PRIMORSKI dnevnik J0 začel izhajati v Trstu ^3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši- od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvoboje-nem Trstu, kjer je izšla za-dnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEV- NIK v zasužnjeni Evropi. ■ • 1 '!«! z primorski MT dnevniL i S'S^^ovini Cena 600 lir - Leto XLI. št. 185 (12.217) Trst, petek, 23. avgusta 198 o Ponovna letalska tragedija včeraj zjutraj na letališču v Manci Ob eksploziji reaktorja tik pred vzletom umrlo 54 potnikov angleškega »boeinga 737« mehanski okvari, ki je povzročila uhajanje goriva Vzroki nesreče v Letos že 1500 mrtvih Letošnje je gotovo eno od najbolj črnih 'et v zgodovini letalstva. Strahovite nesreče se vrstijo druga za drugo. Srhljiva statistika smrtnih žrtev nam pove, da je od začetka leta izgubilo življenje v letalskih nesrečah že več kot 1.500 ljudi. Včerajšnja je že tretja huda nesreča v avgustu. Samo 10 dni prej je nad Japonsko strmoglavil »boeing 747«, v katerem je izgubilo življenje 520 ljudi. Tretjega avgusta Je nesreča »lockheeda L. 1011« v Dallasu zahtevala 130 smrtnih žrtev. Med drugimi letošnjimi najhujšimi nesrečami so še eksplozija indijskega »boeinga 747« nad Atlantskim oceanom 23. junija (329 mrtvih), nesreča »boeinga 727« v Bilbau 19. februarja j (148 mrtvih), trčenje med »tupolevom 134« ‘n »antonovom 2« nad Estonsko 3. maja (približno 80 mrtvih). Število mrtvih v drugih dveh nesrečah v SZ 1. februarja in 10. julija ni znano. Včerajšnja je druga najhujša nesreča v Veliki Britaniji, kjer je leta 1972 pri strmoglavljenju »tridenta« umrlo 118 potnikov. MANCHESTER — Štiriinpetdeset ljudi je včeraj izgubOo življenje zaradi eksplozije in požara potniškega letala »boeing 737« tik pred vzletom z letališča pri angleškem mestu Manchester. Ponovna strahovita letalska nesreča se je pripetila včeraj zjutraj ob 8. uri po italijanskem času. Letalo družbe »British air-tours« s 131 potniki, namenjenimi na počitnice v Grčijo in 6 člani posadke, je bilo na tem da se dvigne z vzletišče. Nenadna eksplozija je v trenutku, ko je letalo drvelo s hitrostjo skoraj 200 km na uro, razklala turbino reaktorja na levem krilu. Takoj so se prikazali visoki plameni, notranjost letala pa je zajel črn dim. Motu je s spretnim manevrom uspelo ustaviti letalo, ki je že bilo pri skrajni hitrostni meji tik pred vzletom, istočasno pa je posadka nastavila posebne tobogane za zasilni izhod v primeru nesreče. Za vbčino potnikov, ki so sedeli v zadnjem delu kabine, pa kmalu ni bilo več pomoči. Kot so po nesreči izjavili nekateri med preživelimi, mnogi njihovi sopotniki niso imeli niti najmanjše možnosti, da bi se živi izvlekli Eksplozija, ki je razklala turbino, je namreč razpršila kerosin iz rezervoarja levega reaktorja. Gorivo se je takoj vnelo in povzročilo kmalu po prvi še drugo eksplozijo, ko so bili že. gasilci na kraju nesreče, da bi poma- gali potnikom iz- letala. Beg je uspel samo potnikom v prednjem delu kabine, medtem ko iz repa letala zaradi ognja, gostega dima in pomanjkanja kisika že ni bilo več izhoda. Vseh 83 preživelih potnikov in članov posadke so prepeljali v bolnišnico v Wythen-shaw in druge bližnje bolnišnice zaradi ope- in poguben požar klin in drugih poškodb. Samo eden med ranjenci je v življenjski nevarnosti. Postavlja se vprašanje o vzrokih nesreče. Po mnenju izvedencev, ki vsekakor izključujejo možnost atentata, naj bi šlo za mehansko okvaro v trenutku, ko so motorji letala ob vzletu pod največjim pritiskom. Prof. Zichichi: »Ustanovimo svetovni laboratorij v katerem bodo znanstvene tajnosti odpravljene« .Erige — Mednarodno srečanje je-fi^kov, ki ga pod vodstvom Vp- Antonia Zichichi ja letos petič p.center »Ettore Majorana« v ‘ceju, je tudi tokrat v veliki meri jT^ečen ugotavljanju posledic, ki bi ja Voel jedrski spopad med velesi-Aj ■ Zaradi še vedno nepojasnjene sotnosti sovjetskih znanstvenikov i-ajo glavno besedo na njem Ameri-jT01- Tako je včeraj ameriški fizik , °n Goure govoril o »pojedrskem fg^fijstvu«. Kaže, da bi se morali mo-hni preživeli hraniti predvsem s hipu’ kromPirjem in rižom, ki sodijo žari* ^POFTojše kulture do jedrskega s, oonja. O »jedrski zimi«, Id bi na-Zan^ • strahotnem spopadu, so stv^0 Sovorili tudi kitajski znan-tjj en'ki, ki so svoje domneve oprh tu-i? ^ a.nalize nekaterih naravnih ujm zadnjih let na Kitajskem, pol^mno pa je najpomembnejši Eof6® riieraj na seminarju imel nje-a,, . .Slavni pobudnik, italijanski je-stan Zichichi. Predlagal je u- aovitev svetovnega laboratorija. pri katerem naj bi svobodno sodelovali znanstveniki z vsega sveta. Laboratorij naj bi predstavljal pomemben korak k odpravi tajnosti na znanstvenem področju, kar bi seveda imelo dalekosežne posledice, saj so z znanstvenimi tajnostmi tesno povezane vojaške, tehnične in gospodarske, z njimi pa oboroževalna tekma, vohunstvo in še marsikaj. Šlo bi v resnici za pobudo, ki bi utegnila globoko spremeniti mednarodne odnose v smislu mirnejšega sožitja in sodelovanja. Zichichi je poudaril, da namerava načrt o svetovnem laboratoriju predložiti sovjetskim kolegom, ki jih sicer v Ericeju ni bilo, so pa italijanskega fizika povabili na obisk v Moskvo. Načrt predvideva ustanovitev 16 raziskovalnih skupin, ki bi obravnavale znanstveno avantgardna vprašanja, od posledic jedrske vojne in »vojne zvezd« do fizike visokih energij in elektronike. Gre vsekakor za zelo ambiciozno pobudo, a tudi vprašanja, ki se jih loteva, so nadvse pereča. Ostre polemike ZDA-SZ WASHINGTON, MOSKVA — Med ZDA in SZ so se v teh dneh vnele ostre polemike, ki že nevarno kvarijo ozračje, v katerem potekajo priprave na vrhunsko srečanje med Reaganom in Gorbačovom, ki je predvideno v drugi polovici novembra. Včeraj so sovjetska občila spet izredno ostro kritizirala preizkus ameriške protisatehtske rakete Asat, do katerega bi moralo priti v pri- ' hodnjih dneh, kot je naznanil sam predsednik Reagan. Moskovska Pravda je včeraj pisala, da gre za korak k mihtarizaciji vesolja in za dejanje, ki bi utegnilo imeti izredno hude posledice glede bodoče usode ženevskih pogajanj o nadzoru nad jedrsko oborožitvijo. Po drugi strani pa je’ameriško državno tajništvo v teh dneh obtožilo sovjetsko tajno službo KGB, da že leta uporablja prašek iz posebne kemične sestavine, s katerim zaznamuje ameriške diplomate in druge državljane, ki se nahajajo v SZ, in tako nadzoruje njihove premike. Obtožbo je sinoči ostro zavrnila uradna sovjetska tiskovna agencija TASS in jo označila kot debelo laž. Obtožba je dvignila veliko prahu tudi v ZDA, kjer se med drugim sprašujejo, ah ne bi domnevni »kemični vohun« utegnil biti kancerogen. Vprašanje pa je tudi, zakaj so ameriške-oblasti prišle z vestjo na dan prav zdaj, saj so same povedale, da so z njo bile seznanjene že več let. OZN obsoja Pretorio NEW YORK — Varnostni svet OZN je včeraj ponovno obsodil južnoafriški rasistični režim zaradi surovega nastopanja pri zatiranju črnskega protestnega gibanja v Južni Afriki. Sklep je varnostni svet sprejel soglasno, se pravd, da predstavnik ZDA ni postavil veta za obsodbo režima v Pretorii. Pač pa je ameriška uprava odločno proti vsakršni hujši obliki gospodarskega embarga proti Južni Afriki. Bela hiša lahko pristane na lažje o-blike gospodarskega pritiska, na primer na prepoved izvažanja računalnikov v Južno Afriko, nikakor pa ne strožje obhke. V Južni Afriki je sindikat rudarjev medtem preklical stavko, ki bi morala omrtvičiti delo v vseh južnoafriških rudnikih in zadati resen udarec južnoafriškemu gospodarstvu. Stavko so za sedaj odložih za en teden. Šef južnoafriške policije pa je včeraj prepovedal sleherno manifestacijo ob obletnici začetka neredov (začeli so se v začetku septembra lani). Prepovedano je celo tiskati lepake, ki bi spominjali na začetek protivladnih neredov, ki trajajo že leto dni in ki so v tem času povzročih na stotine mrtvih. ^abrežinska PSI koalicijo s KD? — Vodstvo devinsko-ttn r,'.z'ns* demokracijo in tako preveri n '-rii za izvolitev uprave po dežei-Vqj , vz°rcu. Zasedanja občinskega ni ';’a se je udeležil tudi socialistič-iZjk?, Minski tajnik Seghene, ki je nj 1 > “da bi bilo v Devinu - Nabrežini b'IKhrtUn0 Polskati politične rešitve, in J b'*e Podobne večinam na državni na deželni ravni«. v>*a PSI več kot tri mesece po janj., dejansko spet odpira poga-češ n Y tei občini, ki se morajo bota .i 0ce* začeti znova. Spričo zaple-Vene^^dkov ni pričakovati umestit-Polovfce^C okòinskega sveta pred drugo NA 4. STRANI Na pobudo Sirije^ ki naj bi ludi jamčila za njegovo spoštovanje Bejrut: premirje med kristjani in muslimani BEJRUT — Včeraj opoldne po srednjeevropskem času je začel veljati sporazum o premirju med kristjani in muslimani. Zanj je dala pobudo, kot znano, Sirija, vsebuje pa pet točk. Prva določa uro prekinitve bojev, druga obvezuje nasprotna tabora, da v nobenem primeru ne se-žeta po težkem orožju, tretja jima nalaga dolžnost, da ublažita napetost vzdolž »zelene črte«, ki ločuje muslimanski in krščanski sektor, četrta pred: Sinoči na svetovnem kolesarskem prvenstvu Glucklichu (NDR) prvo zlato < NA 10. STRANI videva postrojitev sirskih »opazovalcev« vzdolž omenjene črte za nadzor nad spoštovanjem premirja in istovetenje krivcev za morebitno- kršitev sporazuma, peta pa proglaša bejrutsko mednarodno letališče v muslimanskem delu mesta za nevtralno območje. Letališče so za nedoločen čas zaprli. Do premirja je prišlo v trenutku, ko so v mestu potekali srditi spopadi, ki so dotlej zahtevali smrt okrog 30 oseb. Po poldnevu so topovi skoraj popolnoma obmolknili in popoldne je bilo z območja »zelene črte« slišati le še posamične strele. Če sporazuma, ki so ga dosegli predstavniki kr-ščansko-maronitske, šiitske in druzovske milicije v »odboru za varnost«, ne bodo prekrših, bodo morda že danes spet odprh prehode čez »zeleno črto«. Predsednik vlade Karame (musliman) je sporazum o premirju pozdravil kot izhodišče za postopno pomiritev v državi in izrazil nujo, da se sirski opazovalci razmestijo po vsem Libanonu, ne le ob pasu, ki ločuje zahodni (muslimanski) del Bejruta od vzhodnega (krščanskega). Le tako naj bi bilo po njegovem res mogoče zajamčiti spoštovanje premirja. Slednje je podprl tudi bivši predsednik in zdajšnji finančni minister Chamoun (kristjan), medtem ko je vodja šiitskega Amala Berri kritično ocenil četrto točko sporazuma, češ da bi Sirci morali nadzorovati predvsem skladišča orožja in streliva v krščanskem sektorju mesta. Stališče druzovskega voditelja Džumblata ni znano, ker se do včeraj še ni vrnil iz Moskve. Pred sklenitvijo premirja je bila — prvič po aprilu — vladna seja. Pomembnejših odločitev niso sprejeh zaradi odsotnosti Berrija, Džumblata in krščanskega ministra Skaffa, vendar je Karame poudaril, da se bo ministrski svet odslej redno sestajal. Včeraj dopoldne je pet izraelskih bojnih letal preletelo dolino Bekaa; sirsko topništvo je reagiralo, vendar brez uspeha. Obenem so v palestinskem taborišču Burj-el-Barajneh izbruhnili novi spopadi med fedajni in šhti: poročajo o eni smrtni žrtvi in 24 ranjenih, (dg) Bilaterala v ospredju DAMASK — Jugoslovanski zunanji minister Raif Dizdarević, ki je bil na uradnem in prijateljskem obisku v Arabski republiki Siriji, je včeraj končal obisk v tej državi. Pred tem ga je sprejel sirski predsednik Hafez El Asad in se z njim zadržal v daljšem prijateljskem pogovoru. Kot se je zvedelo, sta govorila o dvostranskem sodelovanju, za katerega sta dejala, da se razvija v duhu dolge tradicije prijateljstva med o-bema neuvrščenima državama. Izmenjala sta tudi mnenja o vseh pomembnejših mednarodnih vprašanjih in o sedanjih dejavnosti gibanja neuvrščenih držav. Raifa Dizdareviča je včeraj sprejel tudi predsednik sirske vlade Abdul Radum Al Kasem. Izmenjala sta mnenje o skoraj vseh vidnih dvostranskih odnosih in sodelovanju. Pogovarjala sta se tako o političnih odnosih in sodelovanju, kot o gospodarskih stikih med obema neuvrščenima državama ter o znanstveno - tehničnem, kulturnem in sodelovanju na področju turizma, (dd) Vedno več elementov govori v prid odgovornosti japonske letalske družbe pri nesreči »jumba« TOKIO — Včeraj so funkcionarji japonskega ministrstva za prevoze pregledali sedež japonske letalske družbe (JAL), da bi preverili, kako so vzdrževali letala. Kaže, da je do tragedije prišlo zaradi dotrajanega materiala ali pa zaradi slabega vzdrževanja. V Frankfurtu so pregledali »črne škatle« nemških »jumbov« (Telefoto AP) Kot poroča japonski dnevnik »Mainiči«, je neki član preiskovalne komisije izjavil, da so odkrili prisotnost razpok, ki so nastale verjetno zaradi dotrajanosti materiala na aluminijski pregradi, ki loči klimatizirani prostor za potnike od zadnjega dela letala. Obstaja sum, pravi preiskovalec, da je ena od teh razpok obstajala že pred vzletom letala z letališča Haneda. Ponesrečeni jumbo so prav noč pred tragičnim poletom podvrgli osemurnemu pregledu, podrobnosti o tem pregledu pa niso še znane. Pred sedmimi leti si je prav ta jumbo med ponesrečenim pristankom poškodoval prav tisti del repa, zaradi katerega je prišlo do tragedije. Predstavniki JAL so tudi izjavili, da niso po incidentu pred sedmimi leti nikoli specifično pregledali aluminijske pregrade, ki je bila poškodovana. Ministrstvo za prevoze je včeraj tudi objavilo rezultate tehničnih pregledov na vseh 69 »boeingih 747« japonskega civilnega letalstva od katerih 48 pripada družbi JAL. Na teh letalih, od katerih sta dva opravila več kot 15.000 poletov, so opazili določene »nepravilnosti«. Vedno večji sumi glede odgovornosti družbe JAL za to tragedijo so že močno načeli njen ugled v javnosti. Bili so prisiljeni odpovedati se reklamnim oglasom v časopisih, revijah ter televizijski reklami in plakatom na železniških postajah. Včeraj je bila družba JAL med drugi1? tudi črtana iz uradnega seznama sponsorjev uni-verziade, ki bo na sporedu od 24. avgusta v ja' ponskem mestu Kobe. Predsednik JAL z vse?) vodstvom je bil toplo vabljen, da se ne udelež) otvoritvenih slovesnosti. Tudi drugi uslužbenci družbe niso na nič boljšem položaju. Do novega ukaza jim je namreč prepovedana socialna i? rekreativna dejavnost, »zaradi spoštovanja — kot pravi okrožnica družbe JAL — bolečine svojcev vseh 520 žrtev«. Z nadaljevanjem preiskave pa so prišle na dan manjše nesreče družbe JAL in to prav za’ radi vzdrževanja, saj so kot kaže tudi druga le; tala omenjene družbe imela določene probleme Prl vzletanju, na srečo brez posledic za potnike. □ MADRID — Glasnik španske letalske družb® Iberia je včeraj povedal, da je bil njihov DC 10 1 250 osebami na krovu prisiljen zasilno pristati v Portoriku, ker je eden od treh motorjev odpo?®" dal. Letalo je letelo na progi Caracas - Madrid-do dogodka pa je prišlo prejšnji petek, čepraV so o njem sporočili komaj včeraj. Zaskrbljujoča vest iz klinike za infektologijo V Zagrebu 10 primerov AIDS ZAGREB — Virus zelo nevarne bolezni 80. let AIDS se ni izognil Jugoslaviji. Ekipa raziskovalcev z zagrebške klinike za infektologijo je ugotovila, da ima deset pregledanih pripadnikov tistih skupin prebivalstva, ki na svetu najpogosteje dobijo bolezen AIDS, protitelesca, ki pričajo o tem, da je virus »HTLV 3«, ki povzroča AIDS prišel tudi v Jugoslavijo. Ugotovitve preiskav morebitnih žrtev AIDS je včeraj na mednarodnem zdravniškem simpoziju sporočil dr. Karmen Depiera, pri raziskovanju AIDS v Jugoslaviji pa je sodeloval tudi dr. Vladimir Burek. »Na oddelku za klinično imunologijo zagrebške klinike »Brane Mihajlovič« so v minulih treh mesecih pregledali 260 pripadnikov tistih skupin prebivalstva, ki so na svetu najbolj izpostavljene virusu AIDS. Uporaba znanega testa »ELISA« je pokazala, da ima v Zagrebu sedem odstotkov narkomanov in devet odstotkov hemofihkov v organizmu protitelesca za virus AIDS, med 77 pregledanimi homoseksualci iz Zagreba in okolice pa niso našli sledi bolezni. •Zagrebška ekipa nadaljuje preglede pripadnikov vseh skupin prebivalstva, ki jih najbolj ogroža ta nova bolezen, katere smrtnost je izredno visoka — več kot 90 odstotkov. Napovedujejo pa tudi sodelovanje s strokovnjaki iz Ljubljane in Beograda in drugih centrov v Jugoslaviji, ki so že začeli, ali pa bodo v kratkem začeli raziskovati pojav te nove bolezni. Za AID3 jè doslej v ZDA zbolelo približno 12.000 ljudi, od katerih jih je 8.000 umrlo. Bolezen se je pojavila leta 1981, zdaj pa se je razširila že na številne celine, pa tudi v Evropo. V Franciji so zabeležili 260 primerov, v ZRN 135, v Veliki Britaniji 108, v Italiji 14, več primerov pa tudi v drugih evropskih državah. Pri desetih registriranih primerih so našli protitelesca, kar označuje začetek lažjih oblik bolezni. Izvedenci trdijo, da ni razloga za preplah, da pa je potrebna povečana stopnja pozornosti, predvsem pri dajanju injekcij ali transfuzije, jemanju vzorcev krvi, tkiva ah sperme v medicinskih ustanovah ter pri tesnih stikih z neznanimi ljudmi, previdnost pa lahko pomembno zmanjša tveganje okužbe, (dd) Pokopali Harchanda Longowala V Indiji so pokopali Harchanda Singha Longowala, enega najvidnejših voditeljev Sikhov, ki so ga umorili skrajneži (telefoto API Zenska delovna sila pri nas občutno bolj zapostavljena kakor v drugih državah EGS 28 NLP v Anconi ANCONA — V kraju Portonuovo v anconski pokrajini so opazili kar 28 NLP. Nenavaden do- v Pordenonu prof. Antoniu Chiu-mientu neka družina, ki je bila tam na počitnicah in neki turist iz Firenc. V kraju Paterno, ki je tudi v pokrajini Ancona pa so opazili drugi NLP. Bil je sestavljen iz dveh dotikajočih se in svetlečih se krogel rumene barve, pod katerimi je bila manjša utripajoča rdeča krogla. godek je sporočila podpredsedniku državnega ufološkega centra RIM — Junijsko poizvedovanje statističnega urada EGS Eurostat kaže, da v Italiji danes zaman išče službo 1,387.000 žensk in deklet in da stopnja brezposelnosti v ženskem svetu znaša kar 17,40 odst. Medtem ko je moška brezposelnost junija letos bila za 6,9 odst. večja kot junija lani, je pri ženskah narastla za 7,2 odst. proti poprečju 4,9 odst. v EGS. Če Italija svojih žensk ni sposobna zaposiiti, tega ne morejo niti druge države novopečene dvanajsterice, v kateri je brez dela 5,159.000 parov ženskih rok. Študija navaja, da se skoraj nikjer drugje v Evropi in v zahodnem svetu sploh ženske v tem pogledu nimajo tako slabo kot prav pri nas. Nadrobnejši prerez zaposlenostnega stanja žensk daje rimski zavod Istat, nanaša pa se na leto 1984. Lani je bilo med ženskami na Apeninskem polotoku 20,866.000 gospodinj, 6,675.000 je bilo zaposlenih, 1,377.000 pa jih je neuspešno-iskalo zaposlitev. Kot je u-gotovila anahstka Grazia Arangio -Ruiz na osnovi ankete, ki jo je izpeljala za vsedržavno komisijo za enakost med moškim in žensko, je slednja še vedno žrtev mashilistične tradicije, katere posledice so pred leti izzvale hrupni odpor feminističnega gibanja. Med dela zmožnimi ljudmi v Italiji, ki se borijo za službeno* mesto, je kar 58,1 odst. žensk, medtem ko znaša njihov odstotek pri celoviti zaposleni delovni sili samo 32,4. Ženska je zapostavljena tudi v služben« m razmerju: na šolskem področju je med učiteljskim osebjem nič manj kot 88,1 odst. žensk, a med univerzitetnim učnim osebjem komaj 34,9 odst; na zdravstvenem področju je v bolničarskem staležu 63,3 odst. žetnsk, v staležu specializiranih zdravnikov pa le 21.6 odst. V podjetništvu in svobodnih poklicih znaša ženski delež pičlih 13.7 odst. Zapostavljenost ženske je opazna tudi na ravni izobrazbe: med ženskami, ki iščejo službo, jih kar 285.000 ah 21 odst. ni dovršilo niti nižje srednje šolč in samo 604.000 ali 44,5 'odst. je takih, ki so obvezno šolanje opravile. Nekoliko bolje je s tistimi, ki imajo diplomo višje srednje šole oziroma u-niverzitetno diplomo (469.000 ali 34,5 odst.), čeprav stežka pridejo do primerne zaposhtve, kakršna jim po pravici pritiče po letih požrtvovalnega študija. Grazia Arangio Ruiz: »Težko je danes biti ženska v Italiji!« Loterijska mrzlica RIM — Italijani so strastni igrali na srečo. To pričajo tudi dolge vrst pred kioski, ki sprejemajo loterijske stave. Vrste so v zadnjih dneh s. posebno dolge, ker bi vsi radi stav)" li na številko 34 izžrebano iz neapeb' ske žare, ta številka ni bila namri’c že dolgo časa izžrebana in zato vD' da zanjo tako zanimanje. Vrste pr®? raznimi kioski presegajo 100 oseb in ponekod dosežejo tudi do 240 oseb-Najmanjše stave se sučejo od pet d deset tisoč lir. Najvišja znana stav? za eno osebo pa 1 milijon in 500 ti' soč lir, vendar krožijo novice o ne ki stavi za 150 milijonov lir. Neznan? cik so tudi razširili vest, da bo Neaplju izžrebana številka 34 skupj no s številko 90. Novica o sign1?1 ambi je povzročila nova trenja napetosti, tako da če kdo té1? neko drugo številko ga vsi ostaj) obsujejo z vprašanji, kako to da nj igral 34, kdo mu je povedal, da ne b0 izžreban 34 ipd. Shuttle gre spet v vesolje Jutri Shuttle poleti dvajsetič. Poveljnik Joe Engle (desno) je videti zadovoljen z zadnjimi pripravami. Ena poglavitnih nalog te vesoljske odprave bo popravilo satelita za telekomunikacije, ki ne daje več znamenj življenja (telefoto AP) Vrstijo se primeri razkritih vzhodnih vohunov v ZRN BERLIN — Bivši predsednik združenja inšpektorjev zahodnonemške policije Rolf Grunert je prosil za stalno bivališče v Vzhodni Nemčiji. Tako je včeraj sporočila vzhodnonemška uradna tiskovna agencija ADN, s čimer je vsaj posredno potrdila, da je bil nekdanji za-hodnonemški policijski inšpektor v resnici vzhodnonemški vohun, o čemer sicer na Zahodu niso dvomih. Rolf Grunert, ki je star 60 let, je bil namreč že obsojen v ZR Nemčiji na 3 leta zapora zaradi vohunjenja v prid NDR. Kazni ni -v celoti prestal, saj je bjl po 30 mesecih izpuščen iz zapora. Nekaj časa je potem delal kot zasebni preiskovalec, pred nedavnim pa se je zgubila v^aka sled za njim v Zahodni Nemčiji. Policija je kaj kmalu prišla do prepričanja, da je njen bivši inšpektor pobegnil čez »zid« tudi zato, ker se je le ta oglasil svoji ženi iz Nemške demokratične republike po telefonu. Včerajšnje sporočilo ADN je torej to prepričanje le potrdilo. Primer Rolfa Grunerta spet prinaša v ospredje vprašanje vzhodnih vohunov v ZR Nemčiji, oziroma, bolje rečeno, ohranja ga v ospredju, saj je nenehno na dnevnem redu. Prav v zadnjih dneh so zabeležili tri podobne primere. Kot kafra so namreč izginih dve ženski in moški, o katerih sumijo, da so bili vohuni. Gre za gospe srednjih let Sordo Lueneburg in Uršulo Richter ter za prijatelja slednje Lorenza B. (celotnega priinik niso objavili). Prva je bila tajnica gospodarskega min*. stra Martina Bangermanna, druga -pa zaposlena Pl Zvezi vzhodnih beguncev, medtem ko se o Lorenzu^-ve le to, da je imel dostop do protiatomskega zaklonišč samega kanclerja ZRN, kar pomeni, da je bil vsekako visok funkcionar. Za razliko od primera inšpektorJ Grunerta, niso vzhodponemška občila še ničesar poved . la o usodi ostalih treh, toda na zahodni strani skj>r ^ nihče ne dvomi, da so na varnem nekje onkraj Izvedenci menijo*, da v ZR Nemčiji kar mrgoli vz hod- nih vohunov. Računajo, da jih je kakih 15 tisoč. ^ Vzhod pošiljajo najrazličnejše informacije, od pohticn. do gospodarskih, znanstvenih in vojaških. V večini P, merov so Vzhodni Nemci, ki pridejo na Zahod npr. begunci, Samo lani je prišlo v ZR Nemčijo okrog tisoč beguncev z dovoljenjem vzhodnonemških obljj® / Poznavanje jezika oz. ista narodnost omogoča vz‘)0j0 nonemškim vohunom, da posebno spretno opraVlJ J svoje naloge v ZRN. Dejansko jih sorazmerno redko r krijejo. V letih 1978-1984 so v Zahodni Nemčiji obsodb, zaradi vohunjenja 169 vzhodnih agentov, kar res veliko v primeri 'z omenjenimi 15 tisoči. Pravosodni ^ nister ZRN Hans Engelhardt upravičeno pravi, da so konica ledene gore. V pordenonskem Zanussiju je položaj ponovno napet PORDKNON — V oddelku za pralne stroje v tovarni Zanussi v Porcii se včeraj ni delalo. Vodstvo obrata je namreč hotelo anticipirati začetek dela po Počitniškem obdobju na včerajšnji dan, sindikalna zveza pa je pozvala 1.500 Uslužbencev naj spoštujejo kolektivni dopust, ki se bo zaključil v nedeljo. Termin dopusta je bil namreč, dogovorjen 9. julija, podpisala pa sta ga tako ''odstvo obrata kot sindikalna zveza. Sindikalna zveza in tovarniški svet sta zalo. zaradi nespoštovanja dogovora, tako v dopoldanskih kot v popoldanskih urah PV'd obratom organizirala piket. Delo v tem oddelku se bo normalno ponovno začelo v ponedeljek. V tem tednu je na delu samo 1.100 delavčev Seleča. 7 Med vodstvom obrata in sindikalno zvezo so torej odnosi ponovno napeti. ^Veza kovinarjev ugotavlja, da manjka vsakršen dialog z vodstvom, ki name-Mva forsirati položaj, da bi zmanjšalo število zaposlenih, in noče razpravljati s Sindikalno zvezo predvsem o solidarnostnih pogodbah. Zgodnje trgatve za nekatere vinske trte v naši deželi VIDEM — V Furlaniji - Julijski krajini predvidevajo letos zaradi Ugodnega 'Temena za nekatere vrste grozdja zelo zgodne trgatve. Grozdje sivega in belemu pinota, ki mu je dež v začetku avgusta izredno koristil, bodo trgali okrog uesetega septembra. Že konec avgusta pa bodo trgali grozdje črnega pinota, 12 katerega proizvajajo peneče se vino. . Te napovedi so izvedenci izdelali tako, da so izračunali kdaj bo sladkor v Zgodah v enakem sorazmerju s kislimi sestavinami, se pravi čas, ko grozdje 26 lahko odtrgamo od trte. Če se je kvaliteta grozdja povečala, je njegova količina padla. Posebno še Uu Goriškem, v pokrajini, ki je utrpela veliko škode zaradi toče, ne bo kohčin-?uega prirastka v primerjavi z letom 1984. Ker pa se je kvaliteta izboljšala, Uodo cene kljub temu zanihale navzgor, predvsem cena sivega pinota in sauvi-fUona. Omembe vreden je podatek, da so deželni tehniki s hitrimi ukrepi uspe-U letos rešiti veliko trt, ki jih je oklestila toča. Poleg toče so rastline nadlegovala Uzna obolenja, še posebno parasiti. S tem, da so po vsej deželi postavih napra-‘T; ki merijo zračno vlago, so lahko izvedenci predvidevali, kdaj se bodo para-luì pojavih in tako so rastline lahko pravočasno zaščitih. Za razvoj trte v urlaniji - Julijski krajini je bilo letos storjenega še precej. Glavni sovražnik cr'e pa ostajajo še vedno hude vremenske neprilike. Novo obdobje za videmsko zgodovinsko jedro VIDEM — Za videmsko zgodovinsko jedro se napoveduje novo obdobje: njegova obnova, ki je bila predmet desetletnih polemik, medtem ko se je stanje nekaterih poslopij in celotnih ulic stalno slabšalo, pa kaže, da se bo kmalu začela. Na starodavnem Trgu san Giacomo so se pojavila zidarska ogrodja, v starih naseljih Villalte in Grazzana pa že obnavljajo številna poslopja. Prispevki, ki jih predvidevajo _ nedavna zakonska določila in pa težnja mnogih, da bi se vrnili v center mesta v obnovljena stanovanja, so dala novega zagona podjetjem in zasebnikom za vse te posege. Letošnje poletje pa je prineslo najpomembnejšo novost: in če lastnik ni zainteresiran, ali pa nima finančnih sredstev za obnovo starega poslopja? To ni važno; revitalizacija zgodovinskega jedra bo kljub temu stekla: priskočila bo namreč občinska uprava, ki bo odkupila poslopje, ga popravila in uredila. Ti posegi slonijo na določilih državnega zakona 457 iz leta ’78, ki ga je pozneje dežela sprejela. Občinske u-prave, pravi zakon, lahko odkupijo stara poslopja, ki so vključena v obstoječe načrte o obnovi, al; pa jih je treba še pripraviti. Lastniki pa morajo predložiti prošnje, dokumentacijo in seveda predlog o višini odkupne cene. Gre za dobro pobudo in za nujne posege: tako komentirajo v mestu, kjer pa se je že začela nova polemika. Občani se sprašujejo, zakaj je občina pobudo sprožila v polnem poletju, ko imajo ljudje vse kaj drugega po glavi. Zakaj, se predvsem sprašujejo, je treba celotno dokumen tacjio predložiti do 26. avgusta, ko pa so bili razni pristojni uradi še nekaj dni prej zaprti? XX. mednarodni extempore v Piranu PIRAN — Medobčinski zavod za likovno dejavnost »Obalne galerije Piram prireja XX. mednarodni ex tempore za slikarstvo, ki bo v Piranu od 6. do 8. septembra 1985. Priglasitev in žigosanje platen in drugih podlag bo v Mestni galeriji Piran 6. in 7. septembra med 7. in 19. uro ter 8. septembra med 7. in 10. uro. Vsak udeleženec sme žigosati dve podlagi. Temi sta dve: prosta. tema ter Istra, Piran, morje, tihožitje z ribami, pršutom in vinom. Izbira tehnike je prosta. Format ne sme biti manjši od 50 x 50 cm in ne sme presegati 150 x 150 cm. Dokončana dela morajo biti predložena Obalnim galerijam Piran v nedeljo, 8. septembra, do 12. ure in opremljena za razstavo. Mednarodna žirija bo izbrala najboljša dela in postavila v Mestni galeriji Piran razstavo, ki bo na ogled od 8. septembra do 6: oktobra. Uradna otvoritev razstave in podelitev nagrad bo v nedeljo, 8. septembra, ob 19. uri. Umrla je učiteljica Mara Petrič - Rakovščkova TRST — Iz Izole je prišla žalostna vest, da je dne 8. avgusta umrla učiteljica Mara, ki se je vsa povojna leta nesebično razdajala openski mladini, do svoje upokojitve leta 1957. Vrsto let je bila kar zdrava, korajžna in z veseljem sprejemala obiske svojih znancev, posebno bivših učencev. Ko je leta 1912 uspešno končala go riško učiteljišče je nastopila prvo učiteljsko mesto v revni istrski vasici Sodelovatije Tomos - Elektrolux Najsodobnejše žage v Tomosovem programu KOPER — Čeprav je »izguba« nekaterih izvoznih Poslov (Alžir, Madžarska, težave v Veliki Britaniji) ^ koprskem Tomosu povzročila precej skrbi (namesto predvidenih 18 milijonov dolarjev zagotovlje-j Sa izvoza je številka padla na 10 milijonov dolar-®v). v tem 250-članskem kolektivu niso vrgli puške koruzo. »Izpad« izvoza feanijo v kar največji me-,l nadomestili na drugih tržiščih, po polletnem o-Tačunu pa tudi nimajo več izgube (ob trimesečju j® ta znašala 400 milijonov din), ampak 112 milijo-/?v din »dobička«. Seveda za tako veliko OZD to 1 rezultat, s katerim bi se lahko kdove kako pensali, je pa vendarle pomemben ob dejstvu, da 0 mieli več motenj v proizvodnji, da jih pestijo Tetivno vehke zaloge (konec junija 28.210 končnih (delkov), da kupna moč prebivalstva pada in to nčutijo tudi proizvajalci takih izdelkov kot so motorna kolesa, izvenkrmni motorji in podobno. R^nltat, kot pravijo v Tomosu, vendarle vliva nove Peci, neglede na znova in znova prisotne pomisle-6 o boljši prihodnosti enega od prvencev jugoslo-n^ske motorne industrije. t »V Tomosu so prepričani, da bodo premagali .zave, seveda pa ne od danes do jutri. Pomembno ’ da postopno uresničujejo program dolgoročne-razvoja (sanacije), v okviru katerega je ena od a3Pomembnejših nalog tehnološka posodobitev jT°izvodnje, vpeljevanje zahtevnejših programov, ^den od korakov na tej poti je nedvomno tudi ko-ì ec junija letos podpisana pogodba s švedskim E-ktroluxom, tvrdko, ki že vrsto let sodeluje s To-p0°som. Z Elektroluxom je Tomos podpisal 15-letno godbo za proizvodnjo najsodobnejših žag iz prozia tovarne Husquama. poslej so v Tomosu v okviru dolgoročne indu- i^jske kooperacije proizvajah motorni žagi 650 in 2j ’ sestavljali pa tudi nekatere druge tipe žag, «sti profesionalne za potrebe gozdnih gospodar- stev. Relativno zastareli žagi — proizvodnjo so v Kopru vrednostno osvojili v višini 70 odstotkov — Tomosu nista odpirali velikih perspektiv ne na domačem ne na tujem trgu, zato so — tako kot so predvideli v sanacijskem programu — od švedskih partnerjev zahtevah »boljši« program, proizvodnjo sodobnejših žag. Po dolgotrajnih pogovorih so se s Švedi uspeh dogovoriti, da Husquama Tomosu odstopi tudi proizvodnjo najkakovostnejših žag tipa 261 in 266. Gre za motorni žagi, ki ju odhkujejo znatno zmanjšane vibracije, imata ogrevano držalo, avtomatsko zavoro, manj onesnažujeta okolje itd., skratka, sta tehnološki dosežek, »modni krik«, ki lajša delo vsem, ki delavnik preživijo z »motorko« v roki. Uvajanje nove proizvodnje seveda zahteva tudi novo opremo in to bo Tomos dobil od Husquame za 500 tisoč dolarjev, ki jih bo treba plačati v petih letih. Sodobna oprema bo zelo pomembna pridobitev za Tomos, ki hoče kbt lani — tako kot v primeru žag 650 in 770 — osvojiti najmanj 70 odstotkov proizvodnje žag. Lani so v Tomosu proizvedli okrog 23 tisoč motornih žag in jih od tega 15.400 izvozih, na račun tega pa od Husquame dobih 2500 profesionalnih žag za gozdna gospodarstva, sestavne dele za žage, ki so jih izdelovah v Kopru, rezervne dele za proizvode, ki jih prodajajo pri nas. Z uvedbo novih programov in posodobitvijo proizvodnje se bo slednja povečala na okroglih 40 tisoč žag. lahko pa tudi več, odvisno od potreb jugoslovanskega trga, ki letno potrebuje omenjeno število žag. Pri tem dodajmo, da bo Tomos po pogodbi 10 tisoč profesionalnih žag letno proizvedel za potrebe Elektroluxa. Proizvodnja novih žag naj bi se pričela konec 1986. leta oziroma v začetku leta 1987, ko bo dograjen tudi nov prizidek, v vehkosh 1700 kv. metrov. Pri tem dodajmo, da bo sredstva za gradnjo prizidka prispevala tudi ljubljanska Metalka, ki bo od Tomosa prevzela celotno trženje in prodajo žag na jugoslovanskem tržišču. Ob tem je zanimivo tudi to, da so v Husquarni sklenih jugoslovanskemu tržišču ponuditi kar najširšo izbiro žag in s prvim novembrom letos bo Tomos prevzel celotno konsignacijsko prodajo Husquarnih žag za jugoslovansko tržišče. V Tomosu pravijo, da bodo k dolgoročnemu poslovnemu sodelovanju oziroma v skupnost motorne industrije Tomos povabili vsa gozdna gospodarstva iz Jugoslavije in jim seveda tudi zagotovih oskrbo z najkakovostnejšimi motornimi žagami in rezervnimi deh. DUŠAN GRČA Vodnik po Triglavskem narodnem parku BLED — Na Bledu so predstavili knjigo Vodnik po Triglavskem narodnem parku, ki so jo pripravili Prirodoslovno društvo Slovenije in delovna organizacija Triglavski narodni park. Vodnik, ki ima 240 strani, 90 fotografij in skic, je pripravilo 18 avtorjev in pet soavtorjev. Natisnili so 8.000 izvodov v slovenščini, tečejo pa tudi priprave za izdajo v nemščini in angleščini. Založnik je delovna organizacija Triglavski narodni park, finančno sta ga podprh kulturni skupnosti Slovenije in Radovljice, tiskala pa tiskarna ČGP Delo. Izdajo' Vodnika po Triglavskem narodnem parku je narekovalo vse večje zanimanje za planinsko lepoto. Njegova posebnost je, da v naprej opozarja potnika na stvari, ki jih lahko spozna na svoji poti, večkrat pa je tudi pravi učbenik za določeno področje. Golac. V tedanji težki dobi naše zgodovine, ko sta bila zlasti na podeželju učitelj in duhovnik edina prosvetna, socialna in politična vaška akterja, je bila med temi izredno požrtvovalnimi delavci tudi Mara. Ljudje so jo .kmalu spoznali kot narodno zavedno, ki skuša vsestransko pomagati vsem potrebnim. Ob vsaki težavi so se zatekali k njej za nasvet, tolažbo in pomoč. Fašističnim oblastem Marino delo ni bilo po godu. Večkrat je morala k nadzorniku na zagovor. Končno je mera prekipela in 15. junija 1926 so jo odpustih iz učiteljske službe. Kot nešteto preganjanih Slovencev se je tudi ona zatekla v Jugoslavijo. Toda po nekaj letih je dočakala drugi odpust iz službe. Tokrat so jo odpustili Nemci, ki so ob vdoru v Jugoslavijo odpustih takoj vse tamkajšnje učiteljstvo. Uspelo se ji je umakniti v Ljubljano. Tu se je povezala z osvobodilnim gibanjem in sodelovala po svojih močeh. Prenašala je novice, zbirala hrano za aktiviste io borce in ostale potrebščine, kar ji je dobro uspevalo saj je dobila zaposlitev kot zaščitna sestra v gluhonemnici. Takoj po vojni se je kot zavedna Primorka, rojena v Kopru, takoj odzvala pozivu, da se vrne in pomaga pri organizaciji slovenskega šolstva. Zelo je bila aktivna pri zbiranju slovenskih učencev v Trstu, pri ustanavljanju roditeljskih svetov in sploh kjer je bila njena pomoč potrebna. Sama je vodila tečaj za slovenske učence pri Sv. Ivanu. V oktobru je bila nastavljena na slovenski osnovni šoh na Opčinah. Že ob koncu prvega šolskega leta je doživela od Zavezniške vojaške uprave tretji odpust iz službe, po fašističnem in nacističnem. No, zavezniška ujma se je kmalu polegla in Mara Rakovščkova je nadaljevala s poučevanjem openske mladine do svoje upokojitve leta 1957. Poleg tega, da je vodila učiteljski samoizobraževalni krožek, je vodila še pionirsko organizacijo in sodelovala pri vseh otroških prireditvah na Opčinah. Še svoje počitnice je žrtvovala, da je šla kot vzgojiteljica v kolonije tržaških otrok v Slovenijo. Draga Mara! Tvoja življenjska pot je bila dolga, polna žrtvovanja in plodnega dela, lahko trdimo, da si živela z narodom za narod. Ostala nam boš v spominu kot iskrena in prisrčna tovarišica. M. P. MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 83. Ljudje so ob večerih še vedno posedali okoli peči _ se pogovarjali. Nekega večera so se skoraj spo-_riieli. Govorili so o svetu kakor vedno, toda je na-,esjp, da je Ivan zadel Marto rekoč, da pač ne pojde 3 ^hna po svetu, temveč se je odločila za samostojno .°L Morda se je zahotelo Ivanu vsaj majhnega obra-v^a, a to ne v mali sobi, na samem, temveč pred , ''rrii. Ali pa je bil to poslednji poizkus, da bi jo Zdržal pri sebi? ^ , Sele zdaj se je pokazalo, kako je Marta nestrpna, ^ , lo boli v srcu, samo da se je doslej še zadrže-a- Tokrat je izbruhnilo iz nje, ko je rekla: "Lahko si brez skrbi, si bom že našla službo.« ta ie prikimal Ivan proti drugim in prav tako u, hhUge izjavil: »Marta si bo že našla službo in to k °’ ki ji bo ugajala. O tem sem prepričan. — Samo 311 rCa na)u še moti. Zato sem sklenil, da bi popro-Jožefa in Ano, da bi obdržala dekle pri sebi čez eL'e. Bom že odrinil kak dinar, dokler se jeseni ne erh; ker mislim ostati tu za vedno.« iirn ^ar^0 80 pogreli ti Ivanovi načrti in morala se v,.Je upreti, ko je tako samovoljno določal Katičino 0do- Zato je rekla: sWi “Kur se tiče Katice, bo že moja skrb, da bom eIa zanjo.« Spomnila se je besed Petra Koštrce, ki ji je obljubil, da bosta dala dekle v kak zavod, zato je pojasnila nekoliko ponosno: »Dala jo bom v zavod. Tam se bo naučila petja in igranja na klavir in s tem si bo lahko- služila kruh na stara leta. Nikomur ne bo v napotje; saj nima razen mene nikogar. « Doslej je bil to dvoboj med Ivanom in Marto in vsi so želeli, da bi se čimprej končal, ker je ustvarjal samo nerazpoloženje; le Peter je bil drugačnega mnenja in je zato posegel vmes, ko je rekel: »To so brez dvoma lepi načrti in jim ni oporekati. Mati ima pravico do otroka; in zakaj se ne bi Katica, ki tako lepo poje, izučila do kraja? Vendar je treba za tako stvar mnogo denarja.« »Da,« je pritrdila Marta, »za denar bom že po-skrbela.« Nakar se je Ivan zasmejal in rekel: »Prepričana je, da bo denar za dekle dal neki Peter Koštrca, ki ga vi ne poznate. Kajpa so to samo lepi načrti.« Dvoboj se je nadaljeval z vso ostrino, ko je šlo za pravico do otroka, v čemer je zmagala Marta in se tudi znova odločila za svet. Peter je poslušal s priprtimi »črni in občutil tokrat ves prepad, ki je zazijal med mladima zakoncema. Čutil je tudi, da je Marta trdno odločena oditi po svetu, da bo stopila na tisto veliko pot negotovosti, odeto bolj v sanje, kakor pa premišljeno ob grenkih in resničnih dejstvih. Marta ni več sposobna, da bi stvari v miru premislila; prevzela jo je je prepir polegel in je Marta ostala trdno odločena, strast in Peter je vedel, da pojde po svoji poti; ko se je prepir polegel in je Marta ostala trdno odločena, je kljub temu takole rekel: »Ne vem, Marta, če ste dovolj premislili. Tako se mi zdi, da bolj sanjarite, kakor pa se zavedate trde resničnosti sveta. Ne smete zamenjavati sanj in lepih načrtov, ki jih rode želje, z resničnostjo. Jaz o Petru Koštrci ne vem mnogo, skoraj nič, niti mi ni mar, kaj je storil in zakaj, toda vprašam vas, ker vidim, da verujete vi vanj: ali veste, kdo in kaj je Peter Koštrca?« Tako odkrito, tako brezobzirno se je tu govorilo o Petru Koštrci, da je zabolelo Marto v srcu. In celo zdaj, ko je ta čudni tujec postavil prednjo kakor oster nož vprašanje: Kdo je Peter Koštrca? Že je hotela planiti, da bi ozmerjala tega berača Petra in mu nato ostro povedala, kdo in kaj je Peter Koštrca, se je pa zavedela že pri prvi besedi, ki jo je hotela izreči v njegovo obrambo, da o Petru Koštrci v resnici ne ve ničesar. Groza se je polastila njenega srca. Poznala je Petra Koštrco samo po obrazu, po obleki, po lepih besedah, ki jih ji je govoril. Nič pa ni vedela ne o njegovi preteklosti ne o prihodnosti, skratka ničesar. Bilo je bridko spoznanje, ki jo je nadvse vznemirilo, da je samo uprla svoje razjarjene oči v Petra in naposled vzkliknila proti njemu: »Kar vem, vem. Rada bi pa vedela, kaj veste vi o njem, ko govorite o njem tako zaničljivo!« Marta pa se je zmotila, če je mislila, da bo spravila Petra v zadrego. Prav mimo se je smehljal in jo gledal naravnost, dokler ni odvrnil: »Prav ničesar ne vem o tem Petru Koštrci, čigar del imena nosim sam, del pa naš dedek in mamica. A prav to je tisto, saj niti mamica in dedek, ki sta mu v rodu, ne vesta o njem kaj več kakor jaz ali kakor veste vi. Kot je v torek sklenilo strankino občinsko vodstvo Nabrežinska PSI se bo pogajala tudi s KD Devinsko-nabrežinska sekcija PSI bo nadaljevala pogajanja s komunisti in s Slovensko skupnostjo za morebitno potrditev dosedanje napredne koalicije, vzporedno s tem pa bo navezala stike s krščansko demokracijo, s socialdemokrati in morda tudi z LpT, da preveri možnosti za sestavo večbir ske koalicije po deželnem vzorcu (KD-SSk-PSI-PSDI z morebitnim pristopom ali z zunanjo podporo melonarjev). Tako je na torkovi seji sklenilo občinsko socialistično vodstvo, ki se je tako prvič po vobtvah jasno izreklo za levosredinsko alternativo (z LpT v odboru bi se poUtična os premaknila dosti bolj na desno) sedanji upravi, čeprav je pustilo še odprta vrata za nadaljnje sodelovanje s komunisti. Zasedanja se je udeležil tudi pokrajinski tajnik Seghene, ki se je zavzel za alternativo sedanji upravi, kot je že ponovil pred časom, le da je bil tokrat nekoliko manj odločen kot pred mesecem dni, ko je na sestanku o bodočnosti tržaške koalicije napovedal, da bodo v Nabrežini Craxijevi somišljeniki skoraj gotovo razbili zavezništvo s KPI. Devinsko-nabrežinska sekcija pa je le delno osvojila tajnikovo stališče, kot priča tudi vsebina tiskovnega poročila, ki ga je izdalo po se- stanku in v katerem se zavzema za »politiko dveh smeri«. PSI v uvodnem delu tiskovnega poročila izraža zaskrbljenost zaradi dejanskega imobilizma med strankami, ki težijo po izoblikovanju večine v občinskem svetu in ponovno poudarja nujnost in svojo razpoložljivost po izoblikovanju trdne in učinkovite večine, ki bo lahko izdelala jasen, točen in uresničljiv upravni program. Nujno je, da se razne politične sile resno soočajo s problemi razvoja raznih dejavnosti v občini in da podprejo točno izvajanje regulacijskega načrta in turistično ureditev obale in Sesljanske-ga zaliva ter tako s svojo prizadevnostjo in dejanskim sodelovanjem zagotovijo razvoj za vso občino. Zato so socialisti nasprotni vsem negotovim pohtičnim rešitvam, ker so škodljive in nasprotne interesom prebivalstva, »Kot vedno bo PSI dala svoj doprinos pri iskanju take veljavne in trajne večine«, piše še v poročilu za tisk, »ki bo upoštevala potrebe vsega prebivalstva in bo slonela na pravilnem etničnem in družbenem odnosu. V vseh povojnih letih in v različnih političnih zavezništvih je PSI dokazal svo- je odgovorno in korektno zadržanje, četudi je to zahtevalo posebno žrtev pri uveljavljanju stranke. Prav tako je nujno, da tudi večje stranke opravijo pri sedanjih pogajanjih vso svojo dolžnost in z odgovornostjo predstavijo svoje izbire, predloge in usmeritve. Pred in po upravnih volitvah je PSI jasno povedala, da bo možno sklepati o zavezništvih in o novem občinskem odboru samo na podlagi točnih in jasnih programskih izhodišč ter na podlagi teženj in razpoložljivosti političnih sil, ki sestavljajo občinski svet.« Poročilo se nadaljuje z informacijo, »da je tajnik Seghene opozoril vodstvo sekcije, da bi bilo oportuno razširiti pogajanja in poiskati rešitve, ki bi bile podobne večinam na državni in na deželni ravni.« Vodstvo sekcije pa je spričo tega dalo mandat strankini delegaciji, da ugotovi in tudi poglobi razpoložljivost za sodelovanje tako pri strankah sedanje večine (KPI in SSk, op. ur.) ter tudi pri tistih političnih silah, »ki predstavljajo večje skupine občanov in s katerimi PSI že sodeluje na deželni ravni« (KD in PSDI, op. ur.). PSI se zaveda nevarnosti, da bi se pogajanja predolgo zavlekla, se zaključuje izjava za tisk, in zato vabi vse ostale politične sile, da pohitijo s sestanki in da stvarno posežejo v razpravo, zato da bo možno v kratkem času izvoliti novi občinski odbor, ki bo moral čimprej odločati o važnih u-pravnih zadevah. Torkovo stališče sekcije PSI, ki ne prihaja nepričakovano, več kot tri mesece po volitvah dejansko spet na stežaj odpira vprašanje politične in upravne bodočnosti devinsko-nabrežin-ske občine. S to potezo so socialisti dejansko spet vključili »v igro« krajevno KD, ki je bila po propadu levosredinske izkušnje kar deset let v strogi opozociji, ki se je nekoliko omehčala le pri razpravi in pri odobritvi novega regulacijskega načrta. Vse je torej naenkrat spet odprto tudi pri pogajanjih, kjer bo treba praktično začeti skoraj vse znova. Zanimivo bo videti, kako bodo na ta nova socialistična stališča reagirali komunisti, zlasti pa Slovenska skupnost, ki bi bila v primeru, da se Caldi in tovariši dokončno izrečejo za sodelovanje s KD, jeziček na tehtnici nove levosredinske večine. Prihodnji dnevi bodo vsekakor odločilni za bodočnost De-vina-Nabrežine, čeprav v takih pogojih ni pričakovati prve občinske seje pred drugo polovico septembra, (st) Slovenske knjige v sesljanski knjigarni Tudi v Sesljam je moč kupiti d0' vensko knjigo. Res, da izbira ni TaV', no bogata. Toda v izložbi zaglej sorazmerno nove naslove: na prim® Tržaški vozel Jožeta Pirjevca, V 1®' birintu Borisa Pahorja, Slovensko m1', sel Jožeta Pogačnika, pa tudi neW mladinskih in otroških del. Poleg M' ga v knjigami »E Carso«, (tako pač imenuje) zagotavljajo, da če bj količkaj povpraševanja, bodo ponuč' bo slovenskih knjig povečali. Resnici na ljubo ni prodaja slovet1' skih knjig v Sesljanu prava novost- \ Več let je v ulici, ki pelje proti otT°' \ škemu vrtcu, bila knjigama s d0' | vensko ponudbo, dasi skromno. ReS, nično novo je dejstvo, da se je Prea kratkim ta knjigama preselila v ttO' ve prostore, in sicer v pravkar do' grajeno stavbo ob križišču za ViioV' lje, pri kateri so bila zidarska deM dolga leta ustavljena. Novi prosto^ . so veliko večji in primernejši, v n]f pa je knjigarna poleg slovenskih knìl9 povečala predvsem ponudbo italijvtj' , skih del. »Prodajamo tudi papiv T pisarniške potrebščine, saj se tu idefi o prodajalni, ki bi bila zgolj knfi gama, še ni povsem udomačila,« je povedal lastnik knjigarne »E CoJ so« Bruno Redivo. Kljub nenaklonjenemu razmerju sil v občinsl em svetu Tudi v Miljah hoče KD vplivati na pogajanja # Na podlagi sporazuma med deželo in krajevnimi bankam1 Ugodna posojila iz krožnega sklada za kmetijske zadruge in posameznike Tudi v MOjah, podobno kot v de-vinsko-nabrežinski občini, se hoče Krščanska demokracija na vsak način vključiti v pogajanja za izvolitev novega občinskega odbora. Medtem ko jj v Nabrežini številke to dovoljujejo, morajo miljski demokristjani za sodelovanje v odboru le upati na nove volitve, seveda če na tihem ne računajo na (nemogoč) sporazum s komunisti, oziroma z napredno Listo Krau-sin (KPI in neodvisni). Kljub temu pa miljska KD vztraja, da je v tej občini možno »obrniti stran« začenši z izvolitvijo laično-socialističnega župana in z novim upravnim programom, ki naj bi korenito revidiral dosedanje izbire naprednih občinskih odborov. Razmerja v miljskem občinskem svetu (Lista Frausin ima polovico svetovalcev) torej ne dopuščajo KD dosti možnosti za prodor, odpirajo pa stvarno pot sodelovanju komunistov in laično-socialističnih sil (PSI - PSDI -PRI). Pogajanja za izvolitev takega odbora so se že začela in se bodo v kratkem tudi nadaljevala z zmernim optimizmom, da bo nekje sredi septembra tudi res prišlo do sporazuma. Poznavalci miljskih zadev pravijo, da so Miljčani zelo ponosni na svojo u-pravo in na svoje samostojne izbire, ne glede na zdrahe v tržaških upravah. Tudi tukaj pa se hočeš nočeš postavlja županski vozel, čeprav ima dosedanji župan Bordon (Lista Frau- sin), ki vodi upravo od leta 1975, dobre možnost; za ponovno izvolitev. Danes okrogla miza o urbanističnem razvoju Opčin V Prosvetnem domu na Opčinah bo drevi tekla razprava o urbanističnem razvoju Opčin in o vlogi tržaške občinske uprave ob tem vprašanju. O-kroglo mizo s to temo prireja krajevna sekcija KPI v okviru festivala komunističnih glasil Unità in Dela. V razpravi, ki bo prav gotovo zanimala širšo opensko skupnost, bodo sodelovali tržaški občinski odbornik za urbanistiko, docenta prof. Costa in arh. Jogan in arh. Varini. Pričetek bo ob 20. uri. Festival se bo nadaljeval jutri, ko bo v večernih urah igral ansambel Lojzeta Furlana in v nedeljo s popoldanskim kulturnim programom, ki bo obsegal koncert godbe Muja DOC Band in nastop mladih Poletovih kotalkarjev. • Urad javnega avtomobilskega registra sporoča, da bo odslej odprt javnosti od ponedeljka do petka od 8. ure do 11.35. Ob praznikih bo urad zaprt. Deželni zakon številka 80 iz leta 1982 je predvideval ustanovitev posebnega kmetijskega krožnega sklada, ki naj bi bil izključno namenjen za podporo kmetijskim podjetjem, ki jih je prizadel potres leta 1976. Kasneje so ta sklad delno razširili tudi na ostala področja, tako da je sedaj 20 milijard lir namenjenih za posege na potresnem področju, 4 milijarde pa na ostalih področjih v deželi. Realizacija tega sporazuma je bila vezana na dogovor dežele s krajevnimi bankami, ki naj bi ta sredstva podeljevala kmetijskim podjetjem v obliki posojil. Do podpisa dogovora je prišlo konec prejšnjega meseca in tako bodo odslej na podlagi prošenj krajevne ljudske banke, hranilnice in posojilnice lahko dodeljevale ustrezna posojila za kmetijsko dejavnost. Banke bedo posojila dodeljevale na podlagi predhodne o-dobritve pokrajinskega kmetijskega nadzomištva, svoje soglasje pa bo moral dati tudi poseben deželni posvetovalni odbor. V njem so različni predstavniki deželnih kmetijskih o-blasti, predstavniki kmetov, ki jih imenujejo kmečke sindikalne organizacije, predstavniki kmetijskih zadružnih ustanov in dva izvedenca, ki ju imenuje deželni odbor. Posojilna doba znaša od enega do 10 let, obrestna mera pa je odvisna od trenutne situacije finančnega trga in namena posojila. V poštev za posojilo pridejo posamezna ali zadružna kmetijska podjetja. Tako lahko kmetijske zadruge zaprosijo za posojilo za gradnjo, preureditev ali povečanje skladišč, za nabavo strojev za kmetijsko proizvodnjo, poleg tega pa lahko zadruge zaprosijo tudi za posojilo za prebroditev škode, ki jo je zadruga utrpela zaradi vremenskih neprilik. Družinska kmetijska podjetja (posamezne kmetije) lahko zaprosijo za posojilo v višini 50 milijonov za razširitev posestva oziroma za nakup novih kmetijskih površin. Za tako posojilo pridejo v poštev tudi cvetličarji, ki lahko posojilo porabijo za nakup ali gradnjo toplih gred in druge cvetličarske opreme na podlagi deželnega zakona št. 62/78 in št. 19/81. Za posojilo lahko zaprosijo tudi živinorejci za nakup plemenske živine in kmetijske mehanizacije, ki jo u-porabljajo v živinoreji. Posebej je urejeno tudi vprašanje posojil kmetijskim podjetjem na potresnem po- dročju. Tako lahko dobijo na prh11-® posojilo z 10-letno odplačilno dob0 za obnovitev poslopij in sicer za ra*' liko med dejanskimi izdatki in P.. spevki, ki so jih kmetijska podjeB dobila na podlagi deželnega zakon št. 35 iz leta 1977. S krožnim skladom je torej kin0" tijskim podjetjem dana možnost, 0 koristijo posojila po ugodnih P°£ jih. Vse to je bilo sicer predviden že v prejšnjih najvažnejših kmeW skih deželnih zakonih, ki pa m*' imeli finančnega kritja, z omeni nim sporazumom med deželo in b^n kami, pa je sedaj omogočeno korisce nje vseh predvidenih zakonskih ug00 nosti. Pri tem pa je treba kmetijska djetja opozoriti, da so do posojil ^ kmetijskega krožnega sklada uPr®. vičena le takrat, ko za isto vrst0 posega še niso izkoristila nobene dej želne ali državne ugodnosti. Zato 00 namen porabe tega posojila deželn uprava strogo nadzorovala in v Pjj meru kršitve bodo morali kršilci 'h niti celotno posojilo, poleg tega P tudi razliko med obrestno mero P^ sojila iz krožnega sklada in uradn bančno obrestno mero za ves cd> neupravičene uporabe posojila. Ali narava na Zgurencu v Dolini res toči čisto in zdravilno vodo? V teh dneh pasje vročine, ki vztraja kljub temu, da se je krivulja poletja začela nagibati proti svojemu koncu, je vsakršna osvežitev dobrodošla. In zakaj bi osveževali samo zunanje dele telesa, zakaj bi bila samo koža deležna morskega morja ali hribovskega zraka — tudi notranjost ima svoje potrebe, katerim lahko zadostimo s hladno, osvežujočo, bistro vodo. Zato ni nič čudnega, če se nad Dolino, na križišču ceste, ki se po dolinskem pokopališču priključi s cesto za v Prebeneg, ob vsaki uri kar tre ljudi. Tam, na Zgurencu, kot kraju pravijo domačini, teče voda, ki ima vse lastnosti »osvežujoče in zdrave« tekočine. Iz posebne pipe-studenca curlja v sodčke in steldenice Dolin-čanov pa tudi Tržačanov, ki so že dolgo tega odkrili ta izvir, kot da bi šlo za čudežni napitek, ki dobro tekne organizmu. In vendar! Ali je to zares čudežna, bistra in čista voda? Na kemijskem oddelku Laboratorija za higieno in profilakso v Trstu odklanjajo možnost, da bi bila voda pitna. Dejali so nam, da je sicer še niso analizirah, a da b; kazalo čimprej postaviti k izviru tablo z napisom, da uživanje vode ni priporočljivo. V tem pogledu so, kot pravijo, že naročili redarski službi naj ukrepa in jo bodo sedaj spet pozvali naj poskrbi, da bi ljudie ne pili te vode. »Kar je nam znano,« pa pravijo v tehničnem uradu dolinske občine, »so domačini od nekdaj črpali iz tega izvira in nikoh ni nikogar zvijalo po trebuhu. Nasprotno so dolinsko studenčnico vedno vsi hvalili.« V ljudeh se je, kot rečeno, zakoreninilo prepričanje, da ima voda zdravilne mineralne lastnosti, ki še zlasti prijajo otrokom. Koliko je v tem resnice, je težko reči. Dejstvo je, da so v času zavezniške uprave izvedli analizo studenčnice in ugotovili, da je pitna. Neka recentna anahza pa naj bi pokazala, da vsebuje ta bistra in osvežujoča voda organske snovi, kar utrjuje mnenje, ki ga o vsej zadevi imajo pri laboratoriju Krajevne zdravstvene enote. V pričakovanju točnejših informacij o pitnosti vode na Zgurencu lahko le zabeležimo, da se pred vodno pipo vsak dan nadaljujejo dolge vrste ljudi iz raznih krajev (gornja slika ne daje prave predstave o obisku izvirka), prepričanih, da se »mineralna« voda bolj splača pri Zgurencu . ki bodo še naprej po 400 lir. » Nejasno pa je še vprašanje olaj-sav. Po besedah predsednika ACT po-inlje za to ni pristojno, temveč o tajšavah odločajo občine, ki se bodo morale izreči o predvidenih olajšavah za invalide, prizadete in druge kategorije. Na vsak način pa bodo morale občine povrniti razliko med znižano in dejansko ceno vozovnic prevoznemu podjetju ACT. Z novimi cenami naj bi skušah še izboljšati dosedanje storitve potnikom. Jesenski vozni red bo stopil v veljavo 9. septembra, ko bodo tudi povećah število avtobusov, da bi se tako izognih vehkim gnečam, ki sovpadajo z začetkom šolskega leta. Čeprav se v avtobusnem prevoznem podjetju srečujejo s številnimi težavami, od tistih finančne narave pa do težav v samem mestnem prometu, so se pri ACT odločili, da okrepijo svoj vozni park z novimi vozih, ki naj bi deloma zamenjala dotrajana vozila, deloma pa povečala število avtobusov na razpolago potnikom. Tako bodo do začetka leta 1986 razpolagah z 19 novimi avtobusi. Med njimi jih bo 12 velikih, 7 pa manjših. Posebno novost predstavljajo manjši, ki bodo imeh pogon na vsa štiri kolesa, kar naj bi olajšalo prevoze predvsem v zimskem obdobju, ko je v nekaterih predehh pokrajine precej snega in ledu, v poštev pa bodo prišli tudi na nekaterih mestnih uhcah (Bonomea in Commerciale), ki so zelo strme. Kraško ohcet bo spremljala tudi razstava kuhinjske opreme S tradicionalno Kraško ohcetjo se iz leta v leto množijo tudi spremne prireditve, namenjene ovrednotenju kraškega etnografskega in kulturnega bogastva in ohranitvi te edinstvene dediščine. Letošnjim prireditvam se pridružuje še ena, za katero je poskrbelo Slovensko deželno gospodarsko združenje na pobudo in željo svojih članic, umetnih obrtnic Bogomile Doljak, Silve Bogateč in Gabrijele Ozbič. Tri znana imena, ki se vztrajno uveljavljajo s kakovostjo svojega dela in ki se bodo brez dvoma odlično 'vključila v okvir naše največje kulturno - folklorne prireditve. Prihcdnji četrtek, 29. avgusta, neposredno po odprtju letošnje Kraške ohceti v Kraški hiši, bodo v Kraškem muzeju odprh razstavo, katere predmet bo stara lesena kraška kuhinja. Levji delež bo prispevala galerija Bor iz Nabrežine, ki bo prikazala tipično opremo kraške kuhinje z lesenim pohištvom, zavesami, prti in prtički ter dodatki, medtem ko bosta Gabrijela Ozbič in Silva Bogateč njeno podobo dopolnili s keramičnimi in usnjenimi izdelki. Nov primer uveljavljanja naše domače obrti, ki je v vseh treh primerih že prešla na raven raziskovanja in torej iskanja pristnosti in izvirnosti tudi s pomočjo strokovnjakov z etnografskega področja. Razstava bo odprta do prihodnje nedelje in bo, kot rečeno, v Kraškem muzeju, ki ga je Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju odstopila tržaška pokrajina. Odprtje razstave v četrtek zvečer je namenjeno vsem, ki si jo bodo zeleh ogledati, saj prireditelji ne bodo pošiljali vabil. Pričakujejo pa tudi udeležbo predstavnikov Ustanove za razvoj o-brti ESA, deželnega odbomištva za obrtništvo in drugih zastopnikov o-blasti ter gospodarskega in kulturnega življenja naše skupnosti. Objavljene lestvice letnih suplentov na slovenskih šolah Tržaško šolsko skrbništvo je na o-glasni deski skrbništva, znanstvenega liceja France Prešeren in na sedežih ostalih šol, ki jih pokriva to skrbništvo, objavilo začasne pokrar jinske lestvice za letne suplente na šolah 2. stopnje s slovenskim učnim jezikom. Poleg tega je objavljen tudi poseben seznam kandidatov, ki so vključeni v skladu s 25. členom ministrskega dekreta z dne 16. 3. 1984. Na objavljeni vrstni red imajo posamezni kandidati možnost pritožbe v roku 5 dni, ki se štejejo od danes (23. 8. 1985) dalje. Danes v Skednju praporaši iz Faenze Od danes do nedelje bodo gostje ške-denjskega »Pro loca« praporaši iz tako imenovane Bele četrti Faenze, ki so s Škedenjci pobrateni od leta 1978, zadnja tri leta pa so tudi stalni gostje »Škedenjskega poletja«, ki ga »Pro loco« prireja skozi vse poletje tja do konca septembra. Prvič letos pa na tej prireditvi sodeluje tudi slovensko kulturno društvo Ivan Grbec. Gostje bodo v Trst prispeh danes ob 18.30 na kolesih. Skupino sestavljajo praporaši, kuharji in kolesarji prenočevah pa bodo pri škedenjskih družinah. Program predvideva za danes ob 18.30 prihod gostov iz Faenze, ob 19. uri bo otvoritev razstave keramičnih izdelkov v Domu Jakoba Ukmarja, ob 19.30 pa bo v prostorih KD Ivan Grbec otvoritev razstave umetnika - zlatarja Nea Massarija iz Faenze. Obe razstavi bosta odprti še v soboto in nedeljo od 9. do 12. in od 17. do 20. ure, obiskovalci pa bodo imeh možnosti, da pokusijo pristne jedi iz Faenze. S Tržaški avtomobilski klub ACI sporoča, da bo, po poletnem premoru v ponedeljek spet začela delovati avtopralnica, in sicer po naslednjem umiku: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 ter od 14. do 18. ure, oh sobotah pa od 8.30 do 13. ure. Alternative sedanjim oblikam skrbstva obstajajo, treba jih je uresničiti Mladi čistijo tržaške plaže ZELO ZANIMIVA POBUDA ZADRUGE »KORENINA« se je le nad opera-pa pokazala, kako izboljšati V včerajšnji številki smo orisah o-u.°Vne značilnosti uporabnikov in de-vanje pokrajinske socialne službe Pr mladoletnikov, ki se je v f eJšnjih tednih znašla v vrtincu po-nhk, ne da bi javnost istočasno bi-jjt obveščena, v kakšnih razmerah de~ j. Obrefcovalna kampanja je pre-. sla. primer sester Loredane in Va-(„tine, spravila se je le Jrie, ni Uzbo, ki je vklenjena v verigo biro-®cije in togih predpisov, va - raterji, s katerimi smo se pogo-Afjali, ne žehjo odgovarjati na pole-n ampak le osvežiti spomin na seT'] e’ k* jh' iznašajo že vsaj de-čin . Prva pripomba je na račun veške solidarnosti. »Ko kak časo-U s ,s škandahstičnim pisanjem dvigne ; Jr1 okrog kakega otroka, je vsa mast pripravljena pomagati,« pra-jia socialne delavke. »Toda naša vsa-^panevna praksa je zelo razhčna: Iju-J0_,lz istega stanovanjskega bloka se sk ■SGi>0ì ne poznajo, vsako družin-Ce° ladro skrbi le zase, nihče si no-V(»r?I'evzeii hjjih preglavic na glavo. ( hko otrok bi lahko ostalo v dražini t„ Pozabimo, da vsekakor odloča o ^odišče za mladoletnike), če bi ga sto .Popoi-i-ho v šolo (morda v i-p0,’ki jo obiskuje njen sin), če bi po-030 lahko preživel v rekreatoriju rek ^am kdo skrbel zanj (toda v če KCa^r*i ne smejo prizadeti otroci), skoču n-'eSovi materi občasno kdo pri-, Pa pomoč pri urejanju stanova-• Vemo, da starši »naših« otrok i- majo težave pri vključevanju v družbo in bi jim solidarnost okolja lahko bistveno pomagala. Njim, predvsem pa otrokom. Toda te solidarnosti, razen ob sporadičnih in napihnjenih kampanjah, enostavno ni.« To velja za okolje, za našo tako i-menovano civilno družbo. Res pa je, da javna socialna služba ne sme sloneti na človeški solidarnosti, ampak predvsem- na učinkovitem načrtovanju. Toda to področje je èno izmed najbolj perečih sektorjev zdravstvene pohtike v Itahji. Reforma je skušala odpiiaviti zdravstveno (džunglo, zaenkrat pa so rezultati še vedno klavrni, še posebno na socialnem področju, kjer so meje med zdravstvenim in socialnim zelo meglene. Primer: po deželnem zakonu bi tržaška občina lahko skrbela tudi za družine,' ki so v težavah, ker pa svoje sklade za socialne podpore izkoristi za vzdrževanje priletnih oseb v domovih, nima za to novo pristojnost dovolj denarja. Polemike ob novem deželnem načrtu za zdravstvo, ki predvideva skrčenje števila bolniških postelj, se še niso polegle, čeprav je vsakomur že jasno, da starostniku ni treba v bolnico, če je zdrav in ima ustrezno pomoč na domu. Tudi finančna plat je zgovorna: v zavodu stane občino njegova vzdrževalnina več kot poldrugi milijon ha mesec, postrežnica na domu, ki bi nekaj ur na dan, skrbela za čistočo, za nakupe in podobno, pa bi prav gotovo stala vehko manj. Korak v tem smislu bi bila zdravstvena okrožja, kjer bi operaterji z ekipnim delom lahko fUtrirah »socialne« in zgolj zdravstvene primere. Toda" v zvezi s temi pohtičnimi o-predehtvami, ki bi bistveno spremenile sliko socialnih služb, ni že nekaj let (če ne od vedno) nič novega. O-trok brezposelnih staršev še naprej prejema 45 tisoč lir podpore na mesec. Če je v zavodu, pa plača pokrajina 1.800.000 lir. »Sredstva torej so, tudi operaterji smo razpoložljivi za alternativne poti pri reševanju problemov nepreskrbljenih ali prizadetih otrok,« pravijo pokrajinski delavci. Med alternativami omenjajo možnost, da bi zapuščene otroke in mladoletpike, v pričakovanju rejniške družine ah druge rešitve, lahko sprejeli v manjše stam> vanjske skupnosti. V Trstu sta že dve, vendar z omejenimi razpoložljivostmi. Da bi pobudo okrepih, bi bilo treba najeti stanovanja, zaposliti ljudi. Morda bi to bilo delo za novoustavlje-ne zadruge mladih brezposelnih, ki se spoznajo na to delo. To je nekaj od perspektiv, ki bi socialno skrbstvo (in ne le pokrajinsko) potegnilo iz negotovosti. Sedanji odbornik Locchi (KD) je aktiven in prizadeven. Toda : Locchi je le pokrajinski odbornik za skrbstvo -in ne more odločati za druge uprave. In še: naj bo skrbstvena podtika neke uprave odvisna le od zavzetosti enega politika? NADJA FILIPČIČ Včeraj je tržaška zadruga »Korenina« sklicala tiskovno konferenco v portiču pri Brojnici pod Križem, na kateri je sodeloval tudi devinsko - na-brežinski občinski odbornik za zaščito okolja Marino Vocci. Na srečanju sta predstavnika »Korenine« Valter Švara in Alessandro Di Grazia predstavila javnosti dosedanje delovanje in bodoče načrte te mladinske zadruge. Zadruga je nastala decembra lanskega leta in trenutno šteje 22 članov. Ukvarja se pretežno z dejavnostmi, ki so povezane z zaščito okolja, tako je npr. letos poskrbela za čiščenje plaž devinsko - nabrežinske občine. Prav iz te izkušnje se je porodila zamisel za pobudo, ki so jo predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci. Zadruga »Korenina« je namreč predstavila pristojnim organom načrt, ki predvideva izgradnjo (na plažah pod Nabrežino), petih odlagališč za smeti iz kamna in- cementa. Zadruga bi skrbela za prevoz smeti (z posebnim čolnom) v Sesljanski zaliv, nakar bi jih z tovornjakom odpeljah v tržaški u-pepeljevalndk. Pobudo gre uokviriti v načrt za zaščito devinsko - nabrežinskih plaž, ki ga je pred kratkim izdelal odbornik Vocci. Ta načrt predvideva sodelovanje raznih ustanov, začenši s pokrajinsko upravo. Sklicali so že posebni sestanek, katerega so se u-dieležili predstavniki pokrajine ter tržaške in devinsko - nabrežinske občine. Na žalost je potem ta pobuda AVTOMOBIL V SEMAFOR: VOZNIK HUDO POŠKODOVAN močjo pručke, še prej pa je moral razbiti okensko šipo. Amalia Vacchini je izjavila, da ji je iz torbice odnesel 200 tisoč lir. se^a 0brežiu, v bližini Trga Tomma-(W’ ue. v Prvih urah včerajšnjega rU). - le ponesrečil 36-letni Idalio Celo tacco 13, ko se je s svo- gu ?luTO 1300 vozil v smeri proti Tr- »(“»»»“VvSZ?,”: Neprevidno č * semafor na cestnem otoku, pri •n rtf ■'e utrpel možganski pretres se ra n?.nevne lobanjske poškodbe ter Gegat besni° ramo. Reševalci Rde-pep ,.križa so ga nezavestnega preso „ 1 v Latina rsko bolnišnico, kjer nje a sPrejeli na oddelek za oživlja-Stiozo raVn*k* pa so si pridržali pro- ^epovabljen počili gost Cardin!'n0 vbovo Amelio Vacchini Cic-star,n 1? Preteklo noč v pritličnem biskal anjU na Stari istrski cesti 29 »o-Pripoyl?62110^ mladenič. Po njenem zjutra j rvanju i° Je inalo pred 4. uro ci je i Khudil šum in. v svoji spalni-ga ^gledala mladega, zelo visoke-hapec 'h-kega moškega. Seveda nez-zaiutila ,pr'8ei. vasovat, pač pa ga je bici jr kako je brskal po njeni tor-ka ža„??e ie zavedel, da ga je star-h® Vrat ' Ie ucvrl skozi vhod- Ugotovjc' Policijski agenti so pozneje stanova1’- h3 je neznanec prišel v anle skozi kuhinjsko okno s po- prehitevanje je plačal z življenjem Sorodniki še niso spročili, kdaj bo pogreb 38-letnega Pietra Ferma, ki je izgubil življenje predvčerajšnjim v hudi prometni nesreči nedaleč od Šmarij pri Kopru. Fermo, ki je bil po poklicu delavec in je stanoval v Ul. Ratto della Pileria 1, je svojo usodo sam prijel v roke, ko je z avtom hotel prehiteti kolono, a se je nenadoma znašel pred nasproti vozečim avtobusom, v katerega je čelno trčil. Njegov fiat 128 je nato bočno odbilo v bližnji golf 31-letnega Tržačana Giuseppeja Fonteja in ga slednjič vrglo na asfalt, tako da je hil Fermo pri priči mrtev. V avtobusu, ki se je med poskusom, da bi se izognil trčenju, zvrnil na bok, se je ranilo trinajst potnikov, Zaradi prevelike hitrosti v zid Prevelika hitrost je bila včeraj o-krog 12. ure vzrok precej hude prometne nesreče. Mladi Tržačan Roberto Sponza je vozil z Opčin proti Trstu in na prvem ovinku po Obelisku izgubil oblast nad svojo alfasud, treščil v obcestni zid in se prevrnil. vo ramo in zdravniki predvidevajo, da ima zlomljeno ključnico. Okreval bo v 30 dneh,- Rajonski s/veti Sponzo so z rešilcem Rdečega križa odpeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo na stomatološkem oddelku zdravil 60 dni. Ima zlomljeno čeljust in močno poškodovano desno koleno. Na ortopedski oddelek iste bolnišnice so pripeljah tudi Sponzovega sopotnika 18-letnega Tržačana Andrea Petronia. Petrionio ima močno poškodovano le- Dànes, 23. avgusta, ob 19.30 bo na vrst; rajonski svet za Kolonjo in Škorkljo. Seja bo v prostorih občinske izpostave v Ul. Cologna 30. Prvo sejo po počitnicah je napove dal tudi rajonski svet za Skedenj in Čarbolo. Sestal se bo 26. avgusta, ob 19. uri na sedežu v Ul. Roncheto 77. stekla brez sodelovanja tržaške občine, kljub deklarativnim obvezam o sodelovanju in j} koordinaciji raznih ustanov. (w) Prihodnji četrtek pričetek »Glasbenega septembra« »Glasbeni september« — tradicionalna glasbena prireditev, ki bo letos doživela svojo deveto izvedbo — 'se bo pričel že prihodnji teden. V četrtek, 29. avgusta bo namreč na sporedu prvi koncert iz ciklusa, ki se bo odvijal do 2. oktobra. Nastopil bo mladi tržaški pianist Silvio Sir-sen, ki bo izvajal Bachove, Scarlatti-jeve, Schumannove in Brahmsove skladbe. Letošnja prireditev, ki bo potekala v treh tržaških cerkvah, in sicer v stolnici pri Sv. Justa, v evangeličanski cerkvi in v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia, je še posebno slovesna, ker poteka v ‘znamenju mednarodnega leta glasbe ob 300. obletnici rojstva Bacha, Scarlattija in Haendla. Srednjeveške pesmi na devinskem gradu V sredo, 28. avgusta, ob 19. uri bo na devinskem gradu zadnji letošnji koncert srednjeveških pesmi, ki jih bo pel tenorist Pino Botta. Kot prejšnje tri koncerte tudi tega organizira Kulturno združenje Devin pod pokroviteljstvom Avtonomne turistične ustanove. Finančni prispevek dežele za deratizacijo Deželni odbor je odobril predlog odbornika za higieno Renzullija, ki je predlagal, da bi krajdvnim zdravstvenim enotam namenih finančno podporo za izvršitev deratizacije. Denarna vsota znaša 650 milijonov lir. Zdravstvene enote opozarjajo, da je treba na problem opozoriti tudi prebivalstvo. Ljudje morajo upoštevati nujna higienska pravila, predvsem pa ne smejo odlagati smeti kjerkoli, saj bo le tako mogoče preprečiti naraščanje števila podgan in miši, ki so se lansko leto razmnožile v nekaterih predehh Furlanije -Julijske krajine. 23. 8. 1984 23. 8.1985 Ob 1. obletnici smrti Bertranda Stuparja se ga spominjajo mama, sestre in brat z družinami. Trst, 23. avgusta 1985 ^GLEDALIŠČE V TRSTU ANTON TOMAŽ LINHART TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI komedija v dveh delih (petih slikah) Izredna predstava pred začetkom sezone 85 86 v TOREK, 27. t. m., ob 20.30 v Borovem gozdiču v Mačkoljah. Ne zamudite!. včeraj-danes razna obvestila mali oglasi Danes, PETEK, 23. avgusta ZDENKA Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 20.00 — Dolžina dneva 13.45 — Luna (vzide ob 14.52 in zatone ob 23.37. Jutri, SOBOTA, 24. avgusta JERNEJ Vreme včeraj: temperatura zraka 29 .stopinj, zračni tlak 1017,9 mb pada, vlaga 68-odstotna, nebo jasno, piha rahel veter, morje mimo, temperatura morja 21,8 stopinje. gledališča VERDI Gledališče Verdi sprejema nove pevce za okrepitev opernega pevskega zbo ra. Išče zlasti kontralte in tenorje. V ta namen bo priredilo avdicije. Za podrobnejša pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na urad za osebje gledališča Verdi (Ul. Einaudi 1). CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tel. 003861/212-492 ali 221-121, int. 432 in 433. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1 in Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1. Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). koncerti V četrtek, 29. t. m., ob 20.30 bo v evangeličanski luteranski cerkvi v Trstu — Largo Panfili — nastopil pianist SILVIO SIRSEN. Izvajal bo Scarlattijeive, Bachove, Brahmsove in Schumannove skladbe. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. kino Ariston 21.15 »Oltre le sbarre«. Režija Uri Barbash. Igrata: Amon Zadok in Muhamad Bakri. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 15.30 — 22.00 »Selvagge, insaziabili, indomabili«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 19.00 — .22.00 »La leggenda del rubino malese«. Excelsior 19.00 — 22.15 »7 Hyden park, la casa maledetta«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale Dvorana st. 1 16.00 — 22.10 »Ulla, manicure in calore« in »Accoppiamenti di lingue perverse«. Prepovedan pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Rosso menjalnica 22. 8. 1985 sangue«. Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »La bella e la bestia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 — 22.00 »L’avventura di Bianca e Bernie«. W. Disneyeva ri- sanka Grattacielo 17.00 — 22.00 »1997: il principio dell’Arca, di Noè«. Capito! 16.30 — 22.00 »48 ore«. Igra: E. Murphy. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Annie erotic USA«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere Danes zaprto. Jutri »Cotton club«. Igra: Richard Gere. Alcione Zaprto zaradi počitnic. Radio 15.30 — 21.30 »Punizione carna-ne«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ameriški dolar 1.834,— Kanadski dolar 1.350 — Švicarski frank . . 815.— Danska krona . . . 182,— Norveška krona . . 222,- švedska krona . . 220,- Holandski fiorini # . 592,— Francoski frank 216.— Belgijski frank . . 31.— Funt šterling . . . 2.560,— Irski šterling . . . 2.060,— Nemška marka . . 667,— Avstrijski šiling . . 93,50 Portugalski eskudo . , 10— Japonski jen 7— španska pezeta . , 10— Avstralski dolar . . 1.250. - Grška drahma . 14— Debeli dinar 5,50 Drobni dinar 5,50 BANCA Ol CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. À. TRST - Ul ICA F.-FIL2MQ - (SI* S1-44S Nogometno prvenstvo ’85/’86 V- p v. totocalcio »V SLUŽBI ŠPORTA« Iwlif- TPPZ in mladinska skupina P. Tomažič obveščata, da bo danes, 23.. avgusta, ob 20.30 v Bazovici generalna vaja za nastop v Izoli. Nastop . bo jutri, 24. avgusta, ob 19. uri. Potujemo z osebnimi avtomobili. Dne 1. septembra pa nastopamo v Ferrari na vsedržavnem festivalu Unità. Potujemo z avtobusom. izleti PRODAM windsurf mares, star 3 leta, v dobrem stanju, cena 350.000 lir. Tel. 229-349. DANES odpre osmico v Ricmanjih Edvin Komar. NUDIM pomoč, v gospodinjstvu starejšemu paru ali gospè. Honorar po dogovoru. Telefonirati na št. 211-634 od 27. t. m. dalje v večernih urah. OSMICO je odprl Stojan Stubelj v Sa-ležu. Toči belo vino in teran. V ZGONIKU je odprl, osmico Stanko Milič. Toči belo in črno vino. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Ivana Škabar in Christian Zuppar, UMRLI SO: 57-letna Christa Maria Helling, 72-letna Amalia Babich, 78-letna Stella Berlocchi por. Scherinani, 65-letni Mario Milano Godina, 84-letna Luigia Scodellaro, vd. Parizzi, 73-letni Giuseppe Pribaz, 83-letna Rosaba Puc, 83-letna Giorgina Degrassi vd. Perroni, 59-letni Giuseppe Bernardi, 77-letni Edoardo Amedeo, 85-letna Giuseppina Scarpa. KRUT prireja 25. in 26. septembra izlet na ŠTAJERSKO. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUT, Ul. Mon-tecchi 6 (tel. 040/795-136), od 26. do 30. t. m. med 9. in 12. uro. razstave čestitke Danes, 23. t. m., praznuje naš stric PEPI BREZOVEC s Kolonkovca 91. rojstni dan. še na mnoga srečna in zdrava leta mu kličejo nečakinja Vida ter nečaka Paulo in Sandi z družino. KD I. Grbec. Antološka razstava slikarja iz Faenze Nea Massarija 24. in 25. t. m. Odprta od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure. Dom J. Ukmarja. Razstava keramičnih izdelkov iz Faenze: 24. in 25. t. m. Odprta od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure. Do 28. avgusta bo v občinski galeriji na Trgu Unità odprta razstava 63 slikarjev iz- Mongolije. V NEDELJO, 18. t. m., se je v jutranjih urah v Nabrežini izgubil črno-bel pes pasme collie, ki sliši na in16 Jork. Kdor ga je videl, naj telefo-nira ob uri kosila na št. 040/299-820-Najditelja čaka nagrada. VESPO PRIMAVERA 125 ET 3, letnik ’78, v dobrem stanju, ugodno prodaffl-Tel. 040/228-827 ob urah kosila. GOSPO/GOSPODIČNO išče 37-letni fant za prijateljska srečanja. Tel. na št-040/566-249 od 12. do 15. ure ter P° 20. uri. PRODAM 3 hrastove sode v dobrem stanju (dva 16 in enega 17 hi) po m godni ceni. Telefonirati v opoldanskih in večernih urah na št. 0481/34623. OSMICO ima Romano Purič, Repen štev. 13. PRODAM novo motorno kolo 50 znam' ke rizzato. Za informacije: teh na št. 040/227-395. HIŠO Z VRTOM, tudi staro, ah ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE iščem v Trstu ali okobci. Alpe-Adria, tel. na št. 794-672. EDI je odprl osmico v Praprotu: toči sortirana bela vina in teran. Vozni red vlakov Veljaven do 31. maja 1986 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8: ure tel. 7761; predpraznična od l4. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. TRST - BENETKE - BOLOGNA -RIM - REGGIO CALABRIA -CATANIA t SIRAKUZE - PALERMO - MILAN - TURIN -GENOVA - VENTIMIGLIA Odhodi iz Trsta 4.28 D/L Benetke 5.20 L Benetke 5.50 D Benetke 6.17 R Mestre - Turin; spalni vago- ni Moskva - Turin (samo ob petkih od 7.6. do 27.9.85) 6.22 L Portogruaro (1) 6.48 D Benetke - Rim; spalni vago-. ni Moskva - Rim (2); 1. in 2. razred Zagreb - Benetke, Budimpešta - Rim, Zagreb -Rim; pogradi 2. razred Varšava - Rim ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 6.6. do 26.9.1985; 1. in 2. razred Trst - Rim 8.06 E Benetke 9.00 E (Benetke express) Benetke 9:20 R Rim (+) 10.06 L Benetke 12.35 E Benetke 13.45 L Portogruaro 14.10 E (Triveneto) Benetke - Bo- logna - Firence - ■ Rim -Neapelj - Catania, Siraku-ze - Palermo - Reggio Calabria (pogradi 1. in 2. razred Catania in Palermo; pogradi 2. razred Reggio Calabria) 16.10 E Benetke - Milan 17.15 D Benetke - Bologna - Bari -Lecce (pogradi 2. razred za Lecce) 17.26 L Benetke 18.22 R Benetke (3) 18.37 L Portogruaro 19.25 L Portogruaro (vozi od 2.6. do 28.9.85; avtobusni nadomestni servis) 19.30 L Portogruaro (vozi od 29.9.85 do 31.5.86) 19.38 E (Simplon express) Mestre - Rim - Milan - Domodossola -Pariz (pogradi 1. in 2. razred Trst - Pariz; pogradi 2. razred Beograd - Pariz in Zagreb - Pariz od 28.9.85 do 31.5.86; spalni vagoni Zagreb - Pariz) 20.26 D Benetke 21.30 D Benetke - Milan - Turin - Ventimiglia (pogradi 2. razred Trst - Turin; spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst - Ventimiglia) 22.42 E Mestre - Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Trst - Rim) Prihodi v Trst • 2.25 L/D Benetke 6.11 L Portogruaro (vozi od 3.6. do 28.9.85; avtobusni nadomestni servis) - (4) 7.28 D Ventimiglia - Turin - Milan - Benetke (spalni vagoni in pogradi 2. razred Ventimiglia - Trst; pogradi 2. razred Turin - Trst) 7.40 E Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Rim - Trst) 9.15 E (Simplon express) Pariz -Domodossola - Milan - Mestre (pogradi 1. in 2. razred Pariz - Trst; pogradi 2. razred Pariz - Beograd in Pariz - Zagreb od 30.9.85; spalni vagoni Pariz - Zagreb) 9.27 D Benetke 10.00 E Ženeva - Zurich - Domodos- sola - Milan - Mestre (pogradi 2. razred Ženeva -Trst) - (5) 10.35 D Lecce - Bari - Bologna - Benetke (pogradi 2. razred Lecce - Trst) 10.40 R Benetke (3) 13.18 L Portogruaro 13.28 E Milan - Benetke 15.20 D Benetke 16.20 D Benetke 19.00 D Benetke express — (spalni vagoni Benetke - Beograd; spalni vagoni Benetke - A-tene samo ob četrtkih in sobotah od 6.6. do 28.9.85; pogradi Benetke - Atene razen ob četrtkih in nedeljah od 4.6. do 28.9.85; pogradi 2. -razred Benetke - Skopje ob ponedeljkih, sobotah in ne-nedeljah od 2.6. do 28.9.85, od 29.9.85 samo ob sobotah) 20.14 D Benetke 20.48 R Rim ( + ) 21.42 R (Tergeste) Turin - Milan spalni vagoni Turin - Moskva ob sobotah od 8.6. do 28.9.85) 23.06 L Benetke 23.22 E Rim - Benetke (spalni vagoni Rim - Moskva (6) ; pogradi 2. razred Rim - Budimpešta ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 6.9. do 26.9.85; pogradi 2. razred Rim -Varšava ob torkih, četrtkih in nedeljah od 7.6. do 27.9. 85) 00.40 L/D Benetke (+) samo 1. razred in obvezna rezervacija ( 1 ) nadaljuje do San Donà di Piave od 3.6. do 15.6., od 16.9. do 21.12. 85, od 7.1. do 26.3. in od 2.4. do 31.5.86; ne vozi ob praznikih ( 2 ) ne vozi ob petkih od 2.6. do 26.9. in ob sredah in petkih od 28.9.85 ( 3 ) ne vozi 15.8., 25. in 26.12.85 in 1. 1.86 ( 4 ) ne vozi ob praznikih ( 5 ) vozi ob sobotah od 6.7. do 27.7.85 ( 6 ) ne vozi ob sobotah od 2.6. do 27.9.85 in ob četrtkih in sobotah od 29.9.85 TRST - OPČINE - LJUBLJANA -BEOGRAD - BUDIMPEŠTA -SOFIJA - ATENE - ISTANBUL -VARŠAVA - MOSKVA Odhodi iz Trsta 9.42 E (Simplon express) Opčine.-Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi 2. razred Pariz - Beograd in Pariz -Zagreb od 30.9.85; spalni vagoni Pariz - Zagreb) 13.35 L Opčine - Ljubljana (1) 18.28 D Opčine - Ljubljana 19.53 E (Benetke express) Opčine -Ljubljana - Beograd - Skopje - Atene - Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razred Benetke - Beograd; pogradi 2. razred Benetke -Skopje ob ponedeljkih, sobotah in nedeljah od 2.6. do 28.9.85, od 29.9.85 samo ob sobotah; Benetke - Istanbul od 2.6. do 28.9.85; Benetke-Atene od 4.6. do 28.9.85 razen ob četrtkih in nedeljah; spalni vagoni Benetke - Atene ob četrtkih in nedeljah od 6.6. do 28.9.85) 20.30 L Opčine 23.52 D Opčine • Ljubljana - Za- greb - Budimpešta - Varšava - Moskva (pogradi 2. razred Rim - Varšava ob torkih, petkih in nedeljah od . 7.6. do 26.9.85; Rim - Budimpešta ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 6.6. do 26.9.85; spalni vagoni Rim - Moskva (2); spalni vagoni Rim - Moskva samo ob sobotah od 8.6. do 28.9.85) Prihodi v Trst 5.10 D Moskva - Varšava - Budim- pešta - Zagreb - Ljubljana -Opčine (spalni vagoni Moskva - Turin samo ob petkih od 7.6. do 27.9.85; spalni vagoni Moskva - Rim (3); po- Odhodi iz Trsta 5.12 L 6.02 D 6.06 L 7.10 D 10.16 L 12.43 D 13.10 L 13.58 D 14.30 L 16.46 L 17.35 R 17.46 D 18.02 L 19.14 D 20.02 L 20.02 L 21.00 D 23.10 L 1.25 L 00.53 L 6.30 L 7.17 L 7.57 D 8.45 L 9.08 D 10.14 D 11.20 R 11.40 L 14.31 D 15.30 L 16.46 D 17.53 L 19.30 L 19.46 E .21.10 L 22.40 D 23.14 L gradi 2. razred Varšava • Rim samo ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 6.6-do 26.9.85; Budimpešta ' Rim ob sredah, petkih ih nedeljah od 5.6. do 25.9.85) 8.36 E (Benetke express) Istanbul* Atene - Skopje - Beograd * Ljubljana - Opčine 9.46 D Ljubljana - Opčine (1) 16.38 D Ljubljana - Opčine (1) 19.05 E (Simplon express) Beograd* Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razred Be0" grad - Pariz in Zagreb - Pariz od 23.9.85 do 31.5.86; spalni vagoni Zagreb - Pariz) 21.30 L Opčine ( 1 ) nè vozi ob nedeljah in v dneh 15.8., 1.11., 25. in 26.12.85, U- 31.3., 25.4. in 1.5.86 ( 2 ) ne vozi ob sobotah od 2.6. do 27.9-in ob četrtkih ter sobotah od 29> 9.85 ( 3 ) ne vozi ob petkih od 2.6. do 26.9-in ob sredah ter petkih od 28.9.85 TRST - VIDEM - TRBIŽ - DUNAJ - SALZBURG - MQNCHEN Videm Videm - Trbiž Videm (Gondoliere) Videm - Trblt - Dunaj - Munchen od 2.6-do 29.9.85 Videm Videm - Trbiž Videm - Kamija Videm Videm Videm - Trbiž Videm - Benetke (+) - (D Videm - Benetke Videm Videm Videm (vozi ob delavnikih od 3.6. do 28.9.85; avtobusni nadomestni servis) Videm (vozi od 29.9.85 do 31.5.86; od 2.6. do 22.9.85 samo ob praznikih) (Italien - Osterreich Express) Videm - Trbiž -naj - Munchen (pogradi L in 2. razred Trst - Dunaj 2.6.85 do 28.9.85) Videm Prihodi v Trst Videm (vozi samo ob delavnikih od 3.6. do 28.9.85; avtobusni nadomestni servis) Videm (vozi od 29.9.85 do 31.5.86; od 2.6. do 22.9.85 samo oh praznikih) Videm (ne vozi od 4. do 16.8.85) - (2) Videm Benetke - Videm (2) Videm (Osterreich - Italien Express) Munchen - Dunaj ' Trbiž - Videm (pogradi *• in 2. razred Dunaj - Trst od 2.6. do 28.9.85) Videm Benetke - Videm (3) - (D Videm Videm Videm Videm Videm Videm Trbiž - Videm Videm . (Gondoliere) Munchen l00 2.6. do 28.9.85) - Dunaj ' Trbiž - Videm Videm (+) samo 1. razred ( 1 ) ne vozi 15.8., 25. in 26.12.85 ^ 1.1.86 ( 2 ) ne vozi ob praznikih Romantično beleženje istrske preteklosti V izolski knjižnici bo od 26. 8. do ■ 'J- 1985 na ogled razstava peroro z istrsko tematiko mladega pulj-.keSa umetnika, ki prvič razstavlja v°ja dela v Sloveniji. Andrej Baričevič - Mikulin, komaj , letni umetnik, se amatersko u-.''arja s slikarstvom že od dijaških v’'’ od leta 1980 dalje pa se je po-sem posvetil perorisbd. Na tem po-r°cju je že dosegel več priznanj ojagrad), vsako leto pa je tudi red-1 udeleženec rovinjske »Grisie«. An-spada v vrsto tankočutnih u-^ emikov, ki jim živci zadrhtijo ob vidnejšem tresljaju črt v naravi, ,ePrav najraje upodablja stare ar-'Uen.e arhitekturne spomenike, z sod® doživlja v trenutku : bliskovitim pogledom očesa, ki se j*ba v trenutku izraziti. Njegove ris-f s kovinskim peresom (rapidogra-..^U) so podobne, če se figurativno razimo črtam instrumentov, ki Halleyeva Repatica Pojav, da se Halleyev komet Približa zemlji vsakih 74 - 77 let, ne zanima samo poklicnih astro-nornov, temveč že širše množice, Sal nastajajo razni krožki za Proučevanje' ozvezdij in vse-jyrja. Halleyev komet je najbrž največkrat opazovana in naj-°‘j znana repatica. Včasih so Pr^okovali, da njeno približe-^anje napoveduje hude katastra-J® na Zemlji, vojno, sušo, lakoto ud. Danes v to ne verjamemo vec. Kadar se pojavi ta komet, ga lajlko opazujemo kar s prostim °cesom. Ime mu je dal astro-07,1 Edmund Halley, ki ga si-Cer ni odkril, pač pa je izračuni dobo njegovega vračanja v TUlS0 bližino, in sicer prvič že Za leto 1758 - 1759, kar se je u-, Uničilo. Komet so opazovali, ekor navaja dešifriran klinopis z starega Babilona, že leta 164 Pred našim štetjem. Sumerci ? 9a opazovali že v tretjem oletju pred našim štetjem. Zculnjič so ta komet opazovali °d H. nov. 1909 do 1. junija 1911. vne 18. maja 1911 je bila gla-12fi Vrneta oddaljena od sonca j ° milijonov kilometrov, od mnlje pa je 23 milijonov kilo-etrov. Za astronome bo važen n 29. 4. 1986, ko bo komet šel sk°zi afel. j?Jel ali odsončje je najbolj od-ijena lega kakega planeta ali n uieta od Sonca, okrog katere-kntSe vrti- Afel naše Zemlje, v „«repa vstopa med 3. in 5. Vem, je J52 milijonov kilome-r°v od Sonca. nmund Halley je bil angleški pUmmaiik, fizik in astronom. a£rl! se je 29.10.1656 v Hag-stonu pri Londonu, umrl je asi '>an' ^42. Izdal je »Tabulae j. ,r°npniicae« (Astronomske tani™- dnige slične knjige. Zavil lf°- ie’ d« je leta 1693 obja-stnr l'- drevo življenja, to je 1. Sličen prikaz dolžine človeš-staf1 ^*uijenja, kar je takoj po-ska° uporabno za razna življenj-je h lZavarovanja. Med drugim forrì ProJesor geometrije v Ox-str0U m °d lela 1720 kraljevi a-nikinor v pveenwichu. Znanstve-jo t z.ti astronomi, ga poznanih U^L,.7)0 drugih njegovih važ-neh izračunih in odkritjih e°esnih zakonitosti. P°javu Halleyevega kometa, vaua k 0 uioino že prosto opazo-drun >0do poročali časopisi in leto °kdda spomladi prihodnje Lojze Cafuta zapisujejo potrese. To so najneposred-neje izraženi nagli vzgibi risarjeve duše. Vendar je vsaka njegova risba rezultat marljivega in študiozne-ga dela, ki je izraženo v skorajda fotografski preciznosti pri ponazarjanju detalj lov. Najpogostejši motivi so stare, po-gostoma na pol porušene stavbe zaraščene z bujno vegetacijo, detajli avtohtonega istrskega stavbarstva — kažuni in hiše, pogosti pa so tudi obmorski motivi (zalivi, majhne luke s čolni ipd.). Andrej zelo Studiozno pristopa k svojemu likovnemu u-stvarjanju. Podlaga za njegove risbe so' fotografski posnetki, ki nastajajo med umetnikovimi izleti po Istri. Praviloma najprej obišče mesto oziroma objekt, ki ga želi upodobiti in ga nato fotografira pod različnimi koti, kar je posebno važno za identificiranje detajlov, ki so pozneje osnova za njegove skice in risbe. Šele ko napravi več fotografij določenega motiva se prične njegovo ustvarjalno delo. Najprej skicira s svinčnikom, med tem pa razmišlja oziroma večkrat modificira začetno zamisel. Ko je skica dokončana začne risati s peresom in.tako začne nastajati risba, ki je v svoji končni obliki rezultat večkrat tudi večmesečnega umet nikovega dela. Njegove risbe so figurativne, skorajda faktografske. Lahko bi rekli, da je zagovornik zgodovinske in tradicionalne arhitekture, urbanih in ruralnih celin ali njihovih fragmentov in arhitektonskih plastičnih detajlov, kj nezadržno tonejo v pozabo. Ne »priklanja« se sodobnim umetniškim trendom, ki zaenkrat ne vplivajo na njegovo ustvarjalnost. Avtorja lahko označimo tudi kot romantika, ki na »starinski« način beleži reminiscence istrske preteklosti. Njegove slike ohranjajo spomin na tradicionalno življenje v Istri, ki nas še danes impresionira s specifičnostjo svoje kulturne dediščine. 0-pazna je avtorjeva želja, da bi rešili pozabe arhaično istrsko arhitekturo, oziroma vsako še tako majhno hišo, gospodarsko poslopje ali sakralni spomenik, ki kljub veliki starosti še vedno kljubujejo času. Andrej je torej tudi kronist določenega časa, ki ga ponazarja z izbiro avtentičnih istrskih motivov, ki s svojo neposrednostjo in resničnostjo v naši podzavesti krepijo spoznanje o humanih vrednotah sredine, v kateri živimo. Avtorjeva ustvarjalnost je tiho in potrpežljivo odkrivanje naravnega reda stvari. In začudenje. Globoko, pristno strmenje nad skrivnostjo, ki nas obdaja, v kateri živimo in smo. Ta ustvarjalnost je tudi soudeležba.. Mimo uhojenih poti, v odkrivanju en-kratnosti in neponovljivosti zlitja s celoto. Arhitektura (ki je najpogostejši motiv v njegovih delih) v dobršnem svojem delu sloni na racionalnih izhodiščih, to je, da mora nečemu služiti, oziroma da mora upoštevati racionalne osnove gradnje. Izvedba arhitekture je dolgotrajen proces, ki vodi korak za korakom do navdihnjene vizije celote. Prav tak ustvarjalni proces je značilen za stvaritve Andreja Baričeviča - Mikulina. Po začetnem navdihu, videnju celote, se znova in znova rojevajo navdihi, ki se povezujejo s posameznimi deli te celote. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da avtor pri svojem ustvarjanju upošteva dejstvo, da je arhitektura zaradi počasnega nastajanja, počasnega zorenja zamisli še v času načrtovanja in poznejšega počasnega zidanja, dostopna za spremembe oziroma dopolnitve. Tako kot arhitekturna zamisel marsikaj pridobi med načrtom in izvedbo, prav tako tudi Andrejeva risba veliko pridobi med začetnim navdihom (vmesni čas je posvečen razmišljanju in razčlenitvi prvotne zamisli) in končno realizacijo slike. Slavko Gaberc radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 11.15 Televideo 13.00 Poletni maraton Underwood - balet 13.30 Dnevnik 13.45 Le avventure di Arsenio Lupin -film 15.25 II mondo di Ghiadi Obladà 16.15 L’impareggiabile dr. Snuggles -risanka 16.30 Brendon Chase - TV roman 17.00 Sulle strade della California -TV film 17.50 Vesele Scooby Doojeve dogodivščine - risanke 18.35 Marcello Mastroianni: po poklicu filmski igralec - 3. oddaja 19.35 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Laurei & Hardy: Življenje in filmi komičnega' para 21.45 Dnevnik 21.55 Italijanska vojska v Libanonu -dok. film 22.35 Bussano del Grappa: kolesarstvo 23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenska razmere Drugi kanal 11.15 Tele video 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri Koper 15.00 Film 16.30 Combat - TV film 17.30 Soko - TV film 18.00 Medved Yoghi - risanka 18.30 Kenguru Skippy - TV film 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: REPEN — V polnem teku priprave na 12. Kraško ohcet GORICA — Začel se je mednarodni folklorni festival TRST — Odprb razstavo mongolskega sbkarstva 19.30 TVD - Stičišče 19.50 Za uho in oko - glasbena odd. 20.25 Strah nad svetom - nadalj. 21.45 TVD - Vse danes 21.55 Trip - zabavno potovanje 22.50 Dance mania - glasbena oddaja 23.50 Combat - TV film * 00.40 Film Ljubljana 17.35 Teletekst RTV Ljubljana 17.50 Poročila 17.55 Nepomembno in pomembno, del nanizanke 18.10 Obiskovalci, 6. del nadalj. CANALE 5 9.30 Gerarchi si muore - film 11.30 Lou Grant - TV film 12.30 Peyton Place - TV film 13.30 La ragazza del quartiere - film 15.30 Westgate - TV film 16.30 Divja narava - dokumentarec 17.00 Lobo - TV film 18.00 I ragazzi del sabato sera - TV film 18.30 Tuttinfamiglia - kviz 19.00 I. Jefferson - TV film 19.30 Love. Boat - TV film 20.30 Navy - TV film 22.30 Lottery - TV film 23.30 Športna oddaja 00.30 Ai confini dell’Arizona - TV film RETEQUATTRO 8.30 Mi benedica padre - TV film 8.50 La fontana di pietra - TV novela 9.40 Giorno dopo giorno - TV roman 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.15 Amore dannato - TV novela 12.00 I giorni di Brian - TV film 12.45 Giorno per giorno - 'TV film 13.15 Alice - TV film 13.45 Mary Tyler Moore - TV film 14.15 La fontana di pietra - TV novela 15.05 Blue Noah - risanka 15.30 I gatti di Cattanooga - risanka 16.00 Lancer - TV film 17.00 La squadriglia delle pecore nere - TV film 18.00 I giorni di Brian - TV film 18.50 Giorno dopo giorno - TV roman 19.45 Amore dannato - TV novela 20.30 Cronache di poveri amanti -film Igrata: Marcello Mastroianni in Antonella Lualdi 22.30 Hawaii - film Igrata: Julie Andrews in Max Von Sydow 1.30 L’ora di Hitchcock » TV film ITALIA 1 9.00 Quella casa nella prateria - TV film 9.45 La grande nebbia - film 11.15 Gli eroi di Hogan - TV film 11.40 Sanford and Son - TV film 12.10 Cannon - TV film 13.00 Wonder Woman - TV film 14.00 Video estate 85 14.30 Kung Fu - TV film 15.30 Gli eroi di Hogan - TV film 13.15 Inverno al mare - 3. nadaljevanje 14.20 Poletni program Pepi l’egiziano - dokumentarec Gianni e Pinotto - TV film 17.10 I tre corsari - film 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Samurai senza padrone - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 II grande trasporto - 2. del TV priredbe 21.50 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.00 Bert D’Angelo superstar - TV film 22.50 Roma canta Bahia 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.15 Televidao 19.00 Dnevnik 3 19.25 Temi: La grande avventura -4. oddaja 20.00 Šola in vzgoja: jame 20.30 Manon Lescaut - drama v štirih dejanjih 22.40 Dnevnik 3 23.05 Filmska kamera in spomini 23.15 II teatro del fuoco - 1. del 18.45 Želeli ste, poglejte - poučno-zabavna oddaja 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.05 Živi planet: Nebo, 7. del dok. serije 21.00 Ne prezrite 21.15 R. A. Simmons: Gangsterska kronika, 9. del nadalj. 22.05 Dnevnik 22.15 Parada norcev, film Zagreb 14.30 Poletno popoldne: Zabava vas Zdravko čolič, mladinski film Zapisi - dok. serija Človek in čas 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Vsak petek nov začetek 18.45 Domovino branimo tudi z lepoto 19.30 Dnevnik 20.00 Hobotnica, 5. del nadalj. 21.00 Pesmi za vsak dan, zabavna oddaja 21.45 Dnevnik 4. 22.00 Po desetih - kulturni magazin 23.30 Program plus: Benny Hill, Mup-pet show 16.00 Bim Bum Barn Gary Coleman Show - risanka Piccole donne - risanka Fio la piccola Robinson - risanka Cuore - risanka 18.00 Quella casa nella prateria - TV film 20.00 Rascal il mio amico orsetto -risanka 20.30 Città in fiamme - film Igrata: Henry Fonda in Ava Gardner 22.30 100 yards di gloria - oddaja o ameriškem footballu 23.00 Chiamate Nord 777 - film TELEPADOVA 14.30 Capriccio e passione - TV film 15.00 Arrivano le spose - TV film 15.50 Operazione ladro - TV film 16.40 La prima avventura - film 18.00 II ritomo dell’uomo tigre - risanka 18.30 Sam, il ragazzo del West - risanka 19.00 Yattaman - risanka 19.30 Belle e.Sebastien - risanka 20.00 Cuore selvaggio - TV film 20.30 L’uomo che uccise il suo carnefice - film 22.15 L’incredibile Hulk - TV film 23.15 Sesto senso - TV film TRIVENETA 9.30 Dokumentarec 10.00 TV film 10.30 A Sud dei Tropici - TV film 11.30 Dr. Kildare - TV film 12.00 La paura in agguato - film 14.00 Komični filmi 14.30 Ladri di bestiame - film 16.30 Risanke 17.30 II protettere - film 18.50 Dr. Kildare - TV film 19.40 Dokumentarec 20.30 Doppio gioco - film 22.00 Razstava slik" TELEFRIULI 14.30 47 morto che parla - film 16.00 Risanke 17.30 L’uomo e la città - TV film 18.30 Dokumentarec 19.00 Večerne vesti 19.20 športna oddaja 19.30 Poročila v nemščini 19.40 Disperatamente tua - TV film 20.30 II momento più bello - film 22.30 Nogomet: Triestina - Rimini RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Poletni mozaik: Za ta letni čas;. 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Dora«, 2. del, napisala Pavlina Pajkova, dramatizirala Lojzka Lombar; Lahka glasba; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu: Violončelist Miloš Mlejnik, pianist Janko Šetinc; 11.30-13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; Glasbeni potpuri; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«: moški zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine; Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: Potovanje po Veliki Britaniji; 14.35 Glasbeni listi; 15.00 V svetu filma; 16.00 Podoba matere v sodobni slovenski pripovedni prozi; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45' Cestne informacije; 6.50 Objave; 7:00 Druga jutranja kronika; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia Koper; Mladinska oddaja; 15.00 Pesem tedna; Jeklotehna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . .; 17.40 Piranski glasbeni večeri; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 6.35 Vremenske razmere; 7.00 Dober dan; 9.15 Edig Galletti; 9.35 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna - Blitz; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani - Poročila v nemščini; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski spored: Glasba -Popevka tedna; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti; 16.15 Romagna; 17.00 Gulp; 18.00 Beseda in glasba; 20.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranji spored; 9.00 Radio anch’io - popevke; 11.00 D diavolo a Pontelungo - 2. nadalj.; 11.30 Trentatrè trentine - variete; 12.03 Lagrime - variete; 13.15 Tednik za potnike; 13.25 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 14.30 Šola in vzgoja: male zbirke; 15.00 Radio 1 za vsakogar: On the road; 16.00 H Paginone - poletni program; 17.30 Radio 1 - jazz; 18.00 Evropski objektiv; 18.27 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.23 Audiobox Lu-cus; 20.00 H paese di cuccagna - 6. nadalj.; 20.30 Baročna glasba: Jeph-tha; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj. . .; 8.05 Napoved programa; 8.45 La scalata - 10. nadalj. 9.10 Tuttitalia. . . parla; 10.00 Dnevnik 2 - Poletje; 10.30 Motonave Selénia; 12.45 Tuttitalia. . . gioca; 15.00 Accordo perfetto - znane melodije; 15.37 La controda - glasbena oddaja; 16.35 La strana casa della formica morta; 17.30 Addio alle armi - 1. nadalj.; 19.50 Radio 2 - jazz; 21.00 Slavnostni večer; 22.40 Skladbe za klavir. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.45 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Počitniški pozdravi; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napqtki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Vedri zvoki; glasbene tradicije; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Ljubezen - čarovnice - balet; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17. uri in glasba; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. . .; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.05 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 00.05 - 4.30 Nočni program -radio Koper. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE DOSTAJE Od 1. do 11. septembra Okrog 30 mladih raziskovalcev in mentorjev na taboru v Sovodnjah Nad dvajset dijakov in študentov bo pod vodstvom mentorjev sodelovalo na 5. mladinskem raziskovalnem taboru Sovodnje 1985. V dneh od 1. do 11. septembra bodo na terenu, v pogovoru s prebivalci, ob preučevanju arhivskih virov, z neposredno raziskavo skušali osvetliti različne aspekte sovodenjske občine, oziroma posameznih krajev v občini. Mladi raziskovalci bodo delali po skupinah. Med pripravami na tabor so se odločili za pet različnih panog: naravoslovje, geografija, sociologija, etnologija in arheologija. Za vsako od omenjenih panog je že tudi bil v glavnih obrisih določen predmet raziskave, tako da bo delo na terenu steklo brez zastojev in zamud. Za raziskovalni tabor se je prijavilo dvaindvajset dijakov in študentov, predvidoma osem pa bo mentorjev, ki bodo stalno ali občasno prisotni. Na delu bo torej že kar solidna ekipa, ki se ji bodo pridružili tudi nekateri člani mladinskega odseka KD Sovodnje, zlasti kar zadeva vodstvo po terenu, ki bo predmet raziskave, navezovanje prvih stikov s krajani itd. Široko sodelovanje je zagotovila tudi občinska uprava v Sovodnjah. Ob tem velja omeniti, da raziskovalni tabor ni samemu sebi namen, ampak bodo, zlasti sovodenjski upravitelji skušali ugotovitve in smernice uporabiti kar se da koristno. To velja predvsem za delo naravoslovne in naravovarstvene skupine, ki se bo ukvarjala z raziskavo področja, kjer naj bi v prihodnjih letih pričeli postopoma uresničevati (tako je vsaj mišljeno v okviru načrta, ki ga je že pred leti izdelala dežela) krajinski rečni park. Zanimive bodo tudi ugotovitve skupine, ki bo skušala kar se da tečno določiti traso stare rimske ceste, od mosta na Majnicah do državne meje. Etnologi bodo s svoje strani raziskali in opisali trenutni utrip kmetijske dejavnosti, značilne kulture, način obdelovanja itd., kakor dejavnosti, ki so že povsem zamrle (npr. gojenje sviloprejk). Zbrano gradivo bodo seveda predstavili sovodenjski skupnosti na zaključnem večeru, kasneje pa ga bodo uredili za objavo v posebni publikaciji, saj bo samo tako dobilo primerno in. predvsem trajno veljavo. Naj omenimo še, da je raziskovalni tabor v Sovodnjah druga taka pobuda na Goriškem v zadnjih letih. Leta 1982 so mladi raziskovalci usmerili svojo dejavnost na Doberdob, leto kasneje na Benečijo, lani na Dolino pri Trstu, prvič pa so organizirali raziskovalni tabor v Barkovljah leta 1981. Omejimo porabo vode Poraba vode, ki je že dalj časa zelo visoka, je zadnje dni v •Gorici še narasla. Pri občinskem podjetju so sicer sprejeli vse potrebne ukrepe da bi zagotovili redno oskrbo, vendar bodo spričo nadaljnjega porasta porabe nujni nekateri omejitveni ukrepi. Da bi se izognili temu, občinsko podjetje prosi občane, da dokler traja val toplega in suhega vremena, kar se da omejijo uporabo vode. Vodo naj uporabljajo samo za kuhanje in za higienske potrebe. Samo tako, se bo mogoče izogniti hujšim težavam. V Gorici danes pričetek folklornih manifestacij Z otvoritvijo 12. mednarodnega kongresa o ljudskem izročilu, ki bo ob 9.30 v pokrajinski sejni'dvorani, se bodo danes pričele folklorne prireditve, ki jih prireja društvo Pro loco in ki iz leta v leto zadobivajo na vrednosti v krajevnem kulturnem dogajanju in se vključujejo med najpomembnejše tovrstne prireditve v Italiji. Drevi pa se bo pod šotorom na gradu pričel tekmovalni del, na katerem nastopa 11 skupin iz raznih krajev sveta. Občinstvu se bodo predstavili folkloristi iz Francije, Romunije, Italije, Madžarske in Turčije. Jutri zvečer pa skupine iz Avstrije, Finske, Jugoslavije, Filipinov, Grčije in Bolgarije. Jernejev ptičji sejem v nedeljo spet v Doberdobu Goriški Jernejev ptičji sejem bo tudi letos v Doberdobu, na prostranem vrtu gostišča Siliade, kjer so ga lani prvič pripravili, potem ko so tej prireditvi v Gorici odrekli gostoljubje. Letos je prišlo tudi do menjave v vrstah prirediteljetv, napovedujejo pa tudi precej novosti glede ocenjevalne komisije. Jernejev ptičji sejem bo torej tudi letos, čeprav imajo nekateri pomisleke o kontinuiteti goriške prireditve s stoletno tradicijo. Vendar je to zgolj akademsko vprašanje, pomembno je bistvo, vsebina. Prireditev torej bo in to v nedeljo, 25. t.m. v parku gostišča Siliade v Doberdobu; v »zerdinetu« kakor domačini pravijo tamu kraju, oziroma so pravili, dokler ni zraslo tu novo gostišče. Na prireditev že več dni opozarjajo veliki dvojezični lepaki. Program bo pravzaprav trajal od zore do polnoči. Zjutraj in dopoldne bodo imeli glavno besedo razstavljala in ljubitelji ptic, popoldne in zvečer pa bo prevladoval zabavni program. Park gostišča b,odo za občinstvo odprli že ob 5. uri, ob 11.30 bo na sporedu tek- movanje v posnemanju ptičjega petja, ob 12. uri nagrajevanje. Razstava ptic bo tudi popoldne, ob 17. uri, ob 21. uri je napovedan nastop kitarista Si--meonija, nagrajevanje, pa še kaj. Lani so na prireditvi, kljub številnim polemikam, zabeležili okrog pet tisoč obiskovalcev, kar je nedvomno zelo veliko. Mogoče je na tak odziv vplival poseben interesni faktor, da je bil sejem v novem in drugačnem okolju. Bo takšno zanimanje tudi letos? Odgovor bomo lahko zapisali šele v nedeljo. Spet polemike Zatišje v polemikah glede usode krminske bolnišnice so te dni prelomili komunisti, ki so dali v Krmi-nu in okolici razobesiti lepak, v katerem opozarjajo, da bo prebivalstvo odslej (po odločitvi strank večine) brez zdravstvene ustanove. V bolnišnici, ki jo nameravajo zapreti, naj bi namreč uredili nekakšen študijski center. Interes zahodnonemške družbe SES Možnost za terminal za zemeljski plin v Tržiču Gospodarstveniki iz Zahodne Nemčije se resno zanimajo za možnost gradnje terminala za zemeljski plin v Tržiču. Najsevernejše jadransko pristanišče, kakor izgleda, ima precejšnjo prednost pred drugimi italijanskimi pristanišči. O možnosti gradnje takega objekta so razpravljali te dni, na sedežu Konzorcija za industrijski razvoj, predstavniki zahodnonemške družbe SES, Sestanka se je udeležil tudi podpredsednik deželnega odbora, Piero Zan-fagnini, poleg predsednika in funkcionarjev Konzorcija za industrijski razvoj. O vprašanju bodo v kratkem razpravljali na deželi, podpredsednik deželnega odbora pa je, kakor izhaja iz poročila za tisk, osebno za gradnjo terminala, ki bi ga morali predvidoma zgraditi nekje v bližini pristanišča. Vprašanje je vsekakor zanimivo in upoštevanja vredno, saj bi gradnja takega objekta in kasnejše delovanje, pomenila precejšnjo razbremenitev trenutno vsekakor nelahkega splošnega gospodarskega položaja, čeprav bo najbrž zelo glasen tudi zbor tistih, ki gradnji terminala nasprotujejo iz takih ali drugačnih razlogov. V Krminu pripravljajo 14. razstavo vin V Krminu bodo v nedeljo, 25. t.m., odprli 14. razstavo lokalnih vin. Razstavo urejajo v kleti palače Locatel-li, ki jo postopoma preurejajo. Razstava bo odprta do 16. septembra, sodi pa v sklop prireditev ob vsakoletnem prazniku grozdja. Ker gre za razstavo vin s krminskega območja, je logično, da je razstavni prostor v glavnem namenjen velikim in malim vinogradnikom tega območja. • Občinski svet v Sovodnjah se bo sestal v četrtek, 29. avgusta ob 19.30. Najpomembnejši trenutek tridnevne manifestacije pa bo gotovo v nedeljo popoldne, ko bo po mestnih u; licah 20. folklorna parada, na kateri bo sodelovalo 22 folklornih skupin in godb na pihala. Na . sliki: skupina Stejarul iz R®" munije, ki bo nastopila danes zvečer- V V Starancanu bo treba plačevati vrtec Občinski odbor v Starancanu je dni sprejel sklep, ki bo zelo verjetn® povzročil zelo veliko polemik, že z novim šolskim letom bodo moral1 namreč starši, ki imajo svoje otrok6 v otroških vrtcih v občini, sami Pa imajo stalno bivališče v drugem kraju, plačevati po 125 tisoč lir mesečno. V tej kvoti ni vštet strošek z? refekcijo. Starši, ki so otroke že vpisali v vrtec, ki pa ne nameravaj® plačevati prispevka, morajo to odločitev sporočati do konca meseca ®' radu za šolstvo na občini in tudi didaktičnemu ravnateljstvu. Sklep -j® sprejel stari občinski odbor, saj J® znano, da se mora novoizvoljeni ob' činski svet šele sestati. Najbrž je sklep treba razumeti kot poskus, da se omeji vpis otrok iz sosednjih občin in da se seveda zmanjšajo ustrezni stroški, ki jih mora nositi občina. Otrok iz drugih občin v vrtcih v Starancanu je, k®i je slišati, kar precej. Vprašljivo j® -seveda, če je bilo primerno, da s° tak sklep sprejeli prav zdaj. izleti Društvo slovenskih upokojencev *a Goriško priredi 15. septembra, ®h priložnosti Kravjega bala, enodnevn1 avtobusni izlet s kosilom v Bohinj-Vpisovanje od 26. do 29. avgusta, med 10. in 12. uro, na sedežu društva in pri poverjenikih. Društvo istočasno obvešča tiste, ki so se prijavili za križarjenje po Dalmaciji, da račun® poravnajo najkasneje do 29. avgusta- razna obvestila^] Pred dobrim letom smo v našem listu objavili daljše poročilo o izredni seji podgorske krajevne skupščine, ki so jo namenili gradnji jezu na S-)-či, kar je predvideno v osimskih sporazumih. Lokacija tega objekta je bila že od vsega začetka jabolko spora med raznimi organizacijami v mestu. Tako so prvotni načrt, ki je predvideval gradnjo jezu više od pevm-skega mosta, spremenili. Odločili so se, da bodo jez zgradili nekaj desetin metrov više od brvi (passarelle), ki povezuje Podgoro s Stražicami. Nova infrastruktura pa bo kot kaže zahtevala nekaj sprememb v kraju, in sicer odstranitev dveh hiš v Ulici Cuneo v Podgori ter ene v Stražicah. Po letu dni nas je zanimalo, kakšno je trenutno stanje in to spričo že zaključenih del podjetja, ki je v tem času odstranjevalo razno strelivo ob bregovih in v strugi Soče, na odseku od pevmskega mosta pa do »passerelle«. Edi Maligoj, predsednik krajevne skupščine v Podgori, nam je pove- dal, da so po sestanku, ki so ga imeli julija lani, zaprosili za javno srečanje z glavnim načrtovalcem jezu, inženirjem Ravaglionijem. Po letu dni predsednik rajonske skupščine ni dobil še nobenega odgovora, oziroma sporočila, da bi do tega srečanja prišlo. Zaradi tega smo se obrnili do neposrednih zainteresirancev, oziroma do družin, katerim nay bi porušili hišo. To sta hiši št. 24 in 28 v Ulici Cuneo v Podgori. »Strah, da mi bodo porušili hišo in me izselili, mi ne da več spati,« nam je dokaj razburjena povedala gospa Anseima Pregelj vd. Leban, ki živi v hiši št. 24. »Doslej nisem dobila nobenega uradnega sporočila, nihče ni prišel k meni, da bi mi kaj povedal m ne vem, kako se bo stvar končala. Kar vemo je sad raznih pogovorov med sosedi, oziroma, kar smo brali v časopisju. Večkrat pa so informacije različne in Celo so si v nasprotju. Lahko si predstavljate, koliko truda, denarja in neprespanih noči sva z možem vlagala v gradnjo hiše, ki sva jo dokončala leta 1961. Sedaj, kar na lepem, nam jo nameravajo porušiti. Gotovo je eno: denarja ne bom sprejela, ker nimam več moči, da bi sa lotila nove gradnje. Vprašanje je tudi, če nam bodo sezidali novo hišo in kje bo stala in ali bo to poštena protivrednost tega, kar imamo danes?« Prav gotovo ima gosp« Pregelj prav. Predsednik podgorske skupščine nam je povedal, da ena od rešitev predvideva gradnjo dveh hiš v bližini podgorskega železniškega podvoza, na kraju, ki je namenjen ljudskim gradnjam. Sicer so stvari okoli gradnje jezu precej nejasne. Stanovalci ene od hiš, ki naj bi jo porušili, so pred kratkim celo dobili od občine dovoljenje za dozidavo. Kako je to mogoče? Goriški podžupan in odbornik za javna dela Mario Del Ben nam je po telefonu povedal, da ni razloga za paniko. Vse naj bi bilo še v fazi preučevanja in da to vprašanje rešuje ministrstvo za zunanje zadeve, oziroma ministrstvo za javna dela. Občina je v tem primeru le posvetovalni organ, nima pa odločilne besede. Po Del Benovi izjavi bi v Podgori porušili le eno hišo, ravno tako v Stražicah. To pa bo določeno v izvršilnem načrtu, ki ga na goriški občini nimajo. »Vsekakor,« nam je potrdil goriški podžupan, »bo šlo na dolge roke, tako da bo gradnja jezu prestala še marsikatero spremembo.« Dejstvo je, da prebivalstvo, ki je neposredno zainteresirano, doslej ni bilo informirano ah zelo površno, kar je najslabše, nihče jih ni vprašal za mnenje. Še najhujše pa je za tiste družine, ki naj bi izgubile streho nad glavo. Zato verjamemo gospe Pregelj, ko pravi, da ji je ta kočljiva zadeva vzela spanec, (pr) Na slikah: pročelji hiš št. 24 in 28 v Podgori, ki naj bi jih porušili. Doberdobska občinska uprava obv^" šča, da je ponovno odprla občinski P11' reditveni prostor. V Jamljah bo v nedeljo, 15. septer®' bra 6. tradicionalni partizanski P®4' nik, prijateljsko srečanje, ki ga orga' nizira sekcija VZPI - ANPI Dol Jami je. Slovensko planinsko društvo Goric® vabi člane in prijatelje, da se 8. seP" tembra udeležijo Dneva planincev ®a 'Rogli. Organiziranega prevoza ne b®’ kino Gorica VITTORIA 17.36-22.00 »Isabella ® Giulietta, le sexy girls«. Prepove' | dan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Scuola guida«- Nova Gorica SOČA 18.30 in 20.30 »Tarzan in nj®; gova tovarišica«, ob 22.30 »Seks1 igre v internatu«. . SVOBODA 20.30 »Nevama sled«, °D 22.30 »Una«. DESKLE 19.30 »Tuareg«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al moro, Ul. Carducci 38, telef®0 84268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, 40497. t Sporočamo, da je umrl naš dragi Elija Čuk (TRGOVEC) Pogreb bo jutri, v soboto, 24. t-®’? ob 10. uri iz cerkve v Pevmi, na tam kajšnje pokopališče. . Žena Vida, sestra, brat in drtó sorodniki. Gorica, 23. avgusta 1985 Obala tokrat v znamenju Ribiškega praznika Društvena gostilna v Dolini Mladostni utrip z okusno kuhinjo v IZOLA — Po dolgi »Portoroški no ci« čaka prebivalce Istre in številne ']°pustnike še ena množična prireditev. Tokrat tradicionalni »Ribiški Praznik« v Izoli. Turistično olepševal-n° društvo je v sodelovanju z občinsko Zvezo kulturnih organizacij, Z veja telesnokultumih organizacij, HP Drogo Portorož in Obalno-kraško turistično poslovno skupnostjo pripravi-|° za jutri in nedeljo pester program kulturnih, zabavnih in športnih prire drtev. Na kratko: jutri bo v zalivu Jadralna regata v razredu optimist za '"lato jadro severnega Jadrana. Ob 9. Pri bodo okrašene ribiške ladje odplu-e na morje, ob 10. uri se vrnejo v Pristan in svoj prihod bodo oznanile 2 vključenimi sirenami. Popoldne je na vrsti defile in koncert izolskega pihalnega orkestra in nastop Partizanskega pevskega zbora iz Trsta, ob 20. uri pa začetek zabave na prostem, ob glasbj »Ottavia Braika«, skupine »Mrak« iz Sarajeva in zbadljivkah Nele Kržišnik. V nedeljo dopoldne sta na vrsti balinarski in teniški turnir. Ob 10. uri bo v Hotelu Marina degustacija ribjih jedi. Ribiči iz Kopra, Izole in Pirana pa bodo pokazali svoje spretnosti v trnkarjenju, na tekmovanju »Tri ribe«. Zvečer pa najbolj vzdržljive čaka spet zabava. Zapela bo tudi Tereza Kesovija. Pa še to: jutri in v nedeljo bo od 12. ure najprej vozila na piknik na morje ribiška ladja »Lastovka«, jutri popoldne pa bodo na ražnju zavrteli vola. Pojav društvenih, zadružnih ali podobnih gostiln ima prj nas stare korenine, ki so se razpredle vse do današnjih dni. Seveda, danes so to gostilne na drugačnih temeljih kot nekoč, vendar se bistvo v glavnem ni spremenilo. Vedno so ti objekti imeli poleg gostinskega značaja še kak drugačen, splošneje družbeni. Tako je tudi z društveno gostilno v Dolini, s katero začenjamo našo pot v tovrstnih gostinskih obratih. Dopoldansko sonce se je na nebu že dovolj namučilo, ko smo sedli pred gostilniški vhod in čakali na pomenek z novim upravnikom Dinom Lovriho, ki je že zjutraj imel polne roke dela. V tem pričakovanju smo naleteli tudi na njegovega očeta Dušana, dolgoletnega dolinskega župana in vprašali smo ga za nekaj podatkov o gostilni, saj je že od vsega začetka v zadrugi, ki jo upravlja. Društvena gostilna je bila ustanovljena pred natanko dvajsetimi leti, in sicer iz dveh razlogov: da bi vzdrževah gornje prostore KD Valentin Vodnik in da bi reklamizirali domača vina, jih valorizirali z njihovo prodajo. Pred dvajsetimi leti je bil prostor za tiste čase lepo in sodobno urejen, vendar tudi čas zahteva svoje. Stato so letos pred prevzemom upravništva Dina Lovrihe gostilno temeljito obnovili, ji dali novo notranjo podobo, skratka, modernizirali so jo. Lahko pa zagotovo rečemo, da je tud; zunanja podoba zelo privlačna: široko dvorišče s kostanji (veje so sicer posekane, a prihodnje leto bodo krošnje spet košate) nudi predvsem v poletnih mesecih pravo osvežitev. Na prijetnem odprtem prostoru bo gost tudi postrežen z vsem tistim, kar nudi okusnega kuhinja: od običajnih krompirjevih do špinačnih cmokov in raznovrstnih testenin, od mesa na žaru do ljubljanskih, dunajskih in drugih zrezkov ter pečenk, sveže zelenjave in raznovrstnih prikuh ter-nepogrešljivih sladic. Skratka, izbira je dokaj pestra, kar pa je najbolj pomembno -— vse je okusno pripravljeno. In tako, čeprav je Dolina izven pomembnejših prometnic, bo lahko gost vendarle pokukal na ta konec in najbrž odkril kaj novega. Mladi to že delajo in predvsem zvečer posedejo za mize na prostem ali se gnetejo za šankom, kjer jih bo postregla Di-nova žena Nadja (reči je treba, da v gostilni pomaga in dela domala vsa družina, ki se z veliko mero požrtvovalnosti loteva posla) in seveda, tudi domačini na novo odkrivajo te gostilniške prostore, ki sprejmejo vsakogar z odprtim srcem, (mč) IZTOK UMER Počitnice v naravi v zelenju goriških brd š£a Qubida JOŽKO SIRK CORMONS - KRMIN tel. 0481/60531 Program prireditev ob koncu tedna OBALA IN KRAS Portorož: 24.8. od 18.30 dalje, Bernardin, ribja tržnica; 25.8., ob 21. Uri, Avditorij, folklorni večer; 27.8., nt> 21. uri, Avditorij, letni kino. 28.8., Avditorij, Orenburski narodni ansambel iz ZSSR; 28.8. in 29.8. popoldan, Bernardin, Musikantenstadel - sreča-nje pihalnih orkestrov. Izola: 24. in 25.8., Ribiški praznik. Lipica: 23.8., začetek ex-tempore; p-8-, ob 20. uri, v kraški jami Vilenici, tradicionalni večer poezije. Postojna: 25.8., ob 10. uri, pred Postojnsko jamo folklorni nastop ZPD FranC(> Prešeren iz Celja, ob PL uri ponovitev v Stimici pri Postojni na tradicionalnem srečanju taietov. GORIŠKA Bovec: 24.8. od 12. do 3., »Čom-Parska noč«, bovški trg. LJUBLJANA Z OKOLICO Od 29.8. do 6.9., večeri ob Ljub-Jauici - sejem domače in umetne obrti in prodaja vin. - Čopova ulica o? 8.30 do 20.30 degustacija vin, inska in kulinarična ponudba na st°jnicah ob Ljubljanici od 17. do 22. bre (petek, sobota do 23. ure), vožnje po Ljubljanici od Makalonce 11 romostovje) od 17. do 21. ure. olklorni nastopi in nastopi Ijubljan-skih mažoretk, multiprojekcije : ©flcsjgsMS© Ljubljana, moje mesto in Slovenija, moja dežela. Avtor - Vlado Vivod. Vsi nastopi bodo na Prešernovem trgu. 29.8., ob 19. uri, nastop mažoretk; 30.8., ob 19. uri, folklora, ob 21. uri multiprojekcija ; 31.8., ob 20. uri, godba na pihala, ob 21. uri, multiprojekcija; 1.9., ob 19. uri, nastop mažoretk, ob 20. uri godba na pihala; 2.9., ob 19. uri, folklora, Tine Rožanc, ob 21. uri multiprojekcija; 3.9., ob 19. uri, folklora, Tine Rožanc, ob 21. uri multiprojekcija; 4.9., ob 19. uri, nastop mažoretk, ob 20. uri, godba na pihala; 5.9., ob 20. uri godba na pihala iz Vevč; 6.9., ob 19. uri, nastop mažoretk; 26.8., ob 18. uri, na Ljubljanskem gradu, predstavitev in licitacija ptujskih arhivskih vin; 26.8., galerija Conv merče, ob 13. uri, otvoritev razstave Fanci Gostiša (samorastnica). GORENJSKA Bohinj: izleti z gorskim vodnikom: 27.8. Stara Fužina - Voje -Uskovnica; 28.8. Vogel - Orlove glave, Rodica, Črna prst; 30.8. Vogel -Orlove glave - Konjsko sedlo - Komna - Savica; gondola na Vogel vozi vsak dan od 7.30 do 18. ure. Pokljuka: 25.8., ob 10. uri, na jasi pred Šport hotelom tekmovanje harmonikarjev za prehodni kipec partizana - harmonikarja. Organizirani prevozi z avtobusne postaje Bled ob 8.00, 8.30 in 9.29, povratek ob 16.00, 18.00 in 19.30. Jesenice: 25.8., ob 14. uri, pri Per-kmanovi domačiji nad Železno Kaplo na Koroškem srečanje aktivistov in bivših partizanov treh dežel; 27. 8., ob 19.30. prva hokejska tekma za pokal Karavank med Jesenicami in Beljakom; Kosova graščina, razstava Gorenjska v letih po osvoboditvi 1945 - 1950, odprta do 20.9. Kranj: tovarna Iskra Kranj na Laborah - razstava člana salona Do-lik z Jesenic Janka Korošca. Kranjska gora: 23.8., ob 16. uri na terasi hotela Prisank, zabavna prireditev; 24. in 25.8., ob 9. uri pri hotelu Kompas srečanje zmajarjev; 24.8., in 25.8., ob 10.00 in 15.15, mednarodna tekma v baseballu, hotel Kompas. Bled; 24. in 25.8., ob 8. uri, tenis igrišče Zaka, teniški turnir za nagrado igralnice casinò Bled; 24.8., ob 14. uri, v Ribnem pri Bledu tradicionalni piknik; 25.8., ob 18. uri, Zdraviliški park, promenadni koncert; 26.8., ob 21. uri, Blejski otok, večer komorne glasbe (KPZ Zasip); 28 8., ob 21. uri, festivalna dvorana, folklora, Tine Rožanc. Turistični informator Na mejnih prehodih Fernetiči, Škofije in Kozina se razdeljuje Turistični infor-mat°r, W nudi gostom, ki prihajajo na počitnice v Jugoslavijo potrebne turistične informacije. Izdal ga je ADIT iz Ljubljane v sodelovanju s Turistično zvezo Jugoslavije in Založništvom tržaškega tiska. Podobni informator se pripravlja tudi za zimsko turistično sezono Majhne skrivnosti velikih gostiln Koper _ Naročili so mi, naj poiščem de- x » «J. v* —lili, in .Jših, oziroma najboljših gostiln z Obale v opišem nekaj. Tako se m; je ponudila ne-vat,- ,ania priložnost, saj sem se lahko pogo-rorn 2 desetimi tukajšnjimi gostilničarji, ozi-ih ia,yodji lokalov, torej z izkušenimi gostinci kaiJUdmi' ki o teh (gostilniških) rečeh marsi-rad Ved?- Vsaj nekaj tega, kar sem slišal, bi Oftj» zaPisal, vendar omenjenih gostišč ne bom deianjEd z imenom, da ne bi kdo očital, kako da 1110 komu brezplačno reklamo in tudi zato, Pqs e °i zlorabil zaupanja, ki so mi ga izkazah Riezni birti, ko so odkrivali svoje skrivnosti, p«-'-* deset gostišč? Najprej sem si na-pas u seznam in potem spraševal še druge za daljšal’ sezr)am dopolnjeval, ga črtal, krajšal, šteVaiJ " tem sem moral vsaj nekoliko upo- gosti| geografsko načelo (da ne bi bile vse —. ne lz enega kraja) in raznolikost ponudbe ribe n”6 ^ p*sa^ *e 0 gestilMh. ki ponujajo resta, Danes namreč na Obali menda ni več predv rac^e.’ kjer ne bi pripravljali tudi ali^ k°va]aem rik. že res, da jih je včasih primanj-va;0 'toda zdaj nekateri že malce pretira-tah '• >>Krivi« so seveda Italijani, ki ob sobo-Sostišn n?deljah trumoma prihajajo v vsa ta Ijepo \ln ^htevajo predvsem pravkar ulov-v trenu,0' ^si namreč vedo, da je najboljša Celo n.u- ko jo potegnemo iz morja. To trdi ki v as .strokovnjak za ribištvo Josip Basioli, iz m0rVOJi knjigi citira Hektoroviča: »Jij ribu So me3 '<<-^°’ ninjstri naših najboljših gostiln cel0 i Prevali drugače. En od krčmarjev je Uležan i da se mora riba, tako kot meso, * ker sicer ni dobra: »Poglejte liste! Če jih date preveč sveže v olje, se bodo zvijali in jih ne bo moč dobro scvreti.« Drugi je jasno in glasno izjavil, da gost pri njem ne bi mogel razločiti, katera riba je bila zamrznjena in katera sveža. »Če znaš zamrzniti ribo in to storiš, dokler je še sveža in če jo znaš še pravilno odmrzniti, potem razlike ni. Sicer pa gre poleti za tako povpraševanje po ribah, da je takorekoč nemogoče delati le s svežimi.« V drugi restavraciji - to trditev ostro zavračajo: »Pri nas pripravljamo izključno sveže ribe, če nimamo svežih, nimamo nobenih, to gostje dobro vedo...« Različni pogledi, različni okusi in različno dobre gostilne. Ne glede na to — Italijani, predvsem Tržačani, so znani poznavalci dobre hrane. In če v takem številu oblegajo tukajšnja gostišča, to le pomeni, da v njih kuhajo dobro, mar ne? »Res ne vem, kaj vidijo Italijani v naših gostilnah, saj imajo sami toliko dobre hrane,« pravi cenjen birt iz Portoroža in sam ugotavlja: »Kaže, da jim ustreza ta naša drugačnost — drugačna hrana, drugačen način priprave, verjetno tudi cena in sprememba...« In še nekaj v zvez; s tem: eno od gostišč v družbeni lasti je bilo dolga leta slabo obiskano. Zamenjali so nekaj ljudi — kuharja, šefa... in gostišče si je opomoglo. Začeli so prihajati tudi Italijani. Neredki vprašajo, če gre za zasebno ali družbeno gostilno. Vodja gostilne (kj je zmeraj prisoten, saj dela, kot bi bila restavracija res njegova) vsem odvrne (z vednostjo in pristankom kolektiva, seveda), da je gostilna v privatni lasti. Odgovor, ki ga ponavadi sliši, pa je: »Saj se nam je zdelo...« Podobno naredijo z vinom — vino iz steklenic je namreč »zanič«, zato ga pretočijo v posebne vrče in točijo kot odprto vino. To vino pa je »ta pravo.« En od upovpolnih vodij restavracije razlaga, kako naj bi njihov lokal postal najboljši daleč naokoli, kako naj bi pripravljali res najboljšo hrano, z veliko izbire, z uvoženimi delikatesami itd. Vprašam ga, kako to, da še ne ponujajo tartufov, če so že na poti k taki ekskluzivni restavraciji. Odgovor: »Saj bi jih, pa jih kuhar ne zna pripraviti, gre za zapleten recept...« Ko sem nekoč imel to srečo, da sem lahko sam pripravljal tartufe, sem jih naribal na tanke lističe, jih za kratek čas pogrel na maslu in s tem polil rezance. To je bilo vse. No, preden bo ta restavracija postala ekskluzivna, bo kuhar vedel tudi to podrobnost. Prav italijanski gostje največ prispevajo, da vse te gostilne dobro živijo. Celo zelo dobro. Cene že zdavnaj niso več primerne za povprečen jugoslovanski žep — pogostejših obiskov v gostilnah si lahko privošči le manjši del prebivalstva. Gostilničarji kar ne vedo, kako bi poleti od vsake mize iztržili čimveč. Na slabem glasu niso le domači gostje, ampak tudi drugi tuji, ki so že znani, kot slabi jedci. »Kaj naj storim, če pride pet Nemcev za našo mizo in naročijo petkrat špagete s solato in največ liter vina? Pet italijanskih gostov bi v istem času najprej naročilo pršut s sirom, potem rezance s tartufi, ali pa prstace v buzari, rižoto z mor- skimi sadeži, potem orado s prilogo, ali pa škampe in jastoga, pa palačinke, da o vinu ne govorim. Račun je petkrat večji...« Gostov ne morejo nagnati, pomagajo pa si z napisom »rezervirano« in počakajo na boljšega gosta. Pri nas reklame ne potrebujemo, se je širo-koustil en od birtov, ki ima daleč najbolj razkošno opremljeno kuhinjo v regiji. Ugotovil je, da se mu ne izplača zapravljati ne časa ne denarja, da bi si pridobil sloves. Njegova gostilna je kljub temu zmeraj polna in še najmanj ga skrbijo domači gostje. Nekdo drug je takole tarnal: »Lani sem ustvaril 40 milijonov dinarjev celotne realizacije, od tega je bilo deset milijonov čistega. Sam sem od tega zaslužil 800 tisočakov. Toliko pa bi zaslužil tudi, če bi ustvaril štirikrat manj prometa.« Hotel je povedati, da ga obdavčitev po progresivni lestvici premalo vzpodbuja k boljšemu in večjemu delu. Kljub temu je gostišče ravno preurejal in si s tem zmanjšal davčno osnovo. Tisti, ki se v zasebnem sektorju znajde, lahko prav lepo živi. Presenetljivo pa je, da je kljub takemu zaslužku težko dobita delavca. »Plačam lahko kolikor hočem — dobro kuharico ali natakarja izredno težko dobim, še težje pa nekoga, ki bi v kuhinji pospravljal.« Vprašanje je, če so delavci v teh lokalih res dovolj plačani. Če bi bili, bi se interesentov kar trlo. Preseneča tudi, da kljub možnostim nekaterim lokalom še zmeraj ne gre. Prav v okolici Portoroža je nekaj takih, ki životarijo. Oštirji v le-teh morajo že biti »umetniki« svoje vrste, da jim to uspeva. BORIS ŠULIGOJ 1. jugoslovanska nogometna liga Na beograjskem derbiju prašička za vstopnico SP V KOLESARSTVU: sinoči na km z mesta za amaterje Jensu Gliicklichu (NDR) prvo zlato ■55 BASSANO DEL GRAPPA — Jens Glucklinch (NDR) I je osvojil prvo zla-■ MB J to kolajno na leto-I mj J šnjem svetovnem-. ™ ™ S prvenstvu v Venetu. 19-letni Vzhodni Nemec (187 cm visok, za 82 kg) je namreč zanesljivo zmagal na km z mesta za amaterje. Gliicklich gotovo ni bil glavni favorit na tem SP, na dirkališčni stezi v Bassanu del Grappa pa je dokazal, da si je povsem zaslužil prvo mesto. Srebrno kolajno je osvojil Francoz Philippe Boyer, bron pa Avstralec Martin Vinnicomb. Povsem pa je razočaral Kanadčan Curt Hamett, ki pa si je visoko uvrstitev verjetno zapravil, ko je moral ponoviti start. Ostal je tako brez kolajne. KONČNI VRSTNI RED 1- Jens Glucklich (NDR) 1’05' 06 s poprečno hitrostjo 55,333 km na uro; 2. Philippe Boyer (Fr.) 1’05”96; 3. Martin Vinnicomb (Avstral.) 1’06”02; 4. Panfilov (SZ) m-fli; 5. Samuel (Trinidad) 1’06’'17. 12. Luigi Dessi (It.) I’07”88. Ko zaključujemo redakcijo, vam lahko posredujemo le udeležence četrtfinala zasledovalne vožnje za profesionalce. Najboljši čas je v osmini finala dosegel danski predstavnik Hant Enrik Orsted (5’43”02). Sledijo: Doyle (V. Britanija) 5’48”80; Francesco Moser (It.) 5’50”57; Braun (ZRN) 5’54”00; Bidinost (It.) 5’54”02; Naj-dam (Niz.) 5’55”88; Vanderbroucke (Bel.) 5’56”95; Colombo (It.) 5’57”00. Od Italijanov je izpadel Walter Delle Cave. Danes bodo podelili kar tri komplete kolajn. V ženski hitrostni vožnji, v vožnji posameznikov na točke (a-materji) in v zasledovalni vožnji za profesionalce. Italijanska televizija bo na prvem sporedu spremljala dogodke iz Bassa-na del Grappa s pričetkom ob 22.30. Atletika: mladinsko EP COTTBUS — Včeraj se je v vzhodnonemškem kraju Cottbus pričelo evropsko mladinsko atletsko prvenstvo. 100 m ženske: 1. Behrend (NDR) 11”21; 2. Balzani (It.) 11”60. 100 m moški: 1. Bunney (VB) 10”38. Disk moški: 1. Horvath (Madž.) 60,02. Daljina ženske: 1. Bosanova (Bol.) 6,68 m. Hoja 10 km: 1. Ščenikov (SZ) 42’00”63; 2. Laza (Šp.) 42’16”39; 3. De Benedictis (It.) 42’56”80. Rosberg pri McLarnu WOKING (V. Britanija) — 37-letni pilot Keke Rosberg bo s prihodnjo sezono zamenjal Nikija Laudo pri McLarnu. Angleška avtomobilska hiša je tako zamenjala slavnega avstrijskega pOota s svetovnim prvakom iz leta 1982 in trenutno enim izmed najboljših pilotov na svetu. kratke vesti - kratke vesti KOŠARKARSKI TURNIR V LIGNANU Tudi Goričani in Tržačani LIGNANO — Drevi bo v športni palači prvo kolo letošnjega turnirja Lignanobasket, na katerem nastopajo Benatton iz Trevisa, videmski Kantoni, goriški Segafredo in tržaški Ste-fanel. Organizatorji jamčijo, da bo letošnji turnir na visokem nivoju glede na to, da bodo nastopajoča moštva bolj ali manj v popolnih postavah. DANAŠNJI SPORED: ob 20.15 Be-netton - Segafredo in ob 22.00 Kantoni - Stefanel. Univerziada brez Saljnikova KOBE (JAPONSKA) — Svetovni rekorder v prostem slogu na 800 in 1.500 m. Sovjet Vladimir Saljnikov, se ne bo udeležil vseučiliških iger. Po izjavah člana sovjetske delegacije na Japonskem bo Saljnikov odsoten, ker še ni v zadovoljivi formi, potem ko je bil dalj časa bolan. Košarkarsko kadetsko EP: Italijani v polfinalu RUSE — Italija je po pričakovanju visoko premagala Finsko s 83:66 (40:33) in se tako uvrstila v polfinale evropskega kadetskega košarkarskega prvenstva v bolgarskem kraju Ruse. »Azzurre« v finalu CAORLE — Z zmago z 2:1 (2:1) proti Danski so se nogometašice italijanske reprezentance uvrstile v veliki finale »ženskega mundialita« v Caorlah. Paolo Rossi v mavcu MILAN — Paolo Rossi si je huje poškodoval levi gleženj na tekmi za italijanski pokal Milan - Genoa. Rossija so pregledali specialisti ortopedske klinike iz Pavie in ugotovili hujšo poškodbo dveh vezi. Rossiju- so dali nogo v mavec in bo moral sedaj mirovati dvajset dni. Afera Socrates FIRENCE — Spet nove polemike med brazilskim nogometašem Socrate-som in vodstvom florentinskega prvoligaša. Včeraj zjutraj so se nogometaši Fiorentine zbrali na stadionu za običajno moštveno sliko. Na igrišče se je predstavil tudi Socrates ,ki je nato imel krajši pogovor s predsednikom kluba Pontellom. Pontello je Brazilcu pojasnil, da je poslovno razmerje med Fiorentino in Socra-tesom prenehalo 8. avgusta letos in da Fiorentina nima več nikakršnih obvez do nogometaša. Socrates je novinarjem kasneje izjavil, da to ne drži in da dokumenti, ki jih je osmega avgusta sam podpisal, nimajo nobene vrednosti, ker bi veljali samo v primeru njegovega prestopa k drugemu klubu. Smith svetovni prvak NEW YORK — Američan Lonnie Smith je nov boksarski svetovni prvak v superlahki kategoriji (verzija WBC). Smith je premagal rojaka Bil-lyja Costella s k.o. v osmem krogu. Cecchinijeva v 3. kolo MONTTCELLO (ZDA) — Italijanka Sadra Cecchini se je uvrstila v tretje kolo mednarodnega teniškega turnirja v Monticellu. Cecchinijeva je premagala Danko Scheuer - Larsen s 7:6 (7:4) in 6:3. Nosilka skupine Bolgarka Malejeva je pa izgubila v dvoboju s Kanadčanko Kalesijevo s 6:7, 7:5, 4:6. Becker uspešen CINCINNATI (ZDA) — Na mednarodnem teniškem turnirju je Boris Becker (ZRN) premagal Američana Briana Teacherja s 6:4 in 6:4 in se' tako uvrstil v tretje kolo. FRANCI BOŽIČ V ospredju pozornosti tretjega kola jugoslovanskega prvoligaškega prvenstva je bil nogometni derbi med Partizanom in Crveno zvezdo. Stadion JLA je bil nabito poln — 55 tisoč gledalcev — navijači pa so lahko uživali v zares lepi in privlačni predstavi. Crvena zvezda je z golom M- Djurovskega vodila do zadnje minute, tedaj pa je mladi Partizanov up — Vučičevič izenačil. Zanimanje za tekmo je bilo izredno, na črni borzi so cene vstopnic veljale dvakrat več kot v redni prodaji, za boljše pa je bilo treba plačati celo v devizah, neki domiseln navijač brez vstopnice pa je prišel pred vrata stadiona z izvirno idejo: prašička za vstopnico. Crvena zvezda je bila po priložnostih bliže zmagi, toda Partizanov vratar Omerovič je branil v zares velikem slogu. Na Reki si je hrvaški derbi ogledalo le 15 tisoč gledalcev, Rečani so pošteno namučili Zagrebčane, ki jih je vodil nekdanji reški trener Miroslav Blaževič. Reški dirigent Gračan je ■ igral izvrstno, toda zagrebška mreža je bila zanj in za soigralce kot začarana, enkrat pa je goste rešila celo vratnica. Z remijem brez golov so bili bolj zadovoljni Zagrebčani, reški trener Skoblar pa je ob-žaloval, da njegovi igralci niso izkoristili niti ene izmed štemlnih priložnosti. V finišu je za Dinamo zaigral tudi mladi Ljubljančan Stane Komočar, ki si še ni povsem opomogel od operacije, toda kljub temu je bil med vidnejšimi posamezniki. Najbolj razburljiva pa je bila vsekakor tekma v Novem Sadu, kjer je Vojvodina z novincem v ligi Beogradom, vodila že s 3:0, nazadnje pa izgubila s 3:4, pri čemer so Beograjčani zadnje tri gole dosegli v zadnjih sedmih minutah tekme. Trenerju Vojvodine Višnjevcu se po treh kolih že maje stolček, po dveh porazih doma in po prvih sporih z igralci, bo morda celo težko dočakal naslednje kolo. Splitski Hajduk je v Prištini spet igral brez asov bratov Vujovič in Pliškoviča, toda tudi gostitelji so bili brez prvega aduta — Vokrrija. Toda Priština je le zmagala z 1:0, zmagoviti gol pa je dosegel Shala, Milko Djurovski, strelec zadetka 73 Crveno zvezdo igralec, ki je zamenjal poškodovanega Vokrrija. Vinkovški Dinamo, k1 ga vodi ljubljanski trener Gugolj, je doma le remiziral z Željezničarjem,^ a je obdržal prvo mesto. VinkovčaM so se zelo bali te tekme, z remijem pa so lahko kar zadovoljni, čeprav so vodili vse do zadnjih petnajst minut tekme. V tretjem kolu so dosegli kar ^ golov, kar daje solidno povprečje gola na tekmo. Na lestvici strelce^ vodi s tremi goli Vinkovčan čop-Uvodne tekme 40. prvenstva pa naprej veliko obetajo IZIDI 3. KOLA Dinamo (V) - Željezničar 1:1 (1:0)> Priština - Hajduk 1:0 (1:0); Osijek -Vardar 3:0 (1:0); Sarajevo - Sutjeska 3:1 (1:0); Velež - Budućnost 2:0 (1:0); Rijeka - Dinamo (Z) 0:0; Vojvodina - Beograd 3:4 (1:0); Čelik ' Sloboda 4:1 (2:1); Partizan - Crvena zvezda 1:1 (0:0). LESTVICA Dinamo (V) 5; Velež, Sarajevo. Osijek, Željezničar, Partizan, Priština 4; Čelik, Crvena zvezda. Hajduk. Beograd, Sutjeska, Dinamo (Z) 3’ Budućnost, Sloboda 2; Rijeka 1; Vojvodina, Vardar 0. PRIHODNJE KOLO (25. 8.) Sutjeska - Velež; Priština - Sarajevo; Budućnost - Osijek; Vardar ~ Partizan; Crvena zvezda - Vojvodina; Beograd - Čelik; Željezničar Rijeka; Sloboda - Dinamo (V); Haj duk - Dinamo (Z). danes igra za vas Marko Ban totocalcio Arezzo - Genoa X 2 Ascoli - Bari X Atalanta - Lazio X Bologna - Cremonese X 2 Cagliari - Milan 2 Catania - Sampdoria 2 Fiorentina - Perugia 1 X LR Vicenza - Napoli 2 Monopoli - Taranto 1X2 Rimini - Torino 2 Roma - Cantanzaro 1 Salernitana - Lecce X 2 Sambenedettese - Como 1X2 Marko Ban (letnik 1960) je v zamejskih športnih, pa tudi ostalih krogih, prav dobro znan, tako da je opis njegove športne kariere pravzaprav odveč. Svojo košarkarsko pot je začel pri Kontoveiu, že leta 78 pa je prestopil k Jadranu, kjer je prava »zastava«. Njegov največji športni dosežek je seveda napredovanje Jadrana v italijansko košarkarsko B ligo, v kateri bo nastopal v sezoni, ki se bo v kratkem začela. V okviru praznovanj stoletnice portoroškega turizma J. Tanko od Lignana do Portoroža V okviru praznovanja stoletnice portoroškega turizma so si tudi športniki zamislili svojo »predstavo«. Tako bomo jutri prisostvovali maratonskemu plavanju čez Jadransko morje. Rudi Kajtner, eden izmed organizatorjev, nam je podrobneje opisal, kaj si je zamislilo društvo za šport na vodi »NI VO« iz Celja — sekcija za jadranje na deski. »Že vrsto let organiziramo razne jadralne maratone na deski. Za letošnje portoroško slavje pa smo si zamislili maratonsko plavanje. Jože Tanko, slovenski rekorder s 36 km bo preplaval razdaljo med Lignanom in Portorožem dolgo 42 km. Če se mu bo oosrečilo bo tako postavil nov slo-/enski rekord«, je dejal Kajtner. Jutri torej ob petih zjutraj bo Jože) Tanko odplaval iz Lignana, v sprem- stvu šestih jadralcev na deski vep-las iz Velenja, potapljačev, zdravnika, trenerja in dveh sodnikov. Če jim bo vreme naklonjeno, je prihod predviden okoli 19. ure. Plavalec Jože Tanko je redni gost pomembnih plavalnih maratonov v Italiji, Jugoslaviji in Egiptu, kjer je kot amater v konkurenci profesionalcev dosegel že več zelo lepih uspehov: 7. mesto na svetovnem prvenstvu Capri - Neapelj, 7. mesto med tekmovalci iz petnajstih držav Nil - Hellman - Kairo. Tudi skupina jadralcev na deski ima več športnih uspehov. Leta 1982 so v etapnem jadranju iz Ulcinja do Ankarana (približno 1000 km) postavili jugoslovanski rekord. Med jadralci bo tudi Tine Guzelj, svetovni prvak z letošnjega novinarskega prvenstva. iz planinskega sveta Povratek izletnikov SPDT iz Grčije Pred kratkim so se z desetdnevne ture po nekaterih jugoslovanskih in grških gorah vrnili domov planinci SPDT. Na pot so se_ namreč odpravili 8. avgusta skupno s koprskimi, novogoriškimi ter planinci iz Ilirske Bistrice. Turo je organiziralo Obalno PD iz Kopra, udeleženci izleta pa so se med drugim povzpeli rui Pan-čičev vrh (2017 m) v Srbiji, na Dže-ravico (2656 m), v Grčiji pa na vrhova Skala in Mytikas (2917 m) v skupini Olimpa. Tura je bila planinsko - izletniška, saj so si planinci med drugim tudi ogledali Meteore, Mostar, Jablanico, Jajce in drugo. Vsekakor tura, ki je bila zgledno organizirana in je pustila v udeležencih najboljše vtise in spomine. Izletniška sezona SPDT Skupina izletnikov SPDT se bo jutri in pojutrišnjem z osebnimi avtomobili podala v Val Montanaio. Odhod izletnikov bo ob 14.00 izpred tržaške sodnijske palače. Vožnje z avtomobilom bo okoli pet ur, prespali pa bodo v koči Pordenone. Ta dolina je izredno priljubljena izletniška toč- ka, izlet pa vodi prof. Marinka Pertot. V prihodnjem mesecu se bo izletniška sezona nadaljevala. V nedeljo, 8. 9., se bodo pUminci SPDT z osebnimi avtomobili podali na Koroško ter se povzpeli na Obir (2142 m). Izlet vodi Lojze Abram. Nedeljo kasneje, 15. septembra, se bodo člani SPDT podali na Učko skupno s planinci PD Platak z Reke, rnedtem ko bo v nedeljo, 29. septembra, izlet v neznano skupno s pobratenim društvom PD SAP - Viator iz Ljubljane. Pse podrobnosti bomo še javili. Alpinistični tečaj SPDT AO SPDT prireja letos septembra alpinistični tečaj za vse. Interesenti lahko dobijo prijavnice v Tržaški knjigarni, vpisovanje in vse informacije pa na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/111. nad.) v torek, 27., in v. četrtek, 29. t.m., ob 20.30. Te- čajniki morajo imeti najmanj 16 let, kdor pa še ni dopolnil 18. leta starosti mora prinesti s seboj dovoljenje staršev. Na sporedu bodo praktične in teoretične lekcije. Praktične bodo ob nedeljah, predavanja pa ob četrtkih. Tečaj stane 30 tisoč Ur. Množični pohod na Porezen To nedeljo, 25. avgusta, bo letni množični pohod na 1622 metrov visoki Porezen, ki ga prireja planinsko društvo Cerkno v sodelovanju z domačimi družbenopolitičnimi organizacijami ter odbori skupnosti borcev 19. SNOUB Srečko Kosovel, Gorenjskega vojnega področja in Inženirskega bataljona 31. divizije. Kot vsa leta dosedaj bo ob 11. uri pri spomeniku na vrhu Porezna spominska svečanost s polaganjem vencev in prižiganjem žare. Odprt pa bo tudi prenovljeni planinski dom, poimenovan po padlem narodnem heroju. Andreju žvanu. Dohod na Porezen je možen iz Cerknega po poti Kosovelove brigade, iz Železni- kov preko Davče po poti Gorenjskega vojnega področja, iz Podbrda oz. Petrovega brda po poti Inženirskega bataljona 31. divizije in od Jesenice po Dolgi poti. (J.O.) Karnijska transverzala Dvesto kilometrov dolga karnijska transverzala, ki so jo trasirali od. Innichna do Trbiža, žanje izredne uspehe. Vodnik po tej poti, ki ga je napisal pobudnik te transverzale Tržačan in član planinskega društva CAI XXX Ottobre Ettore Tommasi, je že zdavnaj pošel, v kratkem pa bodo natisnili drugo dopolnjeno izdajo te poti. Sam avtor Tommasi je namreč nekoliko sicer nebistveno, spremenil traso, tako da planinec naleti vsake štiri ure na planinsko kočo. Pot je zelo priljubljena, ker poteka stalno po panoramičnih grebenih in med zelenjem, višina pa niha med 2400 do 2500 metri. Traversata Gamica poteka v glavnem po italijansko - avstrijski meji, da se pa prehoditi v dveh tednih. Področje pa je nadalje tudi zelo zanimivo, tako z geološke kot tudi botanične plati, saj se tja podajajo izvedenci iz vse Evrope, (dj) obvestila NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠK KRAS vabi otroke letnikov 1975, ’76 in ’77 na začetniški tečaj, ki se bo pričel v P®' nedeljek, 26. t. m., ob 10. uri v šP®r^ no-kultumem centru v Zgoniku. Prija'® na kraju samem. KOŠARKARSKO DRUŠTVO ŠZ BOR obvešča, da bo sestanek odbora “a' nes, 23. avgusta, ob 20. uri na sta' dionu »Prvi maj«. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 23. t. m„ °u 20.30 na sedežu SPDT, Ul. sv. Frančiška 20, seja smučarske komisije. ZSŠDI obvešča, da je v avgustu v popoldanskih urah le ob in sredah ter vsako drugo soboto. urad odpr nonedeljkJ* ALPINISTIČNI ODSEK SPDT ,WI prireja septembra letos ALPINISTICI'1 TEČAJ ZA VSE. Vpisovanje v tor®„ 27., in v četrtek, 29. avgusta, ob ‘l'uri na sedežu SPDT (Ul. sv. Fran: čiška 20/III. nadstr., tel. 744-249). vsi tisti, ki še niso dopolnili 18 let star?' sti, morajo prinesti s seboj dovoljefd.^ staršev. Prvi spoznavni večer tečajn*' kov bo v četrtek, 29. t.m., prva Pra. tična vaja v Glinščici pa v nedeljo» 1. septembra. KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da sprejema prijave za začetniški trenerski tečaj, ki bo P° kal od 26. do 30. avgusta v Boroveffi športnem centru na stadionu »1. m?!, v Trstu. Zainteresirani se na lahko prijavijo v tajništvu združenj tudi telefonsko 040/767-304. JK ČUPA obvešča člane in prijatelje, da bo ora štvena regata za kajutne jadrnice v n deljo, 1. septembra, pred Sesljanskin* zalivom. totip 1. — prvi 1 X drugi X 1 2. — prvi 2 X drugi 1 X 3. — prvi X 1 drugi 2 X 4. — prvi X 1 drugi 1 X 5. — prvi X 2 drugi 1 X 6. — prvi X 1 drugi 1 X I Priprave naših amaterskih nogometnih ekip Vesna: z obnovljeno ekipo optimistično v novo sezono Francesco Petagna , ^ Pripravami na bližnje prvenstvo ruge amaterske lige so začeli tudi v°Sonietaši kriške Vesne, ki so se Ponedeljek zbrali na prvem trenin -p' Pod vodstvom novega trenerja kihlriCesca PetaSne- ki ga v trzaš-in vsedržavnih nogometnih kro-dobro poznajo domala vsi nogo-i/tai delavci, saj si je najprej kot nriri e ampak predvsem kot trener ridobil ugled in slavo v raznih sre- 'inah, katerih je deloval, preden ^ opustil trenerski posel na visokem a Voju in izbral manj renomirano, ok Zvrat^i toga nikakor manjvredno, °’je amaterskega nogometa, tak ^esno predstavlja vključitev s foga strokovnjaka v lastni trener-p0 kader veliko pridobitev, saj ima tagna, poleg ogromnega tehnične-nrii11 .^ktičnega znanja, ki si ga je Peh ■ il v dolgoletni karieri na klo-a italijanskih prvoligašev in dru-Pot ler *^etjeligašev, tudi posluh za **6 amaterskega kluba, v smislu 'rinotenja in izpopolnjevanja mlaj-ost ,f10gonietašev, ki so priključeni ahm članom ekipe. ^.’k pred zborom kriških nogome-tap6V 81110 dueli krajši pogovor s Fenih 0’ k1 nam j0 nakazal nekaj glav-smernic, ki so jih zastavili za Pik'86201?0, sduPaj z ostalimi odbor-ie kriškega kluba. Pri pogovoru Pe S0d,etovaI tudi športni direktor Ves-W Franco' Zadel, ki je bil vrsto est; VTakar v članskih postavah Tri-ne in Ponziane. “kšrtj so cilji vaše ekipe v nasled-k sezoni? anes vam na žalost ne morem s Vedovati večjih podrobnosti, ker 01 v tem društvu čisti novinec in sploh ne vem za dejansko jakost nogometašev, s katerimi razpolagam, saj jih bom prvič spoznal čez pol ure, na igrišču. Vem, da je Vesna v pretekli sezoni odigrala zelo dobro prvenstvo in da se je odlikovala s kakovostno igro. Mislim, da bo ta ekipa tudi letos potrdila te svoje o-snovne kvalitete. Mnogo bo sicer odvisno tudi od zdravstvenega stanja nekaterih posameznikov, saj sem od vodstva izvedel, da so bili nekateri nogometaši resneje poškodovani. O tem pa bom lahko razpravljal kasneje, ko si bom lahko ustvaril jasnejšo sliko o stanju v ekipi. Kakšen plan dela ste pripravili za prvo fazo pripravljalnega obdobja? V glavnem bomo pilili tehniko ter izboljšali osnovno telesno pripravo in nabrali potrebno kondicijo za prvenstvene napore. Rad bi maksimalno izboljšal tehniko posameznikov, še preden se dogovorimo o taktiki, ki jo bomo uporabljali na tekmah. Dobro vem, da v teh ligah navadno pride bolj do izraza agonizem, volja do zmage in preprostejša igra. lipam pa, da bo mogoče, uresničiti vse, kar je v programu, predvsem pa ovrednotiti tiste boljše mladince, na katerih bo kmalu slonelo večje breme odgovornosti v igri. Petagna je nato odšel na igrišče skupaj z nogometaši, ki so opravili lažji trening, ki je vseboval pretežno vaje za splošno gibljivost ter za gibljivost pri nogometu pomembnih sklepov. Pogovor o Vesni smo nadaljevali s športnim direktorjem kluba, Francom Zadelom. Katere so spremembe v letošnji postavi Vesne? Ekipo je zapustil Pisani, ki se je vrnil k Stocku zaradi izteka posojila. V teku so še pogajanja za Fabia Tuccija (letnik 1966), ki je registriran za Roianese, medtem ko je še v dvomu nastop Di Benedetta, ki je ob koncu sezone utrpel hujši zlom gležnja. Moštvo bosta zaenkrat okrepila branilec Mauro Gherzil, ki prihaja iz vrst Opicine ter napadalec Mauro Floridan, ki je doslej igral v dresu Roianeseja. Jasno pa je, da bomo do začetka prvenstva skušali nabaviti še kako igralsko moč, seveda, če bodo za to dane možnosti in če bo trener to smatral za potrebno. Petagna ima trenutno na spi- sku 24 igralcev, od katerih bo izluščil šestnajsterico, ki bo sestavljala moštvo. Kaj pa glede prvih prijateljskih in uradnih srečanj? Prvo prijateljsko srečanje bomo o-digrali 28. avgusta v Gorici proti Pro Gorizii. To bo hkrati tudi preizkušnja moštva pred prvim uradnim nastopom, saj bomo že 1. septembra odigrali na domačem igrišču prvo kolo deželnega pokala proti enajsterici Grandi Motori. (Cancia) KDO JE FRANCESCO PÉTAGNA Francesco Petagna se je rodil v Tarantu leta 1925. Njegova igralska kariera na visokem nivoju se je začela in končala v Trstu, kjer je v vrstah Triestine, ki je bila tedaj v prvi ligi, odigral dvanajst sezon (1948 - 1960). V sezoni 1960 - 61 je prevzel vodstvo Trevisa, s katerim je napredoval v višjo ligo, nato je dve sezoni prestal v San Benedettu del Tronto kot trener drugoligaša Sam-benedetteseja. Od sezone 1963 do 1969 je vodil SPAL iz Ferrare, s katerim je napredoval v A Ugo. V tem obdobju je bil tudi selektor reprezentance B lige, ki se je v prijateljskih srečanjih v Metzu in Neaplju (0:0 in 3:1 za Italijo) srečala s francosko selekcijo. V sezoni 1969 - 70 je prevzel moštvo Prota, od sezone' 1970 do 1972 pa je bil na krmilu Triestine, s katero je napredoval iz D v C ligo. V sezoni 1972 - 73 je vodil Barletta (Cl), od leta 1978 do 1982 pa je svoj poklic opravljal v S. Giovanni ju Valdarno (Cl). Petagna je v redkih sezonah neaktivnosti vedno živel v Trstu, v katerem se jè z družino končno naselil leta I960. V zadnjih dveh sezonah je opravljal vlogo opazovalca ali talent sconta za genovskega prvoligaša Sampdorio. Vesnin trener Francesco Pe- tagna razpolaga s sledečimi igralci : VRATARJI: Claudio SAVARIN 1964 Roberto PEROSSA 1964 Giuseppe SOMMA 1963 BRANILCI: Edi PENCO 1957 Aldo SOMMA 1961 Mauro GHERZIL 1956 Giuliano BASIACO 1961 VEZNI IGRALCI: Roberto VERBICH 1958 Marzio POTASSO 1958 Walter PIPAN 1960 Niko SEDMAK 1966 Fabio Condotti 1963 Flavio DERMAN 1957 Fulvio PICHIERI 1961 NAPADALCI: Gianfranco BRUNO 1963 Andrej KOSTNAPFEL 1964 Mauro FLORIDAN 1965 Roberto CANDOTTI 1966 MLADINCI: Silvano SEDMAK (1967), Massi- mo COSTANZO (1968), Marco CUSMA (1968), Giordano FAG- GIN (1968) in Paolo SOAVI (1968). Kot že omenjeno, bi se morala v kratkem pridružiti tudi Fabio TUCCKn Gianni DI BENEDETTO Očaran sem bil od njegovega pripovedovanja. Kljub vsem kritikam bi rad obiskal Tibet. Vsaj enkrat v življenju bi rad videl Everest ali Čomolungmo, kot pravijo najvišji gori sveta Tibetanci, s tiste strani, po kateri so pred petdesetimi leti poskušali Mallory in tovariši. Tudi sam bi rad postavil šotore na ledenik Rong-buk pod istoimensko svetišče. Avtobus se je ustavil, štiri ure smo se že vozili in prišli do polovice poti, kjer smo lahko izstopili in se okrepčali v bližnji gostilni. Žal mi je bilo, čeprav sem bil zelo lačen, da sva s Kamijem prekinila pogovor. Ko smo po kosilu spet stopili na naše prevozno sredstvo, se nam je na strehi pridružil Ajewa. Upal sem, da bom lahko še poslušal njihova pripovedovanja, toda močno sonce jih je utrudilo in obe šerpi sta kmalu zaspali. Vročina je bila neznosna. Zavidal sem tistim, ki so sedeli v notranjosti. Človek ni nikoli zadovoljen, no- ga budističnega duhovnika v Katmanduju. Eva Fičur, Fausta, tri šerpe, zvezni oficir in jaz smo se z dvema taksijema odpeljali v predel mesta, kjer stoji največje budistično svetišče v Nepalu in kjer ima svoj dom veliki lama. Turisti sami nimajo vstopa v zasebna bivališča menihov, zato so šerpe posredovali naše zahteve nekaterim bornom, ki pa so odvrnili, da je trenutno lama odsoten, ker je odšel na »shopping«. Dokaj čudno se mi je zdelo, da gre taka imenitna osebnost z najlonsko torbo po hrano v trgovino, toda tako so nam dejali in ni bilo drugega, kot da mimo sedemo in počakamo. Priznati moram, da sem bil nekoliko vznemirjen, ko se je končno vrnil in nas sprejel. Obisk ni bil ne vem kako zanimiv in kmalu smo se poslovili z novim rdečim trakom o-koli vratu, ki nam ga je lama izročil kot znamenje svojega blagoslova. Tisti večer smo tudi povabili šerpe »Hotel«, ki so mu upravniki dali ime »River Side«, nas je na povratku z gore gostil cele štiri dni, ko smo čakali nosače bena reč mu ne gre po godu, vedno si želi nekaj boljšega, udobnejšega. Žeja je mene in Lenarda mučila kot popotnika v Sahari in skoraj v obupu sva dočakala prihod v Katmandu. Glavno mesto se nam je zazdelo zelo veliko, živahno in celo čisto. Po vsem, kar smo preizkusili in videli v tem zadnjem mesecu, se nam je predstavilo v povsem drugačni luči. Dogodki so se v tistih zadnjih dnevih vrstili kot na tekočem traku. Vseh nisem obdržal v spominu in tudi dnevnika nisem pisal. Ni mi žal: sedaj, ko se z mislijo vračam nazaj, mi od tistih dni ostajajo prijetni občutki nekaterih srečanj in pogovorov, nekaterih dogodkov in spoznanj. Tako se z veseljem spominjam toplega sprejema na agenciji Mountain Travet, povratka v hotel, kjer nas je gospodar prepoznal in se razveselil našega povratka. Česar pa ne bom nikoli pozabil, je obisk pri glavnem lami Nepala, že v baznem taboru sem se bil domenil s šerpami za skupen obisk tega najimenitnejše- na večerjo in v tipični gostilni, ki so jo sami izbrali, doživeli prijeten poslovilni večer. Zadnje dneve smo imeli prav toliko dela kot ob prihodu. Prodajali smo odvečni material, izpolnjevali vprašalnike, ki so nam jih oddali na a-genciji in nazadnje kupovali razne spominčke za naše domače. Krožili smo po mestu in gledali, da bi s čimmanj denarja čimveč kupili. Seveda je tudi v Nepalu zelo težko, da ti kaj podarijo, tako so bili moji žepi kmalu prazni. Največ pa sem potrošil za hrano. Pri vsakem obedu sva z Bracom pojedla več od vseh ostalih skupaj in še dobro, da je bil on vegetarijanec; če bi namreč pojedel toliko mesa kot jaz bi v Katmanduju še sedaj ne imeli mesa. Braco Zavrnik je bil reporter in spremljevalec slovenske alpinistične odprave na Yalung Kang, ki se je v tistem obdobju mudila v Nepalu. Po smrtni nesreči plezalca Boruta Berganta se je odločil, da pred o-stalimi zapusti bazo in se vrne v glavno mesto. \ NEW YORK NEW YORK NEW YORK Branko Lakovič 17. ___________ vseiAmeriški študent, ki se je učil italijanščine (pri g0v. naib°Ijši volji ga nisem razumel, ko je skušal im v italijanščini), mi je dejal, da tako ljubi ita-(p; sk° literaturo, da naj ga kar imenujem Michele dodŽ°Vo 'me je Mike). »Moje ime je Branko,« sem jV “Oh, da Fronko!« Niserrf 'e ^rncem glasba več, to gotovo ni novost. °Srom razuinel. čemu si nosijo na ramenih tako l1etrile-racke in z muziko na ves'glas. Nam bi ve-hiavec U®esa Počila, pa še ramo bi nam stavili v ttiitJr^tfal park: na drevesu je visel mladenič, ki je hi 2 močim kričal, da je Tarzan. Nihče pa se zanj le kar611^' r^° 1® verjetno fanta tako razburilo, da se od ; Pognal z drevesa in obležal na tleh ter, ali Nikg e aH bolečin, še naprej vpil: »Jaz sem Tarzan!« Prvo ni dvignil. Pritekel je policaj. Nudil mu je Pomoč in dejal: »Le gležnji so mu počili.« Central park: otroška glasba, konjički, slončki, zrakoplovčki in kočije. V še kar dolgi vrsti je veliko število starejših brez otrok. Ko se vrtiljaku približam, vidim, da na teh konjičkih, slončkih itd. sedijo kar stare ženice in moški. In za zameček se še bolj zabavajo kot otroci. » LITTLE ITAL Y « JE ZARES ... MAJHNA Moram priznati, da sem bil nad italijanskim predelom (»Little Italy«) v središču New Yorka nekoliko razočaran. Pričakoval sem, da bom videl značilni italijanski rajon v osrčju te metropole. Vanj pa človek »pade« skoraj naključno, toliko je neopazen. Še pred nekaj leti je bilo v tem predelu veliko število Italijanov, danes pa pravijo, da jih je tu le 5.000 in da bi lahko vsi stanovali v navadnem newyorškem nebotičniku. . Ta predel spominja na Italijo'predvsem zaradi značilnih kavam (»espresso« je med Američani že zelo popularen), nekaterih »pizzerij« in trgovin. »Stiskajo nas predvsem Kitajci in Japonci. China Town je tu blizu in Azijcev je vsak dan več. Nekoč je bil naš predel tako značilen in lep, da je marsikateri bogataš posedel v naših kavarnah. Danes pa je tu toliko naroda, da sploh ne opaziš, da si med Italijani,« se je potožila stara natakarica, ki je dopotovala v ZDA že leta 1929. »Beremo in slišimo pa, da si Italijani v tem obdobju utirajo pot v New Yorku. Niso več sinonim mafije. Američani vse bolj cenijo predvsem italijansko obleko in čevlje,« sem dejal ženici. »Res je in zadovoljna sem, da je tako. Američani počasi spreminjajo odnos do nas. Nekdaj smo bili vsi mafijci, čeprav z mafijo nismo imeli nikakršnega opravka. Danes pa imate kar na najbogatejših ulicah italijanske trgovine, banke. Italijani so z;elo razpršeni po tem ogromnem mestu in Little Italy nima več nekdanjega čara.« Le kavarne in trgovine spominjajo še na nekdaj slavni italijanski predel v New Yorku Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101-603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožolia po formatu Oglas« iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 - tel 775275. ,tlx 460270 EST I. iz • vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Udaja L JZTT ffctjjl Clan m tiskaj Trst jr| Jll/vszaJasopianil' Mil- založnikOTflEG 23. avgusta 1985 Kjer je nasilje doma Otroške (krvave) zgodbe , j NEW YORK — Otroške zgodbe, toda krvave, da bolj ne morejo biti. Vse tri so se primerile v ZDA, v treh različnih krajih. Takorckoč istočasno. Deček 16 let, njegovega imena niso objavili, je s puško ubil svojega očima, babico in mlajšega bratca. Vse tri s strelom v glavo. Njegova mati, ki se je ob vrnitvi domov znašla pred groznim prizorom, ni izgubila poguma in je sina prepričala, naj odloži orožje. Stekla je k sosedom in se onesvestila. Sin se je z njenim avtom odpeljal, po kakšnih 10 km pa ga je policija ustavila. Sodili mu bodo, kot da bi bil polnoleten. Televizijski junaki so za mlade lahko usodni, kadar jih posnemajo. V Hialeahu in Harverhillu sta dva dečka, eden pri 13, drugi pa že pri 15 letih, v družbi prijateljev hotela pokazati svoj pogum. Vzela sta revolver kalibra 38 in zaigrala rusko ruletko. Alexu Santiago, 13-letnemu fantu, ki je revolver dobil v očetovi miznici, je poskus uspel, da tako rečemo, prvič: vtaknil je naboj v bobnič, ga zavrtel in sprožil; krogla mu je prebila lobanjo. Policija je po teh dogodkih opozorila starše, naj orožja ne hranijo tako, da bodo v vsakem trenutku na očeh otrok. Starši so organe ubitih otrok darovali za morebitne presaditve. Francoska vojska je vpletena Rim - »love city« RIM — Od 24. avgusta do 8. septembra bo večno mesto postalo prestolnica ljubezni in zaljubljencev. V tem času. se bo vzdolž bregov Tibere in na Foni Italicu zvrstilo ničkoliko prireditev, ki jih je rimski ARCI združil pod skupnim imenovalcem »Love city«. Po lanskem uspehu z udeležbo kakšnih 60.000 oseb si letos nadejajo še večji uspeh. Na tiskovni konferenci so povedali, da imajo za cilj pospeševati ljubezen v ■ najširšem pomenu besede, tudi ljubezen do samega mesta. Program bodo v večernih in nočnih urah spopolnili z Decameronom, ki ga je po Boccaccia posnel Pier Paolo Pasolini (vsak od desetih večerov bodo predvajali po en odlomek in na to temo razvili ostale dejavnosti). Predvajali bodo filme v izdelavi, gledališka dela- Priredili bodo fotografski natečaj na temo erotizem, prikazali slike svetovnih klasikov erotizma, ljudi pa testirali okoli tega vprašanja. Na sporedu so modne revije in pleš, za to priložnost pa bodo nastopili znani pevci kot Gino Paoli, Gigi Proietti, Sergio Endrigo in drugi. Zaklad pod morjem 500 milijonov dolarjev 80 m globoko HALIFAX — Dve družbi, ena kanadska in druga ZDA, bosta povlekli iz morja potopljeno ladjo, ki kaže> da skriva največji zaklad v vsej zgodovini pomorstva-To sta sporočili družbi »Wolf sub ocean« iz Kanade ia »Maritime analysts« iz ZDA v Halifaxu, prestolnici k4' nadske province Nova Škotska. Obe družbi nameravata namreč raziskati ostanke čezoceanske ladje »Republic« ameriške pomorske družb® »White star«, potopljene 23. januarja 1909 po trčenju * italijansko ladjo »Florida«. Ladja je v globini 80 metrov» 50 milj (92 km) od obale Massachusettsa. Kaže, da j® njej ogromno ameriških zlatih kovancev z vrednostjo treb milijonov takratnih dolarjev, kar predstavlja sedaj vre®' nost 500 milijonov dolarjev (skoraj tisoč milijard lir). ^ je bil del posojila, ki ga je Francija odobrila carsk* Rusiji. Po prvih izvidih kaže, da je ladja odlično ohranjena» trčenje je poškodovalo samo krmo. Najbogatejši zaklan » ki so ga doslej našli na kaki potopljeni ladji, pa zgl®®3 da je na španskem galeonu »Nuestra senora de Atocha«» potopljen ob obali Floride leta 1622. Vrednost zaklada naj bi znašala 200 milijonov dolarjev. SYDNEY — Mavrične barve so spet ■ zablestele, ko so s pomočjo napihnjenih balonov dvignili ladjo Raibow Warrior, admiralsko ladjo ekološkega gibanja »Greenpeace«. Tudi golob z oljčno vejico je »priplaval« na površje, toda po sodbi strokovnjakov ladja ne bo več plula. Dve bombi, ki sta ji 10. julija prebih dno in ubili portugalskega ' fotografa, sta jo preveč poškodovati. Njena naloga je bila preprečiti francoske jedrske poskuse na atolu Mururua na Pacifiku. Vlogo te nekdanje škotske ribiške ladje je že prevzela nova, ki je prejšnji teden odplula iz Amsterdama. Medtem je dokazano, da je ženska s švicarskim potnim listom, kj so jo skupno z nekim moškim aretirati takoj po eksploziji na ladji, pripadala francoski vojski. Njeno ime ni Sophie Turenge, ampak Dominique Prieur in se bo morala skupno z moškim pred novozelandskim sodišče zagovarjati 30. avgusta. Oblasti jima niso priznale začasne svobode proti plačilu kavcije. Sodobna ugrabitev Sabink RIO DE JANEIRO — Brazilski moški se morda sprašujejo, ali niso priče (in žrtve) neke vrste ugrabitve Sabink, seveda v stilu 20. stoletja, kjer je zvijačo nadomestila spretna mednarodna poročna agencija. S številnimi oglasi v brazilskem ti- 3§iguet De Cervantes DON KIHOT 6. sku je neka nemška agencija ponudila dekletom možnost mikavne poroke v Zahodni Nemčiji. Agencija ponuja ugodne pogoje: brezplačen polet z letalom, prav tako. zastonj bivanje in prehrano ter tečaj za učenje nemščine. V zameno mora kandidatka pristati na pogoj, da ostane v Nemčiji vsaj šest 'tednov in da preizkusi več kot enega možnega soproga'. Predstavniki agencije trdijo, da so vsi njihovi klienti premožni in da lahko ženam zagotovijo udobno življenje. Zamisel naj bi se porodila iz dejstva, da so Brazilke v Evropi, in še posebno v Nemičij, zelo v modi. Porok med Nemci in Br?' zilkami, po zaslugi posredovan]? nemških emigrantov, naj bi. bilo z. več sto tisoč. Zdi se celo, da 1 skupina nemških kmetov pred povabila dekleta iz Brazilije, ki .T bila pripravljena delati na Kandidatk je bilo kar precej, pon01* pa bore malo. . •», Organizatorji novačenja brazilsK deklet so prepričani, da bo i°kr& drugače. Selekcija v nekem nem hotelu v Riu je doslej privabi celo množico kandidatk, ki se S tovo ne sprašujejo, ali se za ndka^ nim leskom ugodne možitve ne skriva nekoliko manj bleščeč resničnost. Drage volitve v Grčiji ATENE — Po najskromnejših ocenah so grške politične stranke potrošil® 8,7 milijarde drahem za izredne parlamentarne volitve 2. junija letos. Dn