Štev. 271. Trst, v soboto 28 septembra 1912 IZHAJA VSAK DAN : ob nedeljah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj, »'osam IČ ne žtev. se prodajajo po 3 nvč. (ti stot.) v mnogih t hiikarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, ■'' •stojni, Sež?ni, Nabrežini, Sv. Luciji, TolrniDU, Ajdov-v .sni, Pornberpu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) JGLASl S£ RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 trolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. tinn. Za ogla.se v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka oadaljna vrsta K. 2. STali oglasi po stot. beseda, najmanj pa 40 atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave £ ^mrtC-fi" ____ P1 rt /in i n C r» t-rlr 1 > n o rtIn ,Ldiaostiu. — Plačuje se izključno le upravi Plačljivo In tožljivo v Trstu. ,Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. , V edinosti je moi!* NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na- rocbe bjvz doposlane naročnine, se uprava ne ozira. I»ro6nia» dr oeđeljako Izdanje „EDINOSTI" »t»n* : u oelo leto Kron 5'20, za pol leta Kron 3 eO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO : ulica Glorgio Galatil 20 (Narodni de«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnKnl ra?un Stev. 841-652. TELFFOM Ji 11-57. Politično društvo „Edinost" sklicuje v nedeljo, dne 29. septembra ob 4 popoldne JHVEN SHOP V BAZOVICI v prostorih „Gospodarskega društva". DNEVNI RED: Poročilo naših poslancev o mestnem sveta oziroma deželnem zboru. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. SRZGJfll/NE UE5T1. Avstrijska delegacija. Oasek za zunanje zadeve. DUNAJ 27. (Izv.) V današnji seji odseka avstrijske delegacije za zunanje zadeve se je končala debata o ekspozeju ministra zunanjih zadev, grofa Berchtolda in se je končno odobril proračun zunanjega ministrstva. Debata je bila tudi danes jako interesantna. Odsek se jet stoječ pod vtisom vesti, ki prihajajo z Balkana in napovedujejo Jako težke čase, kakor samo ob sebi umevno, bavil pred vsem z balkanskim vprašanjem. Vsi govorniki so se pečali s stališčem Avstrije napram temu vprašanju in eventualnimi koraki avstr.jske politike v slučaju resnih balkanskih komplikacij. Minister za zunanje zadeve, grof Berch-t©ld, je tudi danes povztl za besedo in odgovarjal na tekom debate stavljena vprašanja in dodajal krstke pripombe. Posebno je treba poudariti to, da se je danes tudi grof Berchtold izrekel za tako politiko napram Turčiji, ki gre za tem, da se pri rešitvi turškega vprašanja ubere srednja pot, da se na eni strani čuvajo suverenitetne pravice Turčije, na drugi pa da se ustreže upravičenim zahtevam balkanskih narodov. Ta izjava grofa Berchtolda je skorajda porok, da se je tudi avstrijski minister pri-bližal idtji avtonomiziranja krščanskih provinci) v Turčiji, kar je, kakor je danes poudarjal tudi delegat dr. Kramar, predpogoj za mirno in trajno ureditev balkanskega vprašanja. Jugoslovanski delegati so pričakovali, da bo z nanji minister grof Berchtold odgovoril danes tudi na interpelacijo delegata Spinčča v zadevi pogrešene državne poli litike na jugu monarhije, toda gref Berch told ni odgovoril na to interpelacijo, vzlic temu, da je prepričan, kako upravičene so tozadevne pritožbe jugoslovanskih in drugih delegatov. Zunanji minister je molčal in s tem moralno podprl madjarski terorizem na Hrvatskem, s čimer Je naredil gotjvo veliko napako. V sledečem sejno poročilo: DUNAJ 27. (Kor.) V današnji seji odseka avstrijske delegacije za zunanje zadeve je delegat dr. Kramar obširno govoril o balkanskem vprašanju in izjavil, da bi mo- PODLISTEK Osvit. Slike iz tridesetih let. Jbpisal K««ver Šander Gjalskl. — Prevel A. C. — Nismo — nismo majhni in neznatni, kakor bi želeli dokazati svetu naši sovražniki. Veliki smo — samo treba je, da se zbudimo, da začnemo ljubiti vse, kar je našega, da nam ne bo več smešna in grda rodna beseda in rodna pesem in mila in draga samo tuja, ki nam jo daja noš so-vrag 1 — je govoril Ivan. Razburjeno je vstal s stola in hodeč gorindol po sobi pripovedoval nadalje o Gaju, Mihanoviču, Kolarju in Draškoviču. — O, gospoda grofa poznamo! — je vzkliknila Marija. — Kedarkoli prihaja v Lučevac, moramo peti kmetske pesmi, ki nas jih je naučila Magda. Najbolj mu ugaja tista : „Ranozorjom I" — in Marija je začela s svojim prijetnim altovskim glasom peti pesmico. — Zapojte, zapojte! — je prosila mati, ki Je imela posebno rada ljudsko petje. In dekleta, navdušena po Ivanovih be- rale Bolgarska, Srbija in Grška začeti vojno, ker bi to zahteval elementarni ljudski glas, če se ne uresničijo upravičene žeije krščanskega prebivalstva. Če se takoj ne izvede popolna administrativna avtonomij*, se katastrofi ni mogoče izogniti. Izvedba te av-tonom je je najboljše sredstvo, da se napravi mir na Balkanu. Govornik se nikakor ne strinja z mnenjem kneza Schwaizenberga, po katerem bi Avstrija ne smela trpeti pridobitve novega ozemlja s strani Srbije, kajti če hoče Avstro-Ogrska voditi pametno jugoslovansko politiko, ne sme ovirati balkanskih narodov po morebitni zmagoviti vojni proti Turčiji, da si razdele B2lkan med seboj. Avstriji se na ta način ni treba bati ničesar. Rusija hoče imeti mir za vsako ceno, vendar pa najbrž ostanejo odnošaji med Avstro-Ogrsko in Rusijo še dolgo precej hladni. Če se pa izvede na Balkanu program, ki ga je tu razvil govornik, potem je to tudi najboljše sredstvo za prisrčne in zaupljive odnošaje med Avstro Ogrsko ia Rusijo. Dflegat L e c h e r je polemiziral z dr. Kramarem in obžaloval, da zunanji minister ni omenjal v svojem ekspozeju gospodarskega vprašanja. Po njegovem govoru je bila seja prekinjena ■'o pol 4 popoludne. V začetku popoldanske seje je poprosil za besedo minister zunanjih zadev grof Berchtold in je odgovarjal na razna vprašanja. Poudarjal je, da je treba poseta francoskega ministrskega predsednika v Pe-trog-adu m ruskega ministra zunanjih zadev v Londonu, katerima ni odrekati političnega pomena, smatrati pred vsemi za čin mednarodne kurtoazije, ki pa gotovo pospešuje c»l,e, ki jih je govornik hotel doseči s svojim predlogom giede na razgovor velevlasti o bližnjem orijentu. Razdora med obema skupinama velevlasti se sedaj ni bati in to temmanj, ker so one sprejele njegov predlog. Minister je nato govoril o svojem predlogu, pri k-iterem je mislil na to. da bij pritegnil vodstvo orijentalskega vpiašarji nase. „Ker pa se Še vrše dogovori, ki so zelo prijateljskega in najzaupnejšega značaja, med posameznimi velevlastmi, nisem, žaf, že z ozirom na diskrecijo, ki sem Jo dolžan drugim vladam, v stanu, da bi natačnejše govoril o stvari in se moram omejiti na pojasnilo, da gre pri teh dogovorih za to, da se najde srednja pot, po kateri bi mogla turška vlada sprejeti stavljene predloge, ki bi pa zamogli podati narodnostim v Turčiji pozitiven povod za pomirjenje in tako po speševati ohranitev miru. Z ozirom nato bi poudarjal nasproti delegatu dr. Kramaru, da je naša politika vzdržujoča in se je treba vsemu izogniti, kar bi moglo onemogočiti to polit ko. Raznim delegatom je padlo v oči, da sem v svojem ekspozeju omeojal »temnega, nerešenega vprašanja." Še ne končani itali-lijansko turški spor in vse, kar je žnjim v zvezi, in nemiri v balkanskih državah, Ma-cedoniji in Albaniji, že sami govore zase in mi odvzemajo nalogo, da bi nadalje govoril o tej stvari." Z ozirom na zahtevo, naj bi Avstrija pritiskala na Italijo, da se čim prej sklede mir, je odgovoril minister, da je Avstrija lani v tem smislu podala inicijativo, pritiskati na eno ali drugo obeh teh strank pa |e nemogoče, ker je Avstrija zavzela že iz začetka strogo nevtralno stališče. Ministra veseli, da so vsi delegati za ohranitev miru, kar k?že, da je vladna konservativna prli- peljal v Rim, kar pa ni resn'Čno, temveč tika v tem pogledu v soglasju z najširšimi temelji ta vest na neki zamenjavi. Resnica je ljudskimi sloji. j marveč, da je odpotoval le princ Pavel, ne- Glede na dardanelsko vprašanje je mi- čak kralja Petra, v Benetke, in oni listi so nister poudarjal, da je ruska vlada formalno ga zamenjali s kraljevičem Jurijem, izjavila svoj čas da noče razviti tega vpra- j Kongres jugoslovanskih godbenikov. £ SilloUlnlPPaJS: BELGRAD 27. (I z v.) Med velisen č|o po pogodbah ki se ne daje► izpremeniri { b, g i prihodnjega leta se bo vršil brez privoSjen a pogodbenikov. M smo lahko „ Rfl|„„ Hll } .T /JhI zadovoljni s sedanjim položajem. ,v HK vP * ko"Sres, slovanskih O sklenitvi kakegaP dogovora v zadevi S^benikov V to svrho se je sestavil pri- vojnega brodovja tripelentente (Francoska, ? Rusija in Angleška), ni znanega nič kon- j V SrblJ* uJeta avstrijska vojaška kretnega. Združenje francoskega brodovja patrulja, v Sredozemskem morju nam ne daje nika- i BELGRAD 27. (Kor.) Po posredovanju kega povoda za vznemirjenje. Je le dokaz, avstrijskega poslanika v Belgradu, legacij-kak zvečan pomen dajo povsod primerni skega tajnika pl. Pftigla, so dne 24 t. m. vojni pripravljenosti na morju, kateri se v bližini Belgrada ujeto patruljo, obstej čo po-na moramo priključiti tudi mi. Sekcijski načelnik Macchio Je nato pojasnjeval o kontroli in poročilih zunanjih konzulatov o inozemski živinoreji. Delegat gre f L a t o u r je z ozirom na ministrova pojasnila menenja, da je tajna seja nepotrebna. Poročevalec marquis Bacquehem je poudarjal v svojem zaključnem govoru, da ga veseli, da je tudi delegat dr. Kramćf končno tekom časa prišel do tega, da smatra trozvezo za neovrgljivo podlago naše zunanje po'itike. Kar pa zadeva njegov reformni program v Turčiji, pa misli, da bi ga Turčija ne sprejela. Končno je izrekel zaupanje ministru zunanjih zadev. Po kratki specijalni debati je bil sprejet proračun zunanjega ministrstva v splošnem in v podrobnostih. Resolucija delegata grofa L a t o u r j a, naj se delegacije sklicujejo pravočasno je bila sprejeta. Vojni odsek. DUNAJ 27. (Kor.) V pedodseku vojnega odseka avstrijske delegacije Je bilo brez debate vzeto na znanje poročilo trgovinskega ministrstva o posledicah odredeb, ki jih je ukrenilo trgovinsko ministrstvo z mornariško upravo z ozirom na svoje-časna pogajanja z Ogrsko. Ndto se je razpravljalo o vprašanju, ali qae Bulgare" javlja: V inoze.nstvu razširjene bo mogoče nove bojne ladje, ki se sedaj vesti, da je Bolgarska napovedala vojno, so grade, že opremiti s topovi večjega kalibra popolnoma neutemeljene, in jim dati za to potrebno večjo nosnost, j Cenzura v Bolgarski, ter o tozadevnih večjih izdatkih. . cncn. n * ... * . .. .. Zastopnik mornar,ške uprave Je izjavil, S0FIJA 27/IzKv> V ^ ,eHUVl k da uprava ne namerava tegaHSedaj temveč ! D,f"es le b!l °td^db2 °.b,asiti - - ® -- " ^'ustavljen list rezervnih častnikov, ker je iz ogrskih honvedov ped poveljst om ročn ka Szekeresa prepeljali v Zemun hrvatska tla. Sodna imenovanja. DUNAJ 27. (Izv ) Imenovani so : okrajni sodnik v Trstu Babuder za deželnosodrega svetnika; okrajni sodnik p?. Grtšič v Cer-vinjanu je imenovan za sodnega svetnika ; za sodnike sta imenovana avskultanta Fran Vuga v Podgradu in Hugo Karaman v Puli. Premeščen je sodnik Koršič iz Podgrada v Gorico in okrajni sodnik Fran Mavez kot deželaesedni svetnik v R vinj. Anarhisti — tihotapci. PRAGA 27. (Izv.) Državno pravdnišuo je dalo danes aretirati 14 anarhistov zaradi t hotapljenja saharina. V stanovanjtn areti-rancev so našli 67 kilogramov saharina. Železničarska stavka na Španskem. SARAGOSSA 27. (Kor.) Na zborovanju železničarjev v severni Španiji, Maoridu, Saragossi, Alicantu, Udrilli in Carnimeci je bila sklenjena stavka, ki se prične dne 4. oktobra. Homatije na Balkanu. Bolgarska napovedala Turčiji vojr.o. SOFIJA 27. (Kor.) »Agence Telegraphi- Zlasti strogo sedah, so vstala od mize, se umaknila v polutemni kot k staremu, širokemu divanu, da tamkaj zapele kmetsko pesem. Ivanu so zažarele oči, srce mu je začelo biti močneje, v duši je občutil neki močen žar — in obrnivšl se k oknu, je začutil, da so mu lice orosile solze sreče. In upanje — veliko upanje, naravnost gotovost zmage mu je vstala v duši in gledal je v duhu sijajne in velike slike iz življenja prebjjenega naroda in zavedne domovine. Potem je pohiiel v svojo sobo in se je v par trenotklh zopet vrnil, obtovorjen s kniigami. Prinesel {e Kačiča, Dubrovnlčana Gjorg|iča, Kolarjevo knjigo, in je z vso hitrico — s tresočimi se rokami začel ž njimi obdarovati sestri in Jeleno. Tega večera so bile pridobljene za delo in domovino tri krasne, tople dekliške duše I V postelji so Še čebljate med seboj in se dogovarjale, kako bodo jutri pripovedovale še svojim prijateljicam in tovarišicam, da se mora sedaj govoriti in pisati hrvatski! — Ivan pa je, preden se Je vlegel v posteljo — poiskal Madlenino zapestnico in jo s strastnim poljubom na hladno zlato zopet del na svojo roko. Drugo |utro so upala dekleta, da poj-1 dejo z materjo kupovat nove klobuke k prvi modistovki na Markovem trgu. Marija je list rezervnih priobčil neki bojevit članek, cenzurirajo brzojavke. Ruska sodba o položaju. PARiZ 27 (Izv.) Iz Petrograda poročajo, da vlada v ruskih merodajnih krogih zelo pesimistično mnenje o razmerah na Balkanu. Vtisk balkanskih vesti na Dunaju DUNAJ 27. (Izv.) V tukajšnjih diplomatskih krog h smatrajo z ozirom na današnje vesti, ki so prispele z Balkana, zunanji položaj za Jako resen. Sicer so mnenja, da neposredna vojna nevarnost še ne ek-zistira ravno, toda veleznačilna je vendar izjava nekega visokega diplomata, da stavi le 4 proti 1, da se ohrani mir. Vojno razpoloženje na Bolgarskem. SOFIJA 27. (Uv.) Vesti o turšidh napadih na bolgarsko obmejno stražo in o koncentraciji turškega vojaštva v drinopolj skem vilajetu so silno razburile bolgarsko javno mnenje. V Sofiji vlada pravcato bojno razpoloženje, kateremu se tudi vlada prav kmalu ne bo mogla več odtegniti, prva prosila. Toda gospa Kotromaničeva je j V vladnih krogih izjavljajo, da Je kon- odiočila drugače. Ni bila namreč prijateljica centriranje turškega vojaštva v drinopoljskem gizdavosti in nepotrebnih izdatkov. Poleg < vila|eiu prava provokacija. Vladni listi pi-tega pa se Je strogo držala načela starejšin j šejo danes v popolnoma drugačnem tonu časov, da ni dobro, da se dekleta priuče | nego pa doslej, in odkrito zahtevajo, naj iišpanja. Zato tudi sedaj niso nič pomagale Bo garska na to provokacijo odgovori s ta-M^rijlne že polujokave prošnje, niti njeno ! koJ8n|o mobilizacijo. šele pri prihodnjih zgradbah. Nadalje je dajal pojasnila o nakupu materijala in eprem-nih predmetov v inozemstvu, nakar |e bila, ko so Še nekateri delegati izrazili razne želje, seja zaključena. Izmišljena zarota proti srbskemu kralju BELGRAD 27. (Izv.) Zunanji korespon-denti nekaterih francoskih in nemških listov so poročali te dii, da so odkrili v Belgradu zaroto proti srsbskemu kralju Petru, ki jo je insceniral črnogorski princ — Jurij (I l). Vest je popolnoma iz trte izvita, kar je že takoj razvidno iz dejstva, da črnogorski princ Ju-rij sploh ne ekzistira, in ji je edino le namen, da bi motila prijateljske odnošaje, ki so v zadnjem času nastali med belgrajskim in cetinjskim dvdrom. Srbski kraljevič Jurij. BELGRAD 27. (Izv.) Kakor se zatrji |e, se prihodnje dni vrne kraljevič Jurij iz Pariza, oziroma Švice v Belgrad. Nekateri listi sicer zatrjujejo, da se je kraljevič Jurij od- dokazovanje, da je banova instalacija tako redka in izredna slavnost, da {e treba zanjo v vsakem pogledu novih klobukov in to tembolj, ker so njeni in Hanini klobuki že popolnoma iz mode. Gospa se ni dala pregovoriti, temveč je poslala po svojo nekdanjo sobarico, omoženo z nekim brivcem v mestu in je naročila njej, da obnovi predlanske klobuke. Marija se je cekaj časa ku-jalala, ko pa je videla, da je Hani prav, se je pomirila tudi ona. Ko pa je stala na dan banovega prihoda zgodaj popoldne pred zrcalom z obnovljenim klobukom na glavi in si morala priznati, da ji klobuk prelepo pristoja, in da se mu ne pozna dveletna starost — Je bila popolnoma pomir|ena in je popolnoma zadovoljna odšla s Hano in Jeleno k doktorici Lubenčičevi, da gredo ž njo skupaj malo po mestu in ogledajo priprave in da potem doma počakajo uvoda samega, ker je sprevod imel priti po Pivarski ulid. (Dalje.) Turšaa vlada išče posojila. CARIGRAD 27. (Izv.) Turška vlada je vprašala v Parizu za novo posojilo 8 milijonov turških funtov. Ponesrečen dinamitni napad. SOLUN 27. (Izv.) V Prilipu so na trgu ujeli osla, ki Je nosil na hrbtu zavoj z 20 kg dinamita, h kateremu Je bila napeij'.na tleča užigalna vrvica, ki so Jo še pravoč; no uničili in tako preprečili strahovito eksplozijo. Rusko-angleški dogovor. PARIZ 27. (Izv ) Tukajšnji listi p ro-Čajo, da sta se ruski zunanji minister Sa-sonov In angleški minister A«quit tenora svojih konferenc v Balmoralu popoln' ma zedinila glede enotne politike v zadevi ureditve razmer v Turčiji ter določila, da obe vladi skupno delujete na to, da se vse evropske velesile zedinijo za enotno postopanje v balkanskem vprašanju. Stran II , EDrSc Je delo v korespondenčnem uradu nemogoče. Kakor pa vse kaže, pa pri c. kr. korespondenčnem uradu poslujejo vsi drugI, samo ne časnikarji. Tako neusmiljeno nerodno izbranih poročil, kakor jih dajalo k nam na jug, pač ne more izbirati človek, ki ima le trohico pojma o potrebah in zahtevah dnevnega časospisja, temveč edino le kak zaprašen birokrat. In tako dobivamo k nam na jug na pr. o državrem zboru obširna portčila o govorih nemško-čeških poslancev, tupatam tudi govoru kakega nemškega Štajerskega ali koroškega poslanca, potem o govoru tega ali onega Trentinca ali istrskega Italijana, o slovenskih in hrvatskih poslancih pa ima c. kr. korespondenčni urad redicokedaj kaj; prav tako pa tudi ne o drug:h Slovanih, pa naj se še obširnejše bavijo z našimi jugoslovanskimi stvarmi. Za kričeč zgled tega doslednega preziranja Jugoslovanov naj navedemo poročilo o seji odseka avstrijske delegacije za zunanje zadeve dne 26. t. m. Le glejte tu obširnega poročila o govoru kneza Schwarzenberga; cela stran ga je pisanega s strojem. Edinemu Jugoslovanskemu delegatu Spinčlću (poročilo Je celo zamenilo njegovo ime z imenom delegata Čingrije) pa so privoščali 11 vrstic za njegove besede o splošni naši zunanji politiki ; njegov znameniti govor o razmerah na Hrvatskem pa so odpravili s sledečimi besedami: „Redner wendet sich den Veri aitnissen in Kroaticn zu und be-spricht diese eingehend." C. kr. korespondenčni urad ni imel ničesar drugega za ta znameniti govor, ki je napravil celo na ministrstva zunanjih zadev, gfofa Berchtold«, tako silen vtisk, da je povabil delegata Spin-čiča k zasebni konferenci, da se še podrobnejše informira pri njem o razmerah na našem jugu! Govor najboljšega poznavalca slovanskega juga, delegata prof. dr. M a s a r y k a, je odpravil c. kr. korespondenčni urad s — tremi vrsticami, dočira Je nemškemu kr-Ščaosksmu socijalcu delegatu Langu in njegovi polemiki s socijalnodemokratskim delegatom dr. Ellenbognom posvetil pol strani. In to naj bi bila nepristranska, točna, izčrpna poročila, ki naj bi natančno informirala našo javnost o dogodkih v najvažnejšem zakonodajnem zasiopu naše monarhije ! Ali seveda, kakor smo že mi Jugoslovani vedno bili in smo še peto kolo pri voiu avstrijske politike, ked2r bi nam bilo treba kaj dati, kakor nas poznajo le tedaj, kedar naj dajamo mi, tako nas tudi repič te protijugoslovanske državne politike, tudi z našimi davki plačani in vzdrževani c. kr. korespondenčni urad, kvečjemu le ošvrkne gatov in poslancev posebej opozarjati na to Ssandalozno ravnanje c. kr. korespondenčnega urada, da store potrebne korake, da nemudoma preneha to, vse najostrejše obsodbe vredno sramotilno preziranje Jugo-slovanstva. ta ko-le mimogrede, češ: „friss, Krobot,, S L. S. te moči in da zagreša le prazno l:zr c!a.:io, saj za e je vse dobro, 1 bih^rijo, ali pa — če ima moč — noče najboljša pa palica in bič !M i pomagati koroškim in štajerskim Slovencem ! Mislimo, da nam ni treba naših dele- Aut — aut. Tertium non datur. ' Kaj je nam „sveto in dobro" ? „Slovenec" zopet odreka političnemu vodstvu v Trstu vsako zaslugo na lepem razvoju in napredku tržaškega Slovenstva ter pripisuje zaslugo vladi in — sebi I To je stvar ukusa. Zato radi prepuščamo „Slovencu" — neomejeno in neskrčeno — tudi to, četudi vse prej nego opravičeno samohvalo. Našemu vodstvu pa |e v povsem zadostno plačilo zavest, da naša stvar napreduje. Le glede kurza vlade nasproti Slovencem par besed. Da v namestniŠtveni palači ne vlada več tista brutalna Rinaldinljeva krivičnost nasproti nam, to je res. Inotako pa je tudi res, da so ravno po vzdram-Ijeni energiji in po odločnih nastopih Slovencev postali Rinaldiniji in njih režimi — pri nas nemožni „Slovenec" je tudi silno užallen. ker da mu vedno očitamo denuncijantstvo. A kakor da Je člankar v hipu pozabil, kar je ravnokar pisal, zaključuje svoj članek z — novo denuncijacijo na škodo tržaških Slovencev, ter lastnih istokrvnih bratov! Denunc ra mladino in — Sokole. A to je najnizkotneji čin, ker nikdo ne more navesti — in „Slovenec" ga tudi ne navaja — niti enega čina v d< kaz, da se Je naš „Sokol" mešal v politiko, kamo-li da bi bil za časa krize s Srbijo zagrešil kako srbo-flstvo. A na vsem veleizda stvu — „Slovenec* sicer ni nap'sal le besede, ali očitanje je jasno, prozorno — da Je kriva . . . . III. SlooersKI vsesokolskl zlet o Uubllnnl I. 1913. (ZviŠetek.) Čas zleta. Zveznemu odboru, sestoje-čem iz župnih odposlancev Je sklenilo predsedstvo predlagati, da se zlet vrši tri dni: 15., 16. in 17» avgusta L 1913. Zietnl lepak Osnutke zanj izdeluje akad. slikar g Vavpt tič. Godbo za zletne proste vaje |e zložil brat Stane Vidmar, tmagalec v praški tekmi. Prvič so se izvaia'e zletne proste vaje ob tej zgodbi na zletu Lubljanske sokolske župe v Š ški. Godba je krasno sestavljena in natančno izraža vse gibe in položaje. V kratkem izide prirejena za kiavir. Cena 1 K. Zletne razglednice izidejo že prihodnji teden, na Kar že sedaj opozarjamo Članstvo in Sokolst^u prijazno občinstvo. Prva zgodovinska serija zletnih razglednic prinese naslednje slike: predtelovadcl (va-dnelji) „Južnega Sokola" I. 1864, članstvo „Južnega Sokola" I 1866, deputacija ljubljanskega Sokola v Varaždinu 1. 1874, deputacija ljubljanskega Sokola na 1. češkem vsesokolskem zlem v Pragi I. 1882 (kroj s klobuki), prvi vaditeljski zbor ljubljanskega Sokola pod načelstvom dr. V. Murnika leta 1896/ dijaški vad;teljski zbor ljubljanskega Sokola 1. 1898 (iz tega so izŠii nekateri sedanji glavni vaditelj« Sokolstva), prvi ženski tel. odsek (ljubljanskega Sokola) ob ustanovitvi 1 1898 in proste vaje članstva na II. slovenskem vsesokolskem zletu v LJubljani 1. 1904. Razglednice se naročajo pri finančnem odseku za III. slov. vsesokolski zlet v Ljubljani 1913. V založbi jih bodo imele tudi narodne trgovine s papirjem. Pri večiem naroČilu velja naslednji popust: 100 -200 razglednic 15% 200—400 razglednic 20% od 400 dalje 25% Društva in privatniki morajo poslati znesek za naročene razglednice napre|, trgovci jih dobe v komisijsko založbo. Posamezne razglednice se prodajajo po 10 vinarjev. Vseh osem razglednic v skupnem zavitku (c^Ia zgodovinska serija) stane 60 vinarjev. Barvne zletne razglednice, ki jih izdeluje akad. slikar g. Vavpotič, izidejo takrat, kadar bodo razprodane zgodovinske (1. izdaja). Zatorej, bratje, širite zletne zgodovinske razglednice 1 Sokolsko članstvo In slovensko občinstvo opozarjamo, da kupuje prave zletne razglednice, ki Jih je izdalo vodstvo III. slov. vstsokolskega zleta, kar Je razvidno iz tiska na razglednicah. Nekatere nemške židovske tvrdke nameravajo zrabiti tlet v zasebne Špekulacije in so izdale sokolske razglednice, ki so po izvršbi in obliki slabe in niso v nobeni zvezi s sokolskimi društvi in III. slovenskim vsesokolskim zletom. Od teh nima slovenska sokolska oiganlzaclja nobenega dobička. Zatorej kupujte in širite prave zletne razglednice, ki jih je oskrbelo vodstvo III slovenskega vsesokolskega zleta v Ljubljani. Poziv! Vse slovenske, Sokolstvu prijazne liste prosimo, da ponatisnejo iz tega predelka poročila in notice o zletu. Domaće veste. Obrambena razstava v „Slovanski Čitalnici" je otvorjena le še danes. Vse je zasluga S. L. S. I „Slovenec" od minulega četrtka objavlja pod na lovom : „Še enkrat tržaške razmere" dopis iz Trsta, v katerem se vrača na polemiko, ki je bila minuli mesec med nami in „Sloven-Cim". Nočemo se spuščati s „Slovencem" v ponovno polemiko. Smatramo pa za potrebno, da pribijemo trditev „Slovenca", da je zavzela vladna politika na jugu nov, nam prijaznejši tok. No, ta trditev Je navsezadnje le ponovitev prejšnih „Slovenčenih* trditev, da se imamo le vladi in zoptt vladi zahvaliti za vse. Nov pa Je sledeči stavek : „Da pa je vladna politika zavzela na jugu drug, nam prijaznejši tem, to Je glavna zasluga — S. L. S I" Da ima S. L. S. tak upliv in tako veljavo, tega dosedaj še nismo znali. Vendar bi si dovolili vprašati „Slovenca" sledeče : S. L. S., ki nima v Trstu niti toliko pristašev, da bi prihajala v poŠtev kot resna manjšina, Je vendar bila v S'anu, da je tu provzrotila spremembo vladnega kurza. Na Koroškem in Štajerskem, kjer je ogromna večina Slovencev v njenem taboru, pa se tamošnjim Slovencem sedaj, ko so v njenem taboru, godi ravnotako, kakor se Jim je godilo, ko še niso bili v njenem taboru. — Vprašamo torej po vsej pravici: zakaj S L. S. svoje moči ne uporablja v prilog tem revežem ? 11 Prosimo na to .izčrpnega odgovora. Če ne dobimo po volj nega odgovora, si bomo moeli misliti le dvofno: alf da nima „Edinost", ki da jej je „vse", kar Je srbsko sveto in dobro" ! Namen |e sicer nizkoten in grd, ali moti se „Sovenec", da smo radi tega zardeli od zadrege. O ne! Nasprotno. Mi se ponašamo s svojimi simpatijami do srbskega naroda, kakor ne skrivamo simpatij do hrvatskega in bolgarskega naroda, ker nam Je milo in drago, kar Je jugoslovanskega, ker je to — skupno, naše 1 A s tem, da nam „Slovenec" očita ravno to, priznava, da pri nJem — ni takih simpatij. S tem pa je „Slovenec" sam dal pojasnila slovenski |avnosti o pravih vzrokih navzkrižju med nami in njim. Jutri predava prof. Šilović v „Dalmatinskem Skupu". Za učiteljice brez mest. V Vodica*, Istra, Je prazno mesto učiteljice. Učiteljice ali uč kandidatinje, ki še nimajo mesta, naj vložijo prošnjo na Vodice pri c. kr. okr. šoiskem svetu Volosko. — Učiteljice z izoitom iz hrvatskega Jezika imajo prednost. — Pri tej priliki omenimo, da so Vr dice zelo lepo selo, kamor se pride s pošto iz HerpelJ v 2 urah približno. Selo ima vodovod, novo šolsko poslopje, l|udje so uljudni, dobri in šoli zelo prijazni. Za hrano in stanovanje ni sile. Šola Je dvorazredna. Da tamkaj ni slabo, svedoči pač ejstvo, da se tamkajšnji učitelj nahaja že leta in leta na istem mestu. K. P. Na Sovranišče! Poročali smo opetovano o požrtvovalnosti zavednih mož in mnogoobetajoče mladine na Sovranišču pri Sv. Ivanu, v prid naše prekoristne Ciril-Metodove družbe. Nič, prav nič nismo pretiravali, ko smo trdili, da take požrtvovalnosti ni najti k;ersibodi. CM meseca julija t. I. do danes napolniti „tri C. M. nabiralnike" in ker nI bilo v istth niti za vinar več prostora nabrati posebej še K 30 10 — to ni vsakdanja vesi. Koliko denarja vsebujejo polni nabiralniki — ne vemo — vemo pa, da tehtajo natančno 16*78 kg. No, če je teža tako lepa, bo svota brezdvomno — lepša. Radovednost, koliko vsebujejo polni nabiralniki, bo ugnana Jutri, v nedeljo, dne 29 septembra popoldni. Vsak. kdor želi seznaniti se z rodoljubno hišo g. „Živca" — tabor vrlih mož in mladeničev, naj prihiti jutri na Sovranišče — in zvedel bo, koliko se fe tu darovalo v trimesečni dobi „domu na altar". Sodeluje „Svetoivanski cerkveni zbor", vmes pa bo sviral „Salonski orkester vrdeljskega Sokola". Skupni odhod izpred svetivanskega „Narodnega doma" ob 3 45. Danes od 3.—5. in jutri v nedeljo od 10. —12. se vrši vpisovanje v glasbeno šolo „Glasbene Matice". Vselej v dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva", ul. S. Francesco št. 2, I. n. Obrambeno razstavo je obisstalo do petka opoldne 467 oseb. Lepo število sicer, a vendar marsikdo še ni izpolnil svoje narodne dolžnosti. Akad. ferijalno društvo „P/osveta" vabi vse, ki si še niso ogledali razstave, naj tega daies ne zamudijo. Namen razstave je, da Jasno predoči naše umkanje in napredovanje. Pravo znanje narodnega stanja rodi šele pravi smisel za narodno-obrambeno delo. Navdušena beseda vnemlje človeka samo za danes, Jutri pa je zopet vse brezbrižno, prazno. Crta, skica, slika pa se nam zariše v spomin; daja nam nepozabno predstavo našega: navzgor in navzdol, utrja nas stalno za obrambeno delo. V oonedepek se otvori razMa ?a v Go- V Trstu, dne 28 septembra 19X2. rici. Tržačani, ne pozabite, da je v Trstu „Obrambena razstava". Tržaška posojilnica in hranilnica nazianja p. t. občinstvu, da bo uradovala počenši danes tudi ob sobotah popoldne, kakor druge uradne dneve. Cvetlični dan pri Sv. Jakobu. Pomotoma je Izostalo v zadajem poročilu ime g. PiŠota, ki Je kot spremljevalec neutrudne naše cvetličarice gce Gabrijele Rapotčeve mnogo pripomogel h tako lepemu uspehu našega cvetličnega dneva. Bodi mu' tem potom izrečena iskrena zahvala. V soboto, dne 5. oktobra t. L ob 9 zvečer v gledališki dvorani „Narodnega doma" v Trslu veliki koncert pevskega druStva „Trst". Predavanje prof. Šiloviča se vrši jutri dopoldne ob 11. v dvorani „Dalmatinskega Skupa", ul. Sanila 16/1. Gosp. prof dr. Š lović slovi kot eden izmed prvih jugoslovanskih pravnikov-znanstvemkov, Je izboren govornik in navdušen narodnjak. Govoril bode „o pablrkih po starem hrvatskem kazenskem pravu". Naj se nihče ne ustraši, češ, tak d suhoparne stvari niso zame! Predavanje bode na podlagi srednjeveškega hrvatskega kazenskega zakona osvetlilo pred nami ce o narodno in duševno življenje našega bratskega naroda v preteklih stoletjih. To bo pestra, zanimiva kulturno-historična slika hrvatskih, oziroma jugoslovanskih razmer pretekle dobe. Pri ten predavanju se btrao učili spoznavati I pravo, čisto nepokvarjeno slovansko pravo ; in v pravnih nazorih se vedno lesketa duša naroda. V tem predavanju bomo videli ia spoznali torej svojo dušo, dušo svojega naroda, kakoršna je bila pred stoletji... Vabimo k temu predavanju vse za-! vedne Slovane. Posebno naj se čutijo povabljene bratje Hrvati in Srbi, pa nič manje tudi Slovenci, ker dr. Silovlć bo govoril tako, da bo vsakemu Slovencu razumljivo. Noben zaveden, posebno pa inteligenten Slovan tržaški, naj ne bi opustil to redko priliko, doprinesti resnično nekaj h kuitur- 1 nemu zbližanju Jugoslovanov. — Vstopnina 20 vinarjev za osebo. Za centralno ljudsko knjižnico v Trstu, ki jo ima ustanoviti akad. društvo „Balkan", daruje tov. abs. iur. Ferdo Per-havec sledeče knjige: H R. Haggard: Dekle z biseri, L. Tolstoj: Kazaki, V. Be-neš: Kraljica Dagmar, Maupassant: Novele, dr. V. Korun: Sjake, J. Verne: Kapitan Hatteras, Fr. Erja.ca zbrani spisi, Lavtižar: Pri Jugoslovanih, Disraeli; Vstaja Skender-begoma, dr. H. Turna : Jugoslovanska ideja in Slovenci, I. S. Turgen|ev: Prva ljubezen, F. M Dostojevski: Igralec, Sv. Ceh: Pripovijesti, Š. Gjalski: Jurkica Agićeva, 1 zvezek zabavne knjižnice, Hrv. Mat A. Dumas: Vitez Iz Rdeče hiše (2 izv). Skupaj 17 knjig. Nadaljne darove sprejema slov. akad. društvo „Balkan* v Trstu, Narodni dom, Satanska čitalnica. Tovariši abiturijenti I Prihaja čas, ko Je trebp zapustiti domovino in si Iti iskat nove duševne moči v pospeševanje narodovega in lastnega obstanka. Odločil' &te se že za Prago, Dunaj ali Gradec. Štednji Vas privabi le malo. Ali katere piivab', tisti najdete tu H tu skupino di akov, ki stremijo za temeljito in smo:reno vsestransko samoizo-brazbo ter se s tihim delcm pripravljajo, posvetiti svoje moči v korist domovine. V njih sredino Vas vabi akad. tshn. društvo „Tabor", ki ima svoje prostore v hiši Gar-tengasse 18 (pritUč|e) Za odbor društva „Tabrr" : phil. N. Kovačič iur. Vladimir Juša tč. predsednik tč. tajn. namestnik Nova društva. Namestništvo je vzelo na znanje pravila sledečih novih društev: Bralno in pevsko društvo .Obmejna Straža" s sedežem v Srramarju, občina Milje; po-družn ca DCM za V. mestni okraj v Trstu ; podružnica „Slovenskega čebelarskega društva" v R hemberku; „Slovensko politično društvo" s sedežem v Gorici in .Narodna čitalnica" s sedežem v Cerovljah, politični okraj P ob 10 predpoldne v prostorih „Gosp rskega društva". Na Prošeku, Jutri v nec. jj ob 3 30 popoldne v prostorih „Gjsp. dru^ea«. gostilna-Jup Stare - Cist, 17. Kraški teran, Večno sveže pivo. S V Trstu. dnp 28 septembra 1912 „EDINOST41 št 271 Str-n III. Svetoivanski cerkveni zbor priredi v nedeljo, 6. oktobra t. I., svojo koncertnr veselico v „Narodnem domu" pri S*. Ivanu. Slovenci mesta In okolice 1 Reklamnih notic o veselici tega zglednega zbora ne bo rrmogo, zato ne pozabite, da je naša dolžnost, da se te prireditve udeležimo v prav ogromn« množini. Danes od 3.—5. in jutri v nedeljo od 10.—12. se vrši vpisovanje v glasbeno šolo „Glasbene Matice". Vselej v dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva", ul. S. Francesco Št. 2, I. n. Tržaška mala kronika. 7 rst, 27. septembra 1912. Požar. Včeraj popoldne je začela goreti lopa v Rojanu Št. 46, ki se uporablja kot skladišče za stavbni materijal in je last stavbinskega podjetnika Antona Skerla. Kak< je ogen| nastal, se ne ve. N.so pa mcg'1 zabraniti, da ne bi se bil raztegn'1 tudi na lopo, ki je last Jakoba Reservato in je bilo v njej precej lesa za kurjavo. Ogenj je bil teko močan, da je plamen ž a oblizaval hiš ši. 1. v ulici Ermacora in povzročil velik strah med stanovalci v hiši. Požarni hramb-se je po štirih urah napornega dela posre či o lokalizirati ogenj. Pomagalo je pri gašenju tudi 80 vojakov 32. pešpolka, nasta njenega v Rojanu. Škoda znaša okoli 12.000 kron, pa je pokrita z zavarovalnino. Zdravniku grozil z umorom. Včeraj dopoldne je pnŠel v ambulančno sobo okr. bolniške blagajne v ulici della Guardia št 20 Črnogorec Dragutin Voratovič, star 26 let, dninar, stanujoč v ul. Mulin a vento št. 30. Zahteval je od tamošnjega zdravnika dr. Cjrazza, naj se mu izplača bolniška podpora za 12, ne pa za 8 dni, kakor mu je bilo določeno. Ker pa zdravnik ni ustre gel njegovi zahtevi, ki Je bila neupravičena, rnu Je Voratovič začel groziti, da ga ubije. Morali so poklicati redarja, ki je nasilneg Črnogorca odvedel v zapor. Izgubil se je. Danes dopoldne je vzbujal na Barrieri splošno pozornost neki skromno oblečen deček, star kako polčetrK-leto, ki je sam stal na ulici in milo jokal Revček ni znal povedati niti svojega imen* niti stanovanja. Ubožčka je začasno vzela v oskrbo rodbina Cupuana, ki stanuje v ulic Sette fontane št. 15., I. nadstropje. Aretiran je bil na zahtevo tukajšnjega deželnega sodišča ladijski natakar Marcel Kalin, star 18 let, rodom iz Trsta. Težka telesna poškodba. Trgovski pomočnik Anton Corso star 46 let, doma iz Castellamare Gjtfo pri Neapolju, stanujoč v ul. Molin a vento št. 25, se |e predsi-nočnjim okoli poti 11 v gostilni Ivana Križ-mana v ul. Conti št. 4 nekaj spri z nekimi drugimi gosti. Iz besedi je nastal pretep in Cjnti je v pretepu dobil tri udarce z odprtim nožem po hrbtu. Eden je bil posebn nevaren, ker je zadel leva pljuča. Ranjenca so prepevali v mestno bolnišnico, kamor je prišla pozneje sodna komisija. Ko so vprašali ranjenca, kdo ga je ranil ni vedel, ali pa ni hotel povedati nič, vendar pa Je policija še tekom noči aretirala tri osebe, ca katere je letel sum, da so ranili Corsa, in to tembolj, ker so bili tisti večer v resnici tudi v oni gostilni in v Cor-sovi družbi. So pa to 24letni renjikolo Sal-vatore Corato, stanujoč v ul. deli' hdustria št. 1, Anton Vettak, bivajoč v Tržiču, i n MinkušFr., star 47 let, č^e^ljar, iz S/. Križa, stanujoč v ulici M chelangelo Buonarroti 11 Aretiran goljuf. Dvanajst dni |e h bival v našem mestu neki Aifred Lieff, star 28 let, iz Polešove na Moravskem Eiajst dni je stanoval v ul Valdirivo Št. 34, en dan pa v Excelsior Palače hotelu. Lotff je iskalo naše deželno sodišče, želele pa S( si ga tudi sodne oblasti v Atenah, kjer je zakrivil celo vrsto goljufij. Nekako pred enim letom Je bival Loeff v Trstu In se izdajal za zastopnika tovaren za dišave in kemične izdelke. Inseriral Je v tržaškem časopisju in tukajšnje tvrdke so se zanesle na njegove oglase ter naročale blago i.i tudi dajale znatne nadavke, oziroma kav-cje, proti katerim jim je odstopal edino zastopstvo „svojih tovaren" za Trst, obetajoč Jim velikanske dobičke. Ko pa mu jt postalo prevroče v Trstu, Je Loeff nape s voja jadra in odjadral, ne ve se, kara. Sedaj pa je Loeff zopet prišel v Trst in iznova začel inserlrati v „Pfccolu*, da st odda zastopstvo neke tovarne kemičnih izdelkov proti garanciji 5 do 25.000 K. Toda sedaj pa se Je zmotil, *o je mislil, da so v Trstu tako kmalu pozabili njegove prejšnje goljufije. Oblasti so se preveč zanimale zanj in včeraj je bil aretiran. Mož jo je obstrelil. V mestno bolnišnico so danes zvečer pripeljali 49ietno Ivano Babičevo iz Vinjol pri Piranu, kateri je njen mož, ki je nekoliko slaboumen, pognal iz revolverja kroglo v glavo. Ogenj. Ob 2 popoldne se je vnel v isehanišfci delavnici Marina Bortoluzzija v ulici S/. Frančiška Št. 8 avtomobil Fr Saxide. Škoda znaša 2000 K. Ob 7 12 zvečer se je vnela v bližini skladišča cementa tvrdke Weiss in Weshr-mann na M'ramarrvki cesti v neki baraki postelja tamošnjega paznika. Škoda 50 K. Ob 7 43 zvečer ie začelo goreti v dim niku hiše Št. 22 v ulici delie Scuole israe-litiche. Slovensko gledališče. Jutri v nedeljo slavnostna otvoritvena predstava: „MOLOH". Slika iz ruske revolucije. Spisal Lev Birinski. O sami drami spregovorimo v jutrišnjem podlistku, za sedaj bodi le omenjen^, da se ruski pisatel| v tej drami bavi z rusko revolucijo in da je snov zelo interesantna in vedno aktuelna. Vodstvo ,Dram. društva" Je letos uvele dnevno blfgijno. Opozarjamo otčmstvo, da se vstopnice dobivajo vsak dan na blagajni ;d 9 do 1 popoldne in od 4 do 6 popoldne. Će bi se kdo še želel aboniratl, bhko to stori Še danes in jutri. Dru&tvene vesti. Trž. sokolska župa. Skupna redna telovadba župnih vaditeljskih zborov: Danes ob polosmih zvečer: Člani. Pridite polnostevilno! Na zdar! Načelnik. Pevsko društvo „Trst". Jatri v cede ^jo ob 3 pop. pevska vaja za mešan zbor. -»evski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Prihodnji teden se priCno zopet redne pevske vaje za mešani in moški zbor Vljudno vabimo tem potom vse p. n. dame jevke in g*. pevce, da se v obilnem številu »dzovejo vabilu ter pridno in redno posečajt-pevske vaje. Vsakdo, kdor ima resno volje ia ljubezen do pet;a, je dobro d šel. Pevske *a|e se vrše v dvorani „Trgov kega izobra ževalnega društva", ulica S Francesco št. 2, I. nadstropje, levo. In sicer za dame ob ponedeljkih in sredah, za gospode ob torkih ?a petkih od 8 do 9. zvečer. Prva vaja za dame v ponedeljek, dne 30. septembra, za gospode pa v torek, dne 1. oktobra t. I Društvo jugosl. železniških uradnikov in Zveza jugoslovanskih železničarje^ sklicujeta za nocoj skupno sejo osrednjih odborov, katere se udeleže zastopniki Llgt slovanskih železničarjev v Pragi. Na dnevnem redu je točka: Ligina konferenca 1912 Z ozirom na važnost predmeta je pričakovati obilno udeležbo obojestranskih gospodov odbornikov. Seja se vrši v prostorih DJŽU * ulici Torre bianca, št. 41/1 ; začetek ob 8 30 zvečer. Odsek tržaškega „Sokola" v Rojanu oriredf v nedeljo, dne 29. t. m. v prostorih ,Konsumnega društva" bratom, poklicanim t vojakom, o ihodnlco s telovadbo, pri ka teri nastopi 1 vrsta članov in naraščaj. Vstopnina k odhodnici 30 stot. Začetek točno ob 4 30 popoldne. Temu bo sledita plesna zabava, pri kateri bo sviral rojanski šrame! oktet. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi jutri v nedeljo narodno dirko na orogi Bazo vica-Podgrad in nazaj Začetek ob 2.30 pop. Upisnina 4 K. Pet krasnih svetinj. Vpisuje se tudi na dan dirke nb štartu. Dirke se lahko udeleži vsak slovenski solesar. * — Danes ob 8 zvečer sestanek vseh kolesarjev v kavarni „Minerva", kjer se x>de tudi vpisovalo: naj pridejo tudi oni, d bi hoteli sodelovati pri društveni fanfari, ki se v kratkem ustanovi. Klub „Kolumbus" pri Sv. Ivanu priredi jutri v nedeljo od 4.-9. zvečer plesn« 'enček, katerega čisti dobiček je določen družbi sv. Cir. in Met. Zato vabimo na ve itko udeležbo. Prvo vojaSko veteransko društvo za Trst In oko ico „Cesar Franc Josip I." pri redi jutri, v nedeljo, na vojaškem streljišču v Bizovici streljanje v tarčo. Uspehi so ve (javni za darila, ki se razdeli pii cesarskem streljanju, katero priredi društvo dne 6. okt. t. 1. Gosp. udje in gostje z družinami so vljudno vabljeni k oblini udeležbi. Vstop na streljišče je prost_ Har« del. organizacija. — Obrambna razstava. Centralni odbor NDO opozarja člane na obrambno razstavo, si se nahaja v .Narodnem domu". Vstop-lina za člane NDO je znižana in stane 10 vin. za osebo. Potrebno je, da prinese vsak član člansko knjižico s seboj. — Veselica delavcev Lloydovega arze-nala, članov NDO, se bo vršila, kakor naznanjeno, 29. t. m., v gostilni „pri Ti olcu" Ob 2 pop. bo odhod izpred kons društva „Jadran" z godbo in zastavo. Veselica se prične ob 3 popoldne. Slovenski delavci 1 Udeležite se veselice tovarišev v L!oydovera arzenalu polnoštevilno I — Skupina NDO „Sv. Marko". Danes ob 5 popoldne važen sestanek v novih društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Ker gre za priprave glede občnega zbora skupine, pričakujemo obilne udeležbe. — Zidarska skupina NDO sklicuje za danes 28 t. m, ob 81/« zvečer Javen shod v kons. društvu v Ricmanjih. — Jutri običajna nedeljska zabava. Začetek točno ob 4 popoldne. — Delavcem tovarne „Linoleum" na-zianjamo, da skliče skupina NDO „Lino-kum" v na,krajšem času občni zbor, na katerem se veli nov odbor. Odstopilo je :: Poroploonn družbe fe D Jripcouich & Ci. Irst Ekspresno Trst-Benetke in nazaj ---po morju.--- Prevoz v 3 urah s krasnim in zelo hitrim parnikom na turbine VENEZIA" s tremi vijaki s tremi vnaki opremljenim z vsem modernim komfortom ter s saloni I., II. in III. razreda. Odhod iz Trsta: vsaki dan ob 8 zjutraj. — Odhod iz Benetk: ob delavnikih ob 2 popoldne, ob nedeljah ob 9 zvečer. VOZNE CENE: Iz TRSTA: Iz BENETK: Tja: I. razred K 1240; n. razred K 840; Tja: I. razred Lir 3—; II. razr. Lir 8-50; tit razred K 540. III. razred Lir 5-30. Tja in nazaj (veljavno 15 dni) * I. razred K 18 50; II. razred K 12-50; I. razred Lir 19 —; H. razred Lir 13 — ; m. razred K 8 20. III razred Lir 8'50, nedeljski Izlet Trst-Benetke In nazaj:1 razred^J*™*K FINA BUFETNA POSTREŽBA. Vomni listki ac pr dajajo: V TRSTU: pri Mandel & Co, menjalnica, Borzni trg št. 12; P. Christofidis, potovalna agencija. Palače Hotel; Urad za potovalce Avstr Lloyda. — V BENETKAH: pri Radonicich fu D., Piazzeta San Marco ; Agencija Avstr. Lloyda, Riva Schiavoni. — Listki se raznn tega lahko kupijo tndi v družbini koĆici v Trstu na pomoln S. Carlo — v Benetkah v Bacino San Marco. Pridržan preklic in premembe na podlagi službenega pomorskega pravilnika. „Slavija" g uzo], zoraroo. banka v Pragi Rezervni fondi K 53,758^85 24. Izplačane odškodnine In kapitalije Kron 116.390.603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,696 081-85. Po velikosti druga vzajemna zavar. nade držav« z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička Izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trsta 0. CEGHAR, ulica Caserma 12, TELEFON St 21-47. Matija Bulic priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno „Ai buoni amici" ulica Belvedere št. 39, točilnico vina in piva z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini št 1, gostilno „Al buon Almissan' v Rojanu, ul. MontorsinO 3, točilnico vina v Barkovljah (Bovedo), ul. Perarolo št. 342 (hiš* Ščuka). — Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz 0m<ša ter pi o Dr. Pecnik (Dr. PETSCHNIGG) Zrst, via S. Caerina štev. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2—3 in Specijalist za kož ne ia vodne (spolne) bolezni: 11 l/t—1 & 7—7Vi« ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju v Trsta, Corso št. 12 od 11 Vi do IV2 in od 4 Vi do 5 Ve popoldne. TELEFON 177/IV. BRIVEC Andrej Rojic r RS T - ULICA ACQUEDOTTO St. 20. H gijenična In dobra postrežba. Se prlparoća za obisk. UMETNI ZOBJE Plombiranj« zodov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik _ TRST — Ullo« dalla Caserma itev. 13, II. n. Priporoča se slovenska šivilja sssss--- TRST ssss™, ulica Barriera vecchia 33 - vrata št?v. >3. Alberto Fiozi & C .o Trsr, ulica Gaetauo Donlzetti 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische Allg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žiio vsake vrste, debele In fine otrobe, oves in sočivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in anarci se pošiljajo na. zahtevo. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst Stran IV. .EDIN08T" 5t. 271 V Tr^tn, rine 28. Beptembrn 1912. Obrambena razstava bo danes, zadnji dzn, cdprta do 9. zve-čer. Kakor rečeno, je danes zadnji dan, a jutri se ta razstava otvori v Gorici. ____ namreč večj^s število odbornikov, in da bo skurina zopet uspešno napredovala, hočemo odbor izpopolniti. Koristno bi bilo, da bi si člani NDO v tej tovarni pričeli zbirati kandidate že seda', da nam bo mogoče čimprej klicati občni zbor. — Pekovski pomočniki 1 Pripravljalni odbor skupine pekovskih pomočnikov NDO sklicuje za Jutri ob 10 dopoldne važno zborovanje v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška 2. Tovariši, agitirajte, da nas pride mnogo skupaj 1 Pripravljalni odbor Skupina N. D. O. „Lloydov arzenal" sklicuje za danes, 28. septembra ob 7 zvečer v JAVEN SHOD v v novih društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. DNEVNI RED: Protest proti nepravilnemu odpuščanju delavstva v Lloyd-•vem arzenalu. — Roroča tudi državni poslanec g. dr. Ryb&r. Delavci, dnevni red je važen, zato naj ne manjka nihče! ODBOR. Vesti iz Goriške. Občinske volitve v Gorici zopet odložene ! Vsled rekurza .Narodnega odbora" na namestništvo, da se namreč niso rešile reklamacije slovenskih volilcev od strani magistrata zakonitim potom, so se preložile nadomestne volitve v občinski svet na nedoločen čas. Magistrat Je vrgel vseh 266 reklamacij jednostavno v koš; županu so dali nalogo, naj to naznani v zadnji seji občinskega sveta in po mnenju italijanskih liberalonov je bila vsa stvar rešena. Mestni svet Je obračal, a c. kr. namestništvo je kar obrnilo. Združeni Slovenci so sklenili kompromis z Nemci. V takih odnoŠajih, kakor so seda) v Gorici, odobravamo tudi mi to zvezo, h kateri pa niso žalibog hoteli pristopiti italijanski klerikalci, ki so največji nezado-voljneži in ki vedno zahtevajo, naj se pokliče v Gorico vladnega komisarja. Ne mislimo s temi besedami očitati magistratov-cem kake nerednosti po — puljskem vzorcu, a vsak človek mora uvideti, da Je vedno bolje, ako reprezentira mestni svet vse meščane in ne samo tretjine, kakor dosedaj. Ali je to pravično, da nima 12000 goriških Slovencev, oziroma čez 20.000 nezadovolj nežev nobenega zastopnika v mestnem svetu, v katerem ^ede vsled zastarelega in za sedanje čase ničvrednega volilnega reda le italijanski liberalci, komandirani od par nesposobnih vcditeljev ? 1 Da govorimo tozadevno resnico nam dokazuje župan Bombig, ki je bil sicer dober trgovski pomočnik in Je sedaj izvrsten trgovec s krompirjem, a na županski stolec nikakor ne sodi! Dokazuje nam dtžavni poslanec za goriško mesto, višji sodni svetnik IKsai, dober avstrijski (!) c. kr. uradnik, ki so ga v zadnjih hipih in le v zadregi poklicali iz Trsta, kjer je pieživel polovico svojega življenja, da se rešijo iz zagate..... kei drugače bi se znalo pripetiti, da ostane goriško mesto brez vsaj za figuro liberalnega poslanca, in vspričo te duševne mizerije ae drzne vsklikati „Corriere": „Angleški statistik se ni obotavljal izreči, da se bojujt italijansko ljudstvo v Venezia Giulia v imenu visokega ideala in da to ljudstvo vrš z vsakim dnevom heroizem. Naši sovražniki ne čutijo te naše vsakodnevne heroične borbe (seveda ne 1) Oni zasmehujejo našt ideale, ker so nJim ideali nepoznani pojmi Naprej, goriško ljudstvo za čast svojega mesta in proti sovražniku — barbarju, ki hoče čisto in kulturno italijanstvo nado mestlti z barbarstvom, ki pozna le nasilstvo 1" Ti * visoki ideali" so za nas barbarje pojmi, ki jih sicer razumemo, a jih n o č e m t razumevati .... Potrjen zakon. Cesar je sankcljonirai zakon, ki se tiče spremembe nekaterih točk v zakonu za pogozdovanje Krasa, sprejeten od goriškega in tržaškega deželnega zbora. Ljudska univerza. Danes, v soboto 28. t. m. predava v gledališki dvoran .Trgovskega doma" dr. Josip Šilovič r. j. vseučiliŠki profesor in prodekan vse učilišča v Zagrebu: Pabirci po starom hrvatskom kažnjenom pravu. Vstopnina 10 vinarjev. Naj nikdo ne manjka 1 Vesti iz Istre. Zidarji v Ricmanjih in Borštu 1 .Na rodna deiavska organizacija" sklicuje z: danes 28. t. m., ob 8 in pol zvečer J a v e r shod v Konsumnem društvu v Ricmanjih Na shod so vabljeni vsi zidarji iz Ricmanj BorŠta in drugih krajev, kakor tudi ostalo delavstvo. Zidarji! Agitirajte pridno, da bo udeležba res velika ! Odbor skupine zidarjev N. D. O. v Trstu Nadomestna deželnozborska volitev v Puli. Pula, 26 /9/1912. Nocoj ob 7 30 ; večer se je vršil napovedani volilni shoo v dvorani „Narodnega domaw. Akoravno je bilo slabo vreme, Je bil obisk vendar po-voljen. Shod je otvoril g. S t i h o v i č, torej kandidat sam. Med svojim govorom \t razvijal svoj program ter ojstro bičal ka-moro, posebno na šolskem polju. Konečno (e apeliral na zborovalce, da stopijo složno na 29. t. m. na volišče in oddajo glas na njegovo ime — za narodno stv?r Drugi govornik je bil sodnik dr. Milic, znan kakor puljski Rybar, ki je v daljšem krasnem govoru razjašnjeval pomen teh vo litev, bičal kamoro, posebno pa slikal nje delovanje pri občinski upravi ter je kazal na posledice, ako bi ista pri sedanjih volitvah zmagala. Tudi vojaškim volilcem Je dajal v pomislek, dajo-li svoj glas on» tatinsko razkrinkani iredentovski kamori ali pa pošteni narodni in patrijotični hrvatski stranki. Konečno je tudi ta govornik priporočal složni nastop v nedeljo 29 t. m in zmaga bo naša. Trobojnica mora vihrati na areni, na tisti areni, na katero Je ta razkrinkana kamera tako ponosna. Kakor tretji govornik Je nastopil n3Š starina dr. Matko Laginja. Akoravno prehlajen vendar ni ostal doma, marveč Je pohitel med zborovalce, da pove tudi on svoje mnenje. Tudi dr. Laginja ni ostal dolžan kamori, marveč povedal ji je, kar ii gre Med svojim govorom se je dotaknil tudi onega shoda v Opatiji dne 18. in 19. t. m. Konečno Je orisal nasprotnega, kamorjnega kandidata dr. Antichievicha, hrvatskega renegata, o katerem smo pisali že tudi mi Smeje je omenil tudi, da ga pozdravlja že odkar je v Puli, seveda hrvatski; Antichie vich pa mu še nikoli ni vrnil pozdrava. Taki so renegati in poturice. Sicer mu pri znava vrline zdravnika In dobrega Človeka, a drugega nič! Kakor predgovornika, priporočal je tudi dr. Laginja zborovalcem, da se kakor en mož snidejo v nedeljo na volišču in oddajo svol glas za vrlega narodnega kandidata g. Stihoviča. Ko je še govoril en zborovale c, je g Stihovič zaključil zborovanje, nakar je zbrano občinstvo priredilo govornikom burne ovacije Kamora dela s parno silo. Znani nad kamoraš Albanese leta okrog kakor da bi zbesnel. Sploh je vse tako napeto, kakoi nikdar poprej. Oni računajo že s posledicami, v slučaju propada. Ako zmagajo, pa je to za hrvatstvo — katastrofa. Zato pa morajo vsa nesoglasja in osebnosti v naši stranki v ozadje, ker so tu višji cilji v nevarnosti Apeliramo torej na vse one faktorje, da delujejo v tem smislu. Iz Krvavega potoka: Takšne oči-vidne pristranosti od strani c. kr. okrajnega Šolskega sveta v Kopru pa še nismo doživeli. Pri nas imamo eno Šolsko sobo v po slopju, kjer Je — gostilna. To sobo je pred 3 leti potrdil c. kr. okr. šol. svet. Km naenkrat je pa prepovedal nadaljno rabo te *obe. V naši občini se pa nahaja še en^ šolska soba, ki je v hiši, kjer je tudi g o stilna. Kaj, te sobe morda Še ni opazil c. kr. ckr. šol. svet ? Kdo bi mislil, da se bhko tako različno uporabljajo zakoni in predpisi in sicer v okrožju 5 kilometrov? Ako ne bo stvar v kratkem poprav Ijena, pridemo na dan s točnimi vzroki temu postopanju. _ Druge slovenske dežele Izvrševalni odbor narodne stranke za Štajersko sklicuje za dan 6. oktobra v Celju strankin glavni zbor z dnevritn redom : a) poročilo o splošnem političnem položaju, o strankinem bodočem delovanju, o njem organizaciji in časopisju ; b) volitev glavnega n izvrševalnega odbora narodne stranke; c) poročilo o deželnem zboru ; č) raznoterost« Po glavnem zboru obed v raznih slovenskih gostilnah ; nato si lahko udeleženci ogledaso narodno-obrambno razstavo v „Narodnem domu". S Mali oglasi M Plan i In DI1 obrok® (tedenske ali meaečce). rldUllU Ot'leke, plašči za m< Ske n dečke, dež-uiki, svilene šerpe. Ulica .Antonio Carcia 6, I. 20»S4 Plemenski mrjasec največje, najtežje pasme na prodaj pri Rud. Luzniku v Dornbergu. ___2069 meblovana soba se odda. Mulin granrie 44, II. vrata 8. 2070 Lepa Poinn ma!d0 imasn za odda4i vsaki teden Ve VrdjlIU po^e Ivan Vidmar, Čnmrb nad Idrijr. 2054 ria prodaj u^rMtaVT,lcija bIi2u mP8tfl Edinost. pogoji. — NbbIov pore 202*2 vinski rabljeni od 100 d._> 650 litrov, novi od 100 do 700 litrov, tri po 20 hI Be predajo ISodar, Campo Marzio Št 14. 2C05 Sodi jnje dobč zelo dobra mesta v Becher. posredovalnici ulica Barriera 7, II 1935 Soba mebtirana se odda pri slovenski ''nižini v ulici Buccaccio 16, I. s prvim oktobrom. ___2040 i v y ee trgovski pomočnik izučen in napol iz ISvu učen, vatop takoj, na deželi. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 2045 I no in Ctnlfo mizarski mojster, Trat, ulica JOSIP OlOITd Belvedere šu 10. — Izvršuje vsakovrstna mizarska dela. 7b3 V/olibo zaloga krompirja, repe zelja in fižola VtillKa GIoVANNI CEPPAR A C.o, Trat, ul Ugo F' bcoIo Št. 1. — JSB. Izvršujejo se tudi naro^be za družine nad 25 kg. 1884 Kron fiSOO! AUTOMOBILI FORD 19,1 falvečja tovarn« svata. Izti&l?van>e ietoe 4G-000 vil idti-ga tipa GHASSIS 20 HP Seat razalh tlpsv kci . *o«J» „FOKD" Je najpopolnejls, najhitrejša ln najekoao.ulin ij-kai Jih ob« toj i. GENERALNI 3A9TOPNIK ANTON SKERL . TRS V Piazza Goldocl tO 11 T«! 1734 Vallka oantralna Baraga, ulica dal Baofcl 16, vogal sKca Boaehatn TELEFOa 2247. - 8TOCK PNEUM GOODRICH (amorikanik«> Automobili na poaodo po smerni oenl. VarttTo ln rmdHeTanJe aTtomoblloT — — 8o!fdns poatretia V ulici 6arradori št. ^ (vogal ul. Nicolo Machiavelli) se je otvorila te dni nova, vel ' i trgovina drobnarij v kateri se prodajajo vsakovrstne b Žute-rije, japonske vaze, posode za kavo, čaf itd., katere prihajajo naravnost izjapon Prodam večjo množino žlahtnih :: »lil jill:: a oddam pa tudi na željo manjše zaboje. — Cene ngodue Franjo Mlakar, Lesce --Corenjsko - NUOVO m $d vržene matere, ki same dojijo namreč vrtenje in bolečine v glavi, v hrbtu itd Številna zdravniška spričevala. Prodaja se v vseh lekarnah. Glavna zaloga: lekarna „GALENO", VIA S. CILINO - TRST. 5vojo higijenično brivnico dZb priporoča slav. občinstvu SEBE K, 1=1 brivec TRST, ul. G. Carducci 9. oo iS cn S- a 0) cn • o CX m co c o u • ^^ o to CD CO 02 >M O >IM cd rsi cD G. de VECCHI naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco št. 17. Zaloga sena, krme in otrobov. Seao I., alama, ogera aeao, beneški otrobi, otrobi St. 84 =0 O o o iLEKS FRA>0 MA1ER - TKSi žgalnica kave TELEFON 1743. ajbo Jšl vir za dobivan)© čečena fco. POZOR! Odpela bo je novo čevljarska delavnica. Izdelujejo se vsake vrste čevlji; poprav* se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdelujejr se tudi gornji deli za čevljarje na ducai in po meri. — Udano se priporoča M'hael Hučič Trst, Šalita del Promontorio 3 DAMI ANO CHIEREGO javlja svojim cen j. klijentom in nemu otčinatvu, da je odprl v ulici Miramar štev. I nasproti kolodvora južne železnice eleganten briusKi salon opremljen z vsem komfortom in odgovarjajoč vsem zahtevam higijene. Pese^na postrežba za gg. potnike pri prlhoau in odacdj. Ako hočete kupiti fantazije za klobuke, cvetlice, peresa, potrudite se samo v novo trgovino v ulici Acquedotto 41, kjer najdete bogato izbero po naravnost smešnih cenah Nada je umetne palme, galanterije, servise za likeije itd. Zaloga sadčehou za vino starih, že rabljenih, in no ih, Iz debelega lesa, z belim železom. Trst - ulica Padutna št. 19 - Trst Prva jugoslovanska tovarna glasovirjev Anton Pečar Trst — via Farneto St 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijarune itd. Delo točno. Cene nizke. TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI družba z o. z. Trst — ulica Tiziano Vecellio štev. 3. Telefon Štev. 250. Izleti na vse kraje z avtomobilskimi žardinijerami z 12 prostori, avtomobilske kočije odprte in zaprt«. eleg«ntne, solidne in vame. — Cene zmerne po dogovoru. rxnnnf^rrTnnn^nrg7innri