^ it
■ i
/

j*
:> A
. M/
Ko &
Cq/tojn\J ^
iP$h
ilS if .!'/: >*
V
■ » r
y>/<
"tiK"
»;'. ■!■•■■■•;
»
WSifi
;iw/1
/>'	i v-/ z
^idV	JlfritMrVfrfj-S dfrn)
v . 0)1 /' ^	z
/ ■ . r/Z ./y	/


hiiiii
; 11'
v-
• <■■;!■;
. j. '' ;v: 7,; ’
: U.Kvti

S:i
4t '"
r-Trnr.?.:
S 'V.
: 5 tj®! ir
p I "
iil?;-1 !. ■
(it-'Rv c!
: ferlhij-š;
r ih m fen 'tffc*


u-
' :«A,	ruUa-i Ae vUltjO

/	-	/ 7| / z
; VVr# - -'.V " '! /)& 'A ' /
■■.. t ;'V:	cnx^ < a
eiA
i -/	•
7
'm a/ »
7‘
zm‘o.7
/; lil : "■
/>/
/C(\
Vj

// ir .....
: 7;,;	:##vic-v(jfj //'
ife;	;:i'£ '	«2%,*
■ ! •#./ 7<	/ V
,.^SL«Z—K-, • JK1 <V? .
*■
, '
m
;	>	,	/ z*	//	„ /7	i
: ^ -/Z T^e.. ., Ajte nAa
S '	/:	/

«£ : Js
ih |'
IIS#:- i;
| t$l?
' ■
• ih M : i::
■
tr .h #	v1-
.	| S n
: ! r i

' I 7.


' 'hi.:,

i. ji i, L .L
IZREDNA ŠTEVILKA
Sš PTNU - N OVO M E5TO 1985
STEZICE
Glasilo učencev Srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve Ilovo mesto
lii ii J ;"	: j ■	1
LETO: 1984/85
Izredna številka ob 8. februarju
UREJUJE UREDRIŠKI ODBOR: Sara Oberžnik
Andreja Obregar Draga Rapuš Dajana Zagorc Bajer Natalija Kuntarič Lucijo
GLAVNI UREDNIK: Lucija Kuntarič
ODGOVORNI UREDNIK: Danica Jerkovič
MENTOR: prof. Janez Kolenc
TEHNIČNA EKIPA: Mitja Cerovšek
Gregor Slamnik
LIKOVNA OPREMA: Natalija Raj er FOTOGRAFIJE: Mitja Pelko
NAKLADA: 250 izvodov
Cena posameznega izvoda 50,00 dinarjev.
^7T
KDO ZNA
NOČ TEMNO RAZJASNIT ’ , KI TARE DUHA ! KDO VE
KRAGULJA ODGNATI, KI KLJUJE SRCE OD ZORE DO MRAKA , OD MRAKA DO DNE! KDO UČI
IZBRISAT’ IZ SPOMINA NEKDANJE DNI, BREZUP PRIHODNJIH ODVZET’ SPRED OČI, PRAZNOTI UBEŽAT, KI ZIJANJE MORI! KAKO
BIT’ HOČEŠ IOET IN TI PRETEŽKO JE V PRSIH NOSIT ’ AL’PEKEL AL’ NEBO STANU
SE SVOJEGA SPOMNI, TRPI BREZ MIRU!
Ni Prešernove pesmi, za katero bi lahko rekla, da mi ne ugaja. Posebno pa so mi všeč tiste, ki bralca globoko pretresejo. Taki so Soneti nesreče, ki jim po trpkosti ni primere v slovenski poeziji, pa nežno-lirska Nezakonska mati, iz dna duše iztrgana poema Kam, ne nazadnje tudi Krst pri Savici. Najljubša pa mi je pretresljiva in mračna pesem Pevcu, ki skupaj z Gloso in Orglarjem sestavlja pesnikov izoblikovan pogled na pesniški poklic in vrednotenje le-tega v tedanjem času.
Že v Glosi (1832) je pesnik opisal, kako je bil pesniški poklic v tedanji družbi in sploh v zgodovini necenjen, saj so bili pesniki tudi tisti veliki možje, ki so bičali družbene razmere. V prvi kitici pesmi Itevcu pa je grenkoba tega spoznanja združena še z glavnimi postavkami Prešernovega nesrečnega življenja, saj je pesnik v času, ko je pesem nastala (1838.1.)
že spoznal, da je njegova ljubezen do Julije, ki je dobila prav neskončne erotične razsežnosti, obsojena na neuspeh; da tudi v poklicu ni dosegel, kar je želel (neuspele prošnje za samostojno advokaturo); da vrnitve v idilo domačega življenja ni; da ga družba zavrača, ker se je odločil, da bo svoboden človek. Svoja občutja tedaj pesnik izrazi s temno nočjo duha. Sledi čudovita primera pesnika s Prometejem ter vrh prvega dela pesmi - Prešeren se sprašuje, kako pozabiti preteklost, prihodnost brez upov in prazno sedanjost. Bralec že misli, da se je pesnik vdal v usodo, saj iz verzov veje mračna resignacija, melanholija, brezup. Toda tedaj se pesnik zave, da ne more biti pevec, če ni sposoben nositi v sebi pekla in nebes, da je trpljenje vendar sestavni del pesnikovega življenja, da je to cena za svobodo mišljenja in da se proti temu ne da nič storiti! Prešeren zlije v zadnja dva verza vso svojo filozofijo vztrajanja - filozofijo, ki pravi, da je treba usodi kljubovati, čeprav gre za trpljenje sizifovske ali prometejske vrste. Pesnik mora vztrajati, trpeti, da se mu v tem porodijo najlepše stvaritve, tiste stvaritve, ki jili napiše srce in ne duh. V istem trenutku bralec spozna tudi odgovor na retorična vprašanja iz prvega dela pesmi - pesnik je oseba, ki zmore - trpljenju navkljub - premagati duhovno bedo sedanjosti, on je sposoben pozabiti obup vsakdanjega dne, pevec zmore prestaviti v ozadje trpljenje preteklosti, brezup prihodnosti, zna ubežati praznoti sedanjosti.
Monumentalno izročilo te, sicer kratke pesmi, združeno z dovršeno pesniško obliko (celotno razpoloženje je ujeto v pet kitic različnih dolžin, v sozvočje vokalov) daje pesmi neprecenljivo vrednost. Pesem je v resnici Osrčenje (prvotni naslov) in ne le "pevca tožba", iz dela žari vse Prešernovo trpljenje, ves blišč in beda pevčevega poklica.
Ob branju pesmi sem vedno znova globoko pretresena, kljub vsemu pa pričujoča pesem oživlja v človeku tudi nekaj drugega - s tako značilno prešernovsko filozofijo vztrajanja - vztrajanja za vsako ceno -vrača bralcu, ne glede na tragično in bridko vsebino, vero v življenje in njegove vrednote.
Mateja Legan, 4. A
izražanju, Menili so, da se avtor ne more zadovoljivo osebnostno in likovno predstaviti z enim samim delom, ki poleg tega, da izraža pesimističen odnos do sveta in dogajanja v njem, ni komparacij s ko niti estetsko izdelano. Vprašujemo se, ali je ta pesimizem resnično izraz prizadetosti, osamljenosti in brezizhodnosti iz položaja mladega človeka, ali pa je to le neka - morda modna muha izražanja mladih.
In kje je ves mladostni polet?
Odločili smo se, da s 3. nagrado izrečemo priznanje Bariči Koželj za ciklus reliefne plastike, s katero nadaljuje likovna iskanja že pri pouku dobljenega znanja.
Na področju fotografije so člani žirije - učenec Savšek Boštjan, profesorji Miha Hadl, Tone Bartolj in Erna Horvat - prejeli v presojo eno samo kolekcijo fotografij. Po njihovem mnenju zasluži avtor Mitja Pelko iz 2. A razreda 2. nagrado za svoje nenaslovljene fotografije, na katerih je ujel detajle iz narave. Gre za inventivno poskušanje, vendar je realizacija ponekod še premalo učinkovita. Učenec zelo dobro obvlada tudi tehniko.
Edini prispevek za glasbeno področje je delo Vesne Jordan iz 2. A razreda za violino solo.
Kratka skladbica je poizkus zapisa občutkov ob prebiranju pesmi Srečka Kosovela kot pravi avtorica sama.
Žirija, ki so jo sestavljali profesorja Č or bič in Marn ter učenka Natalija Mikec, se je odločila za podelitev priznanja, ki naj bo avtorici vzpodbuda za nadaljnje, še obsežnejše ustvarjanje na tem področju.
Tudi letos sta šolska skupnost in M K UD razpisala natečaj za prispevke na področjih literarnega, likovno-oblikovalnega, glasbenega, fotografskega in filmskega ustvarjanja. Odziv je bil izjemno skromen tako po številu prispevkov kot tudi po njihovi kvaliteti .
Na področju književnosti je sodelovalo sedem avtorjev, v njihovih literarnih delih je prevladovala poezija. Žirija, ki so jo sestavljali profesorici Erna Horvat in Jožica Jevnikar ter učenki Draga Rapuš iz 3. D in Lucija Kuntarič iz 4. C razreda, je ugotovila, da prve in druge nagrade ne zasluži nobeno od poslanih besedil, podeljuje pa dve tretji nagradi, in sicer Ireni Beznik iz 2. B in Sari Oberžnik iz 3. B razreda. Nagradi naj bosta spodbuda za nadaljnje ustvarjalno iskanje.
Irena Beznik v pesniškem ciklu Ko se vtapljaš v pesimizem dokaj mračno razmišlja o življenju v brezčutnem svetu, pogreša vrednote, kot so ljubezen, resnica. Ponekod posreduje svoja občutja zanimivo z barvami in svetlobo, nekatere pesmi so izrazno šibkejše.
Sara Oberžnik v svojih pesniških poskusih v ciklu Človek, človeka, človeku toži o svoji osamljenosti, odtujenosti, hladnih odnosih med ljudmi. Izražanje je preprosto, brez pesniških okrasov in se približuje prozi.
Likovna dela so ob natečaju prispevali štirje avtorji. Od teh sta se dva avtorja predstavila s po enim samim delom, en avtor z dvema - motivično, tehnično in oblikovno popolnoma različnima deloma in le en avtor se je predstavil s tremi oblikovno skladnimi deli.
Predstavniki likovno-oblikovalnega krožka, ki so prispevke pregledali, so kritično ocenili v največ primerih malomaren način predstavitve likovnih izdelkov. Motilo pa jih je tudi pomanjkanje smisla za razvijanje likovnih in idejnih zamisli, kar se kaže v likovno skopem
KO SE UTAPLJAŠ V PESIMIZMU
ČRKE PACKE
Šene packe na steni, na meni, črne packe na mladih ljudeh.
črne packe na moji ljubezni, črne packe na belih očeh.
POGLED NA SVET
Temačne podobe iztisnjenih senc, lačni otroci porušenih mest, pohojene sanje na kupu smeti, moje življenje v v siju luči.
LAŽI IN RESNICE
Sivi človek strmi v zrcalo in gleda v svet. Sivi človek sivo zrcalo sivo je vse.
Ti. Jaz.
Jaz. Ti. Laži - Mi. Resnice ni.
SMRT
In ko se bo tvoja duša ločila od tvojega telesa in ko jo bodo vetrovi bičali
in ko bo na Zemlji noč _____ *
In ko boš ti jokala za nečim, ki več ni.
GLAS TIŠINE
Noč je in mesto že spi.
Vse je tako neznansko mirno
le nežna glasba se komajda sliši iz radia.
Z mano ste dan za dnem
in nočete videti mojega motnega pogledat
mojih solz.
Ne, nočete videti, kako se z zadnjimi močmi plazim po zemlji.
Ne potrebujem vašega usmiljenja, želim siZe,
da bi mi nekdo izmed vas ponudil roko, pokazal da je prijatelj , da želi pomagati.
Čakam te.
Čakam te, moja zvesta spremljevalka samotnih noči. Č akam te, kajti samo s teboj se lahko pogovarjam, Ti me poslušaš.
Ti razumeš moje besede.
Ti nisi kot ostali Ti se znaš pogovarjati!
Zato - pridi, Tišina, pridi!
ČLOVEK,ČLOVEKA,ČLOVEKU
SREČA
m ttime 06 b° ve=,
gli .	56 »e bos
11 ,n 9ovor,,. ste ”aeokra. ,
S	-r*
f da9oCi2a"OSUSe"eio^Stena-
# ^(ud7e^. Ste^
U1 ne.
ji Na srečo.
tiltou m,
■
ti Iti:

1
i
! i-


M

! ,t
:


ir

HI —"Bil j- v Sl^čEGu
i h
* Vseeno ®°-	° ”°ce,
Teffla „	° Gazim,
r	e spu^v	-a^lw.
/em n*preJ 3 *e^Jo ’	°l73m Proč.
Sili

i

r
1
■z
.t!
liti'

I
til
lil
1


.1
:
:1
j*
»MI
ti1.


t
ll
Iti
it;
1

:
t
: :
1
s
44

1:
1
ti
4!
H'

iitiilti
t I
:
tiJiU
::
tir rti
i til!
u :
im


Sara Oberznik,
MARKSISTIČNI KROŽEK
Za kulturni praznik je marksistični krožek organiziral okroglo mizo z naslovom Problemi mladih. Hoteli smo ustvariti vzdušje, ki ponavadi vlada pri krožku samem. Po uvodni besedi se je razvila razprava, ki je pokazala, da 'tjimnazijci"niso tako ravnodušni do svojega položaja v družbi, kakor včasih izgleda. Težave se nam kažejo predvsem v obliki nerazumevanja starejših generacij do naših problemov. Ponavadi je tako, da dokler mladi razmišljamo v okviru misli starejših, je v redu, ko pa hočemo uveljaviti drugačne ideje, nam to dostikrat onemogočajo-Mnogo "žolča smo razlili" tudi na usmerjeno izobraževanje, ki se ni odneslo, saj nas z znanjem, ki nam ga daje, pušča negotove pri reševanju lastnih - življenjskih problemov.
Razprava je bila dobra, vanjo so se vključevali tudi profesorji in nam s tem pomggali k boljši osvetlitvi problemov, ki smo jih do takrat videli le z ene - naše strani. Naša razmišljanja pa nafl1 je v celoto pomagal združiti tudi Andrej Lukšič, odgovorni urednik Valja.
POROČILO KLUBA OZN
Kulturni dan smo pripravili na temo Indija -dežela fakirjev, božjih poti, množic vdanih v usodo. Referat je bil razdeljen na več delov:
-	geografske značilnosti Indije
-	zgodovinski razvoj (od omike doline Indusa do današnje Indije)
ur v v?
»•Sv) La ■ ■
»
i
- ;
mm
b
i
i ' ♦
: - ffev
:fr#j
• .

Indi.ja danes
-	Indijska mesta:
Kalkuta - drama Indije, drama Azije Neu Delhi - roža sredi trnja Bombay - vrata Indije Benares - duša hinduizma
-	Hinduizem in budizem
-	Običaji in prazniki:
Poroka predstavlja središče življenja.
Indijci praznujejo 70 praznikov na leto (Holi, Divali, Duserah).
-	Narodna slikovitost Indije (Tamilci, Hindujci, Bengalci, Kašrnirci, Angloindijci, Goanci,
Par si, Godževati, Sihki,...)
-	Umetnost Indije:
Glasba je stara 3000 let Ples se je razvil v templjih Arhitektura: Tadž Mahal-najlepši spomenik ljubezni na svetu , zlati temepelj v Amnici -versko središče Sihkov.
-	Politična podoba Indije:
Davek za neodvisnost
M ahat m a Gandhi -prerok ali politik Voditelji moderne Indije: ICamaradž, Narajan, Nehru, Indira Gandhi, Radživ Gandhi.
-	Zaključek: Bo našla Indija zase pravo pot?
Referat smo popestrili z diafilmom Indijska republika. V kratkem so predstavil i knjige: Milan Štante: Indija - mit in realnost Milan Ogrin: Po stopinjah Aleksandra Velikega Nehne: Odkritje Indije , Ljudstva sveta IV.
Mojca Petretič , 4 .E
LIKOVNO OBLIKOVALNI
Izdelovali, risali in lepili smo najrazličnejše stvari. Največ zanimanja je bilo za krokije. Izkazali so se predvsem fantje. Dekleta so se ukvarjala z oblikovanjem brošk in barvanjem steklenic, tisti, ki pa imajo radi abstraktno likovno umetnost, so svoje zamisli upodabljali v svobodnih kompozicijah. Nekoliko manj zanimanja je bilo za monotipije. Največ učencev je obiskalo krožek tretjo uro. Bilo je zelo prijetno in zanimivo opazovati mlade likovne ustvarjalce.
V drugi učilnici pa so dekleta oblikovale lutke, makrameje, tapiserije in izrezovale broške v obliki mišjih glav in metuljčkov. Lutkam so izrezovale glave, rokice, useska in jim pražile oči. Na koncu so nastali prav lični izdelki*
\
Bariča Koželj, 4. D
SKUPINA ZA IZRAZNI PLES
Naša skupina je bila ustanovljena v tem šolskem letu. Deluje pa pod vodstvom Sonje Boston«
Najprej jim je mentorica seznanila z zgodovino tega plesa. Od baleta do klasičnega in modernega plesa. IVedstavile smo nekaj osnov izraznega pleS3' Igrale smo na boben, tamburin, palčke in kra-guljčke. Zraven pa smo ples improvizirale.
Na zaključni proslavi pa smo se predstavile s plesom na glasbo "Jurnp". Ves ples in
gibe smo si izmislili sami, saj je to tudi ena izmed načinov našega izražanja. Pri našem plesu je najbolj pomembna improvizacija.
Natalija Mikec pa se je predstavila z.lastno koreografijo. Upamo, da smo dobile mnogo novih pristašev.
PREDSTAVITEV AMERIŠKEGA ROCK-BLUESA
Predavanje je bilo razdeljeno na tri samostojne in zaključene enote, ki pa so se med seboj povezovale . Prva ura je bila posvečena ko reninam bluesa <> Potem pa je bil prikazan prehod prek country bluesa k sodobnemu urbanemu bluesu. Slušni primeri: S on House, Maddy VVaters,
Hovvlin’Volfe, B.B. King, Johnny Vinter ,
Canned Ileat.
Drugo uro pa smo se zopet vrnili na jug ZDA , v Texas, Vzrok pa je predvsem v tem, da ima ta država staro tradicijo bluesa. Veliko je vpliva španske glasbene kulture ter country glasbe. Predstavil sem vse glasbene zvrsti od boogie-a pa do Tex-Mex glasbe. Slušni primeri: Z.Z.
Top, T. Birds , Stevie Ray Vavghan, Johnny Vinter.
Tretja ura je bila bolj svobodno in zabavna.
Glavna tema te ure so bili LYNYRD SKYNYRD. Slišali smo tudi skupini 38 Special in Rossington Collins Band.
Oba ansambla sta telesno in duhovno povezana s SKYNYRD-i. Saj po smrti pevca in kitarista te skupine sta nastala omenjena ansambla. Vsi trije pa pripadajo Savthern Rock-u.
Slišali pa smo tudi C .Santano v J.Leo Hookerjevi skladbi Mudboone.
Z odzivom učencev sem bil zadovoljen. Vzrok, da jih ni bilo še več lahko iščemo v naših družben#1 medijih sporočanja, ki nas "filajo" predvsem z nekvalitetno glasbo.
Marjan Car, 4. B
POROČILO GLASBENE DELAVNICE
V Glasbeni delavnici je bilo na kulturnem dnevu zelo živahno. Spoznali smo dela romantičnih, klasicističnih, impresionističnih in najnovejših tako znanih kot neznanih skladateljevi pisana za kitaro, klavir , violino, čelo, flavto, harmoniko in klavirski trio (klavir, čelo., violina) . Za dobro voljo pa je poskrbela še skupil Alko Big Band z improviziranjem dveh skladb.
REGGAE
Na kulturnem dnevu sva z Dejanom Gabričem p redstavila reggae, črnsko glasbo z Jamajke, ki je slovenskim ljubiteljem popularne glasbe še zmeraj v precejšnji meri neznanka. Program f tekel povezano skozi vse tri ure.
V	prvi uri sva opisala glavne značilnosti reggaeja. Opisala sva razmere, ki so in še trajajo na Jamajki in ki predstavljajo poglaviten vzrok za nastanek
te nlasbe (religija, politične razmere v katerih živijo črnci). Vsem pa sva hkrati še-predstavila najbolj reprezentativno obliko te glasbe ROOTS ROCK z njegovimi glavnimi predstavniki (Marley, Black Ulucru, ASWAD).
V	drugi uri sva vrtela in govorila o drugih zvrsteh te glasbe - - tvarting, dub pesništvo, lovers rock.
Tretja ura pa je bila neke vrste ponovitev prvih dveh, govora pa je bilo tudi o vplivu reggaeja na ostale glasbene zvrsti ter o njegovi prihodnosti.
Berus Jože, 4. A
POROČILO FILMSKE DEJAVNOSTI NA KULTURNEM DNEVU
Filmski krožek je pripravil razstavo filmske literature in opreme.
I.	del: ob projekciji treh filmov posnetih v krožku (Romi, Jakac in Jarc, Roke) je potekala predstavitev dokumentarnega filma.
II.	del: gost iz Ljubljane, režiser Tone Rački je pokazal animirane filme, ki so jih naredili dijaki šole za oblikovanje v Ljubljani, odgovarjal je tudi na naša
v
vprašanja,
III.	del:namenjen je bil predstavitvi animiranega in eksperimentalnega filma^ Tako je Tone Rački zavrtel še ostale animirane filme, ogledali pa smo si tudi eksperimentalna filma, posneta v krožku (Črno -belo in Barvni poskus).
Naše delo, kot smo si ga zamislili, je potekalo nemoteno. Se posebej veliko dijakov je prišlo na drugi del. Naš program so si ogledali predstavniki filmskega krožka na DESŠ in C Ul, s katerimi smo se tudi dogovorili za sodelovanje.
Mateja Cvelbar, 4. D
POTOPIS O GRČIJI
Potopis o Grčiji je pripravil Krešimir Jurekovič iz 4. C razreda. Predstavil nam je grško zgodovino in delno kulturo z izčrpnim predavanjem in diapozitivi.
Spoznali smo starodavno grško mesto Mikene, njihov vzpon, razcvet in padec; staro grško svetišče, zakladnico in prenočišče Delphe.
Spoznali smo prizorišča najpomembnejših bitk v grško-perzijski vojni: Marathon, Termopile, Salamina, Plataja. Potem nam je predstavil Epidaurus , staro grško zdravilišče (bolnišnico) • j Ogledali smo si prečudovita hramova Sunion in Bassai. Zatem smo pobliže spoznali Olimpio, zibelko olimpijskih iger. I¥edavanje je zaključil s srcem staro-grške kulture - Atenami. Predstavni nam je življenje v tedanjih Atenah, Agoro in nazadnje najstarejši in najlepši del Aten -	I
Akropolo.
Metka Gorenc 4« C
SPREHOD PO NOVEM MESTU
V okviru umetnostno-zgodovinske dejavnosti kulturnega dne smo dijaki pos lušali predavanje umetnostne zgodovinarke Mete Matijevič o nastanku, zgodovinskem in kulturnem razvoju Novega mesta. Predavateljica nas je ob diapozitivih najprej popeljala v 14. stoletje, ko je naše mesto dobilo mestne pravice (listine je podpisal Rudolf
IV.	Habsburški) , nato pa preko osnovnih mejnikov v nadaljnjem razvoju Novega mesta. Mnogo smo izvedeli o strateški pogojenosti mesta, o njegovih arhitektonskih značilnostih, posebne pozornosti poznavalke pa so bile seveda deležne kulturne institucije, cerkve, bližnji gradovi.
Najzanimivejši del predavanja je bila natančna arhitektonska in slogovna opredelitev kapiteljske cerkve, ki dominira nad celotnim mestom ter spada med naj lepše arhitekturne spomenike pri nas; pa predstavitev frančiškanske cerkve ter frančiškanskega samostana, sprehod po Glavnem trgu s posebnim poudarkom na opisu rotovža ter tipične trgovsko-obrtniške hiše, katere pritlični obl je odprt z arkadami. Poslušalce je pritegnila tudi Muzejska ulica s kopico arhitekturnih spomenikov in detajlov. Nismo mogli tudi mimo Novega trga, Dolenjskega muzeja ter številnih kulturnih obeležij.
Čeprav smo bili med poslušalci v glavnem Novo-meščani, smo zvedeli še marsikaj novega ter začutili še globljo pripadnost rojstnemu mestu.
V okviru umetnostno-zgodovinske dejavnosti je bilo tudi predavanje etnologinje Ivice Križ o svečarstvu in medičarstvu na Dolenjskem. Seznanila nas je z izdelki iz lecta in voska.
Posebno nas je pritegnilo pripovedovanje o tem, kako so naši predniki zaupali v "čarobno" moč izdelkov iz voska, ki so jih darovali svetnikom, zlasti sv.
j
Roku.
'j
Mateja Legan, 4. A
VARIJACIJE NA TEMO: IMPROVIZIRANO GLEDALIŠČE
Tema: Prvi poskus iproviziranega gledališča na šoli* VR 1: Trikrat smo zaigrali Mini komedijo Alenke Matjašič. Po našem občutku je igra bila vrhunska.
VR 2: Bila je vrhunska glede na to, da smo se
prvič zbrali dva tedna pred 8. februarjem in smo bili brez mentorja. Torej smo vse ustvarili z lastnimi močmi.
VR 3: Gledalcev je bilo prvič okoli 56, drugič 60, tretjič pa 150. Učenci so glede na druge dejavnosti pokazali za našo največ zanimanj3' Upamo, da to ni samo naša subjektivna ocen3, VR 4: Zaradi tega, da bi nam vsem trikr at enaka ura bila čim bolj zanimiva, smo poiskusili z improvizacijo dogodkov iz vsakdanjega življenja. K sodelovanju smo povabili gledale6 ki so bili nad tem zelo presenečeni. Delno m nam jih je uspelo pritegniti. (Tako jih ni
bilo treba dolgočasiti z "referatom o gledališču"). V tretjem intervalu nam je to tudi i j bolj uspelo, tako da nam je celo zmanjkalo
časa.

v
«fc
VR 5: Ne obsojajte nas zaradi scene. Bila je z pač takšna in delno narejena iz naših
fdnančnih sredstev. Verjemite, da smo se potrudili.
VR 6: KRITIKA
Naš veliki optimizem so nam vseskozi poskušali zatreti.
Toplo upamo, da bo drugič boljše.
OPTIMISTI: Sara, Nika, Krešo,
Urška, Breda, Dajana, Andreja, Nada
literarno področj ■
%
Literarna skupina je pripravila za kulturni dan predst? itev knjige Pe mi dolenjske dežele. Knjižničark; je pripravila tudi zanimivo razstavo ijižnih del dolenjskih
Vre-pei r v* *• v •» j» '?*■ a

eeO
avtorjev, profesor Kolenc pa nam je .; i-ril uro s pripovedovan j er > pesniš!:; ustvarjanju. Pogovarjal i smo se tudi o ličnih int rp t acijah pen iškega dela, [medsebojnem odnosu pr nik? in o k >1 j; , o tvarjanju.
[Bilo je zanimivo.
e —
ran-
! t S -
Ooe
1
'