smo na odru zagledali krasen oltar in nad tabernakljem razsvetljen velik kelih s sv. hostijo in vse je potem vedno bolj žarelo in 'blestelo z naraščajočo svetlobo. Med petjem, ki je prihajalo izza odra, je nastopila vrsta Angelov in dala nov izraz sliki in melodiji. Msgr. Gregorec nam je sestavil še prizor »Angelska voščila«. Nastopilo je 7 angelčkov, ki so rajali in lepo voščili prvo-obhajancem. Sledil je potem še tretji nastop angelčkov, ki so klicali imenoma vse prvoobhajanre in jim kar oni izročali lepe spominske slike. Za zabavo «mo zaključili še z lepim veselim filmom.
Ob tej priliki se vsi lepo zahvaljujemo tudi lastniku tovarne, gospodu Antoniu Tognella iz Milana, ki je pomagal vsaj deloma kriti stroške obnove naše dvorane z darilom 300.000 lir. Bog povrni!
Med vsemi temi prazniškimi slovesnostmi in dogodki pa nam je vsem nekam težko, ko gledamo nova dela, ki jih go-riška občina izvršuje, kot pravijo, za ureditev prostora pred cerkvijo. Padla so namreč velika, senčnata drevesa, posebno obe košati in spominski lipi. Obljubljajo sicer, da bodo nasadili nove lipe, bolj vstran. A za sedaj izgleda vse tako prazno in golo in povrhu še vroče, poletno sonce peče in kar slepi... Bomo videli, kako bodo zakrili in popravili marsikaj mizerne-ga, kar je prišlo tam okoli cerkve na dan in kar preveč pada v oči.
Pa še nekaj: oznanjeno nam je bilo v cerkvi, da bo naša župnija v osmini sv. Rešnjega Telesa obhajala tako zvani Spravni teden v čast Srcu Jezusovemu, kot ga naroča g. nadškof v letošnjem pastirskem ipismu. Od petka dalje bo vse večere do praznika presvetega Srca Jezusovega ob 8h zvečer sv. maša s petjem, sv. obhajilom, govorom in blagoslovom. Upamo na udeležbo čim večjega števila vernikov, ki še čutijo z božjim Srcem.
Doberdob
Dne 6. junija se je v Nabrežini poročil naš župan g. Aleksander Jarc z gdč. Lcdo Cumini iz Gorice, žal samo civilno. Bog ljubezni naj bi njuno ljubezen vodil v svoji čudoviti Previdnosti tudi do zakramenta sv. zakona, ki ga je postavil za vse kristjane Jezus Kristus — Sin božji.
*
Zelo je razburila vso našo občino vest. da bo vojaška oblast odvzela proti odškodnini velik del vaških pašnikov med Doberdobom in Ronkami za vojaško vežba-lišče. Če je to neizbežno, želimo, da bi vsaj ne odvzeli rodovitne zemlje v bližini vasi.
V Tržiču so splovili največjo italijansko turbinsko ladjo
V nedeljo 16. junija so v Tržiču splovili največjo turbinsko ladjo, ki so jo doslej izdelale Jadranske ladjedelnice, 19.200 tonsko ladjo »Pia Costah. Po svoji jakosti prekaša tudi vse druge evropske ladje na turbinski pogon. Slovesni splovitvi je poleg naj^išjih oblasti tržiških ladjedelnic in velikega števila ljudstva prisostvoval tudi prefekt Giacinto Nitri. Ladjo je blagoslovil sam goriški nadškof msgr. Ambro-si, ki je prispel v Tržič skupno z msgr. Soranzom. Navzoč je bil tudi tržiški župnik msgr. Foschian.
Tržiške ladjedelnice imajo v tem mesecu v načrtu velika dela: 19. jurtija pričetek graditve 4350 tonske motorne ladje za Jadransko pomorsko družbo; isti dan bodo izročili italijanski mornarici štiri častilce min, ki so jih zgradili po naročilu NATO; 24. junija bodo postavili gredlje za 16.500 tonsko ladjo za Panamsko tra-sportno družbo; dva dni pozneje pa bodo splovili drugo turbinsko ladjo 36.500 tonsko »Esso argentina«. Končno bodo proti koncu meseca začeli z gradnjo 36.500 tonske ladje družbe Panama Transport Cy.
Žabnice
V ponedeljek 24. junija se bodo začela romanja na Sv. Višarje. Ta dan pridejo farani iz Ovčje vasi, iz Ukev in Žabnic.
Za prihochije leto bo gotovo obratoval* vzpenjača, tako da v šestili minutah P*1* demo iz doline kar na Višarje!
Soseske cele Kanalske doline so v sk*‘ beli. ker gozdna uprava noče pripozfl**1 in izpolnjevati stare pravice do lesa. ^ raste v naših gozdovih.
Upravičenci, zbrani na izredni seji, sklenili, da bodo storili potrebne koral* na višjih instancah, tudi na sodišču, bo potrebno.
V	nedeljo 16. junija je bil pokopa" Žabnicah Valerio Morassi, 27-leten M žrtev nesreče v rajbeljskem rudniku. K* darji so mu izkazali veliko čast s številu' udeležbo pri pogrebu do našega pokop8' lišča, kjer bo vzgledni in priljubljeni fan počival ob grobu svoje mame. R.l.P.
R A J B E L
HUDA NESREČA
Preteklo soboto se je v našem rudnih11 pripetila huda smrtna nesreča, ki je tevala življenje mladega 27-letnega rudarj* Valerija Morassija iz Trbiža. Mladenič jf delal 300 metrov pod zemljo, ko se f v rovu vsul nanj plaz gramoza in $ zmečkal. Ko so ga izkopali izpod plazl1, je sicer še bil živ, a na poti v bolnih v Videm je umrl.
Ta nesreča, ki se pridružuje drugim vilnim, čeprav ne tako tragičnim v zad* njih časih, je izzvala veliko ogorčeflje med rudarji, ker se zdi, da je tej in dn>' gim podobnim nesrečam v našem rudnik11 predvsem kriva premajhna varnostna za* ščita delavcev. Vsled tega so se
zbral*
voditelji obeh sindikatov in pa člani n0' tranje komisije ter sklicali 49-urno pr0' testno stavko. Istočasno so poslali protest' na pisma na vodstvo sindikatov v Vidm**> dalje videmskemu prefektu in pa na n*1’ nistrstvo v Rim. V svojem protestu zal*' tevajo večjo pažnjo zaščitnim napravam v rudniku. Če bi njih protest nič ne legel, so pripravljeni podvzeti nadaljnje korake.
.Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
OBVESTILA!
OBVESTILO BEGUNCEM. V sredo d«'
26.	junija bo ob 15. uri delitev živeža li begunce in sicer od abecedne črke A do I vključene. Ostali bodo prejeli živež v pe' tek dne 28. junija zjutraj ob 8.30.
ŠOLSKA RAZSTAV A. Drž. Nižja ind**' strijska strokovna šola s slovenskim ««* nim jezikom v Trstu (Rojan, ul. Montof' sino 8/III.) priredi ob zaključku šolske'!11 leta RAZSTAVO deških in dekliških >z' delkov letošnjega leta.
Razstava bo odprta od srede dne 19. j**' nija ob 11. uri do ponedeljka dne 24. j**' nija t. 1. vsak dan od 9. do 13. in o& 15. do 18. ure.’
NA MONTUZZI bo, kot smo že poročali, v nedeljo 23. jun. ob 5h pop. p. Bogo' mir Srebot opravil svojo prvo sveto daritev* Ta nova maša mora biti velik praznik za vse tržaške Slovence. Kdor želi, lahko pri sv. maši pristopi k sv. obhajilu. Dan** bo tudi prilika za spoved.
DAROVI ZA MARIJANIŠČE:	N.N.	>*
Trsta - Sv. Alojzij, daruje 2000 lir ob pri-liki krajevnega zavetnika z željo, da 1» ljubi Bog tudi tja poslal domačega duhovnika. ■
ZA MARIJANIŠČE:	Neimenovani	*z
Trsta 1000; N. N., Rojan 1000; Dobrotnik N. N. iz Opčin 1000; Neimenovani 1000 L-
Vsem dobrotnikom Bog povrni!
DAROVI ZA SLOV. SIROTIŠČE: F. P-2500; Neimenovana 500; N. N. 500; M-Marija 1000; Bivši najemniki »Ente Tre Venezie« 8.200 lir
Iskren Bog plačaj!
ZA TISKOVNI SKLAD:	Ob obletnic*
smrti Alojzija Sobelj daruje g. Olga Tet’ čon 1500 lir. Bog povrni!
LISTNICA UBEDNIŠTVA TOMAŽ: Odgovorimo prihodnjič.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpe* • trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7°'9 davek na registrskem uradu.