a wrii'a	i-0-4y
24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
DVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXXI. — LETO XXXL
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). AUGUST 26, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 167
Sovjetska učiteljica pravi, da je hotela zbežati, ko je skočila skozi okno konzulata
Kosenkina je že v Rusiji sklenila, da se ne bo vrnila iz Zed. držav
NEW YORK, 25. avgusta—Sovjetska učiteljica Oksa-na Kosenkina je danes časnikarjem izjavila, da je skočila skozi okno tretjega nadstropja sovjetskega konzulata z namenom, da bi zbežala.
Kosenkina je rekla:	*'	-
"Vedela sem, da mi ne bo Mogoče zbežati v Rusijo, če mi ^iso dovolili, da bi zapustila konzulat. Zato sem skočila skozi okno. Nisem hotela storiti samomor, želela sem zbežati."
Kosenkina je potrdila, da se Jii hotela vrniti v Rusijo in zato prišla na ladjo, ki je odplula julija meseca.
To je bil prvi pogovor Kosen-z ameriškimi časnikarji,
odkar je skočila skozi okno.
Njene izjave so bile prevedene iz ruščine.
Sklep, da ostane v Ameriki j® storila v Rusiji
Med ostalim je Kosenkina 1'azkrila, da sta sovjetski ambasador Panjuškin in konzul Lomakiti povedala, kaj naj re-ce v pogovorih s časnikarji, ki ®o bili prirejeni potem, ko je Lomakin izjavil časnikarjem,
da jo "je osvobodil" z neke far-oie ruskih beguncev,
Bivša sovjetska učiteljica je tudi rekla, da ljubi svoj narod m svoje ljudstvo, da pa se ne strinja "s politiko Jožefa Stali-na." Pristavila je, da se ne mo-strinjati z režimom v Sovjetski zvezi.
podkonzul Zot Čepurnik poslovil od časnikarjev in izjavil, da se vrača v Sovjetsko zvezo. Rekel je, da gre na letališče La Guar-dia.
Konzul Lomakin bo odpotoval v soboto.
Kosenkina je medtem razkrila še neke druge zadeve v zvezi s svojim skokom s tretjega nadstropja sovjetskega konzulata.
Ko se je nahajala na farmi ruskih beguncev, je pisala konzulu Lomakinu o svojem življenju v Sovjetski zvezi, vključno o zadevi s svojim možem in sinom. Z Istim pismom je podala ostavko kot učiteljica sovjetskih diplomatov in zahtevala, da se jo premesti v neki hotel.
"Ker mi tega niso dovolili, sem odločila, da bom odšla sama."
Kosenkina je dalje rekla, da so ji Sovjeti zaupali, čeprav so vedeli za usodo njenega moža in sina.
Na zadnje vprašanje časnikarjev glede njenega sklepa, da ostane v Ameriki, pa je Kosenkina odgovorila:
"Še ko sem bila v Rusiji sem mislila, če bi šla v Ameriko, da
Kosenkina je dalje povedala, i ^i lahko ostala tam in bi se ne je že v Rusiji sklenila, da bo	nazaj.
ostala v Anieriki, če bo mogla	_	77"
priti sem. Razkrila je, da so ji CTS imel julija meseca y Sovjetski zvezi "vzeli" moža $31.352 dobička in da še vedno ne ve, kje se na-1 Cleveland Transit System je haja. Njen sin, ki je študiral na ' preteklega meseca, ko je bila Univerzi, pa je padel v vojni pri zvišana voznina, imel $31,352
dobička. Toda kljub temu proračun za prvih sedem ^esecev tekočega leta ne bo preveč rožnat, kajti pred zvišanjem pre-voznine je CTS imel $949,282 deficita.
Leningradu leta 1942.
Sovjetski podkonzul je zapustil New York,
Istočasno, ko je Kosenkina imela pogovor s časnikarjem pa je v sovjetskem konzulatu
S konvencije Ameriške bratske zveze
konvencija Ameri-V. bratske zveze, ki se je vršila v Ely ju, Minn., se je priče-^ 12. avgusta in zaključila 17. avgusta.
Konvenčni predsednik je bil E. Vraničar iz Jolieta, Zapisniki zborovanj so se hodili v slovenščini in angleščini istočasno. Zbornica ni napra-^"a večjih sprememb v pravilih; sprejela je nekaj popravkov in sprememb, ki jih je priporočal ® bor za pravila, v večini pa šo pravila ostala po starem. Da se Ustreže članom druge generaci-ki ne čita in razume dobro J °yenščino, je konvencija od-ocila, da se bo s 1. januarjem 49 priobčilo angleški del gla-sua "Nove Dobe" na prednjo ®tran, slovenski del bo pa znotraj.
Večina starih glavnih odbor-nikov je bilo ponovno izvolje-sicer bodo tvorili glavni ®abor sledeči odborniki:
Janko N. Rogelj, Cleveland, •> glavni predsednik; Cyril Ro-^ansek, Cleveland, O., prvi gl-podpredsednik; John L. Zivetz, 111., drugi gl. podpredsed-Mary Predovich, Butte, ®nt., tretja gl. podpredsedni-
ca; Steve Mauser, Denver, Colo., četrti gl. podpredsednik; Louis Polaski, Canonsburg, Pa., peti gl. podpredsednik; Ant. Knapp, Ely, ^inn., šesti gl. podpredsednik; Anton Zbašnik, glavni tajnik; Frank Tomsich, pomožni gl. tajnik; Louis Champa, gl. blagajnik; Dr. F. J. Arch, vrhovni zdraviyk; Anton J. Ter-bovec, urednik-upravnik uradnega glasila.
Glavni nadzorni odbor: Frank J. Kress, Pittsburgh, Pa., predsednik; Frank E. Vraničar, Jo-liet. 111., prvi nadzornik; Matt Anzelc, Aurora, Minn., drugi nadzornik; Fannie Yenko, Rock Springs, Wyo., tretja nadzornica; Pauline Vogrich, Milwaukee, Wis., četrta nadzornica.
Glavni porotni odbor: Anton Okolish, Barberton, O., predsednik; Rose Svetich, Ely, Minn., prva porotnica; Mary Bodack, Pittsburgh, Pa., druga porotnica; Ann Allen, Great Falls, Mont., tretja porotnica; Frank Masle, Little Falls, N. Y., četrti porotnik.
Delegacija je z veKko večina odobrila predlog, da se bo prihodnja konvencija ABZ vršila v Clevelandu, O.
DOMAČE VESTI
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs. Albert E. Simens so se zglasile vile rojenice in pustili v spomin krepkega sinčka-prvorojenca. Tako sta prvič postala "grandpa" in "grandma" poznana Mr. in Mrs. Albert in Dorothy (rojena Jak-šič) Simens, ki vodita trgovino z modnim blagom na 694 E. 200 St. Čestitamo!
Dodatek
Dodatno k poročilu, ki smo ga včeraj podali glede dveh naših mladih fantov. Frank R. Ba-lish in Joseph Ogrinc, se nam poroča, da je Joseph sin poznane Ogrincove družine na 366 E. 161 St., ter je bil svoječasno eden najbolj zvestih raznašalcev "Enakopravnosti". Frank je pa sin Mrs. Gertrude Balish, 389 E. 162 St., o katerem smo včeraj imeli bolj popolne podatke.
V Milwaukee
Naš dolgoletni zastopnik Mr. John Renko se je danes podal s svojo hčerko Mrs. Albina Mrš-nik in vnukinjo Rosemary Mrš-nik na obisk k sorodnikom in prijateljem v Milwaukee, Wis. Spotoma se bodo ustavili vWau-keganu in Sheboyganu. želimo jim mnogo zabave in razvedrila ter srečen povratek!
Redna seja
V petek zvečer ob 7:30 uri se bo vršila redna mesečna seja društva "Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ v Stov. društvenem domu na Recher Ave. članstvo je prošeno, da se udeleži polno-številno.
Prestal operacijo
Mr. John Bostjančič, 19071 Kenwood Ave., je srečno prestal operacijo v Women's bolnišnici. Obiski prijateljev so sedaj dovoljeni, .mi mu pa želimo, da bi čim preje popolnoma okreval!
Na obisku
Iz Washingtona, D. C., je po enajstih letih zopet prišla na obisk k prijateljem in znancem Mrs. Charles Bolka s sinom David, ki se je včeraj podal na kratek obisk v Detroit, Mich. Za časa obiska se bosta nahajala pri Mr. in Mrs. Joseph Dum na 16122 Huntmere Ave. Upamo, da se bosta prav dobro zabavala v naši metropoli!
Policija ulovila osumljenca v zvezi z bombnim napadom
Pomožni varnostni direktor Alvin J. Sutton je včeraj osebno zasledil moža, ki je osumljen, da je vrgel preteklo nedeljo bombi, ki sta poškodovali hiši kouncilmana Charles V. Carra in Buster Matthewsa, ki je bil priča v znani aferi z Molnarjem,
Ime ujetqga osumljenca, ki se že nahaja v mestnem zaporu, je John S. Horvatin.
Horvatin je bivši kaznjenec in glavna osebnost v preiskavi umora Lestera L. Lemona, ki je 14. januarja bil ubit v nekem klubu na Chester Ave.
Mathews in Carr, katerih hiši sta bili poškodovani, sta pomagala Suttonu, da je zbral dokaze proti bivšemu policijskemu leut. Ernestu Molnarju. Oba sta izjavila, da sta bombi bili vrženi kot svarilo, da ne bi govorila tudi o ostalih, ki so bili vplete ni v afero.'
Doslej še ni razkrito ničesar glede izjav novega aretiranca Horvatina. Skupaj z njim je bila zadržana v zaporu tudi njegova 23 let stara ljubica.
Poroka
V soboto zjutraj ob 8:30 uri se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebovzete Miss Sophia Jankowski, hčerka Mr. in Mrs. Stanley Jankowski, 663 E. 160 St., in Mr. Michael Podboy, sin poznane družine Mr. in Mrs. Mike Podboy, 15250 Lake Shore Blvd. Poročna slavnost se bo vršila zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Novoporočencema naše čestitke!
Piknik Ameriško-slovenskega kluba
Kot nam poroča poznani Louis Grzely iz Painsville, O., se bo v nedeljo 29. avgusta vršil velik piknik Arheriško-sloven-skega kluba na znanih prostorih Rifle and Hunting kluba na Rt. 44, štiri milje južno od Painesvile, O. Klub se priporoča cenjeni javnosti za obilen poset. Pripravljalni odbor bo poskrbel, da bo vsakovrstne zabave dovolj na razpolago za vse posetnike, glede okrepčil bodo pa kuharice in natakarji tudi pripravili vse najboljše.
Mož se utopil v jezeru
Včeraj so obrežni čuvaji izvlekli iz jezera Erie truplo 54 let starega samca Davida Bai-leya, ki je stanoval-na 1921 E. 182 St.
Romunski vladni uradniki obtoženi, da hujskajo Jugoslovane na revolto
Podr. št. 39 Sansa
Redna seja podružnice št. 39 SANSa se bo vršila v petek, 2T. avgusta točno obloGinih zvečei' v Slov. nar. domu na "St. Clair Ave., soba št. 3. Društveni zastopniki in člani so prošeni, da se gotovo udeležijo, ker je več važnih stvari za rešiti.
Novi grobovi
STEPHANIE SCHOBAR
Po enotedenski bolezni v mestni bolnišnici je umrla Stephanie Schobar, (šobar), stara 60 let, stanujoča na 1397 E. 45 St. Njeno dekliško ime je bilo Schullhauser ter je bila rojena v Zagrebu, odkoder je prišla v Ameriko leta 1920. Bila je članica društva Majka Božja Bi-strička št. 47 HBZ.
Tukaj zapušča hčer Mrs. Mildred D. Planin, dve sestri, Mrs. Marie PI at ne r in Mrs. Roza Schobar ter sestro in dva brata v stari domovini.
Njen soprog Joseph je umrl leta 1945. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9. uri iz Grdino-vega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Pavla "na E. 40 St. in nato v družinsko grobnico'na pokopališče Calvary.
*
JULIA POJE
Dodatno k poročilu o smrti mladenke Julia Poje se poroča, da je pohajala šolo sv. Vida ter je graduirala iz Jane Adams šole. Zaposlena je bila pri Rit Mor Sportswear Co. Pogreb se bo vri šil v soDoto zjutraj ob 7:45 uif iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v qegkey sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
V jugoslovanski noti je omenjena tudi zunanja ministrka Ana Pauker
SESTANEK ČASNIKARJEV S KOSENKINO ODLOŽEN
NEW YORK, 24. avg. — Danes je za nedoločen čas bil odložen sestanek med časnikarji in sovjetsko učiteljico Kosenki-no. Baje je do odlaganja prišlo radi "utrujenosti" učiteljice.
AVSTRALIJA POMAGA ANGLEŽEM Z OROŽJEM
CANBERA, 23. avg. — Avstralski premier Joseph B. Chif-ley je danes izjavil, da je Avstralija poslala Angležem orožje in municijo, da jim pomaga zatreti vstajo na Mala ji, ki so jo baje organizirali komunisti.
Leteča trdnjava eksplodirala pri Honolulu; 16 ubitih
HONOLULU, 25. avg,—Šestnajst od 20 članov posadke je bilo snoči ubitih, ko je leteča trdnjava B-29 izgubila en stroj in treščila na polje v bližini ho-nolulskega letališča.
Štirje člani posadke so bili rešeni in odpeljani v bolnišnico. Očividci pravijo, da je leteča trdnjava eksplodirala potem, ko je čez četrt milje drsala po zemlji. Pripadala je skupini trdnjav, ki so letele verjetno iz Spokane, Wash., na Okinawo. Letalo je hotelo pristati na letališče pri Honolulu, ko je izgubilo en stroj, toda pilotu se poskus ni posrečil. Trdnjava je treščila na zemljo in ko je trčila v neko drugo transportno letalo, eksplodirala. To je najtežja letalska nesreča v zgodovini Honolula.
*
NEWTON, N. J., 25. avg. — Častniki zračne sile so danes začeli preiskavo v zvezi z letalsko nesrečo, v katbri je bilo ubitih devet članov posadke.
UPORNIKI NA BURMI OGROŽAJO PRESTOLNICO
RANGOON, 23. avg. — Pre-mijer Burme Thakin Nu je danes apeliral na ljudstvo, naj pomaga pri zatretju upora, ki se širi na Burmi.
Upor so organizirali levičarji pod vodstvom komunistov. Po zadnjih poročilih se uporniki naglo bližajo prestolnici Burme Rangoonu.
PROTESTNA STAVKA V ITALIJI RADI ARETACIJ
PALERMO, 29. avg. — Danes je bila v italijanskem mestu Caltanisetta, ki šteje 55,000 prebivalcev, oklicana splošna stavka.
Stavko so oklicali komunistični voditelji Konfederacije dela v znak protesta proti aretaciji komunističnega okrožnega zastopnika in devetorica ostalih delavskih voditeljev, ki so bili aretirani v zvezi z nemiri preteklega novembra, ko je bil ranjen neki zastopnik šefa policije. Nemiri so v novembru bili prirejeni kot protest proti draginji.
DELAVCI V LOS ALAMOSU SE VRNILI NA DELO
LOS ALAMOS, N. M., 25. avg. — Delavci uposleni p r i atomskih projektih v Los Ala-mosu so še danes vrnili na delo.
Do sporazuma je prišlo, ko je Brown Root Construction Co. pristala na zahtevo delavcev, ki so včlanjeni v uniji AFL, da ne bo več najemala delavcev iz New Mexica. Ta zadeva je bila glavni vzrok, da je pred sedmimi dnevi 3,000 delavcev odšlo "ribariti."
FRANCIJA IN ŠPANIJA PODPISALI SPORAZUM
MADRID, 23. avg. — Med Francijo in Španijo je bil danes podpisan sporazum glede letalskih civilnih zvez med obema 1 državama.
PRAGA, 25. avgusta—Belgrajski radio je danes naznanil, da je Jugoslavija obtožila romunske uradnike, da hujskajo jugoslovanske državljane, naj zrušijo režim maršala Tita .
V	radijski oddaji je rečeno,*
da so obtožbe bile predložene v | NEVESTA IZ BELGIJE NE obliki formalne note, ki je bila , ŽELI PRITI V AMERIKO poslana romunski vladi.	j Vojni veteran Edward W. Du-
V	noti je obtožena romunska na je včeraj vložil tožbo za raz-zunanja ministrka Ana Pauker, ^ poroko od svoje žene, belgijske da je odprto pozvala, naj se od-' plesalke Amandine Frances Du. strani sedanjo vodstve Jugosla-! na, ki nikakor ne želi priti v vije. Dalje pravi nota, da je | Ameriko in tu uživati vse do-kampanja proti Jugoslaviji s | brote "obljubljene dežele", strani državnih uradnikov Ro-1 Duna se je z brhko Amandi-munije, njenega tiska in radija ! no seznanil v Bruselju leta 1945, v nasprotju s sporazumom o | ko se je nahajal na dopustu, prijateljstvu, sodelovanjem in j čez tri mesece sta se vzela. Te-medsebojni pomoči, ki sta ga j žave pa so se začele, ko je mla-sklenili Jugoslavija in Romuni-1 da nevesta odločno zavračala ja in da se tega ne more dovo- > vse poskuse svojega moža, da liti celo s stališča običajnih! bi jo spravil v Ameriko. Naj-mednarodnih odnošajev.	! prej se je izgovarjala, da ne mo-
Beograjski radio poroča, da' re pustiti svojo mater samo. je noto izročil romunskemu ' je zadevo uredil in pristal, ambasadorju Teodoru Rudenku , da pride tudi njena mati v Ame-jugoslovanski zunanji minister j riko. Vse je že bilo pripravije-Stanoje Simič.	j no, toda mlada ženica se je zo-
, ,	I pet izgovorila, da ne more pri-
"Romunski uradniki	|ti, ker da je nosna. Po porodu
pozivajo na revolto	j jg zopet svetovala, da bi bi-
Jugoslovanska nota romunski j lo boljše, če, mož najde v Cleve-vladi se delno glasi:	jlandu delo in pripravi gnezde-
' "Odgovorni uradniki Romu-jšče za mladi zakonski par, ta-nije v svojih govorih in člankih poživljajo jugoslovanske državljane, naj se uprejo in zrušijo legalno vlado Jugoslavije. Tako na primer zunanja ministrka Romunije Ana Pauker odprto pozivlje, naj se odstrani sedanje državno vodstvo Jugoslavije.
"Odgovorni državni uradniki Romunije, tisk, radio itd. so zadnje mesece poskušali prikazati pred romunskim ljudstvom Jugoslavijo kot deželo, ki da se je baje ločila od proti-imperiali-stične fronte, ki da se izprija v buržvazno državo, v kateri da baje ni demokratičnega reda in v kateri da se baje vodi proti-sovjetsko propagando.
"Iz dneva v dan celotni centralni in provincijski tisk poroča romunskemu ljudstvu te neresnice."
ščo in otroka. Tudi to je Edward uredil. Poslal ji je celo vozne listke in telegram, s katerim jo je obvestil, kdaj naj se vkrca na ladjo. Nič ni pomagalo. Žena neče, pa neče v Ameriko. Mr. Duna je končno obupal in šel na sodnijo s tožbo za raz-poroko.
RANKIN ZMAGAL NA PRIMARNIH VOLITVAH
Znani zagovornik bele nadvlade kongresnik John Rankin je zopet zmagal na demokratskih primarnih volitvah v prvem kongresnem distriktnem okrožju v Mississippiju.
V New Yorku pa je Labor party nominirala dva levičarska kandidata. Vito Marcantonia in Leo Isacsona, ki sta oba Wal-laceova pristaša.
Ne-ameriški odbor nadaljuje zaslišanja o "vohuhih"; Chambers in Hiss soočena
WASHINGTON, 25. avg .— Pred kongresnim odborom za ne-ameriške aktivnosti se je danes do pozne noči nadaljevalo zaslišanje glede "vohunov, ki so operirali v posameznih vladnih oddelkih." Soočena sta bila Whittaker Chambers, bivši komunist, in Alger Hiss, bivši vladni uradnik. Prvi je tožitelj, drugi pa obtoženec.
Chambers je obtožil Hissa, da je bil "voditelj podtalnega komunističnega gibanja okrog leta 1930." Danes je pod prisego ponovil svoje obtožbe.
Ko je Chambers končal s svojimi obtožbami, je bil pozvan na pričanje Hiss, ki je bivšega komunista obtožil, da je "samo-priznani lažnivec, vohun in izdajalec" in izrazil svoj dvom v njegovo "zdravo pamet." ' Hiss je ponovno zanikal vse obtožbe in rekel, da je vedno vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. Kar se pa tiče izjav Cham-bersa, je vprašal:
i "Ali je to mož stalne zaries-■ Ijivosti, resnicoljub ja in časti? Jasno je, da ni. On to sam prizna in odbor to ve. V resnici, ali je to mož zdrave pameti?"
Chambers je na izraženi dvom glede njegove zdrave pameti izjavil, da se nikoli ni zdravil radi neke duševne bolezni.
Ne-ameriški odbor se vedno ni mogel ugotoviti, kdo govori resnico. Obe priči sta svoje izjave podali pod prisego in predsednik odbora Parnell Thomas je rekel, da bo eden od dveh obtožen radi kršitve prisege.
AMERIKA NI VZNEMIRJENA RADI SOVJET. SKLEPA
WASHINGTON, 25. avg. — Ameriški uradniki so izjavili, da niso bili presenečeni radi sovjetskega sklepa, da obe državi zapreta svoje konzulate. Pravijo, da se ta akcija nanaša samo na konzulate in da to še vedno ne pomeni, da so diplomatski odnošaji prekinjeni.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
26. avgusta, 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE \	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po.raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev)---:—
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)--——
For Six Months—(Za šest mesecev) --
For Three Months-—(Za tri mesece) —;--
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187».
D. SAVNIK:
VPRAŠANJE PLOVBE PO DONAVI
(Nedavno je hila v Beogradu zaključena mednarodna konferenca, katere naloga je hila, da uredi vprašanje plovhe po Donavi. Konferenco je za 30. julij sklicala Jugoslavija. Povabljene so bile: Sovjetska zveza, Češkoslovaška, Romunija, Bolgarija, Madžarska, Avstrija (kot opazovalka), Ukrajina, Zedinjene države, Anglija in Francija. Kot znano, so za- " padne sile—Zedinjene države, Anglija in Francija—zavrgle novi sporazum, ki je na kokonferenci bil sprejet z večino glasov.)
(Vprašanje plovbe po Donavi je bilo vedno in je še vedno zelo aktualno vprašanje. V pričujočem članku D. Savnikova je pojasnjena zgodovinska borba, ki se jo je vodilo za to najbolj važno evropsko reko.)
Donava je reka, po kateri so od nekdaj krožile velike količine trgovskega blaga. Zaradi zemljepisnega položaja in zaradi ugodne smeri za svetovno trgovino ter izredne dolžine plovnega toka je Donava dobila sloves mednarodne reke, kakršnega do danes ni imela še nobena druga.
Donava je za Volgo največja reka v Evropi. Njena dolžina znaša 2869 km, od teh pa je 2500 plovnih, tako da je samo ena enajstina toka neplovna. Širina reke je največja na delu med Jugoslavijo in Romunijo, kjer dosega 1000 m. Povprečna globina struge se giblje od 3 do 12 metrov. Črno morje, kamor se Donava izliva, pa sprejme od nje vsako sekundo 5300 kubičnih metrov vode.
Skozi stoletja je bila Donava poprišče vojn in močno gibalo gospodarskih teženj ne .samo evropskih, marveč tudi drugih ljudstev. Vse do»X. stoletja so bogata področja ob Donavi mamila barbarske tolpe z Vzhoda, a po križarskih vojnah je ta reka postala važna gospodarska žila. Izmenjava egiptskih, levantskih in indijskih proizvodov z evropskimi je povzročila, da se je v Podonavju razvila velika trgovina.
XV. stoletju so Turki začeli svoja osvajanja na Balkanu in so prišli celo do Dunaja. Turška osvajanja so povzročila začasno zaporo podonavske trgovine z deželami ob Črnem morju in z Vzhodom, zaradi česar so podonavska mesta obubožala. 'Šele v XVIII. stoletju, ko so Turki doživeli poraze pred Dunajem, pri Budimu in Beogradu, so se pogoji trgovine izboljšali. Kulturni in gospodarski napredek se je začel očitno kazati in donavska mesta Passau, Linz, Regensburg, Ulm, Dunaj, Budimpešta, Beograd, Galac in. Praila so znova dobila svoj trgovski ugled. Donava je postala središče pozornosti vse Evrope in Napoleon I. ji je nadel ime "krajice vseh rek."
Plovba na mednarodnih rekah
Pravila, ki so jih uporabljali za plovbo po rekah, so bila že za Rimljane zelo razvita. Rimsko pravo je postavljalo tekoče reke v isto vrsto kot morje in zrak,—imenovali so jih obče stvari—(res communes)—skupne dobrine vseh narodov. Reka je po rimskih načelih svobodna za plovho za vse narode in dežele, skozi katere teče, obrežna država pa je dolžna vzdrževati plovno pot na svojem področju in sme za ta svoj trud pobirati posebne pritojbine.
V srednjem veku so prešle reke v privatno lastnino vladajočih knezov, ki so za plovbo po reki dajali privatne koncesije, kar je izredno povečalo težkoče plovbe.
Po sodobnem mednarodnem javnem pravu je reka mednarodna, če izpolnjuje naslednje pogoje; a) da je plovna, b) da se neposredno ali posredno izliva vmorje, c) da teče skozi dve ali več držav in č) da so mednarodni odnosi glede tiste reke urejeni.
Šele v XVIII. stoletju se je pojavilo načelo o svobodi plovbe na mednarodnih rekah in to po francoski revoluciji, ko je nastal spor med Francijo, Nizozemsko in Belgijo glede plovbe na rekah Scheldi in Meusi (1792).
Donava v mednarodnem pravu
Donava ima v zgodovini mednarodnega prava posebno vlogo. Dunajski kongres 1. 1815 je postavil temelje režimu svobodne plovbe na mednarodnih rekah. Po kriftiski vojni je prišlo v Parizu do pogodbe (1856), na podlagi katere je bila Donava internacionalizirana. Dotlej je carska Rusija držala v svojih rokah najvažnejše rokave donavske delte: Kilijo, Sulino in Sv. Jurij. Carska Rusija se je upirala načelu svobodnega trgovanja po Donavi, ker je tedaj hotela usposobiti črnomorsko pristanišče Odeso za središče trgovine z žitom in ni hotela konkurence žitorodnih dežel
TAKSNA JE JUGOSLOVANSKA STVARNOST
Vladimir Dedijer je objavil v beograjski "Borbi" članek, iz katerega posnemamo naslednje:
Našega človega najbolj boli žalitev, češ, da Komunistična partija Jugoslavije vzgaja ljudske množice v protisovjetskem duhu; da hoče skriti in omadeževati zasluge Sovjetske zveze v pretekli vojni in da hoče dandanes omalovaževati vlogo Sovjetske zveze kot voditeljice pro-ti-imperialistične fronte.
Te vrste predvsem naslavljamo v razmišljanje našim kritikom.
Oglejmo si najprej najbolj množnično sredstvo agitacije in propagande, dnevno časopisje. Koliko piše "Borba" o Sovjetski zvezi in seznanja jugoslovanske množice v uspehi četrte stalin-ske petletke, v kakšni meri popularizira zunanjo politiko Sovjetske zveze? V kakšni meri opravlja "Borba" to nalogo v primeri z glasili komunističnih partij B o 1 g arije, Romunije, Madžarske, Češkoslovaške, Italije in Francije?
Po statističnih podatkih Direkcije za informacije pri vladi FLRJ, je "Borba" leta 1947 pisala več o Sovjetski zvezi, o njeni zunanji politiki, o uspehih sovjetskih ljudi pri krepitvi nji-lU)ve socialistične domovine, ka-
kor "Rabotničesko delo," glasilo KP Bolgarije, kakor "Scan-tea," glasilo KP Romunije, kakor "Szabad nep," glasilo KP Madžarske, kakor "L' Humani-te," glasilo KP Francije in kakor "Unita," glasilo KP Italije.
"Borba" je svojim bralcem v Jugoslaviji nudila več gradiva o Sovjetski zvezi glede na prostor v listu, kakor glasila ome-nejnih partij bralcem v svojih deželah, in sicer v primeri: z "Rabotničeskim delom" za
s "Scantejo" za 137 ^ ; s "Rude nepom" za 208%; z "Unita" za 236%; s "Humanitejem" za 850%. Podrobnejša statistika nudi naslednjo sliko:
"Borba" je od vsega prostora posvetila Sovjetski zvezi 7.4%, in sicer zunanji* politiki ZSSR 4.7% notr anjemu življenju I ZSSR pa 2.7%. Podatki so zbra-j ni iz 310 lanskih številk "Bor-!
be."	I
"Rabotničesko delo" je posve-l tilo zunanji politiki ZSSR pa 3.5%, sk'upaj 6.5% prostora. | Podatki so zbrani na podlagi i pregleda 267 številk lanskega | "Rabotničeskega dela."	|
"Scantea" je posvetila zunanji politiki ZSSR 1.3%, notranjemu življenju ZSSR pa 1.77%, skupaj 3.07% prostora. Podat-
Podonavja. AvstroOgrska, kot najmočnejša podonavska država tistega časa, je na pariški konferenci sicer zahtevala, da se spodnji tok Donave razglasi za svobodnega, upirala pa se je, da bi isto veljalo tudi za srednjo in gornjo Donavo, ker je težila po tem, da monopolizira donavsko plovbo. Vendar je pariški dogovor (1856) določil, da je Donava mednarodna reka od Ulma do ustja. Za izvedbo tega načrta sta bili tedaj ustanovljeni dve komisiji: Evrop-i ska donavska komisija, ki so jo sestavljali zastopniki držav —podpisnic pariške pogodbe (Francija, Avstro-Ogrska, Anglija, Prusija, Rusija, Sardinija in Turčija). Iniciativo za sestav6 tega mednarodnega telesa na Čonavi je po krimski vojni prevzela Anglija z namenom, da zruši politično in gospodarsko premoč carske Rusije v Podonavju. Druga je bila Obalna komisija, ki so jo sestavljali zastopniki Avstro-Ogrske, Bavarske, Wurtemberga in Turčije ter komisarji Srbije, Vlaške in Moldavije. Medtem ko je bila Obalna komisija naznačena kot stalna, z naloga, da izdela pravilnik o plovbi in uredbo o rečni policiji, je imela j Evropska komisija samo začasen značaj. Toda "začasna"j komisija, v kateri so bile neobrežne države, je doživela i visoko starost skoraj sto let, medtem ko je "stalna" Obalna komisija okrnela, še preden je izdelala naročeni pravilnik.
Berlinski kongres (1878) je namreč raširil teritorialno oblast Evropske donavske komisije, kajti proglašena je bila nevtralnost Donave od džerdapske klisure do izliva v Črno morje, s čimer je bilo prepovedano na tem področju graditi utrdbe in po reki niso smele pluti vojne ladje, razen lažje oboroženih v policijski službi.
Statut o plovbi po Donavi
Za časa I. svetovne vojne je Nemčija skušala ustvariti organizem za ttrejevanje plovbe po Donavi, ki pa zaradi njenega poraza ni prišel do veljave. Pač pa je bila po dolgih pripravah 1. 1921 podpisana konvencija med Francijo, Anglijo, Nemčijo, Italijo, Jugoslavijo, Belgijo, Madžarsko, Romunijo in Grčijo, ki določa, da velja svobodna plovba na Donavi na vsem plovnem toku od Ulma do Črnega morja, kakor tudi na vsej internacionalizirani rečni mreži pritokov Donave.
Dosedanja praksa dveh komisij se je nadaljevala, kajti osnovani sta bili: Evropska donavska komisija s pristojnostjo na obmorskem delu Donave, in Mednarodna donavska komisija za ostali plovni tok od Ulma do Braile. Evropsko komisijo za Dcnavo so sestavljali predstavniki Francije, Vel. Britanije, Italije in Romunije, v Mednarodno donavsko komisijo pa so vstopili zastopniki Francije, Vel. Britanije, Italije in delegati obrežnih držav. Avstrija v to komisijo ni vstopila, Nemčija pa je pozneje iz nje izstopila, zaradi česar je ves zgornji tok Donave izpadel iz pristojnosti mednarodnega nadzorstva.	j
Po statutu je Mednarodna donavska komisija prevzela' nalogo, da zagotovi svobodo in enakopravnost plovbe za j ladje, ki plovejo pod katero koli zastavo, in da skrbi, da ne pride do oviranja niti pri tranzitu pri uporabljanju} pristanišč in njihovih naprav. Poleg tega naj bi Medna-j rodna komisija skrbela za plovnost reke, obenem pa naj bi j opravljala policijsko službo na Donavi. Sistem carinskih, i trošarinskih in drugih taks je moral biti enak za vse zasta j ve na mednarodnem toku Donave in njenih internacionali-1 ziranih pritokih. (Morava, Taja, Drava do Barča, Tisa do ustja Samoša in Maroš do Arala).
(Konec jutri)
ki so zbrani na podlagi pregleda 227 števlk "Scantega" iz leta 1947.
"Szabad nep," je posvetil zunanji politiki ZSSR 1.48%, notranjemu življenju ZSSR pa 1.38%, skupaj 2.86% prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 230 številk "Szabad nepa" iz leta 1947.
"Rude pravo" je posvetilo zunanji politiki ZSSR 0.41%, notranjemu življenju ZSSR pa 1.96%, skupaj 2.37% prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 304 številk "Rude prava" iz leta 1947.
"Unita" je posvetila zaunanji politiki ZSSR 0.9%, notranjemu življenju ZSSR pa 1.3%, skupaj 2.2% prostora. Podatki so zbrani na polagi pregleda 178 številk "Unita" iz leta 1947.
"Humanite" je posvetila zunanji politiki ZSSR 0.26%, notranjemu življenju ZSSR pa 0.62%, skupaj 0.88% prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 272 številk "Humani-teja" iz leta 1947.
Iz teh primerov je razvidno, kako je Komunistična partija Jugoslavije po svojem glasilu "Borbi" tolmačila ljudskim množicam v naši državi lani vlogo Sovjetske zveze, tako v zunanji politiki, kakor glede socialistične graditve. Ti primeri so še en dokaz splošnega odnosa nove Jugoslavije do Sovjetske zveze.
Ta odnos se ni spremenil tudi leta 1948 in se sploh ne more spremeniti. Omenili bomo še en primer z drugega področja agitacije in propagande. Navedli bomo podatke o tem, koliko sovjetskih knjig je bilo prevedenih in izdanih v Jugoslaviji v prvih štirih mesecih letos, v primeri z drugo deželo ljudske demokracije, n. pr. s Češkoslovaško.
V	Jugoslaviji je bilo v prvih štirih mesecih letos prevedeno iz tujih jezikov 287 knjig, na Češkoslovaškem pa 277. Od tega odpade v Jugoslaviji na sovjetske knjige 225 knjig ali 78.39% skupnega števila prevedenih del iz tujih jezikov. Na Češkoslovaškem so pa prevedli le 57 sovjetski^ knjig ali 20.58%.
V	Jugoslaviji je bilo v prvih štirih mesecih letos prevedeno le 34 angleških, ameriških in francoskih izključno klasičnih del ali 9.80%, torej skoraj osemkrat manj, kakor sovjetskih nasprotno. V prvih štirih mesecih letos je bilo na Češkoslovaškem prevedeno skupaj 134 angleških, ameriških in francoskih del — In sicer ne le klasičnih — 60% vseh izdanih prevodov, torej trikrat več angleških, ameriških in francoskih knjig kakor sovjetskih.
Meseca maja se je to razmerje še povečalo. V Jugoslaviji je bilo izdanih 81.97% prevodov sovjetskih knjig od skupnega števila prevodov, angleških, ameriških in firancočkih pa samo 6.3%. Na češkoslovaškem pa od prvfega maja do 4. junija letos odpade na sovjetske prevode komaj 15.8 , na angleške ameriške in francoske pa 59.6%.
Preidimo na tretji primer, na najmočnejše sredstvo agitacije in propagande na film.
Kako je v tem pogledu v Jugoslaviji? Ali si je Komunistična partija Jugoslavije prizadevala nuditi jugoslovanskim množicam čim več sovjetskih ali ameriških filmov — filmov iz Sovjetske zveze, ki se odlikujejo z idejno in umetniško čistostjo, prikazujeio patriotizem sovjetskih ljudi v domovinski vojni in dandanes v socialistični graditvi in budijo pri gledalcih plemenita čustva ier pnkazujejo enakopravnost narodov v Sovjetski zvezi; filmov, ki skratka oborožujejo naša množice v borbi za socializem— ali ameriških filmov, ki pa v
ogromni večini govorijo o rasni nestrpnosti, poveličujejo izkoriščanje človeka po človeku in vodijo mladino v zločine ? Kakšna je v tem pogledu politika Jugoslavije in kakšna drugih dežel ljudske demoKracije ?
Tokrat bomo vzeli kot primer Madžarsko. Iz statistike je razvidno, da na Madžarskem prikazujejo največ ameriške filme, to pa ne le 1945., temveč tudi 1947. Na Madžarskem so leta 1945. predvajali 43 ameriških filmov ali 54.62% vseh igranih filmov, medtem ko je bilo sovjetskih filmov korhaj 29 ali 36.78%. Leta 1946 se je število ameriških filmov na Madžarskem povečalo skoraj za dvakrat, na 81 ali 55.48% medtem ko so igrali komaj 37 sovjetskih filmov ali 25.35%.
Kar je najbolj nerazumljivo leta 1947., ko je Komunistična partija Madžarske zelo utrdila svoje pozicije v primeri s prejšnjimi leti, da je število ameriških filmov doseglo 100 in hkrati s francoskimi kapitalističnih dežel doseglo skupni odstotek 82.7%. Prikazali pa so komaj 34 sovjetskih filmov ali 16% vseh filmov.
Kakšno je pri nas razmerje med sovjetskim in ameriškim filmom ?
Leta 1945. je bilo v Jugoslaviji prikazano 45 sovjetskih filmov ali 20.09% vseh, ameriških pa 102 ali 45%, in sicer predvsem iz zalog, ki smo jih našli ob osvoboditvi dežele. Leta 1946. se je razmerje spremenilo: sovjetskih filmov 127 ali 33.34%, ameriških pa prav tako 127 ali 33.34%. Lani je bilo prikazanih 137 sdvjetskih filmov ali 46.58%, ameriških pa komaj 38 ali 10.4%.
Letos s prvih petih mesecih polnoma izpodrinjen. Od 1. ja-je bil ameriški film skoraj po-nuarja 1948 do 1. julija t. 1. je bilo prikazano 188 sovjetskih filmov ali 71.2%, ameriških pa komaj 7 ali 2.6%.
Ti razultati so bili doseženi zaradi vztrajnega dela Komunistične partije pri ideološki vzgoji ne le svojega članstva, temveč tudi najširših plasti.
Tudi to je jugoslovanska stvarnost.
Od 9. do 15. julija so v Pragi prikazali 31 ameriških filmov, 17 angleških, 10 francoskih, 1 belgijskega in le 18 sovjetskih ter 4 češkoslovaške filme.
V Beogradu so pa od 9- do 15. julija prikazali 24 sovjetskih filmov, 5 francoskih in enega češkega in komaj 1 edinega ameriškega.
Tudi to je jugoslovanska stvarnost.
Komunistična partija Jugoslavije tako v tisku, zalošniški delavnosti in filmu dosledno sledi svoji liniji popularizacije Sovjetske zevze. Ne bomo naštevali več primerov. Namen tega članka ni kritizirati kulturne politike drugih partij, temveč z dejstvi pokazati neu-temeljenost v odnosu do Sovjetske zveze. Namen tega članka je še enkrat izpričati, kako vztrajno je delo Komunistične partije" Jugoslavije, da bi se delovne množice seznanile s pridobitvami Sovjetske zveze.
Takšna je jugoslovanska stvarnost. Od tu izvira takšna enotnost v naši Partiji in tolikšno soglasje našega ljudstva, ki zavrača nepravične obtožbe Informbiroja.
UREDNIKOVA POŠTA
Iz Euclida, Ohio
Euclid, O. — Poletje jemlje slovo, že so nam bližji spomini na cvetje v jeseni. Ti spomini prinašajo tudi dosti lepih sanj vsakemu, ki se spomni na preteklost.
Ako se podaš na farme ni več tistega življenja kot ga je bilo v pomladi. Piknikov ni več v tolikem številu, ljudje gredo nazaj v mesto in plesije dvorane bofio zopet polne. V naših narodnih domovih, kjer imajo večje in lepe dvorane, se bodo oglasili pevci in budili narod; z lepimi pesmami bodo vsakemu obudili spomine na rojstno domovino in mladost.
Vse to se ponavlja od leta do leta — za ene smeh, za druge pa prostor doma za pečjo. Le škoda, da tu nimamo več takšnih starokrajskih peči.
Kar nas je starejših se čuvamo, da nas ne bi bela punca zalotila v kakem drugem kraju, kjer ni tako prijetno. Tu v Eu-clidu bomo pa letos, zadnje dni poletja, praznovali 30-letnico, odkar smo začeli zbirati prve prispevke za naš stari dom.
Praznovanje se bo pričelo 17. nadaljevalo pa skozi 18. do 19. septembra. To leto bo jubilejno za vse Jugoslovane pri nas. Prirejale se bodo razne veselice in druge prireditve, da se bo tako nabrala primerna vsota, da tudi I mi enkrat ž 3 začnemo graditi j novo krasno dvorr.no nam v spomin, mlajšim pa v razvedrilo in zabavo. Zgradili jo bomo, da se bo v njej ponavljala tista beseda in pesem, katero smo prinesli iz stare domovine in jo podarili našim mlajšim.
Naši otroci so dorastli in stojijo za nami in ti bodo dovršili delo, ki smo ga začeli; kar smo mi zgradili, bodo po nas prejeli kot doto.
Naše cvetje v joscpi bo kmalu odcvetelo in za nas nastane dolga večna zima. Ako vse to storimo, bomo storili svojo dolžnost in šli'lahko k mirnemu počitku.
Kreg in nesporazum mora med nami prenehati in skupno
sodelovanje je potrebno, ako hočemo, da se ta stvar izvrši.
Mi moramo vsi po svoji zmožnosti prispevati za naše narodne ustanove, ker to je narodni ponos za nas vse, brez razlike kdo si. Mi smo si bratje ene matere in ene domovine, iz katere smo prišli v to veliko blaženo deželo Ameriko !
Podedovali smo zajamčeno svobodo od naših starih Ameri-kancev in naša sveta dolžnost je, da jo branimo in ohranimo kot našo največjo svetinjo. Pozabimo vse tiste male prepire, ki niso vredni piškavega oreha-Kadar srečaš svojega brata iz čiste duše in kadar mu podas roko, podaj, mu jo iz ljubezni in< zvestobe. Ko bomo mi zadnji" videli tisto zlato večerno žarjo. se bomo mirni vlegli k večnem^ počitku. Naše delo bo končano in lepi spomini bodo ohranjeni na onega, ki je pošteno mislil-Zatoraj, vsi na delo in vsa^ po svoji moči, da bomo gotovo dosegli naš cilj!
James L. Rotter-
Za "Wallaceovo" kampanjo
Spodaj podpisani sem prejel $10 od društva Slovenske So-, kolice št. 442 SNPJ, ki so darovale v kampanjo za izvolitev Henry A. Wallacea za predsednika.
Če kdo želi prispevati v t^ fond, spordčam, da sprejema^ prispevke, za kar izdam uradno pobotnico.
Anton Jankovich, 16108 Grovewood Ave-KE 8707
AMERIKA BO VEŽBALA KOKEJSKO ARMADO
SEOLUL, Koreja, 25. avg. Zedinjene države so danes sklenile s Korejo formalni pakt, n& osnovi katerega bodo vežbal® korejsko armado, dokler se dp ameriške čete nahajale n^ Koreji.
To je j)rvi pakt, ki ga je ^ ameriškimi vojaškimi predstaV' niki podpisal predsednik južne' ga dela Koreje Syngman Rbee-
26. avgusta, 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
2ENA V JUGOSUVIJI
Brez rešitve vprašanja materinstva ni resnične enakopravnosti žena
Vprašanje materinstva ni sa-oio vprašanje žene v tovarni ali pisarni, to je stvar sleherne žene, gospodinje in kmetice. Vprašanje materinstva pa ni^ samo vprašanje žena, marveč je to stvar države, vsakega naroda posebej. Kadar je govora o že-iii in njeni enakopravnosti, o njenih pravicah in dolžnostih, je treba v njej vselej gledati mater, prav tako, kakor se vprašanje bodočnosti države ne Wore ločiti od vprašanja njenega naraščaja. Če v ženi ne gledamo istočasno tudi matere, potem so besede o enakopravnosti prazna fraza. Načrt ustave rešuje tudi .to vprašanje in določa:
"Država zlasti ščiti interese matere in otroka a pravico do plačanega dopusta pred in po porodu, z ustanovljanjem porodnišnic, dečjih domov in zavetišč." (Člen 24.) Nujno je in to je tudi državna potreba, da sodelujejo žene na vseh področjih življenja. Vzemimo samo najbolj preprosto vprašanje: Ali se ne vpraša vsaka mati, kje naj pusti svojega otroka, kadar gre-na delo kakršne koli vrste? Da niti ne govorimo o zdiavju matere in deteta, o težavah kmečke žene, o prerani smrti tisočerih novorojenčkov. Naša ustava se je odrekla vsem zastarelim rekvizitom, s kakršnimi se kiti-jo zakoni, ki licemerno progla-
šajo "dolžnost matere za najsvetejšo dolžnost". Naša ustava je odrečla tem lepim besedam o svetinji materinstva v interesu otroka in matere, v interesu materinstva, obvezujoč državo, da smatra to sveto materinsko dolžnost za svojo dolžnost, da zaščiti mater in dete, ker se žena in mati sicer ter svoji dolžnosti noče in ne more odreči. Ena izmed največjih novosti in najglobljih sprememb v vprašanju enakopravnosti žene je prav ta odnos države do družine in zakona. Prav te spremembe,'te odredbe ustave o otroku, zakonu in družini dajejo tako jasno obeležje novemu razdobju v življenju žena Federativne ljuejiske republike Jugoslavije. V členu 26., ki govori o zakonu in družini, o pravnem odnosu zakona, o nezakonskih otrokih itd., ustava nedopušča nikake svojevolj-nosti, ki bi mogla motiti položaj, ki ga daje naša država ženi kot enakopravnemu državljanu, položaj, ki si ga je žena pridobila in ne dopušča, da bi kar
Uncle Sam will pay to any wage earner thrifty enough to tuck away only $"3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45.
'■ And Uncle Sam will help you tuck it away, too—automatically, each and every week—through the Payroll Savings Plan where you work.
Sign up. for the Pa3rroll Savings Plan today during the Security Loan Drive—and be well rewarded with financial security ten years from now. P, S. If you are in business or a profession, and the Payroll Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank.
koli motilo pravilno reševanje pravnih odnosov v zakonu; "Zakon in družina sta pod zaščito države. Država ureja pravne odnose v družini s svojimi zakoni. Veljavni zakon se lahko sklene samo pred pristojnimi državnimi organi. Državljani lahko poleg civilnega zakona sklenejo tudi cerkveni zakon po predpisih svoje vere. Vsi zakonski spori spadajo v pristojnost ljudskih sodišč. Starši imajo do nezakonskih otrok iste obveznosti in dolžnosti kot do zakonskih otrok. Nezakonski otroci imajo enake pravice kot zakonski."
Glede nobenega drugega vprašanja fašisti,, reakcionarji in os-stali sovražniki ljudstva niso tako zahrbtno napadali naše narodno osvobodilno gibanje, zlasti pa komuniste, kakor v vprašanju zakona in družine. Morda tudi še sedaj mnogi dobronamerni ljudje ne razumejo dovolj vse naprednosti in koristnosti takega odnosa države do zakona. Zakon in družina sta, da se poslužimo besed tovariša Kardelja, preveč resni ustanovi za državo, da bi jim ona mogla prepustiti kaki drugi organizaciji, siromašnim rodbinam ali včasih samo materi. Položaj žene v zakonu je jmel v stari Jugoslaviji vse preveč pečat ponižanja žene in privilegijev moža, da bi naša sedanja" napredna država mogla pri tem ostati, ne da bi vodila budno nadzorstvo in nudila polno zaščito tej važni ustanovi. Civilni zakon daje mnogo povoljnejše pogoje za urejevanje zakonskih odnosov,
Končno je odpravljena sramota in breme nezakonske matere, ki je morala stoletja nositi vse posledice družbene morale, ki jo je kaznovala z dosmrtnim poniževanjem. Z eno samo potezo se niso mogle in se ne morejo v ustavi zbirati posledice take morale, ki je bila samo v prilog privilegiranim. Toda ustava pristopa tudi k reševanju tega vprašanja. Ona predpisuje roditeljem nezakonskega otroka enake obveznosti, kakor jih imajo do zakonskih otrok. Ustava daje nezakonskemu otroku enake pravice, kakor jih uživa zakonski. Gospodarska neodvisnost žene, možnost sklepanja zakona po lastni volji in ljubezni, zaščita, ki jo bodo dali zakonski ženi, dolžnost, ki jih nalaga država roditeljem do nezakonskih otrok, zaščita matere irf otroka v splošnem, z eno besedo, pogoji enakopravnosti žene bodo zmanjšali mnoge in premnoge osebne noreče in trpljenje mnogih ponižanih žena.
V ustavi torej ni niti trohice sledu o kakšnem razbijanju družine, marveč se je za njo zavzela z vso skrbjo država s svojimi pozitivnimi i n demokratičnimi odredbami, ki jih bo zaščita matere in otroka v najbližji bodočnosti prinesla zakonu in družini. Vprašanje dečjih domov in sploh ustanov za zaščito materinstva. Bolj kot vse drugo je v interesu žena, da se brigajo za te ustanove, da s svojo organizacijsko veščino in pobudnim očesom matere popravljajo napake zlonamernih ali neodgo-
ki pod kontrolo demokratične I vornih ljudi v teh ustanovah, da
pick out your own reward
here!
M
SAVI EACH WEEK	AND YOU WILL HAVE		
	In 1 Year	In 5 Yeart	In TO Years
$ ^.50	$130.00	$ 668.97	$ 1,440,84
3.75	195.00	1,004.20	2,163.45
r.50	390.00	2,009.02	4,329.02
12.50	650.00	3,348.95	7,217.20
18.75	975.00	5,024.24	10,828.74
Am&'icai Seojrify is YOUR Security
ENAKOPRAVNOST
Ti/s /s an oBlcUl U. S. Treasury advertisement—prepared under auspices ol Treasu/r U»p*r'OT»B( and Aiverttslng Council. '
drŽave ne morejo biti več na škodo žene in je poniževati. Na vprašanje kakšen je odnos te države do zakona in družine, daje odgovor člen ustave, ki govori o zaščiti matere in deteta. Dokaz za ta konstruktivni in zdravi odnos države do zakona in družine je predvsem in nad vsem skrb, kakršne y .stari Jugoslaviji ni prevzela nase nobena oblast, kadar je šlo za mater in otroka. Ta odnos do matere in otroka, ta obveznost, ki jo prevzema država nase, najbolj kažejo njen odnos do zakona in družine.
snujejo nove, jih organizirajo in urejajo ter podpirajo, ker je to eden izmed velikih pogojev njihove polne enakopravnosti ter boljšega in srečnejšega življenja tudi v zakonu, če skrb za otroke deli država z roditelji. Da bi žene čimbolj razvile svojo enakopravnost, da bi jo uživale čimprej vse, žefte y jjaQstih in.na podeželju, je neobhodno potrebno, da žene same resno pojmujejo vse svoje naloge. Zavedati se morajo, da bodo morale pri obnovi države in mirni izgraditvi kot enakopravni državljani z enakimi pravicami in dolžnost-
Sammy Kaye Salvages and Saves When Cooking Short Ribs
Sammy Kaye, orchestra leader of Swing and Sway fame, has another act when he turns out his favorite dish in the kitchen. He makes sure no opportunity is overlooked to salvage and save all used cooking fat that cannot be reused in cooking. Here is the quick way he suggests for preparing Short Itibs En Casserole.
Short Ribs En Casserole
2 sliced onions 2 cups stock or water 6 small potatoes
2	pounds short ribs of beef
3	tablespbons French dressing
Wipe meat with cold, clamp cloth. Brust with Fi ench dressing and let stand 1 hour. Put in greased baking dish. Put onions on top of meat. Add stock. Cover and bake in moderate oven (350 degrees F.) 1 hour. Pare potatoes. Add to dish. Re-cover and bake 1 hour longer. Uncover and bake 30 minutes more. Serves (j.
"I especially like this recipe, because short ribs are relatively inexpensive, and dressed up with French dressing and onions, it makes a Lucullan dish," Sammy Kaye says. "Another way to cut pennies from your food budget is to save that ever-loving used cooking fat. It helps relieve a world shortage of fats and oils, and meat dealers pay for every pound," he points out.
Sammy Kaye
mi, ki jim jih daje ustava, opravljati ogromno delo, kajti sila milijonskih množic žena je pač ogromna. Žene bodo vsekakor izpolnile to svojo nalogo, ker so že v osvobodilni vojni razvile vse svoje sile. Na drugi strani se morajo pa zavedati, da sedaj, ko so že dobile enakopravnost, tudi obnova in izgraditev pričakujeta od njih vso pomoč. Žene morajo izkoristiti to svojo enakopravnost predvsem zato, da se kulturno dvignejo in da se pripravijo za vsakodnevne naloge, ki jih postavlja država pred najširše množice žena. Najbistvenejše pogoje za enakopravnost žena je ustvarila naša država. V državi so čvrsto zasidrani. Zato naj se vse žene Jugoslavije čim gloolje poj-mijo pravi smisel sporočila, ki ga jim je poslala velika žena naše dobe Passionaria:
"V borbi ste izvojevale osvoboditev. Čuvajte svobodo kot svoje življenje! To je najlepša dediščina, ki jo morate zapustiti svojim otrokom!"
(SANS—Chicago)
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi:
Yugoslav Embassy.
1520—16ih St.. N. W..
Washington 9. D. C.
Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi:
Yugoslav Consulate General.
745—5th Ave..
New York 22. N. Y.
0
Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškenj jeziku.
y "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934

I ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvin?, avtomobilskim nesrečam. Itd.
preskrbi
iTI
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
I TI Tr
-x<
(Ti iTi
01! L I/,K
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730
SELIŠKAR;
TRŽAŠKA CESTA
ROMAN
(Nadaljevanje )
povedal prav tak-Ig ; je doma nekje na Do-^^Jskem in izučen takih stvari.
oval je v Trst k nekemu moj-^ ' postal bo kurjač na želez-Vs^!^ ^em tamle pasel, se je Gl k meni v travo in mi je y l^°^edoval. Zdaj vem zares, da ni hudobe. Tudi jaz i , , v Ljubljani izučil za aksnega moža!"
<<T
kr h >	pa najbrž ne bo
Luka ošpičeno. ®likor tvojega očeta poznam, ® oš nikoli na železnici. Kje imaš pamet, fantek? Kje so
ne	teliček? Na barju
rasto! Ti samo mene poglej ^ premisli, kakšne čase sem že
videl! Todle po cesti sem videl Francoze, ki so prijahali v našo deželo. Joj, fantiček, kaj pa ti [veš o življenju! Pred nekaj leti i so hodili tod naši fantje meksi-'kajnarji do morja in potem čez I lužo; tam so mnogi med divjaki j žalostno smrt storili, kakor Mak-jsimilijan, brat našega presvit-:lega cesarja. Prav tule sem se-jdel, ko se je pripeljala iz Ljub-I Ijane velika, lepa kočija in pred I njo je jahal eskadron konjeni-I kov. V kočiji se je vozil sam naš 1 cesar. E, ljuba duša, vidiš, pa sem skočil na noge—poglej takole—po vojaško sem pozdravil in cesar so mi z rc*:o4%)omahali. To, vidiš, to je čast! Cesar so 'me prepoznali po orlu na klobu-
ku, da sem v njihovi službi in so mi pomahali. Zdaj se na cesti nič več takšnega ne zgodi. Vse se vozi z železnico in vse se zdaj tod okoli nekam podira. Stari časi so kakor odrezani, odkar so napeljali železno kačo čez barje. Vera peša. . . Eh!" I "No, vidite, tudi cesar se zdaj I vozijo po železnici in cesar se ■prav gotovo ne bi vozili, če bi j bilo s hudobo v zvezi!"
! Zdajci se Luki nekaj svetlega poblisne v glavi, da.se kar zamaje v svoji veri. Na to pa zares nikoli ni pomislil. Cesar se prav gotovo ne bi vozili po železnici, če bi imela hudoba pri vsej stvari le en sam samcat krempelj. Ti hudirjev fant ti tak! Toda Luka i se zdaj ne bo podal, ko ima že sedemdeset let, ko ga noge že presneto bole in je treba že misliti na botro smrt.
I "Krava ti je zašla v repo!" de i nenadoma in puhne dim iz čedre. j Zasmeje se, ko se je tako rešil j zadrege in nadležnega fanta, ki
ti kakor črv v drevesu hoče priti do stržena.
Tine pa je tekel za kravo, kajti oče je bil za take stvari od sile natančen in prav nič skop z roko, kadar je doma delil pravico. Bil je sicer bolan in smrt mu je čepela na prsih, a še vedno je bil zelo strog in zakrknjen kmet ter je vse otroke trdno držal v kleščah svoje vzgoje. Tine je hodil na Dobrovo v šolo, toda le po-redkoma, ker se ni dalo urediti' na Karlišnikovi kmetiji tako, da bi bil otrok izšolan, krava pa sita. Karlišnik je potreboval sina donja, šola pa je daleč in požre preveč časa, ki ga ni moči nadomestiti. Fant sam ni veliko maral za šolo, torej bi bila s te strani ta sitnost šolska že kako urejena, a če je le utegnil, jo je urezal čez njive na Dobrovo, da si je vsaj od daleč nalovil vse črke za pisanje in branje in pa številke. Sedel je namreč vedno v zadnji klopi med bajtarji, do le-teh pa učenikova modrost ni
segla, le palica včasih in zaušnica. Modrost je bila namenjena otrokom gospodarjev, ki, so sedeli prav blizu njegove mize in le-ti so pisali na tajelo; zadaj pa so revčki zehali in se ščipali pod klopmi ali pa zijali skoz okno tja v tri dni, kakor je dejal uče-nik, to se pravi—v dolgčas.
Po navadi bajtarskih ni bilo mnogo v soli, učenik jih ni pogrešal in ni sitnaril zaradi tega. I Tine pa je vztrajal, ker se je hotel na vsak način naučiti brati in pisati. Tako je od drobtin bogatinov le napasel svojo trmo po znanju, da je zdaj doma že za silo čital pratiko in znal s kredo napisati na podboje velike začetnice svetih Treh kraljev ter letnic. Tega nihče v hiši ni zmogel, niti njegov starejši brat Miha ne, ki jo je lansko leto ucvrl kar na svojo roko po cesti v široki svet. Njegova sestra Mica, ki jih je imela že. čez dvajset, pa še peresa ni znala držati. Oče je znal pisati številke'—vrag
vedi, kje se Jih je naučil, ker nikoli ni .videl šole od znotraj.. Bil je pri vojakih, morda je tam videl, kako se napiše ta ali ona številka in kadar je kaj prodal ali kupil, je sedel s kredo v roki za mizo in pisal velike, nerodne številke tako učeno, da si nihče ni upal pristopiti k mizi.
Tine pa, kavelj, se je le privadil pisanju in branju in ko je dal šoli slovo, je skrivaj nesel učeniku rutico jajec; na ^ je učenik polagal posebno pažnjo, zato mu je napisal tudi spričevalo.
"Naj ti bo!" mu je dejal, "zaslužil ga nisi, ker ničesar ne znaš. Premalokrat si bil v šoli. Zdaj pa bodi priden in pobožen in varuj se greha, ki zalezuje mladega človeka na vseh njegovih potih!"
"Gospod učenik, smem vprašati. . . ali je .res hudoba' v železnici?" ga je'prekinil Cine, ker se mu je mudilo domov in bi rad imel še od učenika potrdilo.
"Butec si in butec ostaneš, tega ti pač ni treba vedeti! Za barje zadostuje, da imaš močne i roke in pobožno srce. Ne sili drpgam, ker je drugje še slabše. Preneumen si, da bi ti razlagal o železnici in po resnici naj povem—tega se tudi sam nisem nikoli učil v šoli. Boga zahvali, da znaš abecedo in očenaš za drugo se ne meni! Pri vaši bajti ti še tega ne bo treba."
"Pa zbogom in lepo zahval jeni, gospod učenik!" je dejal Tine potrt in razočaran; če bi vnaprej vedel, kaj bo slišal, bi si rajši jajca sam ocvrl in bi se požvižgal na spričevalo. Šolo pa je tako zasovražil, da je nekajkrat srdito brcnil v hišni vogal, tako se je vsaj malo znesel nad nekom, ker se nad učenikom ni mogel. Tine je dal šoli slovo in se je ni nikoli več spomnil z lepo mislijo.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in čitajte Enakopravnost I"
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
26. avgusta, 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
Mislijo, da ima kozak samo ko-robač, da je kozak divji, nAne-sto tega pa ima dušo kakor plemenita steklenka; pa smo kajpak ravno taki ljudje: ravno tako ljubimo žene in imamo radi dekleta, se nad svojim gorjem jokamo, se ob tuji radosti ne veselimo . . . Kaj misliš, Al-joška? Bil sem fant in sem željno čakal čakal na življenje; če se domislim, koliko je na svetu lepih žensk, se mi stisne srce! Če pomislim, da ne bom smel niti ene izmed njih ljubiti, bi kričal od bolečine! Tako sem postal mehak z ženskami, da bi vsako do bolečine ljubil ... Z vsako bi šel leč, naj je blodni-ca ali devica, samo- da bi bila lepa ... A kaj so si spričo prevelikega razuma izmislili v življenju: Porinejo ti eno samo do smrti, pa jo trpi ... ali se je ne naveličaš? In še vojskovanje so si izmislili in tako . . .
— Premalo so te sunili v hrbet, ti prekleti psi! — je brez nejevolje preklinjal Bešnjak.
Koševoj se je obrnil na hrbet, molčal, dolgo gledal v visoko goščav je, se sanjavo smehljal in vznemirjeno rahlo božal z rokami ohlajeno, nedostopno ravnodušno zemljo.
Eno uro pred menjavo so ju ujeli Nemci. Bešnjaku se je posrečilo ustreliti, potem pa je šče-nil, zaškrtal z zobmi in se zvil v zadnji pokloni konica nemškega bodala mu' je odprta drobovje, mu razparala mehur za vodo in se topo ustavila, ko je trčila ob hrbtenico. Koševoja so podrli s kopitom. Pol vrste daleč ga je vlekel na rami zajeten šrnovojnik. Miška se je ovedel, začutil, da mu teče kri, zastokal, zbral vse moči in brez posebnega napora zdrsnil Nemcu s hrbta. Za njim so sprožili salvo, a noč in grmovje sta ga rešila — ubežal je.
Potem ko se je umikanje zaustavilo in so rusko-romunski oddelki prišli iz žepa, so umaknili dvanajsti polk s postojank, ga pomaknili v zaledje za nekaj vrst, bolj levo od svojega odseka. V polku so razglasili povelje: Opravljati zaporno službo razpostavljati opazovanja ob cestah, skrbeti, da bi v zaledje ne
odhajali ubežniki, jih zadrževati, če bi bilo treba, tudi z uporabo orožja, in jih v spremstvu oddajati v divizijsko poveljniš tvo.
Miško Koševoj je med prvimi padel \^izvidnico. On in še trije kozaki so zjutraj odšli iz vasi in se na narednikovo povelje razpostavili ob koncu koruznega polja, ne daleč od ceste. Cesta je držala mimo gozdička, se skrila v gričevnato, s kvadrati razpasano ravnino njiv. Kozaki so opazovali zapovrstjo. Popoldne so opazili skupino kakih deset vojakov, ki so se premikali v smeri proti njim. Vojaki so očividno nameravali obiti ves, vidno izza vzpetine. Ko so bili vštric gozdiča, so se ustavili, prižgali cigareto in se najbrž posvetovali; potem so krenili, ostro izmenjali smer in v pravem kotu zavili na levo.
—	Naj jih počimo ? — je vprašal ona dva Koševoj in. se dvignil izmed goščave koruznih storžev.
—	Ustreli v zrak.
—	Ej, vi! Stojte! '
Vojaki, ki so bili oddaljeni od kozakov za nekaj desetin sež-njev so zaslišali klic, se za tre-i nutek ustavili in spet nekako nejevoljno krenili dalje.
—	Sto-o-o-oj! ... je zavpil eden izmed kozakov in nekajkrat ustrelil v zrak.
Držeč puške na prevesico so kozaki dohiteli počasi korakajoče vojake,
—	Kaj hudiča ne mislite stati? Kateri oddelek? Kam greste? Listine! — je zavpil desetnik Kličev, načelnik postojanke, in pritekel bliže.
Vojaki so se ustavili. Trije so malomarno sneli puške.
Zadnji se je sklonil in si s koncem telefonske žice privezoval odtrgan podplat h škornju. Vsi so bili neverjetno raztrgani, umazani. S stranskih delov plaščev so jim viseli rdečkasti kožuščki dvozoba, očividno so se to noč valjali po gozdu, po goščavju. Dva sta imela poletni čepici, drugi pa umazanosive, pletene kučme z naušniki, z od-vihanimi ovratniki in opletajočimi vrvcami trakov. Zadnji, kakor je bilo videti, voditelj, vi-
Radio aparate popravimo
v vaše popolno zadovoljstvo EKSPERTNI MEHANIKI Popravimo ludi električne predmete.
GENERAL RADIO REPAIR CO. 3720 West 25th St.
ODDA SE
STANOVANJE S 5 SOBAMI SPODAJ Vpraša se na 15021 THAMES AVE., zadaj
HIŠA NAPRODAJ
ZA 2 DRUŽINI; 5 IN 5 SOB; 2 GARAŽI. Od Grovewood Ave. na E. 173 St. Pokličite
KE 8795
POŠTEN MOŠKI
želi dobiti sobo v Collinwoodu ali Euclidu. Kdor ima za oddati naj sporoči na
HE 5311
KUHARICA,
ki je izvežbana za kuho v restavraciji, dobi dobro službo za dopoldne. Vpraša se pri
SORN'S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. _EN 52X4_
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $3; premenjamo stare na olje. Thermostat.
CHESTER HEATING CO..
1193 Addison Rd., EN 0487 ■T/Ovorimo slovensko
sok in po starčevsko zgrbljen, je drhtel z velikimi, vrečastimi lici in zakričal s hudobnim, nos-natira glasom;
—	Kaj vam je? Smo se kaj obregnili od vas? Kaj se pa pri-tikate!
—	Listine! — mu je posegel v besedo desetnik in zahlinil strogost.
Vojak z gplobjimi očmi, rdeč kakor ravnokar ožgana opeka, je potegnil izza pasu stekleni-často bombo, pomahal desetniku pred nosom z njo, se bzrl po tovariših in pohitel z jaroslavsko naglo govorico:
—	Poglej, mali, to je listina! Poglej! Tukaj imaš mandat za vse leto! Varuj življenje, kajti če zastokam, ne boš več zbral svojih materinih kosti. Si razumel? Ali si razumel, kaj? Razumel? . . .
—	Ne jezikaj! — ga je sunil v prsi desetnik in se pomračil. — Ne jezikaj in ne plaši nas, že tako smo uplašeni. če pa ste beguni, se obrnite v divizijsko ppveljstvo. Tam take ptičke jemljejo v roke.
Vojaki so sneli puške in se spogledali. Eden izmed njih, temnobrk in izpit, po videzu rudar, se je z obupanimi očmi ozrl s Koševoja na druge kozake in zašepetal:
—	Poglejte, na bodala vas napičimo! . . . No, torej, stran! Pojdite! Pri bogu, pri priči zapodim v prvega kroglo! . . .
Vojak z golobjimi očmi je vihtel bombo nad glavo; visoki, zgrbeni, ki je bil prvi, je z rjas tim koncem bodala drgnil po blagu desetnikovega plašča; rudarju podobni se je pridušal in mahal proti Mišku Koševoju s kopitom, temu pa je drhtel prst na prožilu in z laktom k boku pritisnjeno ležišče puške se je potresalo; eden izmed kozakov je pograbil malega vojaka za zavihe plašča, g a potegnil stegnjeno roko in se plašno ozrl
BEER COIL BOXES
(zaboji s cevmi za točenje pive) za piknike, zabave in svatbe dobite v najem.
JIM HOČEVAR 781 E. 236 St., Euclid 17, O. RE 4009
Ekstra posebnost!
če sedaj daste vaš fornez pregledati, nanovo cemen-tirati in sčistiti, kar navadno stane $25. vam vse to naredimo ZA SAMO
$17.50
Pokličite še danes — Prihranite si denar
NATIONAL HEATING CO.
Postrežba širom ipesta
FA 6516
VINO! PIVO!
Imamo nad 40 najbolj popularnih vrst piva in ale. Cene od $2.39 do $6.00 zabo). Ravno tako imamo veliko iz-bero vina, cordials, šampanjca in Sparkling Burgundy.
Pripeljemo vam na dom na St. Clair, Nottingham, Col-linwood.
Pokličite
ANTON JANSA
256 156 St., KE 2570
D. B. A. Green Beverage
po drugih, boječ se udarca od zadaj.
Na koruznih steblih je pošu-števalo osehlo listje. Za gričevnato ravnino so se v prelivih modrih obronki gor. OKrog vasi so se po pašnikih pasle rdečkaste krave. Veter je za gozdičem vr-tinčil zmrzel prah. Mračen oktobrski dan je bil zaspan in miren; dobrodejen mir in tišina sta vela iz pokrajine, oškroplje-ne z zanikrnim soncem. Nedaleč od ceste pa so se v nedopovedljivi jezi mandrali ljudje, bili so pripravljeni namočiti s svojo krvjo od dežja mokro, jalovo, zalito zemljo.
Strasti so se nekolikanj polegle, vojaki so naheli hrumeti in se začeli mirneje pogovarjati s kozaki.
—	Pred tremi dnevi smo se umaknli s postojank! Mi nismo hodili po zaledju! In vi bežite, gotovo! Zapuščate tovariše! — Kdo bo pa varoval bojišče? Ej, vi, ljudje! . . . Meni so prav pred očmi zaklali tovariša, bila sva z njim na straži, ti pa praviš, da vojske še poduhali nismo! Kar ti jo tako poduhaj, kakor smo jo mi! — je nejevoljno govoril Koševoj.
—	Kaj bi se toliko prerekali! — je posegel vmes eden izmed kozakov: — Gremo na poveljstvo in konec 1
—	Spustite nas, kozaki! če ne pri bogu, bomo streljali! — mu je zagotavljal vojak rudarskega videza.
Desetnik je skrušeno krilil z rokami:
—	Ne moremo tega napraviti, bratec! Čeprav nas pobijete, vendar ne boste mogli uiti: tam v vasi stoji naša stotnija . . .
Visoki, sključeni vojak je zdaj grozil, zdaj prigovarjal, zdaj začenjal ponižno prositi.
Ob koncu se je zasukal, potegnil iz umazane torbe steklenico, opleteno s slamo, priliznjeno po-mignil Koševoju in zašepetal:
— Mi vam, kozaki, pustimo tudi denarce in poglejte .... nemško žganje . . . Doma so otročki, sam razumeš ... Vse smo poskusili, hrepenenje nas je pognalo . . . Do kdaj še?.. Gospod! . . . Ali nas res ne spustite? — Hlastno je potegnil iz golenice mehur, vzel iz njega dve zmečkani kerenki in jih začel vztrajno siliti Koševoju v rqke. — Vzemi, vzemi! Fej, dragi moj! . . . Nič ne misli ... se bomo že pretolkli tudi tako! . . . Denar ni nič . . . brez njega lahko .. . Vzemi! Še bom nabral.
Koševoja je žgala sramota, odšel je od njega, skril roke na hrbet, zmajeval z glavo. Kri mu je šiloma šinila v obraz, mu iztisnila iz oči solze: "Bešnjak me je podivjal . . . Kaj sploh počnem . . . sam sem zoper vojsko, ljudi pa držim, kakšno pravico neki imam? . . . Sto hudičev, kaj sem le zbrazdal! Kakšno pseto "sem vendar!"
. Stopil je k desetniku in ga odvedel vstran; ne da bi mu pogledal v oči, je dejal:
—	Spustimo jih! Kaj misliš, Količev? Spusti, za boga! . . .
Desetnik je tudi blodil s pogledom, kakor da bi ta trenutek počel kaj sramotnega, in spregovoril :
—	Naj odidejo . . . Kaj, zlom-ka, pa naj počnemo z njim? Saj bomo nemara tudi' mi kmalu v takem položaju . . . Kaj bi si tajili greh!
Obrnil se je proti vojakom in zavpil nejevoljno:
—	Razbojniki! Ravnali smo z vami kakor s prijatelji, na vso moč vljudno, vi pa ste nam dali denarja? Kaj mislite, da ga ima-
mo premalo, ka-li ? — In zardel je. — Spravi mošnjiček, če ne, te spravim na poveljstvo! ... j Kozaki so odšli vstran. Ko-, ševoj j e pogledal n a daljne,: prazne vaške ceste in zavpil za odhajajočimi vojaki:
— Ej! Biki! Kam pa tiščite na odprto? Tamle je gozdič, bodite čez dan v njem, ponoči pa dalje! Če vas zatme kaka druga postojanka — boste šli!
Vojaki so se ozirali naokrog, se neodločno stiskali in se kakor volkovi v umazano sivi verigi potegnili v udor, zarasel s trepetljikovjem.
(Dalje prihodnjič)
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Faši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost.'"
HIŠA ZA 2 DRUŽINI
Proda se hišo na 19206 Mohawk Ave. 6 sob spodaj in 4%- sob zgoraj; 3 garaže in dodatna lota. Za podrobnosti pokličite OLympic 0641
IŠČE SE STANOVANJE
s 5 ali 6 sobami, med E. 47 in E. 79 St., med St. Clair in Superior Ave. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče RA 7588.
FARMA NAPRODAJ
Proda se majhno farmo, obsegajoče 11.5 akrov; v prvovrstnem stanju; hiša s 4 spalnicami in kopalnico zgoraj; spodaj kuhinja, družabna soba, jedilnica in zajtrko-valna soba. Klet pod vso hišo; klet za vino; fornez, \Vz akra vinograda, 3VŽ akra finega gozda; % akra jagod, itd. če želite dober dom, pišite ali pridite osebno pogledat
H. C.,BOBITCH
MIDDLE RIDGE RD.
(Vž milje južno od Rt. 528) Madison, O., lel., Madison 2635
Nakladale! tovora
Tovorni nakladalci za Nickel Plate, E. .9th in Broadway Plača $1.09 na uro s plačo čas in pol nad 8 ur..
Vpraša se za
Mr. Phipps NICKEL PLATE RAILROAD CO. E. 9ih^& Broadway
POŠILJANJE MOKE IN ŽIVEŽNIH PAKETOV v Jugoslavijo
MOKA: Pričeli smo ponovno s sprejemanjem naročil za moko, v bodoče je zopet dovoljeno pošiljati po eno vrečo moke (100 Ibs.) na eno osebo. Največ je mogoče poslati pet vreč z isto ladjo na pet raznih oseb.	<11? "I ^5
Cena za eno vrečo moke (100 lbs.) je	• V tej ceni je
vključena zavarovalnina in vsi ostali stroški do mesta prejemnika.
STANDARD PAKETI: Istotako pošiljamo že izgotovljene pakete z raznovrstno hrano. Za ceno in vsebino teh paketov vprašajte za naš cenik in naročilne liste (order forms).
Dostava moke in paketov je garantirana. V nasprotnem slučaju je vrnjen denar.
Zavarovalnina se nanaša na zgubo celotnega paketa (total loss.)	,
Pripominjamo, da z naročilom postane blago last pošiljatelja, dočim smo mi samo zastopniki med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi.
čeki in Money Orders naj se glase na "Dobrovoljni Odbor."
DOBROVOLJNI ODBOR
245 West 18th.Street
New York 11. N. Y.
Telefon; WAtkins 4—9016
BUT RUDOLPH/ (YCklR HIGHNISS, [VINVE«0IN6T0j
nrmwii
POINTr
You're right, Hilda—it's no fun -hanging around like that whon thoy'r* having fun at Cedar Point. Finest bathing bMwh In the world, 1,000 room Hotel Breakers, social plan dancing nightly, amusements, restaurants, free parking. Come on, Rudolph, let the gal have a laugh—won't you?
JUtil or bus to Sandusky F»rry to "Point" every hour Ohio Route 3 (US. 6)
CEDAR POINT
^ ON LAKE ERIE "
SANDUSKY, OHIO
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 Si. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
Sobo se odda v najem
POROČENEMU PARU ALI DVEMA DEKLETOMA Si lahko tudi kuhate
1393 E. 51 Si.
POSEBNOSTI NA JOPICAH
Ženski vse-volneni Cardigans
97c do 2 89
Otroški vse-volneni Pullovers
49c do 119
šE MNOGO DRUGIH POSEBNOSTI ZA VSO DRUŽINO.
Stone Knit Sales, Inc.
7500 STANTON AVE.
DVA BLOKA SEVERNO OD WOODLAND, OD E. 79 ST.
TRST DOBIL PRVI DENAR ZA SVOJO "OBNOVO"
WASHINGTON, 25. avg. -Šestorici evropskih držav je bila danes odobrena pomoč v okviru tako zvanega Marshal-lovega načrta.
Francija je dobila $13,530,-000, Avstrija $5,125,475, zapad-na Nemčija $5,225,300, Grčija $260,000, Norveška $2,572,919. Trst pa $250,000.
E. 174 St. OD LAKE SHORE BLVD.
Moderen semi-bungalow s 9 velikimi sobami; 2 spalnici ip popol-na kopalnica spodaj; 3 spalnice, solnčna soba in dve popolni kopal" niči na drugemu nadst. Ta hiša jp nenavadna in popolna v vseh oz> rih. Le nekaj izmed prednosti so: Avtomatična gorkota na soparo, najnovejši avtomatični grelec za vodo, shramba iz cedrovine; vd<^ lana prsna kopel, vdelana električna ledenica 12 kubičnih čevljeV' posoda za uničenje odpadkov, stroj za pomivanje posode; izredno vel'; ka električna peč, avtomatični stro3 za pranje, električni sušilec perila Vsaka soba ima sanitas papir stenah, na stotine električnih iztokov, odprto ognjišče in nešteto drugih posebnosti. Lota, ki je pi"'" bližno 80x200 čevljev, je krasno splanirana ter ima mnogo veliki" dreves za senco. To posestvo S® proda po zmerni ceni, $22,900.
Za podrobnosti pokličite
KATHERINE J. WELTER
REALTOR
26500 LAKE SHORE BLVD-RE 2000
Vas muči glavobol?
Nabavite si najboljše tablete pr®'' glavobolu v nasi lekarni. Cena 50C'
Mandel Drug
LODI MANDEL. Ph. G., Ph. C'
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 WATERLOO RD«
Cleveland 10, Ohio	„q Lekarna odprla: Vsak dan od dopoldne do 10. zvečer.
Zaprta ves dan ob sredah	_
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM. ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE-I52I6 Lucknow Ave.
KEnmore 3662
PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE

K;

FORNEZ NE GORI? Cas je, da inštalirat« kontrolo za znotranji zrak!
Sedaj je čas, ko vaš fornez ne gori,
da se pripravite, da boste imeli prihodnjo jesen in zimo udobnost in ekonomijo "kontrole znotranje-
ga zraka!"
"Kontrola znotranjega zraka" vam bo nudila avtomatično kontrolo temperature potom termostata ... čist, zdrav zrak . . . enakomerno toploto .. . prostost sitnosti in dela z fornezom . . .
nižje stroške za kurivo in mnogo drugih prednosti.
Vprašajte vašega kontraklorja za grelno in ventilacijsko opremo o tem. On vam bo pregledal fornez, vam bo povedal kaj potrebujete, in vam dal brezplačni proračun o stroških. Storite io sedaj, ko imate dovolj časa, da izvršite delo predno nastopi mrzlo vreme.
ALWAYS AT YOUR
VSI NAJNOVEJ&I KOMADI VSI SLAVNI ZVEZDNIKI Pet dni na teden—od ponedeljka do petka Zjutraj ob 10—WGAR in WICA * Zvečer ob 10_WH^
"TEN O'CLOCK TUNES"