Na kose razstavljen BMW sta nameravala peljati na Vzhod Pogovor s članom novega tajništva Evropske konfederacije sindikatov Luco Visentinijem /6 Zdravstvo: od jutri tudi v deželi FJK v veljavi novi tiketi M Primorski dnevnik NEDELJA, 17. JULIJA 2011_ Št. 169 (20.184) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Dušan Udovič Ob vesti, da je občinski svet v Naborjetu izglasoval sklep o trijezični šoli v Kanalski dolini, sem se najprej spomnil na pokojnega kulturnega delavca Sal-vatoreja Venosija. Ko si je skupaj z župnikom Mariom Garju-pom ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja prizadeval za nekaj ur pošolskega poučevanja slovenščine v Kanalski dolini, sta bila dobesedno izgnana iz uradnega šolskega poslopja. Doživela sta nedostojno gonjo, kot da je šlo za kriminalno, vsekakor pa prepovedano dejanje. Nastala je afera z mastnimi naslovi v časopisih. Naš dnevnik je seveda branil slovenski jezik in kulturo, italijanski krajevni tisk pa je s potuhnjenimi suflerji v ozadju dvignil oblak prahu in netil paniko pred nevarnostjo »slovenizacije«. Minilo je več kot trideset let. Trdno vztrajanje Slovencev v Kanalski dolini je medtem naletelo na več ugodnih okoliščin. Najprej na pametne javne upravitelje, kot je nekdanji trbiški župan in sedanji deželni svetnik Franco Baritussio, ki so razumeli, da je uspešno prihodnost Kanalske doline kot regije na tro-meji mogoče graditi le z ovrednotenjem tam živečih narodnih skupnosti. Drugo je prispeval padec meja s sosedi, prej z Avstrijo, potem pa še s Slovenijo. Še zlasti Venosiju, ki je odšel mnogo prezgodaj, bi privoščil, da bi požel to kar je sejal in doživel trenutek, ko je slovenščina na tem, da skupaj z drugimi krajevnim jeziki uradno prestopi šolski prag. Z enakim dostojanstvom in skozi glavna vrata. ITALIJA - Z objavo v uradnem listu so danes začeli veljati varčevalni ukrepi Napolitano: Politične sile naj vztrajajo pri sodelovanju Nevarnost finančnih špekulacij na račun Italije še traja KANALSKA DOLINA - Sklep občinskega sveta v Naborjetu Šola bo trijezična NABORJET - Na zadnji seji pred poletnim premorom, ki je potekala v petek zvečer, je občinski svet občine Naborjet Ovčja vas, ki jo je vodil župan Aleksander Oman, izglasoval zahtevo po uvedbi trijezičnega pouka. Do sprejetja dokumenta, ki ga bodo poslali Paritetnemu odboru, je prišlo v sorazmerno kratkem času po posvetu z načelniki svetovalnih skupin, ki so zastopane v občinskem svetu, po koordinacijskem sestanku z upravitelji občine Trbiž in predvsem po sestanku s starši otrok, ki obiskujejo edini vrtec in osnovno šolo na te-ritorju občine Naborjet Ovčja vas in ki se nahajata v Ukvah. Na 3. strani RIM - Vačervalni ukrepi za zamašitev proračunskih lukenj so bili včeraj objavljeni v uradnem listu in tako danes že veljajo. Predsednik republike Giorgio Napolitano pa je ob podpisu zakonskih dokumentov poleg zahvale parlamentu za rekordno hitro odobritev varčevalnega pakta pozval politične sile k nadaljevanju sodelovanja. Emergenca se namreč še ni končala in težave se bodo nadaljevale, zato je potrebna strnjenost, je opozoril. Dejstvo, da je v teh dneh tako trdno držal krmilo države v svojih rokah, pa marsikoga v vladi in njeni koaliciji moti, nekaj slabe volje pa je tudi v največji opozicijski stranki. Na 10. strani Protest zaradi prisotnosti Kusturice na Mittelfestu Na 2. strani V Trstu skupščina članov Demokratske stranke Na 4. strani Izšla je Cosolinijeva rdeča knjižica Na 4. strani Bregovič navdušil Na 5. strani Ukinjanje pokrajin ali združevanje občin? Na 17. strani Italijani ne vlagajo v Severno Primorsko Na 18. strani DUNAJ - Ob udeležbi visokih gostov Slovesen pogreb Otta von Habsburga DUNAJ - Ob udeležbi visokih domačih in tujih gostov se je včeraj na Dunaju potekal pogreb najstarejšega sina zadnjega avstro-ogrskega cesarja. Otto von Habsburg je umrl 4. julija, star 98 let. Zaključek žalnih slovesnosti bo danes, ko bodo pokojnikovo srce pokopali na Madžarskem.Najprej se je ob 15. uri v stolnici sv. Štefana začela žalna maša, ki jo je vodil dunajski nadškof Christoph Schönborn kot zastopnik papeža Benedikta XVI. ob prisotnosti nadškofov dežel nekdanje habsburške monarhije. Kardinal Schönborn je v nagovoru izpostavil dve lastnosti pokojnega: sposobnost prilagajanja novemu brez strahu ter obenem zvestoba svojemu poreklu. «Za ljudi je pogosto izziv, da ostanejo zvesti svojemu poreklu, čeprav so se okoliščine spremenile,» je dejal. Med okoli 1000 častnimi gosti so bili številni predstavniki kraljevih družin, kot so švedski kralj Carl Gustav XVI. z ženo Silvijo, liechtensteinski knez Hans-Adam II. s soprogo Mario ter luk-semburški vojvoda Henri. Med politiki so bili predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, hrvaška premierka Jadranka Kosor ter gruzijski predsednik Mihail Sakašvili. Na 10. strani LONDON - Sporni založniški mogotec Rupert Murdoch se je opravičil LONDON - Avstralsko-ameriški medijski mogotec Rupert Murdoch je danes v britanskem tisku objavil opravičilo zaradi spornega vdiranja novinarjev v telefone. «Žal nam je zaradi resnih kršitev, ki so nastale,» piše v celostranskem oglasu, ki ga je v več britanskih časnikih objavila Murdochova britanska založniška hiša News Internatio-nal«Globoko obžalujemo bolečine, ki so jih utrpeli prizadeti posamezniki. Žal nam je, da nismo ukrepali hitreje, da bi zadeve ure-dili,» še pravi oglas. V prihodnjih dveh dneh naj bi objavili še prispevek o ukrepih, ki jih bodo sprejeli, da bi zadevo preiskali in preprečili, da bi se kaj takšnega še ponovilo. Na 10. strani Discount® MAT eraSSI PROMOCIJSKA CENA ZA ležišče lateks € 299,00 6 598,00 višina 20 cm enop. dvop. Ležišče € 238,00 ortopedsko en°P- f(|0/ ^eti €476,00 "«N/O dvop. € 119,00 enop. €238,00 dvop. Ležišče € 498,00 ločene vzmeti cn0P- i(|0/ € 996,00 JU dvop. € 249,00 enop. €498,00 dvop. Ležišče € 698,00 memorv foam enop. ff||0/ €1.396,00 •>»/■ dvop. € 349,00 enop. € 698,00 dvop. Vzglavniki €98,00 -50% €49,00 lateksa in memory foam preobleka prati pršicam I Električni € 1.590,00 -50% 1 počivalnik € 790,00 J Trst, ul. Rossetti, 6 - na vogalu z ul. Giotto pon. 16.30-19.00 tor.-sob. 9.00-12.30 in 15.30-19.30 Tel.: 040.37.11.35 2 Nedelja, 17. julija 2011 ALPE-JADRAN / ZDRAVSTVO - Po odobritvi varčevalnega paketa v poslanski zbornici Od jutri novi tiketi v veljavi tudi v deželi FJK Sindikati in združenja potrošnikov sprožili ostre polemike - Odgovor deželnega odbornika Kosica TRST - Po dokončni odobritvi varčevalnega paketa v poslanski zbornici bodo predvideni normativi začeli veljati že jutri. Zato bodo nove dajatve, kot je zdravstveni tiket, začele veljati tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Sicer so dežele tiste, ki morajo potrditi nove pogoje za zdravljenje. V tem smislu bi lahko dežele tudi pustile nespremenjene že veljavne normative. Toda to bo zelo težko udejanjiti, ker so v varčevalnem odloku predvidena tudi krčenja glede finančnih prispevkov za dežele oziroma za lokalne uprave. Kot je sporočil centralni direktor za zdravje Paolo Basaglia vsem zdravstvenim ustanovam, bodo torej od jutri tudi v deželi FJK veljali sledeči pogoji. Za specialistične zdravstvene preglede v ambulantah bodo morali občani (ki niso izvzeti) plačati deset evrov za vsako napotnico družinskega zdravnika. Vsota 10 evrov se bo pridružila že obstoječemu tiketu. Za storitve, ki jih bodo nudili na oddelkih za prvo pomoč, ki jim ne bo sledil sprejem v bolnišnico in ki jih bodo označili s t.i. belim kodeksom (»codice bianco«), pa bo treba odšteti 25 evrov. Namen tega ukrepa je preprečiti zlorabo oddelka za prvo pomoč. Dosedanji tiket 7,75 evra (plus dodatek za morebitne posamezne specialistične preglede), ki je veljal za vse, bodo torej z uvedbo novega ukinili. Novost seveda ne bo veljala za ljudi, ki so iz raznih razlogov izvzeti iz plačevanja tiketa: to so ljudje nad 65. letom starosti, invalidi, osebe s posebnimi obolenji, ranjeni v nesrečah pri delu, osebe pod 14. letom starosti in ljudje, ki so zadobili travme ali so bili žrtve zastrupitve. Dejstvo, da deželna vlada ni ukrepala, je že včeraj sprožilo val polemik. Še predvsem so se oglasili sindikati Cgil, Csil in Uil ter združenja potrošnikov, kot npr. Codacons iz Vidma. Proti zadržanju deželnega predsednika Renza Tonda in pristojnega deželnega odbornika Vladimira Kosica je protestiral tudi načelnik svetniške skupine Demokratske stranke v deželnem svetu Gianfranco Moretton. Na polemike se je odzval Kosic in povedal, da bodo novi tiketi v resnici v prid šibkejšim, češ da jih bodo zaščitili. Dodal je vsekakor, da bo deželni odbor pridržal zase odločitve o morebitnih spremembah in da bo o tem odločil čez teden dni. Oddelek za prvo pomoč in urgenco v bolnišnici na Katinari pri Trstu kroma KOROŠKA - Kljub prispevku 500 tisoč evrov Slovenska glasbena šola v Celovcu ostaja na prepihu CELOVEC - Zagotovitev podpore v višini 500.000 evrov iz t.i. plebiscitnega daru, ki jo je avstrijska zvezna vlada namenila slovenski Glasbeni šoli na Koroškem, še zdaleč ne pomeni, da je finančni problem te manjšinske ustanove rešen. Kot je ta teden poudaril Roman Verdel, direktor ustanove z nad 500 učenci, ostaja tudi po izplačilu plebiscitnega daru odprto vprašanje, kako sistemsko in s tem trajno zagotoviti financiranje šole. Verdel je še pristavil, da obljubljenega denarja z Dunaja še ni na žiro-računu in tudi česa pisnega ravnatelj še nima v rokah. Po ustnih napovedih naj bi izplačali prvi del podpore še letos, drugega pa prihodnje leto. Govor pa je bil tudi o tem, da bi se podpora izplačala v naslednjih petih letih v višini 100.000 evrov letno. Kot je znano, so državni sekretar na uradu zveznega kanclerja Josef Ostermayer, koroški deželni glavar Gerhard Dorfler in predsedniki slovenskih političnih organizacij (Inz-ko, Sturm, Sadovnik) 26. aprila letos v Celovcu slovesno podpisali memorandum, s katerim so zapečatili ne samo ureditev vprašanja dvojezične topografije oz. tabel in slovenskega uradnege jezika na južnem Koroškem, temveč je v njem zapisan tudi razdelitveni ključ za tako imenovani plebiscitni dar, ki ga je avstrijska zvezna vlada namenila deželi Koroški ob lanskoletni 90. obletnici koroškega plebiscita leta 1920. V memorandum so zapisali, da pripada slovenski Glasbeni šoli »osrednja pozornost,« v bodočnosti pa jo bodo fi- nancirali z zveznimi, deželnimi in privatnimi prispevki. Tudi Republika Slovenija je povabljena, da sodeluje pri sistemskem financiranju in vzpostavljanju organizacijskih struktur Glasbene šole, je še zapisano v memorandumu. Nadalje, da bodo ustanovili posebno delovno skupino s predstavniki dežele in Glasbene šole. Medtem je parlament sprejel in potrdil razdelitev tako imenovanega plebiscitnega daru deželi Koroški v višini skupno štiri milijone evrov. Slovenski Glasbeni šoli je namenjenih dejansko 500.000 evrov - vendar kot enkratna podpora, ne pa kot sistemska, trajna rešitev. »To pomeni, da bo šel dober del prispevka najprej v kritje dolgov, ostanek pa bo šoli zagotovil finančno preživetje za največ dve leti,« je zaskrbljeno ugotovil ravnatelj Glasbene šole Roman Verdel. Kot pri zakonu o tablah in uradnem jeziku, ko so predstavnikom manjšine v memorandumu obljubili tesno vključitev pri pripravi besedila zakona, kar se nato ni zgodilo, se tudi pri Glasbeni šoli od podpisa memoranduma ni kaj premaknilo. »Nimamo v rokah niti pogodbo z deželo, prav tako o zagotovljeni delovni skupini ni kaj slišati,« je zaskrbljeno dejal Roman Verdel, ki - kot mnoge druge manjšinske organizacije na Koroškem - pogreša politično voljo odgovornih v deželi. Ivan Lukan Železniška proga Koper-Divača zaprta LJUBLJANA - Zaradi vzdrževalnih del bo danes in jutri zaprta železniška proga med postajama Koper in Divača. Kot so sporočili s Slovenskih železnic, bo v tem času za potnike organiziran nadomestni avtobusni prevoz. Danes bo organiziran avtobusni prevoz namesto vlakov številka 2751 in IC 502, ki odpeljeta iz Kopra ob 10.03 in ob 14.45, ter namesto vlaka IC 503, ki odpelje iz Divače ob 11.01. V ponedeljek pa bo organiziran avtobusni prevoz namesto vlakov številka 2751 in IC 502, ki odpeljeta iz Kopra ob 10.03 in ob 14.45, ter namesto vlakov številka 2750 in IC 503, ki odpeljeta iz Divače ob 7.47 in ob 11.01. (STA) Prometni zastoji na mejah s Hrvaško LJUBLJANA - Na vrhuncu turistične sezone je na cestah po državi še vedno gneča. Daljši zastoj je na koncu podravske avtoceste v Dražencih proti mejnemu prehodu Gruškovje, osebna vozila čakajo na izstop iz države tudi na drugih mejnih prehodih s Hrva-ško.Kot poročajo na spletni strani Prometno-informacijskega centra za državne ceste, je na koncu podravske avtoceste v Dražencih v smeri Gruškovja trikilometrski zastoj, zato priporočajo mejna prehoda Rogatec ali Dobovec. Minister Boštjan Žekš žanje odobravanje LJUBLJANA - Eden prvih ukrepov začasnega ministra za kulturo Boštjana Žekša je bilo zvišanje mase sredstev zavodom za osebne dohodke zaposlenih v javnih zavodih za tri odstotke, ki so se sicer zmanjšali v začetku leta, poroča današnje Delo.Direktor Cankarjevega Doma Mitja Ro-tovnik ukrep pozdravlja: »Tisto, česar direktorji javnih kulturnih zavodov pri dosedanji ministrici za kulturo nismo dosegli pol leta, je novemu ministru Boštjanu Žek-šu uspelo v treh dneh.« Ukrep je imel po Rotovni-kovem mnenju za posledico ponovno aktiviranje kolegija direktorjev slovenskih gledališč, »ki je bil najostrejši kritik te nerazumljive poteze prejšnje ministrice». Kolegij je o tem takoj obvestil Žekša, za tem je v vladi ob pripravi rebalansa proračuna sledila bliskovita akcija, ki je imela za posledico popravek te krivice, je za Delo povedal Rotovnik. POLEMIKA - Deželni poslanec DS Menis kritičen do Mittelfesta zaradi vabila Kusturici »Odličen režiser vprašljive morale« Javni poziv v Trstu živeče bosanske pisateljice in novinarke Azre Nuhefendic doživel velik odmev - Primerjava z danskim režiserjem Von Trierjem, ki je pohvalil Hitlerja TRST - Protest bosanske pisateljice Azre Nuhefendic proti navzočnosti srbsko-bosanskega režiserja Emirja Kusturice na Mittelfestu je doživel podporo tudi Demokratske stranke. Deželni poslanec Paolo Menis, podpredsednik deželne komisije za kulturo, namreč ocenjuje kot hudo napako vabilo Kusturici, ki je v Gorici sicer nastopil kot član glasbene skupine No Smoking Orkestra. Menis podčrtuje, da je Kusturi-ca večkrat javno zanikal pokol v Srebrenici, kar je storil tudi ob nedavni aretaciji srbskega generala Ratka Mladica. Pri tem vprašanju ne gre za cenzuro ali omejevanje svobodnega umetniškega izražanja, pač pa za kršitev temeljnih etičnih in človeških načel, na katerih temelji mednarodna čedajska prireditev, podčrtuje furlanski predstavnik Demokratske stranke. Kusturico primerja z danskim filmskim režiserjem Larsom Von Trierjem, ki je na zadnjem filmskem festivalu v Cannesu hvalil Hit- Pisateljica in novinarka Azra Nuhefendic arhiv Deželni svetnik Paolo Menis arhiv Emir Kusturica v Gorici bumbaca lerja in nacizem ter bil zaradi tega upravičeno izgnan s prireditve. Srbsko-bosanskega režiserja enostavno ne bi smeli sploh povabiti na Mittelfest, za vabilo pa nosi posredno odgovornost tudi Dežela Furlani- ja-Julijska krajina, ki je ena od ustanovnih članic uglednega festivala. Azra Nuhefendic, ki je bila svoj-čas evropska novinarka leta, je medtem odklonila javno soočenje o »primeru Kusturica«, ki ga ji je predlagal predsednik Mittelfesta Cesare Deve-tag. Vabilo na srečanje se pisateljici in novinarki zdi neprimerno. Prvič, ker prihaja prepozno, ko je Kusturica že nastopil v Gorici, in drugič, ker se ne želi soočiti o režiserju, ki je gotovo na- darjen in zelo uspešen filmski umetnik, a obenem po njenem prepričanju človek zelo vprašljive morale. Kusturica je povzročil polemiko tudi na festivalu v Cannesu, kjer je bila njegova navzočnost predmet kritik s strani bosanskih filmskih umetnikov. Marsikoga, vključno z Azro Nuhefen-dic, je zelo zmotilo, da je režiser med mimohodom na rdeči tapeti slovitega festivala pozdravil publiko s tremi dvignjenimi prsti, »podobno kot so pozdravljali vojni kriminalci, ki so v Bosni morili, ropali in posiljevali.« Ne glede na Srebrenico in vojno v nekdanji Jugoslaviji pa je marsikaterega stalnega gosta Mittelfesta zmotilo tudi dejstvo, da je Kusturica nastopil na glasbeni prireditvi, saj namreč ne velja za ravno nadarjenega glasbenika. Več o njem in njegovi (filmski) ustvarjalnosti bi lahko povedali njegovi filmi, »kot pa stereotipna balkanska glasba, ki ne predstavlja ne identitete Bošnjakov in niti Srbov, kot levi ne predstavljajo identitete Afrike, mafija pa ne identitete Italije.« TRST Nedelja, 17. julija 2011 3 KANALSKA DOLINA - Pomemben sklep, ki zagotavlja slovenskemu jeziku uraden vstop v javno šolo Občinski svet v Naborjetu izglasoval zahtevo po trijezični šoli Sprejeti dokument se sklicuje na zakonska določila in na že opravljeno delo v šolah Kanalske doline NABORJET - Na zadnji seji pred poletnim premorom, ki je potekala v petek zvečer, je občinski svet občine Na-borjet Ovčja vas, ki jo je vodil župan Aleksander Oman, izglasoval zahtevo po uvedbi trijezičnega pouka. Do sprejetja dokumenta, ki ga bodo poslali Paritetnemu odboru, je pri- šlo v sorazmerno kratkem času po posvetu z načelniki svetovalnih skupin, ki so zastopane v občinskem svetu, po koordinacijskem sestanku z upravitelji občine Trbiž in predvsem po sestanku s starši otrok, ki obiskujejo edini vrtec in osnovno šolo na teritorju občine Na-borjet Ovčja vas in ki se nahajata v KOPER - Gradbišče nove ceste V Markovcu so spet na delu vrtalni stroji KOPER - V skladu z napovedmi so v petek stekla dela na koprski strani predora Markovec. Avstrijski gradbinec Alpine Bau, ki je izvedbo del pred nekaj meseci prevzel od finančno propadlega Cestnega podjetja Maribor (CPM), pri tem namesto miniranja uporablja poseben rezalni stroj. Dela v dvocevnem predoru s koprske strani so po podatkih na spletni strani Družbe za avtoceste v RS (Dars) sicer dosegla 316 oziroma 326 metrov globine. Gradbinci pričakujejo, da naj bi povprečno na dan izkopali do štiri metre. Čez predvidoma dobre tri mesece naj bi z deli nadaljevali na levi strani predora, takrat se bodo izkopna dela zaključevala tudi na izolski strani, kjer zaradi miniranja potekajo bistveno hitreje. Doslej so izkopali več kot kilometer cevi. Celoten predor bo dolg skupno skoraj 2,2 kilometra. Predvideni rok dokončanja vseh del, vključno z elektro in strojno opremo predora, je marec 2013, ko naj bi petkilometrski odsek med Koprom in Izolo, katerega del je tudi predor Markovec, predali prometu. Družba Alpine Bau je sicer na vodstvo Darsa že poslala zahtevek za plačilo dodatnih del pri predoru. Neuradno naj bi šlo za štiri milijone evrov, predvsem z naslova odvoza materiala na deponijo pri Kozini. (STA) MANJŠINA - Stališče krovne organizacije SSO: Za prihodnost špetrske dvojezične šole potrebne odločnejše in odmevnejše pobude »Med prenovitvenimi deli v Ul. Sv. Frančiška v Trstu zagotoviti usluge NŠK« - Čestitke Martini Repinc TRST - Predsednik Drago Štoka se je na zadnji se izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij pred poletnim premorom najprej spomnil obletnice požiga tržaškega Narodnega doma ter na tržaško srečanje treh predsednikov, ki je potekalo pred enim letom. Tistega dne je bil posebno pomenljiv njihov obisk v prostorih Narodnega doma, ki je simbol trpljenja Slovencev pod fašistično diktaturo. Zaradi tega in zaradi enkratnega vzdušja, ki ga je ustvarilo srečanje treh predsednikov, bi bilo koristno, da se obletnico v prihodnosti primerno ovrednoti. V tem smislu gre izraziti priznanje profesorju Samu Pahorju za njegovo pobudo 10+1, je poudaril Štoka. Izvršni odbor SSO je v nadaljevanju poglobljeno obravnaval prostorsko problematiko dvojezične šole v Špetru v Benečiji. Tema je bila tudi glavna točka srečanja enotnega predstavništva, na katerem je spregovoril predstavnik staršev Igor Tull. Zaskrbljenost sta pri tem izrazila pokrajin- ski predsednik za Videmsko Giorgio Banchig in Riccardo Ruttar, ki sta potrdila stališča in skrbi odbora staršev. Oba sta tudi ocenila, da je nesprejemljivo stališče špeterskega občinskega sveta, s katerim se ustvarja negativno in škodljivo vzdušje do tako pomembne in nenadomestljive šolske inštitucije. Izvršni odbor SSO je izrazil solidarnost odboru staršev ter učnemu in neučnemu osebju špeter-ske dvojezične šole. Pri tem pa podprl vse nadaljne posege, ki jih je predsednik Štoka napovedal. Odbornik Ruttar je tudi poudaril, da bi bilo potrebno upoštevati možnost po novih manifestacijah in odmevnejših pobudah. SSO je prisluhnil poročilu o delovanju komisije za šolstvo in kulturo, ki ga je podala Jelka Cvelbar. Komisija je opravila pomembno delo skozi vse leto in stalno sledila problematikam slovenske šole. Veliko zaskrbljenost vzbuja sedanji finančni vsedržavni manever, ki tudi za šole predvideva težke posege. Izvršni od- Občinski svet v Naborjetu med predsinočnjim zasedanjem rb Ukvah. Pomembno je bilo predvsem soglasje staršev, ki so se udeležili junijskega sestanka z upravitelji občine in predstavniki obeh manjšinskih ustanov v Kanalski dolini (Sks Planika in Kanaltaler kulturverein). V naslednjem letu bodo osnovno šolo v Ukvah obiskovali tudi nekateri šolarji iz Žabnic, saj so tamkajšnjo šolo z naslednjim šolskim letom ukinili. Svetniki so odobrili predlog, ki zahteva institucionalizacijo poučevanja manjšinskih jezikov, slovenščine in nemščine, na večstopenjski šoli Bachmann, ki krije celotno Kanalsko dolino in prav posebej še na krajevni šoli v Ukvah in to na podlagi državnega zakova 38/01 in deželnega zakona 20/2009. Sprejeti dokument za uvedbo trijezičnega pouka se sklicuje na zakonska določila in na že opravljeno delo v šolskem sistemu Kanalske doline, na kulturno in jezikovno raznolikost , občinski štatut ter na pomembnost in izzive v luči mednarodnega sodelovanja. V razpravi pred glasovanjem je eden od občinskih svetnikov med drugim poudaril dejstvo, da na občinskem teri-torju živi tudi furlansko govoreča skupnost in bo treba torej v prihodnje tudi zanjo primerno poskrbeti. Po razpoložljivih informacijah naj bi se prihodnji teden za tak korak odločila tudi občina Trbiž. R.B. bor je nato razpravljal o preureditvi prostorov Narodne študijske knjižnice v Trstu. O tem je poročal predsednik Štoka, ki se je udeležil sestanka, na katerem je odbor NŠK predstavil ambiciozen prenovitveni načrt stavbe v Ul. Sv. Frančiška. Izvršni odbor je prenovo prostorov sicer vzel v vednost in obenem opozoril, da morajo biti med prenovitvenimi deli za-gotovoljene usluge knjižnice. V zaključku je izvršni odbor krovne organizacije sprejel na znanje imenovanje Martine Repinc za novo urednico programskega oddelka slovenskega uredništva na RAI, kateri je predsednik Štoka že čestital in izrazil voščila za uspešno delo. Glede na to, da letos izvršnemu odboru SSO zapade mandat, je bilo sklenjeno, da bo volilni občni zbor SSO v petek, 25. novembra v Gorici. Pri tem bo tudi priložnost, da se obeleži 35-le-tnico ustanovitve krovne organizacije, ki je potekala 16. decembra 1976 ravno v Gorici. Branik 27/A - e-mail.: avtoservisfaaris@sial.net Tel: 05 30 57 840 - 041 516 528 - Fax: 05 30 57 841 EDIL CARSO sne. GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZG0NIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 SIMCERT TRST Nedelja, 17. julija 2011 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu POLITIKA - Francesco Russo na pokrajinski skupščini članov Volilna zmaga ne sme uspavati Demokratske stranke Na seji tudi kritike na račun »samovoljnega tajnika«- Kaj pa Devin-Nabrežina? »Velik uspeh na nedavnih upravnih volitvah pomeni prelomnico za Demokratsko stranko in za tržaško levo sredino, uspehi pa nas nikakor ne smejo uspavati,« je na skupščini DS poudaril pokrajinski tajnik Francesco Russo. Za september je napovedal stranko, »ki bo še bolj navzoča na teritoriju in torej bližja ljudem.« Russo je pri tem izrecno omenil potrebo po tesnejšem sodelovanju s civilno družbo, ki se je v prvi osebi angažirala za uspeh nedavnih ljudskih referendumov. Skupščino demokratov (na njej je bilo več kot sto članov in članic) je uvedel Maurizio Pessato, direktor podjetja za javnomnenjske raziskave SWG. Ocenil je občinske, pokrajinske in rajonske volitve ter tudi veliko podporo v javnosti, ki so jo doživeli prvi koraki trža- prej do novice www.primorski.eu] škega župana Roberta Cosolinija in njegovega odbora. Cosolini se je zahvalil stranki za vsestransko podporo v volilni kampanji in predstavil kratkoročni program mestne uprave. Ta bo temeljil na participaciji občanov pri vodenju Občine ter na načelih enakosti, je dejal župan. Leva sredina je bila na volitvah deležna velikega zaupanja in zato ne sme razočarati volivcev, je dejal tajnik. Nobenega zmagoslavja, temveč ugotovitev, da gospodarski in družbeni krizi žal še ni videti konca. Politika in politiki morajo z dejanji odgovoriti na konkretne probleme in stiske ljudi, je prepričan Russo. Politične stranke so temeljno sredstvo demokracije, morajo pa prve dati zgled poštenosti in varčevanja, je dodal tajnik. V Rimu ga očitno niso poslušali, kot priča zadnji varčevalni paket, ki sploh ne zmanjšuje t.i. stroškov politike. Demokratska stranka je v volilni kampanji izvedla nad dvesto raznoraznih pobud v vseh tržaških rajonih in na Krasu, odločila pa se je tudi za nove predvo- Tajnik DS Francesco Russo kroma lilne pristope, začenši z internetom. Na tem področju je bil posebno uspešen Co-solini, ki si je z internetom in facebookom utrl pot zlasti med mladimi. Tudi med tistimi, ki drugače ne bi šli na volišča. V Demokratski stranki pa ni vse zlato, kar se sveti. V razpravi je namreč marsikdo tako ali drugače očital Rus-su, da sicer govori o potrebi po večji soudeležbi članstva v strankini politiki, v resnici pa se obnaša precej samovoljno. O tem naj bi pričalo dejstvo, da preveč poredkoma sklicuje notranja strankina telesa. O tem bo tekla beseda po poletnih počitnicah, ko bodo na dnevnem redu tudi občinske volitve v devinsko-nabrežinski občini. To bodo edine upravne volitve v tržaški pokrajini v letu 2012, zato je zanje pričakovati veliko zanimanje. V Devinu-Nabrežini je Demokratska stranka - kot sicer vsa leva sredina - v opoziciji vse od leta 2002, ko je zaradi neverjetnih razhajanj v do tedaj večinski koaliciji zmagala desna sredina župana Giorgia Reta. Leva sredina se je sicer na zadnjih volitvah 2007 zedinila (skupni županski kandidat je bil Massimo Veronese), ji pa ni uspelo premagati Reta in njegovega zavezništva. MALO ZA ŠALO MALO ZARES - Pogovor z uredniki zabavne »El libreto rosso de Cosolini« Cosolinijeva rdeča knjižica: kdor je nima, bo deportiran v Sibirijo . Drage bralke in bralci: avtorizira-mo vas, da za trenutek odložite Primorski dnevnik, stečete do najbližje knjigarne in kupite »El libreto rosso de Cosolini« (Cosolinijevo rdečo knjižico). Od kar je na občinskih volitvah zmagal »komunist« Roberto Cosolini, je ta mala rdeča knjižica postala obvezno čtivo: tiste, ki je nimajo v domači knjižnici, čaka deportacija v Sibirijo! Cosolinijeva rdeča knjižica je »hči« današnjega časa. Pred nekaj leti bi preprosto ne mogla iziti, saj spletne skupnosti niso obstajale. In »El libreto rosso de Cosolini« je dobrodošla posledica dejstva, da se v virtualni realnosti svetovnega spletnega omrežja dogaja marsikaj zanimivega. Kajti brez Facebooka in informativnega portala Bora.la te knjižice ne bi bilo. »Vse se je začelo sredi maja, proti koncu volilne kampanje za občinske volitve,« pravita Diego Manna in Erika Ronchin, ki sta knjižico uredila. »Desna sredina je začela naenkrat ustrahovati volivce: če bo zmagal Cosolini, se bo vrnil komunizem, vsi napisi bodo dvojezični, javni denar bo šel samo Romom in tujcem. Tako nizek nivo debate je peljal desnico na pot poraza, pri mnogih volivcih pa sprožil val nepričakovane ironije.« Na Facebooku se je pojavila stran Pozor: če zmaga Cosolini ... , na kateri so začeli ljudje dajati duška svoji fantaziji. »Dialog« se je nato preselil na spletno stran Bora.la, kjer je pobuda naletela na izreden odziv. »Zabeležili smo 1.096 komentarjev, kar bo najbrž še dolgo časa absolutni rekord strani Bora.la; s takimi številkami se lahko na svojem blogu ponaša Beppe Grillo! Oglasili so se le-vosredinski volivci, a tudi simpatizerji Severne lige in Bandellija, manj pa volivci Ljudstva svobode, saj med njimi ni prave spletne kulture.« Človeška domišljija je res brezmejna, ironija, ki je ob tej priložnosti navdihnila Tržačane, pa je marsikoga presenetila. Težko je v slovenskem jeziku posredovati narečno ironijo, zato naj omenimo le nekatere »nevarnosti«, ki po Cosolinijevi zmagi na županskih volitvah pretijo Trstu. Če zmaga Cosolini, se bo županova voda imenovala Radenska, Ulico Toti bodo preimenovali v Titovo ulico, veleblagovnice COOP pa v CCCP. Če zmaga Cosolini, bomo vsi imeli smučke Elan, Sergio Tavčar bo postal občinski odbornik za šport ...in bog na bo več »Furlan«, temveč Furlanič! »Nekdo je tudi napisal, da bodo po Cosolinijevi zmagi izdali njegovo rdečo knjižico in jo predpisali kot obvezno čti-vo. Pa smo si med sooblikovalci strani Bora.la rekli: zakaj ne? Z Eriko sva zbrala najlepše in jih uredila po boljševiških sklopih: vladna doktrina, petletka, nomenklatura, mednarodna politika ... Pravi heroj pa je Matteo Bartoli, ki je knjigo oblikoval: njegova je bila zamisel o uporabi cirilice, poskrbel pa je tudi za fotografski material v tipičnem stilu hladne vojne.« V knjižici je tudi znanstvena analiza novega tržaškega režima, ki jo je v neverjetni mešanici angleščine in tržaškega narečja napisal Diego Manna (sicer tudi avtor treh knjig Monon Behavior, ki jih je v podobnem stilu izdal v zadnjih dveh letih). Tretji del pa je posvečen »režimski kroniki«: trije avtorji so bili tako navdihnjeni, da so nevarnosti Cosolinijeve zmage posvetili prave literarne zapise (priporočamo predvsem branje tistega, ki ga je podpisal SFSN). »Nastala je tako prva knjiga skupnosti Bora.la. Tiskali smo jo v 500 izvodih, potreben denar smo vložili sami, ne da bi vedeli, kakšen bo odziv. In odziv v knjigarnah je bil res nad pričakovanji: prihodnji teden gremo v ponatis.« Nad knjižico je bil navdušen tudi Cosolini, ki očitno kljub vzpostavitvi »novega režima« ni izgubil smisla za humor. Diego Manna pa se medtem posveča organizaciji tržaške olimpijade skokov v vodo (v izvirniku: olimpiade delle clanfe, prijave zbirajo na spletni strani www.spiz.it). »Zupan je med volilno kampanjo izjavil, da so njegove "clanfe" skorajper-fektne. Kdo ve, morda bo v soboto, 30. julija, tudi prišel v kopališče Ausonia in skočil s trimetrske deske. To bi bilo res fantastično! Mi ga pričakujemo!« Vi pa medtem pojdite do knjigarne in prispevajte osem evrov v režimske blagajne. Saj veste, kaj vas v nasprotnem primeru čaka: ohladitev v Sibiriji. Ki bi bila v teh dneh, resnici na ljubo, skoraj dobrodošla ... Poljanka Dolhar Erika Ronchin in Diego Manna z rdečo knjižico, ki jo je zelo izvirno oblikoval Matteo Bartoli kroma V Gropadi jutri o ženskah in občilih V okviru niza javnih srečanj Živeti kot ženske na Krasu bo jutri v zadružnih prostorih Kulturnega društva Skala v Gro-padi javno srečanje na temo Ženske in množični mediji. Pobudo prirejajo tržaški krožek Zveze italijanskih žensk UDI-ZŽI »Il caffe delle donne«, ženske VZPI-ANPI, SKD Skala in KUD Magnet. Srečanje bo ob 18. uri in ga bosta uvedli Ester Pa-cor in Mirta Čok, posegli pa bosta podpredsednica Novinarske zbornice FJK Mariastella Mala-fronte in novinarka Eva Ciuk. Sodelovale bodo ženske, ki so bile na nedavnih upravnih volitvah izvoljene v občinski in pokrajinski svet. Pretepel prijateljico in nato napadel policiste Policisti tržaške kvesture so preteklo noč aretirali 29 letnega D.F., ki je pretepel ženo in nato se je spravil še na sile javnega reda. Policijo je poklical sosed, ki ga je vznemirilo nočno kričanje v bližnjem stanovanju. Policisti so v njem našli žensko z odrgninami in ranami na raznih delih telesa ter človeka, ki je tudi ob prihodu varuhov javnega reda kričal nanjo. Proti policistom je D.F. najprej zalučal ključe, enega pa tudi udaril s pestjo, zato so ga aretirali. Proti njemu bodo vložili kazensko ovadbo zaradi nasilja in upiranja javnemu funkcionarju. Plačevali tudi sto evrov za »posebne masaže« Podjetje Loto z uradnim sedežem v Trstu, ki je svojo »dejavnost« oglašalo v italijanskih in kitajskih časnikih, je imelo svojo podružnico tudi v Tržiču. Tako v Trstu, kot v Tržiču, so »maserke« kitajskega porekla nudile gostom »posebne usluge«, za katere so plačati od petdeset do sto evrov. Tržaška kve-stura je kazensko ovadila šest kitajskih državljanov in enega Italijana zaradi izkoriščanja prostitucije in tudi spodbujanja ilegalnega priseljenstva. V Trstu se je »masažni center« nahajal v Ul. Rossetti. MILJE Komemoracija policista, ki je ščitil Paola Borselina Tudi Cosina junak sodobne Italije, ki se bori proti mafiji in nezakonitosti V Miljah so se sinoči spomnili občana policista Eddia Walterja Cosine, ki je 19. julija 1992 v Palermu izgubil življenje v atentatu na sodnika Paola Borsellina. V atentatu so, poleg Borsellina in Cosine, izgubili življenje še trije policisti in policistka. V gledališču Verdi ni bila na sporedu le spominska svečanost, temveč srečanje o mafiji oziroma o mafijah, ki tako ali drugače ogrožajo temelje italijanske države. O tem so na zelo dobro obiskanem srečanju (prireditelja sta bila združenje Libera in policijski sindikat Siulp) med drugim govorila Salvato-re Borsellino, brat umorjenega tožilca, ter sodnik Gian Carlo Caselli (foto KROMA), ki je nekoč služboval v Palermu, danes pa vodi tožilstvo v Tu-rinu. Njuni pričevanji sta bili zelo ganljivi. Salvatore Borsellino je dejal, da se je brat po umoru Giovannija Falconeja osamljeno boril proti mafijskim združbam, kar je plačal z življenjem. / ŠPORT Nedelja, 17. julija 2011 5 GUČA NA KRASU - Tridnevni praznik društva Druga muzika Briščiki kot Guča: Bregovic, •V | I • MV V I energična glasba in dišeča hrana Za Bregovičev koncert prodali nad 8.000 vstopnic - Danes veliki finale z Markovičevim orkestrom Kdor se je lani v Praprotu udeležil Guče na Krasu, je lahko okusil delček pristnega balkanskega vzdušja, ki je značilen za najbrž najbolj popularen srbski praznik trubačev. Letos pa so organizatorji Guče na Krasu (društvo Druga muzika ob podpori Občine Zgonik, Dežele Furlanije-Julijske krajine, Trgovinske zbornice in drugih pokroviteljev) poskrbeli za dodaten kvalitetni skok: praprovski gozdiček je zamenjalo letališče pri Briščikih, ki se je ob tej priložnosti spremenilo v pravo balkansko naselje, kjer prijetno diši po odojku, pleskavicah in čevapči-čih ...in kjer odmevajo zvoki trobent. Petkov uvod v tridnevno praznovanje, ki se je včeraj nadaljevalo z nastopom Shantela in ga bo danes ob 18. uri zaključil nastop orkestra Bobana in Marka Markovica (a tudi orkestra Dejana Lazarevica in italijanske skupine Radio Zastava; vstopnina stane pet evrov), je predstavljal obenem tudi njegov višek, saj je na velikem odru nastopil Goran Bregovic. Sarajevski glasbenik, sin srbske matere in hrvaškega očeta, je za nekatere ikona romske glasbe, za druge pa špekulant, ki je svetovno slavo dosegel »na koži ciganov«. Kakorkoli že, Bregovic je v petek še enkrat dokazal, da je izredno priljubljen, ciganska tradicionalna glasba, ki jo je on ponesel v svet, pa prav tako. Travnik pri Briščikih je namreč preplavilo pravo morje ljudi. Organizatorji so prodali vseh 8.500 razpoložljivih vstopnic, balkanskim zvokom pa so se prepustili Italijani, Slovenci, Srbi, ljudje vseh starosti in družbenih okolij: od številnih (levosredinskih) politikov z domačim županom Mirkom Sardočem in tržaškim Robertom Cosolinijem na čelu, do tržaškega pravoslavnega popa, od množice mladih (in celo otrok) do upokojencev. Na večeru, ki ga je uvedla slovenska skupina Balkan Boy's, zaključil pa DJ Gaetano Fabbri iz Belgije, je Bregovic predstavil novejši album Al-kohol-Šljivovica, ki je izšel leta 2008, ter komade s plošče Champagne for Gypsies, ki naj bi izšla v kratkem. A tudi melodije, ki jih je na primer napisal za glasbene kulise raznih filmov in so mu podarili svetovno slavo: Ka-lašnjikov, Ederlezi, Mesečina ...na koncu pa celo himno italijanskega odporništva - Bella ciao. Spremljali so ga že običajni člani »orkestra za pogrebe in poroke« ter bolgarske pevke, brez katerih bi si težko predstavljali Bregoviceve nastope ... Nekatera »zamejska« ušesa, ki so najbrž preobčutljiva, je zmotilo dejstvo, da je Bregovic govoril v italijanščini in da ni izustil niti besedice v srbščini ali slovenščini; morda ni vedel, kje nastopa ...in koliko domačinov ter članov tržaške srbske skupnosti mu je prisluhnilo (in točilo pivo oziroma peklo pleskavice za njegove oboževalce). A petkov večer je bil kljub temu pravo doživetje, za kar nosijo ob Bregovicu nedvomno zaslugo tudi prireditelji. »Organizirati tako množičen koncert v tako majhni realnosti kot je naša, je skoraj čudež,« je bil na koncu vidno zadovoljen domači župan Mirko Sardoč, ki je v popoldanskih urah tudi pomagal civilni zaščiti pri pripravi prireditvenega prostora. »Prepričan sem, da je ravno v kvalitetni kulturni ponudbi pravi razvoj teh krajev.« Sardoč je na pol za šalo na pol zares pristavil, da bi na letališču pri Briščikih v bodoče rad videl Bruca Springsteena. Kdo ve, če se bodo njegove sanje uresničile. Ze zdaj pa ni težko napovedati, da bi mu pri organizaciji takega koncerta nedvomno zelo rad pomagal tržaški kolega Cosolini, veliki oboževalec ameriškega pevca, ki ga v svetu poznajo z vzdevkom The Boss. (pd) več fotografij na www.primorski.eu Goran Bregovic med petkovim nastopom, kateremu je pod odrom prisluhnil tudi tržaški župan Cosolini (levo spodaj); desno člani srbskega društva Vuk Karadžic iz Trsta, ki so skrbeli za kulinarično ponudbo PADRIČE Skupina Authentics danes spet na odru Šagra, ki jo že več let na Pa-dričah prireja Luna puhna, je posebne vrste. Bolj kot vaški praznik, je to neke vrste poletni pust, saj je bil sinoči na primer na sporedu celo ples v maskah. Poseben dogodek pa organizatorji napovedujejo tudi za nocoj. Ob 19. uri se bo pričel glasbeni žur, na katerem bodo posebni gostje skupina domačih glasbenikov - skupina The Aut-hentics. Skupina je nastala pred dvanajstimi leti in s svojimi ska-reggae ritmi vnesla nekaj novosti v »zamejsko« glasbeno sceno. Marsikdo se najbrž tudi spominja njenega nastopanja v vseh ponovitvah predstave Slovenskega stalnega gledališča Matiče se ženi. No, Andrej Rismondo in tovariši se po večletnem premoru vračajo na oder, nocojšnji koncert pa bo tudi priložnost za predstavitev cedeja, ki je, kot pravijo, čakal v predalu celih šest let (objavljamo platnico, ki jo je oblikoval Aleš Berce). Veliki finale današnjega koncerta bo torej zaupan kraški skupini The Authentics, pred njo pa bodo na oder stopili člani prav tako »zamejske« skupine Coloured Sweat in skupina Gang Band. ŠEMPOLAJ - Poletna delavnica za otroke Kako spoštovati naravo 36 otrok pod vodstvom mentorjev Nicole Starc, Jelke Bogatec in Aljoše Saksida Slovensko kulturno društvo Vi-gred iz Šempolaja je prejšnji teden priredilo petdnevno delavnico za otroke, ki so v preteklem šolskem letu obiskovali vrtec, osnovno in srednjo šolo. Od 4. do 8. julija je na dvorišču pri šem-polajskem vrtcu kar mrgolelo otrok, udeležencev delavnice, ki je bila letos posvečena naravi in ekologiji. Organizatorji so ji letos nadeli naslov V naravi se radi igramo in ker jo radi imamo se od mladih nog naučimo kako jo lahko čisto ohranimo! 36 otrok je pod vodstvom mentorjev Jelke Bogatec, Nicole Starc in Aljoše Sakside skozi igro, glasbo, pesmi, ples in ročne spretnosti spoznavalo naravo in se naučilo kako je treba ljubiti in spoštovati čisto okolje, kako lahko doma varčujemo z vodo in energijo in kako ločujemo odpadke. Delavnica je potekala je v dopoldanskih urah, le zadnji dan so se mali udeleženci zadržali še na kosilu, ki so ga pripravili v domači gostilni Gruden. Zadnji dan je bila namreč na sporedu zaključna predstava. Udeleženci so bili razdeljeni na več skupin - na galebe, morske deklice (sirene) in gusarje. Predstavili so se v kostumih, ki so jih sami izdelali iz ostankov blaga in plastenk. Tudi scenografijo so sami skrbno pripravili, tako da je naposled bilo vse zelo originalno in pisano. Za starše, sorodnike in prijatelje so pripravili muzikal, ki je seveda vseboval vse tradicionalne elemente - ples, petje in recitacije. Nastopili so v vlogah morskih deklic, ujetih v odpadke, ki plavajo po morju; galebi so medtem na pomoč poklicali gusarje -skupaj so počistili morje in tako rešili morske deklice. Končno sporočilo je bilo seveda vsem jasno: ves čas je treba skrbeti za čisto okolje in prav vsak izmed nas lahko k temu pripomore. Pred začetkom novega šolskega leta pa čaka otroke še eno presenečenje: SKD Vigred bo namreč zanje priredilo še izlet v pravljično deželo. Novo šolsko leto pa bo kot ponavadi zelo bogato z dejavnostmi za otroke in mladino: spet bosta na voljo ples - Jelka Bo-gatec bo vodila plesni skupini osnovnošolcev in nižješolcev, pa tudi glasba - Aljo-ša Saksida bo poskrbela za mladinsko glasbeno skupino za mladostnike od 9. do 16. leta, medtem ko bo v paru z Nicole Starc vodil otroško pevsko skupino Vigred za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo. Seveda pa to ni še vse. Poleg teh bodo na voljo še delavnica frajtoj-narce z Zoranom Lupincem, likovna delavnica v sodelovanju z društvom Kons, delavnica poimenovana Kdo se boji Rdeče Kapice z Evo Čuk, ter še res veliko drugega. Na doživeti delavnici ni mogla manjkati skupna »gasilska« fotografija kroma 6 Nedelja, 17. julija 2011 VREME, ZANIMIVOSTI SINDIKAT - Pogovor s članom tajništva Evropske konfederacije sindikatov Visentinijem »V evropskem parlamentu se obetajo vroče razprave« V Bruslju je zadolžen za pogajalske politike, priseljeništvo in proračun EU V Strasbourgu se obetajo v septembru vroče razprave. Na dnevnem redu so namreč številna pereča vprašanja, od krčenj plač javnih, ponekod pa tudi zasebnih uslužbencev do vprašanja proračuna Evropske unije, ker nameravajo nekatere države znižati raven prispevkov za skupno blagajno. Odločitve evropskega parlamenta bodo vsekakor zelo pomembne, ker bodo med drugim vplivale na deželo Furlanijo-Julijsko krajino oziroma njene prebivalce. To nam je povedal član novega tajništva Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) Luca Visentini, ki v Bruslju zdaj zastopa italijanske zvezne sindikate Cgil, Cisl in Uil. Visentini, ki je bil na to mesto izvoljen sredi maja na kongresu konfederacije v Atenah, je bil skoraj 15 let (točneje 14 let in pol) deželni in pokrajinski tajnik sindikata Uil. To mesto je uradno zapustil v petek, ko so izvolili novega deželnega generalnega tajnika sindikata Uil Giacinta Menisa. Luca Vi-sentini, ki je od ponedeljka do četrtka s polnim delovnim časom že zaposlen v Bruslju, je včeraj rade volje privolil na krajši pogovor. Kako bi na kratko ocenili obračun skoraj 15-letnega vodenja sindikata Uil v deželi FJK? V tem obdobju se je seveda marsikaj zelo spremenilo. Ko so me izvolili na mesto tajnika, je Italija izhajala iz hude krize. Na obzorju so bile velike spremembe, obetala se je industrijska rast, širila se je globaliza-cija, dežela FJK naj bi postala most med Evropo in vzhodom... Toda kmalu je udarila mednarodna gospodarska kriza in so se začela krčenja, podjetja so zašla v krizo, skratka začela se je vrsta hudih problemov, ki se še niso rešili. V tem smislu zapuščam sindikat Uil v najhujšem obdobju, in to me tudi skrbi. Pa vendar ste imeli kako zadoščenje... Nedvomno sem imel tudi veliko zadoščenj, od uspešnih pogajanj z raznimi deželnimi vladami in lokalnimi upravami do tistih z delodajalci, vselej seveda v interesu delavcev. Mnoge so bile naše pobude v boju proti krizi, poleg tega pa smo tudi »pomladili« sindikat, v katerem je zdaj mnogo mladih. To so morda najpomembnejši dogodki, ki so zaznamovali mojo izkušnjo v sindikatu Uil. Kako je prišlo do nove, pomembne zadolžitve? Nastala je na osnovi mojega preteklega dela. Kot predsednik medre-gijskega sindikalnega sveta s Hrvaško sem že sodeloval z drugimi evropskimi sindikati, na primer na področju priseljeništva. S tem v zvezi sem sodeloval tudi z evropsko konfederacijo sindikatov. Na kongresu ETUC, ki je bil v Atenah od 16. do 19. maja, je moral letos predstavnika, ki bo zastopal Italijo v tajništvu ETUC (sestavlja ga sedem oseb), imenovati sindikat Uil. Predlagali so mi to funkcijo in sem jo z veseljem sprejel. Izvolili so me 19. maja, od konca maja pa sem že zaposlen v Bruslju s polnim delovnim časom. ■ Luca Visentini Kakšne so vaše nove pristojnosti? V Bruslju sem poleg ostalega zadolžen za tri pomembna področja, in sicer za koordinacijo pogajalskih politik, za priseljeništvo in mobilnost ter za proračun Evropske unije. Začnimo pri prvi. To je najbolj žgoče in aktualno vprašanje, ker nameravajo krčiti plače javnih uslužbencev v Evropi. To se dogaja tudi v Italiji, v nekaterih državah pa nameravajo udariti tudi po plačah zaposlenih v zasebnem sektorju. Hud problem je v tem, da ne bodo plač več prilagajali inflaciji, Tudi priseljeništvo in mobilnost delavcev v EU sta zahtevni vprašanji. Ali so novosti s t.i. direktivo Bolkestein o liberalizaciji storitev v EU? Na mizi je vrsta problemov, ki zadevajo zaščito delavcev oz. nevarnost njihovega izkoriščanja. Prav direktiva Bol-kestein je tista, ki je povzročila največ škode. Sprva je predvidevala, da podjetja, ki imajo svoj sedež v neki evropski državi (v kateri je npr. delovna sila poceni), lahko nudijo storitve v vseh evropskih državah na podlagi pogodbenih pogojev, ki veljajo v tisti državi (t.i načelo izvorne države, op. p.). Po ogorčenih protestih je to k sreči propadlo in se je uveljavilo načelo, da mora delavec uživati pogoje in plačo države, v kateri je zaposlen. Toda Evropsko sodišče je zadevo obrnilo in je začelo ponovno veljati prvotno načelo. Zdaj bomo odločno delali na tem, da se spet uveljavi drugo načelo. V ta namen bomo tudi predstavili vrsto popravkov v evropskem parlamentu. Pri tem mi bosta pomagala tudi evropska poslanca Evropske socialistične stranke Sergio Cofferati in Evropske ljudske stranke Salvatore Iacolino. Kako pa je s proračunom EU? O tem bo govor jeseni. Problem je v tem, da nameravajo velike evropske države znižati prispevke za evropsko blagajno. Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je za zajezitev problema pomislil na davek na finančne transakcije, toda na ta način vprašanja ne bo rešil. Zato bo septembra tudi trda razprava v evropskem parlamentu. Po poletnem oddihu vas torej čaka zahtevno delo. Da, v Evropi se obeta res vroča jesen. Aljoša Gašperlin OPČINE - SKD Tabor Res veliko zanimanje za Poletje pod kostanjem Na Opčinah je v polnem teku Poletje pod kostanjem. Po prvem koncertu srbskih Gitarsov sta naslednja dva četrtkova večera minila v znamenju gledališča in ubranega petja. V gledališki predstavi Agencija za ločitve, v produkciji Gledališča Koper, sta zablestela Nataša Tič-Ralijan in Gašper Tič, ki sta publiko prepričala z dovršeno igro in odličnim poznavanjem odrske govorice. Komedija s kriminalnim zapletom, kontrastom moškega in ženskega sveta, dvorjenjem in končnim presenečenjem je navdušila številne prisotne. Prav tako uspešen je bil tudi večer, ki ga je oblikovala dalmatinska klapa Mali grad iz Kamnika. Da je dalmatinsko-kamniška spojitev res uspela, vedo povedati obiskovalci tretjega openskega večera, ki so dobesedno preplavali dvorišče Prosvetnega doma. Vsebinsko bogat koncert izzvenel v dovršeni pevski tehniki, toplini dalmatinskih melodij in splošnem odobravanju ( razen nekaterih manjših spodrsljajev, ki so jih zaznali zahtevnejši poslušalci), tako da sta bila dva dodatka še premalo za krono lepega poletnega večera. Poletje pod kostanjem se je tako prevesilo v svojo drugo polovico. V naslednjih večerih bo Skd Tabor ponudilo v ogled film Kraljev govor in Pupkin Kabarett. IN MEMORIAM Bruno Plesničar, neutruden idealist Objavljamo nagovor, ki ga je imel deželni svetnik Igor Kocijančič v petek na openskem pokopališču, na pogrebu domačina Bruna Plesničarja. Danes se poslavljamo od Bruna Plesničarja, enega izmed tistih številnih zaslužnih tovarišic in tovarišev, ki so dali veliko, ne da bi karkoli zahtevali zase, predstavnika tiste generacije, ki ji vsi dolgujemo veliko in nas postopoma zapušča. Bruno je bil pokončen človek, ki je svoje življenje tiho a vztrajno in prepričano zapisal komunističnemu gibanju že v mladih letih, saj je bil že kot mladinec aktiven v mladinskih organizacijah nekdanje KPI in po njenem razpustu se je brez oklevanja odločil za članstvo v Stranki komunistične prenove. Zaposlen je bil vse življenje v gradbeništvu, najprej kot uslužbenec, nato pa v lastnem gradbenem podjetju, ki ga je vodil skupaj z bratom Edijem. Bruna je, tako kot mnoge predstavnike njegove generacije odlikovala skromnost, skorajda pretirana molčečnost in nepogrešljiva aktivna prisotnost pri katerikoli strankarski pobudi. Predvsem v začetni fazi nastajanja SKP je naravnost izstopal v vlogi prostovoljca aktivista pri vseh manjših in odmevnejših strankinih pobudah na pokrajinski ravni.V začetku devetdesetih let je s svojo strokovnostjo in prostovoljnim delom prispeval res levji delež pri preoblikovanju prostorov strankinega pokrajinskega sedeža v Ulici Tarabochia, tako kot je v vseh teh letih, skupaj z ženo Bruno, jamčil za svojo prisotnost in pripravljenost do dela na domala vseh praznikih in pobudah, ki jih je priredil naš krožek na Krasu. Tudi ustanovitev strankinega krožka na Krasu je nanj neposredno vezana, saj je prvi ustanovitveni sestanek krožka v začetku devetdesetih let potekal na njegovem domu. Razen aktivnosti na političnem področju pa je bil Bruno zelo dovzeten tudi za družbene potrebe ožjega okolja, v katerem je živel, tako da je z lastnim delom veliko pripomogel tudi dejavnosti Skupnosti Družina z Opčin. Svoj doprinos je dal tudi pri izgradnji strukture, ki je obče znana z nazivom Dom Milkovič. Bruno je v zadnjih letih svojo dolgoletno družbeno politično aktivnost prisilno upočasnil, mogoče po smrti žene Brune, ki je tudi sama nazorno ponazarjala lik ženske komunistične aktivistke, ampak predvsem zaradi zdravstvenih težav in bolezni. Hvaležni smo mu in mu bomo za vse, kar je znal in hotel storiti, saj je, tako kot premnogi drugi predstavniki tiste generacije, deloval izključno iz idealnega vzgiba in prepričanja, da mora vsak prispevati svoj delež za izboljšanje tega sveta. ZAPOSLOVANJE Pokrajina in Itis • v v m isceta delavce Center za zaposlovanje Pokrajine Trst s sedežem na stopnišču Sca-la dei Cappuccini 1 sporoča, da bo sprejemal prijave za ugotovitev družbeno koristnih delavcev, ki bi jih zaposlili pri pokrajinski upravi in podjetju Itis. Pobuda je namenjena delavcem v izredni dopolnilni blagajni z nič urami, delavcem v mobilnosti (zakon št. 223/91) in delavcem, ki koristijo druge posebne ugodnosti za brezposelne na področju gradbeništva. Delovna mesta so sledeča. Pokrajina Trst: za projekt krepitve delovne službe eno mesto upravnega knjigovodskega inštruktorja C1 kategorije za 12 mesecev in 36 delovnih ur tedensko (pogoj: opravljena višja srednja šola). Prijave bodo sprejemali do 22. julija od ponedeljka do petka med 9.15 in 12.45. Ostala mesta: za projekt Prostorsko načrtovanje: smernice za razširjeno območje, prot. 16589, eno mesto tehničnega inštruktorja C1 kategorije za 12 mesecev in 36 ur tedensko (pogoj: opravljena višja srednja šola, obvladovanje informatike s paketi office, access in izvajanje CAD); za projekt Pokrajina Trst, občani in sonce, prot. 16670, eno mesto upravnega knjigovodskega inštruktorja C1 kategorije za 12 mesecev in 36 ur tedensko (pogoj: opravljena višja srednja šola); za projekt Redno vzdrževanje nepremičnin uprave, prot. 16591, eno mesto za tehničnega izvajalca B1 kategorije, specializiranega v vzdrževanju nepremičnin, za 12 mesecev in 36 ur tedensko (pogoj: opravljeno obvezno šolanje in vozniško dovoljenje B kategorije); za projekt Izredno vzdrževanje odtočnih kanalov za meteorne vode na pokrajinskih cestah in zelenic, prot. 16604, tri mesta tehničnega izvajalca B1 kategorije, specializiranega v cestnem omrežju za 12 mesecev in 36 ur tedensko (pogoj: opravljeno obvezno šolanje in vozniško dovoljenje B kategorije); za projekt Preverjanje sistemov AVM in nadzor, prot. 16618, eno mesto tehničnega inštruktorja C1 kategorije za 12 mesecev in 36 ur tedensko (pogoj: višješolska diploma tehnika industrijske elektronike in telekomunikacij); za projekt Dokončanje inventure premičninskega premoženja za delo računovodskega agenta, prot. 16675, eno mesto upravno knjigovodskega inštruktorja C1 kategorije za 12 mesecev in 36 ur tedensko (pogoj: opravljena višja srednja šola); za projekt Služba pomoči divjadi v težavah, prot. 16678, eno mesto tehničnega sodelavca B1 kategorije za šest mesecev in 36 ur tedensko (pogoj: opravljeno obvezno šolanje in vozniško dovoljenje B kategorije); za projekt Posodobitev obrazcev na oddelku za organizacijo eno mesto upravno knjigovodskega inštruktorja C1 kategorije za 12 mesecev in 36 ur tedensko (pogoj: opravljena višja srednja šola). Za vse te projekte se zainteresirani lahko prijavijo od ponedeljka, 18. julija, do petka, 29. julija, med 9.15 in 12.45. Podjetje Itis: za projekt Vrtnarjenje v podjetju Itis eno mesto izvajalnega in vzdrževalnega delavca B1 kategorije za 36 tednov in 30 ur tedensko (pogoj: opravljeno obvezno šolanje). Prijave sprejemajo do srede, 27. julija, od ponedeljka do petka med 9.15 in 12.45. Prednost bo dana delavcem s stalnim bivališčem v občini, kjer bo dejavnost potekala. Ob prijavi bodo morali delavci predložiti svoj ku-rikulum, potrdilo o stalnem bivališču, tipologijo skrbstvenega tratmaja, njegovo trajanje in datum zaključka, v slučaju delavcev v izredni dopolnilni blagajni pa tudi ime podjetja, kjer so zaposleni. TRST Nedelja, 17. julija 2011 7 &6RA/W PR05804 ( Danes Ob 18.30 nastop GODBENEGA DRUŠTVA PROSEK sledi GLASBA V ŽIVO z ansamblom OLD STARS Kalamari specialitete na žaru "MÍ i Včeraj danes Danes, NEDELJA, 17. julija 2011 ALEŠ Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50 - Dolžina dneva 15.18 - Luna vzide ob 21.44 in zatone ob 7.53 Jutri, PONEDELJEK, 18. julija 2011 MIROSLAV VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,8 stopinje C, zračni tlak 1013,7 mb raste, vlaga 46-odstotna, veter 17 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 26,2 stopinje C. OKLICI: Andrea Riccobon in Monica Canciani, Vladimir Nikolic in Danica Kojic, Alessio De Cubellis in Cristiana Melon, Franc Fabec in Deborah Bo-nazza, Marco Zennaro in Elena Girol-li, Pierdomenico Calafati in Mariela Carolina, Giuseppe Virdis in Claudia Sag-heddu, Giulio Tiberio in Chiara Alberti, Daniele Cecconi in Laura Perich, Enere Toncic in Raffaella Del Rivo, Gian-pietro Gherbassi in Marinella Pichier-ri, Andrea Storti in Emilia Prezzo, En-nio Zok in Cinzia Taccardi, Pierpaolo Palermo in Loredana Gentilone, Davide Chiella in Francesca Parisi. [13 Lekarne Nedelja, 17. julija 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 2, Boljunec. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drevored (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). Od ponedeljka, 17., do sobote, 23. julija 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.40, 19.00, 21.20 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«. ARISTON - 18.15, 20.00 »Corpo celeste«. Poletna arena: 21.15 »Il Grin-ta«. CINECITY - 15.15, 16.00, 18.15, 19.00, 21.15, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; 14.30, 17.05, 19.40, 21.20, 22.15 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 -2D«; 17.45, 20.00, 22.05 »Per sfor-tuna che ci sei«; 15.40, 18.50 »Transformers 3 - 3D«; 15.20, 18.30, 21.40 »Transformers 3«; 15.30 »Cars 3D«; 14.50, 17.00, 19.10 »Cars 2D«; 22.10 »I guardiani del destino«. FELLINI - 18.00, 22.00 »13 assassini«; 20.15 »I guardiani del destino«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il ventaglio segreto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le donne del 6. piano«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 19.00, 21.45 »Venere nera«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00 »Avtomobili 2 - 3D (podn.)«; 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter in svetinje smrti 2. del - 3D«; 16.10, 18.50, 21.30 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 19.10, 21.20 »Prekrokana noč 2«. KOPER - PLANET TUŠ 18.30 »Svet oceanov«; 11.00, 13.30, 16.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 12.30, 15.15, 17.50 »Avtomobili 2 - (sinh.)«; 20.30 »Transformerji 3 - 3D«; 14.30, 17.00, 19.10, 21.20 »Pingvini gospoda Pepperja«; 13.00, 15.50, 18.20, 20.40 »Cukrček 2«; 12.00, 15.20, 18.10, 21.00 »Harry Potter in svetinje smrti 2 - 3D«; 20.20 »Hanna«; 11.30, 14.20, 17.10, 20.00 »Harry Potter in svetinje smrti 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Harry Potter e 1 doni della morte parte 2 - 2D«; Dvorana 2: 16.20, 18.40, 21.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Per fortuna che ci sei«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15 »Cars 2«; 22.00 »Transformers 3«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; Dvorana 2: 17.20, 20.30 »Transformers 3 - 3D (dig.)«; 17.45 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; Dvorana 3: 17.00, 19.40, 22.10 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.10 »Per sfortuna che ci sei«; 20.00, 22.00 »ESP - Fenomeni paranormali«; Dvorana 5: 17.30 »Cars 2«; 20.00, 22.00 »Le donne del 6. piano«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol vseh vrst in stopenj v tržaški pokrajini. Rok za predložitev ugovorov, ki morajo biti naslovljeni na Urad za slovenske šole, Ul. SS. Martiri, 3 - Trst, je do torka, 19. julija. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilme-tod@gmail.com. DTZ ŽIGE ZIOSA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9.00 do 14.00. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠEK obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. @ Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU vabi člane in prijatelje na celodnevni izlet, ki se bo zaključil s tradicionalnim srečanjem na Mašunu s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice, v petek, 22. julija. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. 040-360072 . SPDT obvešča člane, ki so se prijavili na dvodnevni izlet v Dolomite 17. in 18. julija, da bo odhod danes, 17. julija, ob 8. uri izpred spomenika v Križu. Poleg pohodniške opreme za visokogorje morajo imeti izletniki s seboj še čelado in svetilko. IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Gardaland, 20. julija, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi: 040-2907151 ali 335-7611598 (Monica, ob delavnikih do 17.30). IZLET V BELO KRAJINO: v soboto, 23. julija, bomo šli na romarski izlet v Belo Krajino. V Starem trgu ob Kolpi bo sv. maša, nato bomo šli v Prelesje na kosilo. Po kosilu bomo imeli par ur na razpolago za čolnarjenje z raftingi po reki Kolpi. Za tiste, ki jih ne zanima vožnja po Kolpi bo možen sprehod v krasni naravi ob reki Kolpi. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri; iz Sesljana ob 7.15; iz Nabrežine ob 7.20; iz Sv. Križa ob 7.25; s Proseka ob 7.30 in z Opčin ob 7.45. Za vpis in vse ostale informacije pokličite (čim prej!): tel. št. 347-9322123. KMEČKA ZVEZA v sodelovanju z Zadružno kraško banko na Opčinah organizira v nedeljo, 24. julija, enodnevni izlet na tradicionalni Kmečki praznik, ki ga letos Skupnost južno-koroških kmetov prireja v Radišah. Podrobne informacije dobite na uradih Kmečke zveze (040-362941). ŽUPNIJA PROSEK sporoča, da je vpisovanje za izlet na Sri Lanko, ki bo od 1. do 9. januarja 2012, podaljšano do konca meseca julija. Za informacije se obrnite na tel. št. 040-225170 po 20. uri. KRD DOM BRIŠČIKI organizira štiridnevni izlet od 1. do 4. septembra v Dalmacijo z ogledom Kornatov in Dubrovnika. Informacije in vpisi na tel. št. 348-9876308 (Norma - Alenka) v večernih urah. Kam po bencin Loterija 16. julija 2011 Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - Državna cesta. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Bari 54 90 59 1S 20 Cagliari 72 BS 77 61 26 Firence 78 2 44 61 52 Genova 21 60 7S 63 S6 Milan 77 72 55 44 41 Neapelj 11 12 50 22 S9 Palermo BS 41 35 70 2 Rim 69 74 2S 52 SB Turin B6 44 24 BB 12 Benetke 42 10 BB 17 3S Nazionale 24 54 5 9 1 Super Enalotto Št. 85 17 20 38 51 53 74 jolly 5 Nagradni sklad 3.215.261,47 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 41.196.734,33 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 43.844,48 € 1.220 dobitnikov s 4 točkami 395,31 € 50.670 dobitnikov s 3 točkami 19,03 € Superstar 79 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 39.531,00 € 237 dobitnikov s 3 točkami 1.903,00 € 3.886 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 24.287 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 52.934 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ^ Zapustil nas je naš dragi Vittorio Michelazzi (Rino) Žalostno vest sporoča hči Xenia z Ito in Fabiom Pogreb bo v torek, 19. julija, ob 11.30 v cerkvi v Barkovljah. ^ Zapustila nas je draga Maria Crampf por. Cerin Za njo žalujejo mož Ottavio, hčerki Graziella z Dušanom, Neva z Edijem ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v ponedeljek, 18. julija, ob 10.45 iz ulice Costalunga na boljunsko pokopališče. Krmenka, Žavlje, 17. julija 2011 Ciao NONA, tvoji Martina in Davorin, Federica in Matteo, Marco in Mima, Erika in Alessandro ter mala Sofia Zadnji pozdrav Mariji Bruna Za drago Marijo žalujejo družine Gropajc Ob izgubi drage mame Marije izrekamo iskreno sožalje Grazielli in svojcem. Družini Starec in Sancin Ob izgubi drage gospe Marie izrekamo Grazielli, Dušanu, Martini, Federici in ostalim svojcem občuteno sožalje. KD F. Venturini ZAHVALA Alojz Bruno Plesničar Zahvaljujemo se vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebna zahvala gre župniku g. Francu Pohajaču in za občuten govor Igorju Kocijančiču. Svojci Opčine, 17. julija 2011 ZAHVALA Stanko Purič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin in nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. Svojci Repen, 17. julija 2011 18.7.2010 18.7.2011 Stana Carli vd. Mauri Spomin nate je vedno živ. Sergij in Stojan z družinama 8 Nedelja, 17. julija 2011 VREME, ZANIMIVOSTI ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni VAŠKI PRAZNIK ff • ptl gui Za glasbo in dobro razpoloženje bo poskrbel ANSAMBEL OAS1 Delovali bodo dobro založeni kioski ¿j Čestitke □ Obvestila âant'Ânna Impresa Trasporti Funefai Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Novi informacijski urad za Kras na PROSEKU, 154 Delovni čas: 0-24 ur Tel.: 392-5487438 (g.a Suzana) Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Ul. del Ghirlandaio 28 brezplačno notranje parkirišče Usluge na domu Na tržaški univerzi je iz civilnega inženiringa diplomiral Manuel Purger Iskreno mu čestitajo in želijo mnogo uspehov vsi najdražji. Monika Tanja in Rossano Bruna in Jadranko Tatjana in Igor ter Dimitri Pevke Kraškega slavčka, dirigent Mirko Ferlan in odbor društva Igo Gruden iskreno čestitamo pevki, predsednici zbora in aktivni društveni odbornici EVI POZZECCO ob uspešnem zaključku študija na Fakulteti za arhitekturo na tržaški univerzi. Želimo ji, da bi ji bile vse poti vedno odprte. Naša EVA POZZECCO je postala arhitekt. Svoji aktivni odbor-nici in pevki Kraškega slavčka čestitamo vsi pri SKD Igo Gruden. Ob prejemu inženirske diplome čestitava MANUELU Ida in Vojko. Pihalni orkester Ricmanje iskreno čestita dolgoletnemu godbeniku in odborniku MANUELU PUR-GERJU za diplomo in mu želi se mnogo življenjskih uspehov. Na tržaški univerzi je diplomiral iz inženiringa MANUEL PURGER. Ob pomembnem dosežku mu čestitajo David, Tiziana, Valentina in nona Sonja. Dragi teti OLGI KOMAR vse najboljše ob okroglem rojstnem dnevu - nečakinja Mili z družino. Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot MOJCA in BORIS. Srečno jima kličemo vse ponedeljkove štikarce. Draga MOJCA in BORIS, polno sreče, veselja in medsebojne ljubezni na skupni življenjski poti vama želi SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca. Leto se hitro zavrti, naša MAMA okrogla leta slavi. Še tako naprej so naše tople želje. MLNDDDSM Pihalni orkester Ricmanje čestita svojemu članu ALEXU KURE-TU za diplomo na tržaškem konser-vatoriju in mu zeli še veliko uspehov v svetu glasbe. ANJA COLJA je uspešno zaključila triletni študij iz ekonomije. Čestitamo ji vsi domači in ji želimo še veliko življenjskih uspehov. PevcL.pevci.' Doktorja inženirja na vajah bomo imeli, rega rega reg kvak kvak. Dragi doktor Manuel Purger "regamo" ti vsi pevci PZ Tončka Čok iz Lonjerja in MoPZ Upokojenci iz Brega KRUT vabi svoje člane in prijatelje k sodelovanju na IV. skupinski razstavi ljubiteljske ustvarjalnosti v okviru Alex Kuret je uspešno opravil diplomo iz tolkal na konservatoriju Tartini. Starši, sorodniki, prijatelji in Pihalni orkester Ricmanje mu čestitajo. Deželna načelnica Odgovorna panda je uspešno diplomirala na fakulteti za arhitekturo v Trstu. Z njo se veseli in ji čestita celotna Slovenska zamejska skavtska organizacija prireditve »Starosta mali princ«. Naslov razstave »Cvetje v jeseni« želi simbolizirati motivacijo, nasmeh in aktivno umetniško izražanje v vseh življenjskih dobah. Vse informacije in prijavnico dobite na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072 od 9. do 13. ure ali preko elektronske pošte: krut. ts@tiscali.it ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. FC PRIMORJE vabi na Prosek na ša-gro z bogato ponudbo specialitet na žaro, plesi ter z glasbo v živo: danes, 17. julija, koncert Godbenega Društva Prosek, sledi ansambel Old Stars; v petek, 22. julija, nastop plesne šole Diamante; v soboto, 23. julija, ansambel Old Stars; v nedeljo, 24. julija, ansambel Souvenir; v soboto, 30. julija, koncert Godbenega Društva Piero Baiardi (BO), sledi ansambel Mi; v nedeljo, 31. julija, ansambel Souvenir. JADRALNI KLUB ČUPA organizira tri vrste jadralnih tečajev za odrasle ob vikendih meseca junija in julija. Namenjeni so začetnikom in tistim, ki bi radi spoznali osnovne tehnike obalne navigacije (vezi in sidranja). Več na spletu www.yccupa.org. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico tipa FIV 555 ali kajuto, rešilni jopič, zavarovanje in vpis v FIV. Za vpisovanja in informacije: tajništvo, pon-sre-pet, 9.00-13.00, ob sobotah 16.0018.00, na našem sedežu v Sesljan-skem zalivu, tel./fax 040-299858, email info@yccupa.org. SK DEVIN - Planinski odsek, prireja danes, 17. julija, pohod na Mali Go-lak, najvišji vrh Golakov in Trnovskega gozda. Pohod je primeren za vse in tudi za otroke. Start iz Nabre-žine ob 8.30. Informacije in prijave na info@skdevin.it ali na tel. št. 3349772080 (Aljoša). ŠAGRA NA PADRIČAH - Krožek »Luna puhna« vabi na šagro na Padriče v športnem centru Gaja. Danes, 17. julija: Ska - Rock večer s skupinami: »The Autehentics«, »Gang Band« in »Coloured sweat«. Dobro založeni kioski in specialitete na žaru. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Zbirališče v Sežani na avtobusni postaji ob 7.00. Povratek v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. LETNIKI 1961 pozor! Vsi 50-letniki od Milj do Devina se dobimo pod kostanji v Prosvetnem domu na Opči-nah v torek, 19. julija, ob 20. uri za organizacijo praznika. ANGLEŠČINA ZA POPOTNIKE: poletni 15-urni tečaj za osvežitev angleščine pri Skladu Mitja Čuk od 1. do 12. avgusta. Vpisi in informacije do Danes slavi v Trebčah okroglih 90 let naša nona Olga Komar Da bi bila še naprej tako poskočna dekl'ca, ji iz srca želijo vnuki Andrej, Selma in Tilen ter sinova Marino z Rossano in Vasilij z Damijano 20. julija, na tel. št. 040-212289, email info@skladmc.org JUSARSKI ODBOR KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v sredo, 20. julija, ob 20.30 v telovadnici na Kon-tovelu. MLADINSKI ODSEK »KD KRAŠKI DOM« prireja v soboto, 23. julija, na balinišču v Repnu ob telovadnici, 4. izvedbo tekmovanja s samokolnica-mi »Karjola Challenge«. Vpisovanje od 14. ure dalje, sledilo bo lepotno in hitrostno tekmovanje za otroke in odrasle ob 16. uri. V večernih urah nas bo zabaval ansambel Kraški Mu-zikanti. Toplo vabljeni vsi veseljaki in ljubitelji »karjol«!! KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 28. avgusta do 7. septembra v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah. Sprejema pa tudi prijave za individualna bivanja s prilagojenimi zdravstvenimi programi v termalnih centrih v Sloveniji. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040360072 ponedeljek - petek od 9. do 13. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure: 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. JEZIKOVNI TEČAJI - Poletje za mlade (14 - 18 let): angleščina (A2, B1), nemščina (A1, A2). Termin: od 16. do 26. avgusta. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16. Informacije in vpisovanja do 25. julija: Ad for-mandum, Trst, Ul. Ginnastica 72, tel. 040.566360, ts@adformandum.eu. ORATORIJ NA KONTOVELU za otroke od 1. razreda osnovne šole do 3. nižje srednje šole bo potekal od 25. do 30. julija ter od 1. do 6. avgusta, od 8.30 do 16.00 v stavbi (hišna št. 523) ob avtobusni postaji. Vodili ga bodo izkušeni animatorji. Za vpis in vse druge informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. POMOČ PRI UČENJU - Poletje za mlade (14 - 18 let): latinščina in matematika, grščina in fizika. Termin: od 16. do 26. avgusta. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 3 do 4. Informacije in vpisovanja do 25. julija: Ad formandum, Trst, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.eu. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA do 2. septembra odprta od 8. do 16. ure. Zaprta za dopust pa bo od 8. do 19. avgusta. OBČINA ZGONIK razpisuje javni razpis za izbor popisovalcev za izvajanje zadolžitve popisovanja za 15. popisa prebivalstva in stanovanj za leto 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 8. avgusta. Za informacije je na razpolago občinski urad za popisovanje Občine Zgonik v Zgoniku št. 45, 34010 (TS) Tel. 040-229101, faks 040-229422, e-pošta: elettorale@com-sgonico.regione.fvg.it. Več na spletni strani: www.comune.sgonico.ts.it SKLAD MITJA ČUK obvešča, da se na daljuje poletno središče na Opčinah do 9. septembra od 8. do 7. ure v novem Polivalentnem središču na Re-pentabrski ul. 66. Namenjen je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Info in vpis iz tedna v teden v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. GLASBENA MATICA - šola Marij Ko goj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta »Uvajanje v svet glasbe« (s petjem, igranjem in plesom) od 29. avgusta do 2. septembra v Dijaškem domu v Trstu. Info in prijave na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure). SLOVENSKA KULTU RNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, daje tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju, in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri proslavo na Bazoviški gmajni. Združene mešane pevske zbore bo letos vodila zborovodja Cinzia Sancin. Pevce obveščamo, da je v uradu ZSKD v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, na razpolago notno gradivo, ki bo izvedeno ob tej priliki. Za skupne vaje bomo naknadno obvestili soudeležene zbore. PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (ponedeljek - petek, 9.00 - 17.00, tel. 040635629, e-mail bibslo@spin.it). 0 Prireditve GUČA NA KRASU v Briščikih: danes, 17. julija, Orkester Bobana Marko-vica, Orkestar Dejana Lazarevica in trubaška skupina Dej še'n litro. Delovali bodo dobro založeni kioski z balkanskimi specialitetami. KONCERTI MLADINSKEGA ORKESTRA »INTERCAMPUS« v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti bodo v naslednjih dneh: v četrtek, 21. julija, ob 20. uri - Titov trg v Kopru; v petek, 22. julija, ob 21. uri - Trg Marconi v Miljah; v soboto, 23. julija, ob 20. uri - Tar-tinijev trg v Piranu in v nedeljo, 24. julija, ob 10.30 - park Pietro Coppo v Izoli in ob 19.30 uri Manziolijev trg. Vljudno vabljeni! SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2011 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, ob četrtkih, ob 21.00: v četrtek, 21. julija, film Kraljev govor (Il discorso del re); 28. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. OBČINA ZGONIK ob podpori Pokrajine Trst ter v sodelovanju s Kd Rdeča zvezda iz Saleža, prireja v nedeljo, 24. julija, ob 21.00, na prireditvenem prostoru pred županstvom, dobrodelni koncert skupine »I '60 ruggen-ti«. Od 20.00 dalje bo deloval kiosk. V primeru slabega vremena bo koncert, ob isti uri, na balinišču v Sa-matorci. Hl Osmice BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št. 040-229199. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. 040-231975. Prisrčno vabljeni! MARTIN IN ERIKA sta v Križu odprla osmico. Tel. št. 040-220605. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439. OSMICO so odprli Batkovi na Rovni-ku, Repen 230. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. PRI REPI NA KONTOVELU je odprta osmica. Slava Starc in Dušan Križ-man vabita k obisku. SALOMON je v Rupi odprl osmico. V KOLUDROVCI je SKUPEK odprl osmico. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. št. 040-229293. Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. PRODAM PEČ NA LES (caldaia a le-gna). Cena 800,00 evrov, možnost dogovora. Tel. 339-3326750 (do 18. ure). BLIŽA SE KRAŠKA OHCET! Prodajam »šarpo« za tabin. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-327321 ali 3397245134. GOSPA nujno išče delo kot negovalka starejših oseb ali čistilka na domu. Tel. 366-7434492. NA GRETI v Ul. Baseggio prodam dvosobno stanovanje s pogledom na mesto, teraso, bivalno kuhinjo, shrambo in dvojno kopalnico. Tel. 335-6328351. PRODAJAM KNJIGE za 4. in 5. višjo gimnazijo liceja Prešeren. Tel. 3202113860. PRODAM SCOOTER skyliner-mbk, 125 kw., letnik 2001, prevoženih 50.500 km, z na novo vgrajenim motorjem in novimi gumami po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 348-3030022. PRODAM bukova drva; tel. 335293409. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. S Poslovni oglasi BAR V KRIŽU PRI BOJANI vabi v četrtek, 21.7., ob 20.30 na COUNTRY VEČER s triom Blue-krass in skupino Kidwest. GINEKOLOG A. ELIA SPREJEMA v ambulanti na Opčinah, Proseška ul. 39. Tel.: 335-8379311 NUDIM LEKCIJE IZ MATEMATIKE dijakom nižjih srednjih šol. Tel.345-9264496 ODDAM V NAJEM / PRODAM poslovne prostore v pritličju ali I. nadstropju - Obrtna cona Zgonik. Tel. 348-2812360 ALJOŠA IN IGOR GABROVEC sta tudi letos odprla osmico (pri Normi) v Mavhinjah. Tel. 040-299806. TRST, STROGI CENTER, prestižna palača, lepo stanovanje 80 kv.m, peto nadstropje, dvigalo, odlično stanje, svetlobno, vhod, tri prostori, kopalnica, stranišče, shramba, balkon, klima, alarmna naprava, protivlomna vrata, novo ogrevanje -plačilo po uporabi. Prosto. Prodam direktno eur 245.000,00 Eventuelno podzemni box za dva avtomobila. Kontaktna številka 345/6407888 / PRIREDITVE Nedelja, 17. julija 2011 9 ČEDAD - Nadaljuje se 20. Mittelfest Danes na sporedu tudi SSG in njegova predstava Zlati zmaj Na dan, ko je prisotnost občinstva najbolj številčna, bo Mittelfest predstavil tri med zanimivejšimi predstavami. Prvi dogodek bo na sporedu ob 18.30 in bo privabil predvsem ljubitelje etno glasbe, saj bo na oder cerkve sv. Frančiška stopil priznani armenski glasbenik Djivan Gaspa-ryan, ki bo igral na tradicionalno pihalo duduk. Njegov koncert je nastal kot produkcija Mittelfesta v sodelovanju z zborom dežele FJK, ki ga vodi Cristiano dell'Oste. Nastopila bo tudi armenska sopranistka Karina Oganjan, ki že dolgo let živi v naši deželi. Gasparyanova glasba je že obarvala glasbene kulise znanih filmov kot sta Zadnja Kristusova skušnjava in Gladiator. Ob 20. uri se bodo v gledališču Ri-stori koreografski gibi prepletali z glasbo in gledališko umetnostjo s slovensko-lat-vijskim projektom Show your face, ki tolmači vezno temo identitete z zgodbo male lutke brez obraza, simbolomdružbene- ga in političnega nelagodja. Avtorji predstave so performerji slovenskega ansambla Betontanc in latvijski lutkarji Umka.LV. Režijo je podpisal Matjaž Pograjc, glasbo pa Silence in Ugis Vitins. Čedajski večer bo ob 22.15 v samostanu sv. Frančiška sklenilo drugo razmišljanje o identiteti, tokrat v okviru globa-liziranega sveta in odnosu do priseljencev. Dramska predstava Rolanda Schimmelp-fenniga Zlati zmaj je lanska produkcija Slovenskega stalnega gledališča, ki jo je reži-ral Janusz Kica in s katero bo slovensko tržaško gledališče že drugič nastopili na Mittelfestu s predstavo v režiji izvrstnega poljskega režiserja. V predstavi, ki je z originalno in prodorno gledališko in družbeno analizo o pravicah kitajskih priseljencev doživela nesporno odobravanje publike in kritikov, nastopajo člani igralskega jedra SSG. S tem gostovanjem se zaključuje sezona 2010/2011 SSG v priča- kovanju na predstavitev novega repertoarja, ki bo na sporedu v ponedeljek, 1. avgusta. Mittelfest bo letos priredil tudi nekaj izjemnih dogodkov izven rednega festivalskega programa; prvi bo koncert Angela Branduardija, na sporedu danes ob 21.30 v Ogleju. V središču ponedeljkovega sporeda v gledališču Ristori pa bo delo. »Tu (non) sei il tuo lavoro« v režiji Sandra Mabelli-nija obravnava vpliv dela na privatno življenje sodobnega človeka, »Io sono il mio lavoro« Pina Petruzzellija pa je zgodba vinogradnika in njegove ljubezni do dela. Jutrišnji večer bo zaključil koncert estonskega orkestra Tallinn Sinfonietta pod vodstvom Andresa Mustonena. Na flavto solo bo igral Massimo Mercelli. Program bo obsegal skladbe avtorjev iz novih samostojnih evropskih držav. ROP FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA OPČINE Prosvetni dom V četrtek, 28. julija ob 21.00 / Kabaret: »Pupkin Kabaret«. ČEDAD ■ MITTELFEST 2011 Gledališče Ristori Danes, 17. julija ob 20.30 »Show Your Face« / Betontanc in Umka LV Jutri, 18. julija ob 18.30 »Tu (non) sei il tuo lavoro« / Mabellini Jutri, 18. julija ob 20.30 »Io sono il mio lavoro« / Petruzzelli V sredo, 20. julija ob 20.00 »Guerra« / Noren, Bonaiuto Gammarota, Anac-lerio V petek, 22. julija ob 18.00 »E vi sus-surreremo« / Kamil Žiška, Slovak Chamber theatre V petek, 22. julija ob 21.00 »Uno, due, tre!« / Vadim Levanov, Franco Pero V nedeljo, 24. julija ob 20.00 / »Sa-lomé» / Oscar Wilde, Zlatar Frey Cerkev sv. Marije dei Battuti V torek, 19. julija ob 20.30 / »Goli otok« / Sarti, Bonacelli V petek, 22. julija ob 18.00 / »Unità 150 anni« / Teste calde, Molnar & Brunello Klošter sv. Frančiška Danes, 17. julija ob 22.15 / »Zlati zmaj» / Schimmelpfenniga v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Trg Duomo V sredo, 20. julija ob 22.15 / »Giochi di famiglia» / Srbljanovic, Magelli Trg Paolo Diacono V nedeljo, 24. julija ob 17.30 / »Pirù» Vendetta di Teodoro / Broggini SLOVENIJA ŠTANJEL ■ Grajsko poletje v Štanjelu Danes, 17. julija ob 21.00 / Prosvetno društvo Štandrež - dramski odsek / Komedija: »Zbeži od žene«. TRST ■ MEDNARODNI FESTIVAL OPERETE Grad svetega Justa V torek, 19. julija ob 21.15 / J. Strauss: »Una notte a Venezia«. Gledališče Verdi Danes, 17. julija ob 17.30 / J. Offenbach: »La metamorfosi di una gatta«. V sredo, 20. julija ob 21.00 / »L'opera da tre soldi«. Ponovitve: v petek, 22., v soboto, 23. julija ob 21.00 in v nedeljo, 24. julija ob 17.30. V petek, 29. julija ob 21.00 / »Viva l'Ita-lia«. Ponovitve: v soboto, 30. julija ob 21.00 in v nedeljo, 31. julija ob 17.30. Trg zedinjene Italije V petek, 22. julija ob 21.30 / Koncert: »Franco Battiato«. V ponedeljek, 25. julija ob 21.00 / Koncert: »Dana Fuchs« Grad sv. Justa V torek, 26. julija ob 21.30 / Koncert: »Alessandra Amoroso«. V sredo, 27. julija ob 21.30 / Koncert: »Giovanni Allevi«. ■ TRIESTE IN JAZZ Grad svetega Justa V sredo, 21. julija ob 21.30 / »New York Voices« V nedeljo, 24. julija ob 21.30 / »Premio Luttazzi« V ponedeljek, 25. julija ob 21.30 / »Quartetto Jazz« V nedeljo, 7. avgusta ob 21.30 / »Steve Lukather« ■ TRIESTE LOVES JAZZ Trg Hortis Od 20. julija do 8. avgusta ob 21.00 / program koncertov in seznam nastopajočih je dosegljiv na spletni strani http://triestelovesjazz.com/. ZGONIK Prireditveni prostor pred županstvom V nedeljo, 24 julija ob 21.00 / Dobrodelni koncert: »I '60 ruggenti«. V primeru slabega vremena bo koncert, ob isti uri, na balinišču v Samatorci. GRADEZ Valobran Nazario Sauro V sredo, 20. julija ob 21.30 / Koncert: »Niccolo Fabi«. V četrtek, 21. julija ob 21.30 / Koncert: »Remo Anzovino & Franz Di Cioccio«. V četrtek, 28. julija ob 21.30 / Koncert: »Raphael Gualazzi«. Bazilika sv. Evfemia V torek, 26. julija ob 21.30 / Koncert: »Coro polifonico di Ruda«. VIDEM Štadion Friuli Danes, 17. julija ob 21.00 / Koncert: »Bon Jovi«. V petek, 2. septembra ob 21.00 / Koncert: »Vasco Rossi«. ČEDAD ■ MITTELFEST 2011 Klošter sv. Frančiška V torek, 19. julija ob 22.15 »Contrast ratio« / Movingtheatre.de V soboto, 23. julija ob 22.15 »Taranta della luna nuova« / Imperfect dancers Gledališče Ristori V četrtek, 21. julija ob 20.30 / »Schonberg« / Brunello, Paolini Trg Duomo V petek, 22. julija ob 22.15 / »La poesia del vento« / Accademia danza Pec-hino V nedeljo, 24. julija ob 22.30 / »La morte e la fanciulla« / Balletto di Roma Cerkev sv. Frančiška Danes 17. julija ob 18.30 / koncert Dji-vana Gasparyana »Armenska flavta« Jutri, 18. julija ob 22.15 / »Tallin sinfonietta« / Mustonen, Part Kancheli Knaifel Silvestrov V soboto, 23. julija ob 20.00 / »Jazz dal gulag« / Eddy Rosner, Tosolini V nedeljo, 24. julija ob 18.00 / »Il tempo di Mahler« / Finazzer Flory, Quiri-no Principe Cerkev sv. Marije dei Battuti V četrtek, 21. julija ob 22.15 »Pasto a due« / C.ie Zerogrammi CODROIPO Villa Manin V soboto, 23. julija ob 18.00 / Koncert: »Villa tempesta«. V soboto, 3. septembra ob 21.00 / Koncert: »Francesco Guccini«. LIGNANO Arena Alpe Adria V sredo, 27. julija ob 21.30 / Koncert: »Massimo Ranieri«. MAJANO V soboto, 6. avgusta ob 21.30 / Koncert: »Subsonica«. KLUŽE V nedeljo, 31. julija ob 14.30 / Koncert: »Roberto Vecchioni«. TRBIŽ Cerkev sv. Petra in Pavla V torek, 19. julija ob 21.15 / Koncert: »Coro polifonico di Ruda«. Trg zedinjene Italije V četrtek, 28. julija ob 21.15 / Koncert: »Joe Satriani«. V petek, 29. julija ob 21.15 / Koncert: »Ben Harper«. V soboto, 30. julija ob 21.15 / Koncert: »Milow«. V nedeljo, 7. avgusta ob 14.30 / Koncert: »Giovanni Allevi«. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. REPEN Kraška hiša: na ogled je fotografska razstava Marka Lupinca »Ta lepša!«. Razstava bo na ogled do 15. avgusta s sledečim urnikom: ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled antološka razstave goriškega slikarja Franca Duga. Urnik: do 15. julija ob prireditvah in domeni. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Kobdiljski stolp: do 27. julija je na ogled slikarska razstava Antona Susiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lautrec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zopersta-vili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. 10 Nedelja, 17. julija 2011 VREME, ZANIMIVOSTI ITALIJA - Z objavo v uradnem listu so varčevalni ukrepi začeli veljati Napolitano pozval k nadaljevanju strnjenosti Predsednik republike opozarja, da se emergenca ni končala - Slaba volja v vladi in opoziciji RIM - Z objavo v včerajšnjem uradnem listu so ukrepi, ki jih vsebuje vladni varčevalni paket, od danes v veljavi. Predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je zakonski ukrep podpisal že v petek zvečer, takoj po odobritvi v poslanski zbornici, je ob zadovoljstvu zaradi rekordno hitrega parlamentarnega postopka pozval k nadaljevanju strnjenosti. »Prepričan sem, da bo tudi v bližnji prihodnosti potrebna kohezija,« je zapisal v tiskovni noti, v kateri se je zahvalil parlamentu za opravljeno delo. Politične sile je ob tej priložnosti pozval, naj se merijo na »bolj odprt in tvoren način pri odločitvah, ki jih je treba sprejeti za preboj obroča visok dolg-nizka gospodarska rast«. Predsednik republike, ki je bil v zadnjem času, a ne prvič, prisiljen zapolniti vrzel zaradi popolne odsotnosti predsednika vlade, je torej znova pokazal, da v teh trenutkih velikih težav drži krmilo države trdno v svojih rokah in da ga bo še naprej, ker se bodo problemi nadaljevali, in to zelo verjetno še lep čas. V normalni državi bi bili podobni pozivi k od- govornosti in koheziji spričo gospodarske emergence z nepredvidljivim razvojem, le sicer pomemben prispevek k zasledovanju skupnega cilja. V rimskih palačah pa so povzročili kar nekaj slabe volje in celo sumničenj. Šušlja se namreč, da je predsednik vlade vse bolj slabe volje zaradi Na-politanovih posegov, kot da bi šlo za neke vrste komisarsko upravo nad vlado. Slaba volja pa ni zajela samo vlade in njene koalicije, ampak tudi največjo opozicijsko stranko. Pierluigi Bersani menda ni zadovoljen, ker je morala Demokratska stranka po Napolitanovem pozivu pokazati velik čut odgovornosti in se odpovedati obstrukciji v parlamentu, to pa ji je povzročilo preglavice zaradi napadov z leve strani, predvsem Vendole. Vse kaže, da se bo odgovornost največje opozicijske stranke končala tukaj. Medtem se stopnjuje nezadovoljstvo z varčevalnimi ukrepi, za katere tudi v vladni večini marsikdo napoveduje, da jih bo treba spremeniti v bolj socialne vsebine, ne da bi seveda posegali v načrtovane privarčevane zneske. Predsednik republike Giorgio Napolitano med podpisovanjem ansa VELIKA BRITANIJA - Škandal s prisluškovanjem Murdoch se je javno opravičil V več britanskih časnikih je založba News International objavila celostranski oglas z naslovom Obžalujemo (We are sorry) LONDON - Avstralsko-ameriški medijski mogotec Rupert Murdoch je včeraj v britanskem tisku objavil opravičilo zaradi spornega vdiranja novinarjev v telefone. »Žal nam je zaradi resnih kršitev, ki so nastale,« piše v celostranskem oglasu, ki ga je v več britanskih časnikih objavila Murdochova britanska založniška hiša News International. »Globoko obžalujemo bolečine, ki so jih utrpeli prizadeti posamezniki. Žal nam je, da nismo ukrepali hitreje, da bi zadeve uredili,« še pravi oglas. V prihodnjih dveh dneh naj bi objavili še prispevek o ukrepih, ki jih bodo sprejeli, da bi zadevo preiskali in preprečili, da bi se kaj takšnega še ponovilo. Murdochova britanska založniška hiša News International izdaja najbolj prodajan britanski časnik The Sun, dnevnika The Times in The Sunday Times, konec prejšnjega tedna pa so zaradi škandala z vdiranjem v telefone po 168 letih izhajanja ukinili tabloid News of the World. Novinarji tega dnevnika naj bi prisluškovali telefonom 4000 ljudi, med katerimi so bili zvezdniki, politiki, žrtve terorističnih napadov in kriminalnih dejanj ter svojci v tujini ubitih vojakov. 80-letni Murdoch se je v petek v Londonu srečal z družino Milly Dow-ler, ki so ji leta 2002, ko je bila pogrešana, novinarji News of the World vdrli v telefon in izbrisali sporočila, ko je bil predal poln, in to v upanju, da bodo izvedeli kaj novega. Njeni starši so zato dobili upanje, da je morda še živa, vendar pa so kmalu po tem našli njeno truplo. Murdoch naj bi se družini tudi osebno opravičil. Informacije o ravnanju novinarjev časnika News of the World so razjezile britansko javnost in sprožile preiskave, ki so jih preiskovalci razširili tudi v ZDA. Murdocha so stale političnega vpliva in ugleda, pa tudi denarja, saj delnice njegovega koncerna News Corporation izgubljajo na vrednosti. Propadla je tudi njegova namera o prevzemu največje britanske plačljive satelitske televizije BSkyB. V petek sta s položaja odstopila izvršna direktorica News International Rebekah Brooks, sicer nekdanja odgovorna urednica tabloida News of the World, in glavni izvršni direktor Mur-dochove medijske družbe Dow Jones s sedežem v New Yorku, Les Hinton, ki je vodil News International v času, ko so novinarji britanskih časnikov vdirali v telefone. (STA) Rupert Murdoch ob odhodu iz hotela, v katerem se je srečal z družino Milly Dowler ansa Na otoku Brač se še borijo z ognjem ZAGREB - Na hrvaškem otoku Brač so tudi včeraj gasili požar, ki je izbruhnil v četrtek in v katerem je po zadnjih ocenah doslej zgorelo približno 4000 hektarjev borovega gozda in sredozemskega rastja. Kot je včeraj sporočila hrvaška uprava za zaščito in reševanje, naselja trenutno niso ogrožena. Poveljnik gasilcev je ocenil, da bo na Braču gorelo vsaj še nekaj dni, saj se požar širi z vetrom, zaenkrat pa ni lokaliziran in niti pod nadzorom. Vzrok enega najhujših požarov na Hrvaškem v zadnjih desetih letih še ni znan, po neuradnih podatkih pa policija preiskuje možnost, da so ga zanetili turisti, ki so pekli meso na žaru. V Nemčiji polemika zaradi nagrade Putinu BERLIN - Nemško nagrado Quadriga, ki jo vsako leto podeljujejo na dan nemške enotnosti, naj bi letos dobil ruski premier Vladimir Putin. A ideja je naletela na številne kritike, zato so predlog včeraj umaknili. Nagrada, ki je poimenovana po sloviti četverovpregi na Brandenburških vratih, simbolu delitev v času hladne vojne, je danes simbol boja za slogo in enotnost. Podeljujejo jo od leta 2003, na obletnico združitve obeh Nemčij 3. oktobra v Berlinu. Žirija za podelitev nagrade je za letošnjega dobitnika izbrala Putina zaradi njegovega »prispevka k zanesljivosti in stabilnosti nemško-ruskih odnosov«, a je s tem dvignila veliko prahu. Demjanjuku grozijo nove obtožbe BERLIN - Nekdanjemu pazniku v nacističnem taborišču Sobibor Johnu Demjanjuku grozijo nove obtožbe, saj je nemško tožilstvo začelo uradno preiskavo o tem, ali lahko Demjanjuku sodijo tudi zaradi vloge v nacističnem taborišču Flossen-bürg. Sodišče v Münchnu je 91-let-nega v Ukrajini rojenega nekdanjega nacista, ki so ga leta 2009 izročile ZDA, maja obsodilo na pet let zapora. Sodišče ga je spoznalo za krivega sodelovanja pri umoru okrog 28.000 ljudi, sam pa je krivdo zanikal. Kazen prestaja v domu za ostarele, njegova obsodba pa je pravno zelo pomembna. Obsojen je bil namreč kot soudeleženec izključno na podlagi dejstva, da je bil del varnostne službe v taborišču, torej brez neposrednih dokazov, da je tudi osebno ubijal ali mučil ujetnike. AVSTRIJA - Pogreb najstarejšega sina zadnjega avstroogrskega cesarja Na Dunaju svečano slovo od Otta Habsburškega Njegovo srce bodo danes pokopali na Madžarskem DUNAJ - Ob udeležbi visokih domačih in tujih gostov, med katerimi so bile kronane glave, je bil včeraj na Dunaju pogreb najstarejšega sina zadnjega avstro-ogrskega cesarja. Otto von Habsburg je umrl 4. julija, star 98 let. Žalne slovesnosti se bodo končale danes, ko bodo pokojnikovo srce pokopali na Madžarskem. Najprej se je ob 15. uri v stolnici sv. Štefana začela žalna maša, ki jo je vodil dunajski nadškof Christoph Schönborn kot zastopnik papeža Benedikta XVI. ob prisotnosti nadškofov dežel nekdanje habsburške monarhije, med katerimi je bil tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Kardinal Schönborn je v nagovoru izpostavil dve lastnosti pokojnega: sposobnost prilagajanja novemu brez strahu in obenem zvestoba svojemu poreklu. »Za ljudi je pogosto izziv, da ostanejo zvesti svojemu poreklu, čeprav so se okoliščine spremenile,« je dejal. Med približno tisoč častnimi gosti so bili številni predstavniki kraljevih družin, kot so švedski kralj Carl Gustav XVI. z ženo Silvijo, liechtensteinski knez Hans-Adam II. s soprogo Mario in luksemburški vojvoda Henri. Med politiki so bili predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, hrvaška premierka Jadranka Kosor in gruzijski predsednik Mihail Sakašvili. Dobro je bila zastopana tudi avstrijska politika, čeprav so na slovesnosti na željo svojcev zaigrali tudi cesarsko himno. »Prišli smo v znak spoštovanja,« je povedal kancler Werner Faymann. V času pogrebnih svečanosti se je v središču Dunaja, ki so ga zaprli za promet, zbralo zelo veliko ljudi, v glavnem oblečenih oblečeni v črno, ki so se začeli zbirati že zjutraj. Po maši so krsto v procesiji prenesli skozi mestno središče v grobnico Habsburžanov v kapucinski cerkvi, kjer so posmrtne ostanke von Habsburga pokopali skupaj z njegovo soprogo Regino von SachsenMeiningen, ki je umrla februarja lani in je pokopana v Nemčiji. Srce Ot-ta von Habsburga bodo v skladu z družinsko tradicijo danes pokopali ločeno v samostanu Pannonhalma na Madžarskem. (STA) Svečan pogrebni obred v dunajski stolnici sv. Štefana ansa ■ Nedelja, 17. julija 2011 OB OBJAVI POROČILA SVETA EVROPE O ZAŠČITI NASE SKUPNOSTI Zaščitni zakon se vendarle izvaja, mi pa smo natanko tam, kjer smo bili pred desetimi leti PPfflf^ OFICINA OPČINE Na spletni strani Sveta Evrope je bilo pred kratkim objavljeno poročilo, ki ga je pripravil svetovalni odbor v zvezi z izvajanjem Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin. Delegacija svetovalnega odbora je med drugim obiskala tudi Furlani-jo - Julijsko krajino in se sestala s predstavniki manjšine in predstavniki javnih institucij, vključno s paritetnim odborom. To je že tretje poročilo, ki ga je ta odbor pripravil v zvezi z Italijo in morda je primerno, da se tu trenutek zaustavimo pri prejšnjih poročilih, kar nam bo omogočilo oceno zadnjega dokumenta in tudi evolucije zaščite slovenskerr manjšine v Italiji. Prvo poročilo je bilo objavljeno v septembru leta 2001, vendar je delegacija svetovalnega odbora obiskala Italijo še preden je bil sprejet zakon za zaščito slovenske manjšine. Ta obisk je potekal od 11. do 13. decembra 2000, ko so se predstavniki Sveta Evrope med drugim sestali s senatorjem Dimitrijem Volčičem in se pozanimali glede postopka za odobritev zaščitnega zako- na. Ker je v času od obiska do sprejema poročila vendarle prišlo do odobritve zakona, so predstavniki Sveta Evrope v svoj dokument predvsem zapisali poziv, naj italijanske oblasti takoj pristopijo k izvajanju zaščitnega zakona. Sicer pa so predstavniki Sveta Evrope med drugim opozorili na pomen zaščitnega zakona glede na dejstvo, da jamči enako raven zaščite pripadnikom slovenske manjšine v vseh treh pokrajinah. V zvezi s televizijskimi sporedi so predstavniki Sveta Evrope opozorili, da jih Slovenci v Videmski pokrajini ne sprejemajo, v zvezi z jezikom pa na dejstvo, da celo Slovenci na Tržaškem in Goriškem s težavo uporabljajo svoj jezik v odnosu z oblastmi, Slovenci na Videmskem pa sploh nimajo te možnosti. Izrazili so tudi upanje, da bo uresničeno določilo zakona, ki govori o možnosti slovenskih šol v videmski pokrajini. Vlado pa so pozvali, naj čimprej imenuje paritetni odbor. Drugo poročilo je svetovalni odbor pripravil leta 2005. Takrat je v januarju obiskal tudi Furlanijo Julijsko krajino in se seznanil z nekaterimi specifičnimi problemi, APrimorski r dnevnik nedeljske teme med drugim z blokado dela paritetnega odbora, tako zaradi nesklepčnosti kot tudi zaradi nepripravljenosti vlade, da izpelje postopek za sestavo odloka predsednika republike za določitev območja, na katerem se uveljavlja zaščitni zakon. V njem je dokaj odločno zapisano, da je treba izboljšati raven zaščite slovenske manjšine z izvajanjem zakona 38 iz leta 2001. Tu je besedilo zelo kritično do Italije in v njem je med drugim izražena želja, da bi novi deželni statut, ki so ga takrat pripravljali, vseboval jasnejša določila glede zaščite slovenske manjšine. Glede ozemlja zaščite pa je vendarle poudarjeno tudi dejstvo, da se je glavnina občin v videmski pokrajini, ki so bile za to zaprošene, izrekla - po kriterijih, ki jih določa zakon - za vključitev v ozemlje zaščite. Tu se je svetovalni odbor specifično zaustavil pri stanju v občini Trst in ugotovil, da je polemika o tem, katere rajone naj vključijo v območje zaščite, manj relevantna kot izgleda, kajti zakon itak jasno določa, da jezikovne pravice za pripadnike manjšine obstajajo na celotnem ozemlju občine, pa čeprav ponekod samo preko po- sebnih jezikovnih okenc. Gre torej za simbolni boj brez pravih praktičnih učinkov. In tu svetovalni odbor opozarja še na mednarodno zaščito slovenske manjšine, pri čemer izrecno opozarja na Londonski memorandum iz leta 1954 in na Osimski sporazum iz leta 1975. In seveda ne manjka ugotovitev, da bi dejansko izvajanje zaščitnega zakona predstavljalo veliko razliko v ohranjanju in razvoju slovenske identitete v deželi Furlaniji Julijski krajini, Med drugimi vprašanji je svetovalni odbor Sveta Evrope navedel težave glede televizijskih programov, ki še niso bile rešene, s posebnim poudarkom na vprašanje vi-demske pokrajine. Omenjeno je tudi vprašanje slovenske sekcije konservatorija Tar-tini, vendar le kot eden izmed problemov, ,ki bi jih država lahko rešila tudi pred določitvijo ozemlja, na katerem se izvaja zaščitni zakon. Med odprtimi vprašanji je naveden tudi spor glede dvojezičnih osebnih izkaznic v devinsko-nabrežinski, zgoniški, re-pentabrski in dolinski občini. Med pozitivnimi aspekti pa je s pohvalo navedeno dejstvo, da je deželni svet Furlanije Julijske krajine namestil na svojem poslopju tudi napise v jezikih manjšin. Pohvaljeno je bilo tudi dejstvo, da so dvojezičnemu šolskemu centru v Špetru priznali status državne šole, s pripombo, da v vi-demski pokrajini ne obstaja nobena višja srednja šola s slovenskim učnim jezikom in priporočilom, da bi bilo treba zagotoviti pouk slovenščine v šolah tudi v drugih krajih v videmski pokrajini. In tako prehajamo na današnje dni, na poročilo, ki ga je svetovalni odbor Sveta Evrope sprejel v svojem tretjem ciklusu ocenjevanja zaščite manjšin v Italiji 15. oktobra lanskega leta, objavljeno pa je bilo šele sedaj, potem ko je italijanska vlada poslala v Strasbourg svoje pripombe. Glede slovenske manjšine je to poročilo popolnoma inovativno: zaznava namreč velike spremembe, do katerih je prišlo. Že v uvodnem delu poročila namreč piše, da so zaznali pozitivne spremembe začenši z določitvijo ozemlja, na katerem živi slovenska manjšina, pa tudi glede ozračja odnosov med večino in manjšino, ki se je v vseh treh pokrajinah pozitivno razvijalo. Paritetni odbor je tu naveden kot zgleden primer posvetovanja oblasti s predstavniki manjšine. Zapisano pa je tudi, da se nekateri členi zakona 38 še ne izvajajo. Med temi se omenjajo televizijski sporedi na celotnem poselitvenem ozemlju (poročilo je bilo, kot je v svojih pripombah opozorila italijanska vlada, sestavljeno pred prehodom na digitalni sistem ki je to vprašanje vsaj načeloma rešil). Svetovalni odbor je zabeležil pozitivne premike tudi glede dvojezičnih napisov in napredek pri sodelovanju predstavnikov manjšine v javnem življenju na deželni ravni. Pozitivno je tudi ocenil odprtje slovenskih okenc na prefekturah v Trstu in v Gorici, poudaril pa je nujnost, da pride do odprtja okenca tudi v Čedadu. Vsekakor pa svetovalni odbor ocenjuje, da se pravica do rabe slovenščine v odnosu z oblastmi ne izvaja v zadostni meri. Glede dvojezičnih osebnih izkaznic Svetovalni odbor z zadovoljstvom jemlje na znanje, da so sedaj na razpolago na celotnem ozemlju zaščite, čeprav se nekatere krajevne uprave temu še upirajo. Prav tako svetovalni odbor obžaluje, da so še vedno težave s pravilnim pisanjem slovenskih imen in priimkov na dokumentih. Ko je govor specifično o določitvi ozemlja svetovalni odbor poudarja, da je bila z odlokom predsednika republike zajamčena pravica do raba slovenskega jezika tudi v središčih Trsta in Gorice ter v Čedadu, opozarja pa tudi na dejstvo, da prihaja glede nekaterih narečij v videmski pokrajini do spora, ali gre za narečja slovenskega jezika, ali za samostojne jezikovne oblike. Tu izrecno omenjajo Rezijo, katere predstavniki so izpostavili željo, da bi bila rezijanščina zaščitena po okvirni konvenciji kot samostojen jezik. Tu Svet Evrope opozarja na načelo, po katerem ima vsak državljan pravico, da sam odloča, ali pripada neki narodnostni manjšini ali ne. Poročilo pa jemlje na znan je primere sovražnega govora, ki se pojavljajo v nekaterih medijih v videmski pokrajini. Glede Dežele poročilo ugotavlja, da novi deželni statut, ki bi vseboval formalno priznanje manjšin, ni bil sprejet, pač pa je Dežela sprejela svojo zakonodajo. Poročilo tudi navaja, da so predstavniki slovenske manjšine izpostavili dejstvo, da še ni bila ustanovljena slovenska sekcija konservato-rija v Trstu, da so še težave z rabo slovenskega jezika v odnosu z oblastmi in glede opravilnega pisanja slovenskih imen in priimkov, in glede financiranja kulturnih dejavnosti manjšine. Predstavniki manjšine so tudi opozorili, da so nezadostna sredstva, ki jih država namenja tiskanim medijem v manjšinskih jezikih in tu je izrecno omenjen Primorski dnevnik. Besedilo vsebuje tudi vrsto pripomb glede šolstva, od strahu, da bi reforma ministrice Gelminijeve okrnila slovensko šolstvo do zaskrbljenosti zaradi težav s preurejanjem prostorov za dvojezično šolo v Špetru, glede česar je v poročilu poudarjena nujnost, da se vprašanje čimprej uredi. Omenjeno je tudi vprašanje osebja urada za slovenske šole v Trstu. V poročilu je tudi opozorilo, da je bilo določilo o volilni zakonodaji za poslansko zbornico in senat, ki naj bi olajšala zastopstvo manjšine, popolnoma spregledano, medtem ko je bilo to vprašanje rešeno v volilni zakonodaji za deželni svet. Skromna pa je zastopanost slovenske manjšine v telesih, ki so zadolžena za okoljsko in socio-ekonomsko načrtovanje. Končno pa poročilo poudarja pomen sodelovanja s Slovenijo pri obravnavanju vprašanj zaščite slovenske manjšine. Ko pa preidemo k priporočilom, najdemo samo eno, ki zadeva slovensko manjšino: vprašanje vidnosti slovenske televizije v videmski pokrajini. To je po mnenju Sveta Evrope glavna prioriteta in to vprašanje je bilo z digitalizacijo tudi načelno rešeno. Če sedaj pogledamo vsebinsko evolucijo stanja manjšine, ki jo podaja Svet Evrope, najvišja moralna in strokovna institucija, ki se na stari celini ukvarja s temi vprašanji, moramo pač ugotoviti velike spremembe. V desetih letih je slovenska manjšina veliko pridobila glede statusa in priznanja, glede jezikovnih pravic, glede medijev in tudi glede odnosa med večino in manjšino, ki je v vsakem narodnostno mešanem okolju bistvenega pomena za razvoj manjšine same. V konfliktnih situacijah je namreč manjšina vselej oškodovana. Če je stanje zares tako, in osebno sem prepričan, da je svetovalni odbor Sveta Evrope opravil odlično analizo, bi se morali v manjšini zamisliti glede svoje prihodnosti. Sedaj namreč stojimo natanko tam, kjer smo stali pred desetimi leti. Da pojasnim: pozorno sem prebral dokument, ki sta ga predsednika obeh krovnih organizacij izročila podtajniku v zunanjem ministrstvu Mantici. V tem dokumentu manjšina predlaga delovno omizje pri predsedstvu vlade kot nekakšen stalni posvetovalni forum. Ko pa navaja vprašanja, ki so še odprta, se omejuje na člene zaščitnega zakona, ki se ne izvajajo ali se samo delno izvajajo. Dozdeva se mi, da to ni najboljša pot. Preverjanje izvajanja zakona namreč ne sme biti več eminentno politično vprašanje, ampak bi ga morali obravnavati in reševati na delovnih omizjih v posameznih ministrstvi, saj gre vendar za izvajanje tistega, kar je že zapisano v zakonu. Pač pa potrebujemo visoko politično delovno omizje, da spregovorimo o tem, kako si zamišljamo vlogo manjšine v spreminjajočem se svetu, ki zagotovo ni obšel tega dela Italije. V zadnjih letih se je preoblikovalo gospodarstvo in nova tehnologija je preoblikovala tudi kulturo, da o naših življenjskih navadah ne govorimo. Mi pa se še vedno predstavljamo tako kot nekoč, zaprti vase, z zelo maloštevilnimi novimi idejami, uverjeni, da je bistveno, da ohranimo to, kar imamo, ne pa da razvijamo tisto, kar od vsake skupnosti terja sodobni čas. O tem, o prihodnosti bi se morali pogovarjati z vlado. Ampak, da bi to naredili, bi morali najprej sami vedeti, kaj pravzaprav hočemo, In to je naš večni problem. 12 Nedelja, 17. julija 2011 VREME, ZANIMIVOSTI VRTEC BROLO V GORICI Vzgojiteljice vrtca Brolo, smo v letošnjem šolskem letu otro ke popeljale v svet knjig. Na začetku našega popotovanja so otro ci začeli spoznavati knjige. Ugotavljali so, kaj sploh so knjige, kako je potrebno s knjigami ravnati, kakšne oblike so, kakšna je njihova velikost, obsežnost... Spoznali so slikanice, pesmarice, enciklopedije, slovarje, kuharsko knjigo, atlas, učbenik... Potem smo z otroki ugotavljale, kdo je tisti, ki knjigo napiše, in kdo jo ilustrira. Naslednji korak je bilo ugotavljanje, kako iz kopice belih listov nastane knjiga. Otrokom smo želele prikazati dejansko ta nepoznani potek. V ta namen smo organizirale obisk tiskarne Grafica Goriziana. Otroci so bili seveda nad ogromnim prostorom, polnim velikih, zanimivih in še nepoznanih strojev, navdušeni. Izvedeli so, kako so knjige tiskali nekoč in kako to delajo danes s pomočjo moderne tehnologije. Pokazali so nam tudi nekatere pravljice, ki so jih tiskali prav v tej tiskarni. Otroci so marsikatero prepoznali, nekatere so imeli oni sami doma, nekatere smo že prebrali v vrtcu... Vodstvo tiskarne je ob zaključku obiska vse nas obdarilo z „belo knjigo". Vsak otrok bo tako lahko postal pisatelj in ilustrator svoje lastne knjige. Ja, to je bil pa res lep dar. Na našem popotovanju smo spoznali tudi zelo posebno prevozno sredstvo, ki je sicer avtobus, a ne prevaža potnike, temveč knjige. Da, prav ste razumeli, knjige. Otroci so značilnosti avtobusa, ki prevaža potnike, spoznali že pri prometni vzgoji. Ko smo jih popeljali na ogled „posebnega" avtobusa, so si zaradi tega najprej ogledovali ogromne pnevmatike luči, brisalce, vrata...Navzven se je zdel enak drugim avtobusom, le da je bil zelo lepo poslikan. Šele ko so se vrata odprla, so otroci doumeli, da je to „pravljični" avtobus. Tako so spoznali potujočo knjižnico, ki potuje iz kraja v kraj in vedoželj-nim bralcem, ki živijo v geografsko oddaljenih območjih, pripelje knjige tako rekoč na dom. Pot nas je vodila tudi v Katoliško knjigarno, jazne prodajalke predstavile paleto različnih kn dajajo. Izvedeli so, da v knjigarni ne prodajajo pak še veliko drugih stvari, od šolskih potrebši do raznovrstnih spominkov. smo i: lscejc no so gato o knjižn veda s knjige Otroko da jih določen Izposod lahko dr Želii ga res pos teljica v Upamo li na tem p< znali, kak knjiga, kaki ti v roke, sa odkriva pre< različnejših Za konec bi se rade zahvalile vodstvu tiske riziane, Katoliške knjigarne, novogoriške knjižni ka in Feiglove knjižnice. Hvala še enkrat za lep s ki ste nam ga namenili. S tem ste nam omogo speli na konec našega popotovanja obogateni n znanjem, temveč tudi s spoznanjem, da je knjiga ki ga lahko prav vsakdo dan za dnem odkriva. NEDELJSKE TEME Nedelja, 17. julija 2011 1 3 , kjer so nam pridig, ki jih tu pro-samo knjig, am-in in koledarjev Skupaj z otroki zbrali knjigo, jo plačali in odnesli za vedno v vrtec. Otroci so bili nad tem presrečni. Veliko pre-enečenje za otro-e je bil tudi obisk ;iglove knjižnice. njižničarka je oke res očarala s dovitim pripove-vanjem krasne vljice. Otroke je i popeljala na d knjižnice. Zde-se kot lačne ribi-odpirajo usta in hrano. Začude-se ozirali po bo-bloženih, visokih ih policah. Se-mo si v knjižnici tudi izposodili. m smo povedale, bo potrebno po em času vrniti. ili pa si bomo uge knjige. mo si, da bi knji-¡tala zvesta prija-sakega otroka. di, da so otroci potovanju spo-o dragocena je o lepo jo je prije-j ti vedno znova :udoviti svet naj-doživetij. irne Grafike Goce Franceta Bev-prejem in za čas, čili, da smo prie samo z novim res pravi zaklad, 14 Nedelja, 17. julija 2011 VREME, ZANIMIVOSTI Finančno krizo iz leta 2007, ki se je naposled razširila na gospodarstvo in se ponekod spremenila v krizo javnega dolga, si lahko razlagamo s pomočjo Keynesove ugotovitve, da je špekulacija ukoreninjena v finančnih trgih. Čimbolj razviti so trgi, tembolj prefinjena so orodja za špekulacijo in tveganje. Niti vse večja strokovnost finančnih posrednikov niti visoka konkurenčnost na finančnih trgih nista premostila težnje po špekulaciji. OB 75. OBLETNICI OBJAVE NJEGOVE »SPLOŠNE TEORIJE« Aktualnost principov ekonomista in misleca Johna Maynarda Keynesa Mitja Stefancic Ko bi vlade in podjetniki sledili ekonomskim priporočilom britanskega ekonomista in misleca Johna Maynarda Keynesa (1883-1946), bi zlahka preprečili nedavno finančno in gospodarsko krizo. Prispevali bi k bolj uravnoteženemu gospodarstvu in k realnemu blagostanju širšega števila ljudi tako, da bi skušali zmanjšati nezaposlenost. O tem se lahko vsakdo prepriča ob branju Keynesovega spisa »The General Theory of Employment, Interest, and Money«, ki je izšel pred 75. leti, a je še vedno zelo aktualen. Obletnico izida najpomembnejšega Keynesovega dela so zabeležili pred kratkim na mednarodnem simpoziju na Univerzi v Cambridge-u, med katerim je imel osrednji govor profesor Paul Krugman, ki po mnenju izvedencev velja za najpomembnejšega Keynesovega naslednika. Krug-man in ostali udeleženci so se strinjali z mislijo, da Keynesova teorija kaže na pravo pot do uspešnega in pravičnega družbenega sistema. Samo družba, v kateri je vsakemu posamezniku dana možnost, da razvija svoje sposobnosti in da se zaposli, se ima lahko za civilizirano družbo. Omenjeno delo predstavlja pravo prelomnico v ekonomski teoriji. V slovenščino je bilo prevedeno z naslovom »Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja« šele leta 2006, in sicer pri ljubljanski založbi Studia Hu- manitas. V tem delu Keynes zavrača klasično ekonomsko teorijo, ki je bila v veljavi do leta 1936 - to je leto, ko je izšla knjiga. Keynesova teorija sloni na trajnih gospodarskih principih - kot je na primer razmerje med nacionalnim dohodkom in ravnjo zaposlenosti oziroma količine v tekočo proizvodnjo vloženega dela -, in na splošnih psiholoških dejavnikih (predvsem nagnjenost k porabi, odnos do likvidnosti in psihološka pričakovanja glede donosa kapitalskih sredstev). Taki principi se nanašajo predvsem na dejavnike, ki določajo spremembe v celotnem obsegu proizvodnje in zaposlenosti. Kot je zapisano v uvodnem poglavju »Splošne teorije«, je Keynes s takim naslovom želel »ločiti svoje razpravljanje in sklepe od tistih iz klasične teorije«, iz katere je sicer strokovno izhajal, ni ga pa popolnoma prepričala. Nauke klasične teorije glede učinkovitosti odprtega gospodarskega trga je britanski ekonomist označil kot zavajajoče, ter izpostavil potrebo po dejanskem nadzoru nad trgi. V »Splošni teoriji« se Keynes med prvimi posveča problematikam, ki jih danes preučuje makroekonomi-ja, to je področje ekonomske vede, ki se ukvarja s proučevanjem medsebojnih vplivov posameznih ekonomskih dejavnikov na širših gospodarskih dinamikah, oziroma z gospodarstvom na mednarodni ravni. Nekatere dejavnike, kot so količina razpoložljive delovne sile, količina in kakovost opreme, tehnika oziroma tehnologija, stopnja konkurence ter okusi in navade porabnikov, je britanski ekonomist jemal kot »dane vrednosti«, torej kot konstante dejavnike v okviru splošnih družbeno-gospodarskih dinamik. Nasprotno, britanski ekonomist je v svojem ekonomskem modelu imel dejavnike kot je - na primer - nagnjenost kupcev in potrošnikov, za neodvisne spremenljivke. V obdobju, ko je Keynes oblikoval svojo ekonomsko teorijo, je Veliko Brita- Naslovnica nijo pestila hu- slovenske da gospodarska izdaje kriza. Nizka temeljnega proizvodnja, dela Johna brezposelnost, Maynarda recesija, in Keynesa družbeni problemi, ki so iz tega izhajali, so pritegnili njegovo pozornost. Klasični ekonomisti so krizo razlagali kot pojav, ki naj bi trajal le krajše obdobje in naposled ponehal. Keynes je tako ugotovitev zavrnil s trditvijo, da lahko nezaposlenost in podpovprečna proiz- vodnja trajata v daljšem časovnem obdobju. Krizo je označil za ciklično in torej kot ukoreninjeno v kapitalistični družbeno-gospodarski sistem. Preden bi svoje ideje predstavil javnemu mnenju in političnim predstavnikom, je Keynes ugotovil, da mora o veljavnosti svojih zaključkov najprej prepričati same ekonomiste. Pozornost slednjih je preusmeril od ponudbe raznih dobrin in storitev na povpraševanje. Njegove ugotovitve so bile hkrati preproste in originalne. Tega se je tudi sam dobro zavedal: »Ideje, ki so tu izražene s tolikšnim naporom, so izjemno preproste in bi dejansko morale biti očitne. Težava ni v novih idejah, ampak v osvobajanju od starih idej, ki popolnoma prežemajo miselnost vseh, formiranih tako, kot je bila večina med nami«. Tako je pisal Keynes še pred izidom knjige, decembra leta 1935, in razlagal, da v kritičnih obdobjih podjetniki in proizvajalci povečajo svojo proizvodnjo le takrat, ko so prepričani, da bodo slednjo prodali. Obratno se dogaja v obdobjih gospodarskega uspeha. Dolgoročno lahko blagostanje in gospodarski uspehi privedejo do težnje k špekuliranju, kar je pač težnja človekove narave. Zaradi tega Keynes previdno ločuje med podjetnostjo in špekuliranjem in pravi, da je prvo koristno, drugo pa pogubno. Po izidu knjige, so se Keynesove teorije uveljavile med ekonomisti v Združenih državah, najprej na Harvardski univerzi, kasneje pa še med drugimi ekonomisti. Objavljene so bile v številnih univerzitetnih učbenikih. Širša javnost v ZDA je Keynesova navodila uradno sprejela leta 1946, ko je bil odobren zakon o zaposlenosti »Employment Act«, ki je skrbel za pospeševanje polne zaposlenosti in za uravnovešeno gospodarsko rast. Med leti 1950 in 1960 so Keynesova priporočila sprejele številne politične vlade. Popularnost keynezijanske teorije pa je postopoma začela pojenjati v sedemdesetih letih predvsem zaradi dvomov, ki so se med ekonomisti in političnimi predstavniki porodili glede zmožnosti državnih vlad za efektivno nadzorovanje gospodarstev in pri reguliranju poslovnih ciklov s fiskalno politiko. Uveljavile so se politike laissez-faire, ki zagovarjajo popolno svobodo na finančnih in gospodarskih trgih, in se zaostrile v teku desetletij. Finančno krizo iz leta 2007, ki se je naposled razširila na gospodarstvo in se ponekod spremenila v krizo javnega dolga, si lahko razlagamo s pomočjo Keynesove ugotovitve, da je špekulacija ukoreninjena v finančnih trgih. Čimbolj razviti so trgi, tembolj prefinjena so orodja za špekulacijo in tveganje. Niti vse večja strokovnost finančnih posrednikov niti visoka konkurenčnost na finančnih trgih nista premostila težnje po špekulaciji. Key-nes je dobro razumel kompleksnost finančnih trgov. Že pred 75. leti je opozarjal, da »z vse boljšo organiziranostjo investicijskih trgov raste tudi tveganje za prevlado špekuliranja«. Prav to je privedlo do finančne krize, saj je špekuliranje s premoženjem ali z dobičkom na kompleksnih trgih prevladalo nad ekonomskimi principi, ki velevajo, da je treba z denarjem in s financami ravnati modro in jih uporabljati v koristne namene prej kot za (izključno) dobičkonosne namene. Britanski ekonomist je trdil, da je v naprednih gospodarskih sistemih potreben aktiven poseg države v gospodarstvu. Po njegovih besedah bi morala država odločilno »vplivati na nagnjenost k porabi delno preko sistema obdavčevanja, delno z določitvijo obrestne mere in delno morda na kak drug način« in zaključil, da se bo pokazalo, »da je edini način za zagotavljanje približne polne zaposlenosti dokaj obsežno podružabljanje investicij, čeprav to ne izključuje vsakovrstnih kompromisov in oblik sodelovanja javne oblasti z zasebno pobudo«. Temu navkljub, je Keynes ugotavljal, da je kar dovolj prostora za zasebne pobude, napredno podjetništvo in za ohranjevanje vrlin in celo nekaterih prednosti individualizma (torej sposobnosti vsakega posameznika, kar nikakor ne smemo enačiti s sebičnostjo!). Predvsem v kritičnih obdobjih je pomembno, da država spodbuja gospodarstvo z zagotavljanjem nizkih obrestnih mer in s premišljenimi družbenimi investicijami. Po potrebi, si lahko država denar izposodi: nova finančna sredstva naj služijo za rast potrošnje preko različnih državnih transferjev, je trdil Key-nes. Večja potrošnja zagotavlja podjetjem preživetje, kar tudi omogoča ohranjanje obstoječih delovnih mest ter možnost za nove investicije in torej za ustvarjanje novih delovnih mest. V Združenih državah je administracija predsednika Baracka Oba-me izrazila prepričanje, da bo v novo politiko vnesla pomembne elemente keynezijanske teorije. Pri nas pa so žal mnogi evropski politiki in državni vladarji povsem spregledali Keynesove nauke: že iz prvega pogleda na evropske politike med krizo in po njej razberemo, da so bile politike preveč varčevalne in premalo dinamične. Sicer pri uvajanju keynezijanske politike je pomembno, da so investicije premišljene, saj negativni učinki lahko privedejo do večanja državnega dolga, ob prevelikem dolgu pa lahko država celo bankrotira. Tudi stanje nekaterih evropskih držav - med slednjimi lahko omenimo Grčijo -, ki so na robu finančnega zloma, kaže na pravilnost Keynesove teorije. Prav zaradi tega se lahko nanj naslanjamo ko trdimo, da se mora načrtovanje gospodarskih politik osredotočati na kakovostnih družbenih in gospodarskih analizah ter na specifičnih kompetencah izvedencev v ekonomskih ali političnih panogah, ne pa na prepričanjih, ki sledijo političnim ideologijam. S tem, da je Keynes racionalnega posameznika nadomestil z racionalno državo, katero je postavil za varuha demokracije in miru, si je v teku desetletij pridobil številne privržence in prav tako številne nasprotnike. Keynesove ideje, kot jih je britanski ekonomist predstavil v »Splošni teoriji«, ostajajo v marsičem aktualne. Ko bi jih bili gospodarski akterji uveljavili v večji meri, bi najbrž lahko od njih imeli številne gospodarske koristi. Neuravnovešen razvoj sodobnega kapitalizma je pokazal, da se v gospodarstvu brez nadzora in brez ustrezne demokratične vlade zlahka vnamejo špekulacije, slednje pa lahko privedejo do finančne nestabilnosti in do propada gospodarskih principov, kar zlahka privede do večje brezposelnosti. Koristi, ki izhajajo iz keynezijanskega pristopa v gospodarski politiki so očitne, saj bi na primer nudile boljše rešitve pri reševanju perečega problema brezposelnosti. V mnogih evropskih državah ostaja stopnja brezposelnosti, predvsem med mladimi, previsoka. Brezposelnost je bila sicer prisotna že pred finančno krizo, fiskalne politike pa niso vzele v poštev Keynesovih navodil. Če bi del finančnih sredstev, ki so bila potrošena za reševanje bank, zavarovalnic in ostalih finančnih posrednikov, namenili zaposlovanju mladih in pospeševanju novih podjetniških pobud, bi bila stopnja brezposelnosti znatno nižja; prav tako nižja bi bila finančna špekulacija s premoženjem (številnih) šibkih klientov, ki se poslužujejo raznih finančnih storitev, kajti večje vsote denarja bi bile namenjene v družbene namene in koristnim gospodarskim projektom. Na ta način bi se povišala stopnja vključevanja manj premožnih v gospodarstvo, kredibilnost vlad in gospodarskih sistemov pa bi narasla. Politiki in podjetniki naj se ne obotavljajo; čim prej naj ponovno sežejo po Keynesovi »Splošni teoriji«! / NEDELJSKE TEME Nedelja, 17. julija 2011 1 5 Na slikah: pod naslovom etikete v katalonščini, kakršnih poslej verjetno ne bo več; desno Tangi Louarn; spodaj mazaška akcija v Bretaniji. EVROPSKI PARLAMENT POTRDIL NOVO DIREKTIVO O ETIKETAH NA ŽIVILIH Šoania bo lahko prepovedala etikete v kata onskem eziku Nameščati nalepke samo v katalonščini na živilske proizvode bi lahko bilo v prihodnje prepovedano, potem ko je Evropski parlament na zadnjem zasedanju pred počitnicami prižgal zeleno luč novi direktivi Evropske unije o etiketah. Ta direktiva namreč določa, da morajo biti vse nalepke v »enem izmed uradnih jezikov Evropske unije« in da posamezne države »lahko dovolijo« rabo dodatnih jezikov. Med uradnimi jeziki unije pa ni katalonšči-ne, ker je močno razburilo Katalonce, kjer celo vrsto tipičnih proizvodov naslavljajo samo v domačem jeziku. Zanimivo je, da je v Evropskem parlamentu prišlo do soglasnega nastopa katalonskih poslancev, daj so zadevni popravek predstavili poslanci vseh političnih stran, vključno z ljudsko stranko (Par- tido popular). Z amandmajem so hoteli preprečiti možnost, da bi Španija prepovedala etikete v katalonščini, pa čeprav bi bil poleg katalonščine še španski jezik. Besedilo, ki ga je pripravila komisija, namreč določa, da vsaka država lahko na svojem ozemlju določi, da so nalepke v enem ali več jezikov, »ki so izbrani med uradnimi jeziki Evropske unije«. Amandma, ki ga je podpisalo 40 poslancev, pa je predvideval, da se spremeni besedilo tako, da se v njem ohrani samo dikcija »v enem ali več jezikih« brez omembe statusa uradnosti teh jezikov.. »Na ta način želimo preprečiti, da bi španska vlada uporabila direktivo Evropske unije za prepoved etiket v ka-talonščini,« je pred glasovanjem dejal evropski poslanec katalonske nacionalne stranke Convergencia i Unio Ramon Tremosa i Junqueras. Besedilo, ki je bilo sprejeto, do- pušča posameznim državam, da lahko na etiketah uporabijo jezike manjšin samo kot dodatne jezike, To bi pomenilo, da bi bila katalonščina izrinjena iz glavnega mesta na etiketi, v nasprotju s tem, kar se dogaja sedaj, ko veliko število proizvodov nosi naziv v katalonščini in je prevod v španščino potisnjena na drugo mesto. Po glasovanju je poslanec Ramon Tremosa poudaril, da je dejstvo, da amandma ni bil sprejet, dodatni razlog, da katalonščina doseže status uradnega jezika Evropske unije. Tako je skupina poslancev katalonskih nacionalnih strank in katalonskih socialistov že napovedala, da bo od Evropskega sveta zahtevala, naj izkoristi pristopno pogodbo Hrvaške z Evropsko unijo, da ustrezno spremeni Lizbonsko pogodbo in vanjo med uradne jezike EU vključi tudi katalonščino. V Evropskem parlamentu kritično o politiki Francije do manjšin Predsednik združenja Kultura in dvojezičnost Rene Schikele za Al-zacijo in Moselo Jean-Marie Woe-hrling, sicer tudi eden izmed avtorjev Evropske listine za manjšinske ali regionalne jezike in predsednik francoske sekcije Evropskega urada za manj rabljene jezike EBLUL France Tangi Louarn sta se v Stras-bourgu srečala z mešano skupino Evropskega parlamenta za tradoi-cionalne manjšine, ustavne dežele in deželne jezike in s predstavniki Evropske listine za manjšinske jezike pri Svetu Evrope z namenom, da bi opozorili na »nadaljevanje blokade vseh poskusov priznanja jezikovne in kulturne različnosti v Franciji«. Predstavnika manjšin sta opozorila na zadnja dogajanja in sta ocenila, da je bila razprava o tem vprašanju, ki je potekala 30. junija v francoskem senatu, ko je bil govor o možnosti vrednotenja regionalnih jezikov, pravo razočaranje, Opozorila sta, da je komisija za kulturo v senatu sprejela zelo negativno stališče, v katerem je med drugim rečeno, da je sedanje stanje zadovoljivo. Komisija je ob tem ocenila, da ni nobene možnosti, da bi z zakonskim določilom zaščitili te jezike, kajti ovira za to naj bi bila celovitost francoske republike in enakost državljanov. Skratka, zaščita manjšinskih jezikov bi bila v nasprotju s temeljnimi ustavnimi načeli francoske države. Tangi Louarn je dejal, da se je v tej razpravi pomembno število članov parlamenta odkrito izreklo proti vrednotenju regionalnih jezikov, kar pomeni, da v tem času ni resne možnosti, da bi Francija zagotovila regionalnim jezikom pravni okvir, ki bi jim zajamčil zaščito in omogočil razvoj. Sicer pa so se v parlamentarni razpravi številni se- natorji navezovali na izrek francoskega ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da 75. člen francoske ustave, ki govori o jezikih, ne jamči nobenih pravic ali svoboščin, kar bi dopuščalo ureditev vprašanja z ustreznim zakonom. Predstavnika manjšin sta tudi opozorila na dejstvo, da je francosko sodstvo sprejelo kar nekaj odločitev, ki kažejo na relevantnost dejstva, da ta vprašanja v Franciji niso urejena z zakonom. Sodišče v mestu Montpellier je tako razveljavilo sklep neke občine, ki je želela namestiti dvojezične napise, na katerih bi bil poleg imena krajev v francoščini zapisali tudi imena v manjšinskem jeziku, v Alzaciji pa so sodniki zavrnili zahtevo po eksperimentalnem pouku nemščine 8 ur tedensko. Gre za primer, ki kažejo, da je treba to vprašanje urediti z zakonom. Tu je Louarn ocenil, da Francija, ena izmed ustanoviteljic Evropske unije, danes ne izpolnjuje niti kopenhagenskih kriterijev za članstvo v Evropski uniji. Dejstvo, da Francija ni ratificirtala ne Okvirne konvencije o zaščiti narodnih manjšin in niti Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih pa je zagotovo »huda kršitev skupnih vrednot držav Evropske unije, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki jih Francija ne priznava.« Že to bi bil zadosten razlog, da bi Evropska unija sprožila proti Franciji postopek, ki ga v primeru kršitev določa 7. člen Lizbonske pogodbe. Namesto priznanja raznolikosti v Franciji ocenjujejo vsak poskus za dosego pravic ljudi, ki govorijo druge jezike ali sploh rabo regionalnih jezikov kot napad na načeli enotnosti francoskega ljudstva in nedeljivosti republike. Bretonci z mazaško akcijo opozorili udeležence dirke Tour de France na pomanjkanje priznanja in zaščite Bretonci so z vrsto mazaških akcij opozorili udeležence kolesarske dirke Tour de France na svoje zahteve po priznanju in po zaščiti. Z zahtevo po priznanju in zaščiti so premazali tudi cestišče, po katerem so vozili kolesarji. Organizacija Stourm ar Brezho-neg (Boj za bretonščino), poznana s kratico SAB, je prevzela odgovornost za mazaško akcijo, s katero so 3. julija pre- mazali vrsto enojezičnih znakov v deželi Redon, ki jo je prečkal Tour de France. Ne gre za enkratno dejanje, saj je ta organizacija v preteklosti pripravila že vrsto podobnih protestnih akcij. V sporočilu za javnost, ki so ga posredovali medijem, so predstavniki te organizacije poudarili, da se želijo tudi na ta način boriti za priznanje uradnosti bretonščine in za ponovno združitev Bretanije v eno samo regijo. V noči od 3. na 4. julij so tako pre-mazali kakih 30 tabel in vrsto smerokazov na 25 kilometrih ceste, po katerih je naslednjega dne potekala kolesarska dirka. Več tabel so tudi pomazali med mestoma Lorient in Mur-de-Bretagne. S temi dejanji se je organizacija Stourm ar Brezhoneg vrnila na nekdanjo pot, saj so v 80.letih prejšnjega stoletja njeni člani premazali več sto tabel, ki so bile samo v francoščini in njihova gesta je številne krajevne uprave prepričala, da so namestile dvojezične napise. Zaradi teh akcij pa se je moralo več članov organizacije SAB zagovarjati na sodiščih. V sporočilu za javnost, ki so ga tokrat prejeli mediji, je organizacija SAB obrazložila, za zahteva predvsem ustrezno zakonodajo, »s katero bi se končala 70 let trajajoča razgradnje Bretanije«. Zahtevajo torej ponovno združitev Bretanije, ki je sedaj razdeljena na tri dežele. »Protestiramo proti mutastemu zadržanju francoske države glede zahteve po priznanju našega nacionalnega jezika, bretonščine. Pred kratkim, 30. junija, so se v pariškem senatu iz nas norčevali,« je zapisano v sporočilu. Poleg tega, da so veliko število tabel premazali, so jih nekaj tudi odstranili. Zanimivo je, da je policija v zvezi s temi dogodki zaslišala novinarje, ki so o njih poročali; zaslišanje je bilo sicer zelo vljudno, vendar vsekakor neprijetno. Policisti so želeli izvedeti za vire, od katerih so novinarji prejeli informacije o mazaških akcijah in videti je bilo, da si je vlada zelo prizadevala, da bi izsledila avtorje mazaških akcij. V odgovor na to pa je Stourm ar Brezho-neg napovedal nove pobude, »če bo francoska država še vedno gluha na naše zahteve.« 16 Nedelja, 17. julija 2011 VREME, ZANIMIVOSTI V času do trgatve glivica napada najpogosteje grozd, še posebej bele sorte s strnjenimi jagodami. Dozorevajoče jagode postanejo sivorjave barve, se zmehčajo in ob deževnem vremenu obdajo z gosto sivo plesnivo prevleko. Gniloba se hitro širi in lahko zajame večji del grozda, pri nekaterih sortah pa zgnijejo tudi peclji, zaradi česa odpadejo deli ali celi grozdi. ČE SO VREMENSKE RAZMERE UGODNE ZA NJEN RAZVOJ Siva grozdna plesen, vedno preteča nevarnost Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB PRIHODNJO NEDELJO - Izlet KZ in ZKB Tradicionalno srečanje kmetov treh dežel Kmečka zveza organizira v sodelovanju z Zadružno kraško banko, v nedeljo 24. julija 2011 enodnevni izlet z avtobusom na tradicionalno srečanje slovenskih kmetov treh dežel, ki ga Skupnost južnokoroških kmetov letos prireja v Radišah. Cena izleta je 25 Evrov in krije samo stroške prevoza. Za kosilo bodo udeleženci poskrbeli na lastne stroške na prazniku samem. Vozni red avtobusov bo sledeč: AVTOBUS ŠT. 1 ob 6.00 iz Boljunca - gledališče Prešeren ob 6.05 iz Zabrežca - avtobusna postaja ob 6.10 iz Ricmanj - na ključu ob 6.15 iz Bazovice - pred cerkvijo ob 6.20 iz Padrič - avtobusna postaja ob 6.25 iz Trebč - na trgu ob 6.30 iz Opčin - Marijanišče AVTOBUS ŠT. 2 ob 6.00 iz Štivana - avtobusna postaja ob 6.05 iz Sesljana - avtobusna postaja (pred bencinsko črpalko) ob 6.15 iz Nabrežine - avtobusna postaja ob 6.20 iz Križa - avtobusna postaja ob 6.25 iz Proseka - gostilna Lukša ob 6.30 iz Opčin - Marijanišče Kmečka zveza in Zadružna kraška banka vabita svoje člane in prijatelje, da zaradi organizacijskih obveznosti pohitijo z vpisom na izlet (040 362941) Trgatev je še razmeroma daleč in ni mogoče predvideti, kakšne bodo vremenske razmere v času, ki nas loči od tega dogodka. Možno pa je, da bo drugi del poletja vlažnejši kot prvi, kar seveda poveča nevarnost napada najnevarnejših glivičnih bolezni vinske trte, med katerimi je po peronospori in oidiju najpomembnejša siva grozdna plesen (BOTRYTIS CINEREA), ki je vedno preteča nevarnost, še posebej, če so vremenske prilike ugodne za njen razvoj. Vzroki pojavljanja te glivice so predvsem sledeči: preobilno gnojenje, bujna rast trte, neprimerne podlage, ki pospešujejo rast ter nepravilno in nezadostno opravljanje zelene ( poletne ) rezi. K temu gre dodati še sortna občutljivost do te glivice, ki je pri sajenju novega vinograda po navadi ne upoštevamo. Predno govorimo o strategijah za kemično varstvo sive grozdne plesni, je torej potrebno poudariti pomen preventivnih ukrepov proti njenemu širjenju z izvajanjem posegov, ki preprečujejo pojavljanje prej omenjenih glivičnih napadov. Omenjene vzroke uspešno preprečujemo z uravnovešenim talnim gnojenjem vinogradov ter z močno rezjo, ki zmanjšuje rast trte, pri čemer je tudi izbira trtnih podlag, ki ne vzpodbujajo močne rasti krošnje, zelo pomembna. Toda kljub navedenim preventivnim agronomskim posegom proti sivi plesni, so v vlažnih poletjih možnosti napadov velike, kar velja posebej za sorte podvržene tej bolezni ter v primeru, da je bil prejšne leto v vinogradu močnejši napad botritisa, kot se je v mnogih vinogradih zgodilo lani, zato zatiramo v teh primerih bolezen s kemičnimi sredstvi. Čas kemičnega zatiranja Glede na fenološke faze, ki nas še ločijo od trgatve, svetujejo strokovnjaki dva posega: prvi poseg: faza, ko se začnejo jagode mehčati; drugi poseg: faza dva do tri tedne po prvi fazi (pred trgatvijo!!) Pri škropljenju v drugi fazi moramo biti izredno pazljivi na varnostno dobo uporabljenih protiglivičnih sredstev! Danes razpolagamo s številnimi pripravki, ki uspešno učinkujejo proti bo-tritisu. Navajamo le pomembnejše učinkovine, v oklepaju pa nekaj tržnih imen: Fenaxamid (Teldor), Mepanipirim (Fru-tica), Pirimetanil (Scala), Ciprodinil (Switch), Iprodione (Rovral), Bacillus suptilis (Serenade), Boscalid (Cantus). Za biološko zatiranje uporabimo sredstvo na osnovi Trichoderma Harzianum (Ro-otschield). Poleg navedenih je seveda na razpolago še več drugih učinkovin, katerim se stalno pridružujejo nove. Mnenja pa smo, da so navedena sredstva dovolj učinkovita in, kar ni zanemarljivo, zelo razširjena in zato dosegljiva. Kakšno škodo povzroča V času do trgatve glivica napada najpogosteje grozd, še posebej bele sorte s strnjenimi jagodami. Dozorevajo- če jagode postanejo sivorjave barve, se zmehčajo in ob deževnem vremenu obdajo z gosto sivo plesnivo prevleko. Gniloba se hitro širi in lahko zajame večji del grozda, pri nekaterih sortah pa zgnijejo tudi peclji, zaradi česa odpadejo deli ali celi grozdi. V zelo deževnih letih so gnili celo grozdi in obdani z gosto plesnivo prevleko, ki se ob trgatvi značilno pokadi. Ob neposredni škodi, ki jo botritis povzroča na pridelku, je glivica vzrok tudi posredne škode, ker je grozdje vsled napada botritisa slabše, kar negativno vpliva na rezultate vinifikacije. Problem je še zaznavnejši v zadnjih letih, ko je veliko povpraševanje po nežnih, zelo aro-matičnih vinih, ki jih lahko proizvajamo le iz zdravstveno neoporečnega grozdja. Tudi če napade botritis le 10% grozdov, so posledice, kar zadeva barvo in aromo vina, zelo zaznavne. Pa tudi na okusu pride do neželenih posledic. Prisotni so lahko neprijetni vonji, poveča se vsebnost citronske in sukcinske kisline, zmanjša pa se vsebnost vinske in jabolčne kisline ter razmerje med njima. Problemi nastanejo tudi vsled prisotnosti encima laktaze, ki povzroča ok-sidacijo polifenolov, kar se opaža v po-temnitvi mošta ali vina, kar poznamo pod imenom biološka motnost vina. Razlogov je torej veliko, da zavarujemo grozdje pred napadi sive plesni. Če pa se pojavi na grozdih, bomo, če se le da, odstranili napadene jagode. To se nam bo obrestovalo, ker bo boljša kakovost mošta in vina visoka nagrada za naš trud. STROKOVNI NASVETI , suša in vročina hude nevšečnosti Letos je vreme kar muhasto, večkrat je neurje in dež, včasih pa vročina. Poglejmo, kako lahko omilimo posledice vremenskih motenj na rastline. VROČINA in SUŠA - Visoke temperature so tesno povezane s porabo in razpoložljivostjo vode. Ob visokih temperaturah rastline potrebujejo več vode in bolj pogosto, kot po navadi. Zalivanje obenem zniža temperaturo tal v neposredni bližini rastline in urejuje talno temperaturo. Količina razpoložljive vode v tleh se zmanjša predvsem zaradi izhlapevanja iz tal, posebno v poletnem času. Slednje skušamo preprečiti s pravilno površinsko obdelavo. Voda se v zemlji dviga na površino po ka-pilarnem sistemu, od tam pa izhlapi. S periodičnim plitvim rahljanjem prekinemo kapilarni sistem in omogočimo normalno vlaženje koreninskega območja. Prav zato je poleti površinsko obdelovanje velikega pomena. Drevesnice so veliko bolj odporne suši. Obdelane površine lažje prenesejo sušo, kot zatravljene. V sušnem obdobju naj bo obdelava tal pogosta in plitva. V primeru zatravljenih površin kosimo, ko je trava nižja od 25 cm. Mlade drevesne rastline so veliko bolj občutljive na sušo, saj imajo bolj plitve korenine. Zato naj bo pod mladimi rastlinami vsaj v prvih 4 letih vedno obdelano. Površino pod rastlinami lahko tudi pokrijemo s porezano travo ali drugim materialom. Izjemoma moramo tudi drevesnice zalivati, posebno mlade. Po zalivanju sadike plitvo okopljemo, da ohranimo vlago v tleh. Drugače je z zelenjadnicami. Ob suhem in toplem vremenu moramo zele-njadnice stalno zalivati. Najbolje je, da zalivamo zgodaj zjutraj, ko so rastline še hladne in vodne kapljice se posušijo pred močnim soncem. Da bi preprečili prehitro osušitev zemlje, lahko zemljo prekrijemo s plastičnim filmom ali kakim naravnim materialom. V poletnem času moramo stalno zatirati plevel, ki jemlje gojenim rastlinam potrebno vodo. Zelo težko je izračunati količino vode, ki jo potrebujejo posamezne rastline. Obstajajo razpredelnice, ki pa so zelo približne. Zelo okvirno lahko rečemo, da večina vrtnin potrebuje 10 do 15 litrov vode na kvadratni meter na teden. Če smo v tem času sejali, je dobro, da sejani prostor osenčimo. Pozneje bomo rastlinice le polagoma in zelo skrbno privadili na sonce. Rastline, ki poleti presadimo, moramo, posebno ob zelo vročih dneh, po malem in pogosto zalivati, tudi večkrat na dan, dokler rastlinica ne otrdi korenin. Zelo dobro moramo zaliti tudi zemljo tik pred sejanjem, da ne bo pretirano topla. Zelo moramo paziti posebno v primeru rastlin, ki jih presadimo z golimi koreninami. Tiste, ki jih presadimo s koreninsko grudo, so nekoliko bolj odporne vročini. TOČA - Najhuje je, ko nastopi toča. Bolj, kot so zrna toče debela, večjo škodo utrpijo rastline. Toča lahko celo prizadene rodni les, kar ima lahko posledice še za naslednje leto. Na vseh gojenih rastlinah veljajo takoj po toči podobni ukrepi. Čim prej, vsekakor v prvih 48 urah po toči moramo rastline škropiti s pripravki na podlagi bakrovega oksiklorida v odmerku 60-70 gramov na 10 litrov vode. Strogo se moramo držati karenčne dobe, ki je za baker 20 dni. Bakrovi pripravki pospešijo celjenje ran, ki jih povzroči toča. Zaščita velja tudi za les. Obenem delujejo preventivno proti številnim povzročiteljem bolezni, ki lahko prodrejo v notranjost rastline preko ran. Posebno v vinogradu je dobro, da po toči škropimo tudi proti botritisu. To je posebno važno, če toča prizadene trte tik pred fazo, ko se jagode v grozdu strnejo. Če pa toča prizadene grozdje malo pred zrelostjo, če je mogoče, trgatev opravimo predčasno. Če je do trgatve še daleč, je koristno odstraniti zelo poškodovane grozde, posebno če se je poškodovalo veliko listov. Če so listi hudo prizadeti, lahko poškropimo s 0,3 do 0,5 % ureo, da se trte opomorejo in da grozdje naprej normalno dozoreva. To pa ne smemo storiti prepozno poleti, da ne bi podaljšali vegetacijsko dobo pozno v jesen. Lahko tudi dognojimo z dušikom. Podobno velja za sadno drevje in oljke. Če je sadje skoraj zrelo, ga čim prej poberemo. Če pa je do pobiranja vsaj 20 dni, poškropimo s pripravki na podlagi bakrovega oksiklorida. Poganjke in veje, ki jih je toča polomila, odrežemo. Če je vsaj 50 % listov poškodovanih, poškropimo krošnjo z ureo, da se rastlina opomore. Tudi oljke poškropimo z bakrom. Od sedaj naprej pa oljke ni priporočljivo foliarno gnojiti z ureo, da se ne bi rast preveč zavlekla v pozno jesen. V zelenjadnem vrtu v slučaju toče poberemo vse zrele ali skoraj zrele plodove in nato poškropimo z bakrovimi pripravki. Koristno je tudi gnojenje, da se rastline nekoliko opomorejo. Škropimo le, če vrtnine niso tako prizadete, da se lahko še obnovijo. Če pa je škoda prevelika, zelenjadnice zamenjamo z drugimi vrstami, ki so primerne za ta čas. Kjer menimo, da se toča pogosteje pojavi, jih ob napovedi slabega vremena ali neviht pokrijemo z mrežo proti toči, predvsem če gojimo donosne rastline. Proti toči se lahko tudi zavarujemo. Za to je predviden državni prispevek. Magda Šturman Toča o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SOVODNJE - Gradnja novega odseka pokrajinske ceste Nad predorom postajališče za avtobuse in prehod za pešce Preverjajo možnost gradnje prometnega otoka sredi cestišča - V pripravi načrt za novo šolsko poslopje V Sovodnjah se bo v prihodnjih ted- od vsega začetka tekoč, zgodila se ni no- vanju so povabili pet arhitekturnih stu- novna šola in vrtec, v njej pa mora biti do- ¡■BF1*".*' i —i 1 J 11 J - 1 i ' 4 1 trn r.....mii M 4 4 :J i: M L 1 f ■ it iu JJM M nih zaključila gradnja predora nad novo avtocesto Gorica-Vileš, zato pa je v pripravi načrt za gradnjo novega odseka pokrajinske ceste št. 8 med občinsko telovadnico in sovodenjskim Kulturnim domom. »Skupaj s pokrajino smo že pregledali načrt za odsek pokrajinske ceste, ki ga bo zgradilo podjetje Autovie venete. Načrt predvideva nove pločnike in cestišče, preko katerega bo speljan prehod za pešce. Označen bo z lučmi in asfaltom različne barve, zaenkrat pa še preverjamo, ali bi lahko sredi ceste zgradili še prometni otok, tako da bi zagotovili še večjo varnost pešcem, poleg tega pa bi avtomobiliste prisilili, da znižajo hitrost svojih vozil,« pojasnjuje sovodenj-ska županja Alenka Florenin in opozarja, da se o prometnem otoku niso še dogovorili s pokrajino; ali ga bodo dejansko zgradili, bo jasno v prihodnjih dneh, ko se bodo še enkrat sestali in dokončno vzeli v pretres načrt za preureditev pokrajinske ceste. Gradnja predora je namreč pri koncu, čeprav je bilo zaprtje pokrajinske ceste podaljšano do 31. avgusta. Z deli bodo po vsej verjetnosti končali pred tem datumom, zato se morajo čim prej dogovoriti, kakšna naj bo nova pokrajinska cesta. Nad avtocestnim predorom oz. v njegovi neposredni bližini bodo uredili tudi postajališče za avtobuse, tako da bodo njihovi postanki varnejši. Ob postajališču, ki bo zgrajeno na strani ceste pred nekdanjim nogometnim igriščem, bo pokrajinsko podjetje APT namestilo čakalnico. Med gradnjo predora niso imeli večjih težav z obvoznico. Promet je bil že bena prometna nesreča. Med vožnjo po obvoznici je vsekakor treba biti posebno pozorni na križišču s Štradalto, kjer marsikateri avtomobilist, namenjen proti So-vodnjam, izsili prednost. Previdnost je sicer potrebna tudi v nočnih urah, saj obvoznica ni razsvetljena. Na sovodenjskem županstvu se seveda ukvarjajo tudi s prekvalifikacijo celotnega območja med Kulturnim domom, predorom, telovadnico in nogometnim igriščem. Deželni svet je svojčas odobril dnevni red, ki je bil vključen v finančni zakon, s katerim se je dežela obvezala, da se bo postavila v stik s sovodenjsko upravo za prekvalifikacijo območja. V So-vodnjah še čakajo na konkretne korake dežele, v tem času pa so se lotili priprave načrta za novo šolsko poslopje, ki naj bi ga gradili za Kulturnim domom. K sodelo- LM •ti i 1 diov, nato pa so za pripravo načrta izbrali tistega, ki je ponudil najboljšo ceno. Glede načrta se bo županja pogovorila z ravnateljstvom Večstopenjske šole Doberdob, pod katero spadajo šoli in vrtca na območju sovodenjske občine, saj Flore-ninova želi, da bi bilo novo poslopje čim bolj funkcionalno. V novi stavbi bosta os- volj prostora za vse otroke iz sovodenj-ske občine. V kolikor na šolskem ministrstvu v bodoče ne bi več sprejemali spe-cifik slovenskih šol, kakršna je na primer na Vrhu, hočejo imeti v Sovodnjah dovolj prostorno poslopje, da bi uspešno kljubovali tudi tej možnosti, za katero seveda upajo, da se ne bo uresničila. (dr) Nedelja, 17. julija 2011 APrimorski ~ dnevnik GORICA - Waltritsch »Za popis slovenske pole in popisovalci« »Jeseni bo potekalo 15. ljudsko štetje, ki predvideva popis občanov in stanovanj. Državni zavod za statistiko Istat je za dan ljudskega štetja določil nedeljo, 9. oktobra. Dokaj obsežne popisne pole bodo na voljo tudi v slovenščini in zelo pomembno je, da bomo Slovenci zahtevali vso dokumentacijo v slovenskem jeziku. Tako smo že storili med prejšnjimi popisi, moralna dolžnost celotne narodne skupnosti v Italiji pa je, da se te pravice poslužimo tudi letos.« Tako pravi Aleš Waltritsch, pokrajinski koordinator Slovencev v Demokratski stranki, ki pojasnjuje, da bodo popis vodile občine. Občani bodo letos lahko odgovorili vprašanjem tudi na posebni spletni strani ali se, kot običajno, poslužili javnih popisovalcev. Ti bodo v glavnem zunanji sodelavci občin, ki jih bodo izbrali iz že obstoječih seznamov ali pa dobili na podlagi drugih načinov pridobivanja sodelavcev, kot so javni razpisi. Popisovalci morajo imeti višješolsko diplomo, izkušnje na področju zbiranja statističnih podatkov in univerzitetna izobrazba pa dajeta prednost pri izbiri. »Goriška občina je pripravila razpis za 30 popisovalcev 7. julija, razen objave na svoji spletni strani pa ni še obvestila širše javnosti, kar dodatno dokazuje, da desna sredina ni sposobna komunicirati z občani. Razpis predvideva tudi dva popisovalca z znanjem slovenščine in dva z znanjem fur-lanščine, vendar ni jasno, če bodo ta mesta dejansko dodeljena,« pravi Waltritsch in nadaljuje: »V razpisu nikjer ne piše, da bo pri sestavi lestvic upoštevano tudi znanje slovenskega ali furlanskega jezika. V primeru, da med tridesetimi izbranimi ne bo nobenega z znanjem manjšinskih jezikov, bodo to nalogo opravili uslužbenci urada za jezikovne manjšine, ki jih vsekakor ni dovolj za to nalogo. V razpisu tudi piše, da se lahko število 30 sodelavcev poveča, če bodo okoliščine to zahtevale.« Waltritsch bo župana in pristojnega odbornika opozoril na ponesrečeno besedilo razpisa; da bi popis ne bremenil že itak ohromljenega urada za jezikovne manjšine, pa bo zahteval, naj se zagotovijo štirje popisovalci z znanjem manjšinskih jezikov na redni, lahko tudi podaljšani lestvici. »Nujno je, da se vsi, ki želijo postati popisovalci, čim prej prijavijo. Delo popisovalca traja več tednov, znesek, ki ga Istat plačuje ni zanemarljiv, tako da je popis lahko lepa priložnost za zaslužek za brezposelne in študente. Za popisovalce v občini Gorica je treba do 12. ure petka, 29. julija, oddati obrazec, ki je na voljo na spletu ali v uradu za stike z javnostjo v veži županstva, za ostale občine pa se so termini različni. Vredno je tudi omeniti, da ni zahtevano bivanje v dotični občini, saj lahko postane popisovalec katerikoli polnoletni državljan Evropske unije z višješolsko izobrazbo in znanjem italijanščine,« pravi Aleš Waltritsch. Zapora na pokrajinski cesti (desno); za Kulturnim domom načrtujejo novo šolo (spodaj); predor bo kmalu dograjen fotod.r. - V^lfi v- ■.- * V'.' ■ ■ - il 11 POKRAJINA IN / ALI OBČINE? Vizintin za združevanje, županji za samostojnost Doberdobski župan Paolo Vizin-tin zagovarja glede vloge pokrajin in združevanja občin povsem različna stališča od svojih kolegic iz Sovodenj in Števerjana, Alenke Florenin in Franke Padovan. Za Vizintina so pokrajine povsem odvečne ustanove, ki bi jih treba ukiniti, s čemer se Floreninova in Pa-dovanova ne strinjata, saj sta prepričani, da imajo pokrajinske uprave pomembno povezovalno vlogo med deželo in občinami. »Že več let trdim, da je treba pokrajine ukiniti, ker so glede na svoje omejene pristojnosti povsem nepotrebne ustanove. Z njihovo ukinitvijo - skupno jih je kar 108 - bi znižali stroške politike, saj gre za njihovo delovanje vsako leto 14 milijard evrov. Samo za plačevanje 108 pokrajinskih predsednikom potrosi država 120 milijonov evrov na leto,« pravi Vizintin in poudarja, da je parlament prejšnji teden izgubil pomembno priložnost, saj so parlamentarci vključno s predstavniki Demokratske stranke glasovali proti ukinitvi pokrajin. »V naši deželi imamo tudi odločno preveč občin. Od zdajšnjih 230 bi jih bila dovolj tretjina, tako da podpiram predlog deželnega svetnika Gior-gia Brandolin, ki trdi, da bi treba znižati število občin v goriški pokrajini. Brandolin se zavzema za ustanovitev petih občin, sam pa sem prepričan, da bi jim treba dodati še šesto - sovodenj-sko-doberdobsko občino,« poudarja Vizintin in opozarja, da imamo v Fur-laniji-Julijski krajini zgodovinsko, kulturno in etnično homogena območja, ki so razdeljena med več občin, kar povzroča nehomogen razvoj. »Kot primer bi omenil Kras, na katerem občine sprejemajo odločitve, ki so popolnoma ra- zlične med sabo. Tako ena občina ima svojo vizijo glede kraške arhitekture, njena soseda pa dopušča gradnjo katerihkoli poslopij, ki s Krasom nimajo nič skupnega,« pojasnjuje Vizintin. Različno stališče zagovarja sovo-denjska županja Alenka Florenin, za katero so pokrajine pomemben povezovalni element med občinami in deželo. »Če bi pokrajine ukinili, bi njene pristojnosti morala prevzeti dežela, zato pa dvomim, da bi prišlo do dejanskega prihranka denarja,« ugotavlja Florenino-va, ki je prepričana, da bi se stroški lahko znižali s poenostavitvijo birokracije in z odpravo dvojnikov. Združevanju občin v goriški pokrajini pa sovodenjska županja na celi črti nasprotuje. »Zlasti slovenske občine morajo ostati samostojne. Nikoli ne bom sprejela združitve z večjo občino, saj imamo v sovodenjski občini svoje spe-cifike, ki jih lahko ohranjamo samo, če smo samostojni,« pravi Floreninova, ki vsekakor pristaja na sodelovanje med občinami, ob 60-letnici obnovitve upravne samostojnosti v Sovodnjah pa ne jemlje v poštev možnosti, da bi se Sovodenjci odpovedali svoji avtonomiji. Pokrajine imajo pomembno vlogo tudi za števerjansko županjo Franko Padovan, ki opozarja, da ravnokar ukinjajo gorsko skupnost za Brda, Nediške in Terske doline. Zato je po njenih besedah še toliko bolj pomembno, da ohranimo goriško pokrajino, ki bo med drugim pristojna tudi za delitev sredstev gorske skupnosti. Padovanova se po drugi strani ne nikakor strinja z Brandolinovim predlogom o petih občinah. »To bi pomenilo, da bi vse tri slovenske občine izginile. Do tega ne sme priti,« poudarja Franka Padovan. (dr) GRADEŽ - Eno leto po zaprtju 56 zaposlenih bo ostalo na cesti Eno leto po zaprtju bo ostalo na cesti 56 delavcev iz gradeške ustanove Ospizio marino. Zanje se namreč izteka dopolnilna blagajna, zato pa deželni tajništvi sindikatov CGIL in CISL odločno pozivata predsednika deželne vlade Renza Tonda, naj reši zadevo. »Na pristojnih ravneh so se odločili, da 56 delavcev ne bodo zaposlili v goriškem zdravstvenem podjetju, čeprav so jih politične sile opozarjale, da je problem birokratske narave rešljiv brez večjih težav,« poudarjata sindikalista CISL Massimiliano Bevilacqua in CGIL Orietta Olivo, ki sta pisala Tondu, da bi ga opozorila, naj ne pozabi na dano besedo. Septembra lanskega leta je deželni predsednik na prazniku Ljudstva svobode napovedal, da bo zagotovil pomoč delavcem iz gradeškega hospica. Tega po besedah sindikalistov doslej ni še storil, kar mu nedvomno ni v čast. GORICA - Bandelj pisal Cosmi Predlagali Ulico Podgora »Pariteni odbor naj preveri poimenovanje dveh ulic« Goriška občina bo 19. julija poimenovala dve ulici oz. cesti, ki vodita na Kalvarijo. Podgorski rajonski svet s tem ni bil seznanjen. Njegov predsednik Walter Bandelj je že pred časom pripravil predlog za poimenovanje, ki pa očitno ni bil upoštevan. »Eno ulico bi lahko poimenovali Podgora, saj nosijo to ime v spomin na prvo svetovno vojno številne ulice in kasarne po Italiji,« poudarja Bandelj in opozarja, da je goriška občina še enkrat sprejela odločitev mimo volje domačinov. Bandelj dodaja, da bo na zadevo opozoril paritetni odbor za slovensko narodno skupnost, ki naj bi preveril, ali je bil sklep za poimenovanje ulic sprejet, upoštevajoč določila 10. člena zaščitnega zakona 38/2001. Kot znano bo goriška občina cesto, ki vodi k italijanskemu spomeniku na Kalvariji, posvetila karabinjerjem drugega in tretjega bataljona (»2° e 3° Battaglione reggimento Carabinie-ri Reali«), cesta, ki v Grojni zavije na Kalvarijo, pa se bo imenovala »Volontari irredenti giuliano-trentini«. 18 Nedelja, 17. julija 2011 VREME, ZANIMIVOSTI GOSPODARSTVO - Ob slovensko-italijanski meji Kljub ugodnim pogojem malo italijanskih vlaganj V Sloveniji nižji davki, državne spodbude in komunalnih prispevkov oproščena zemljišča Na slovenski strani Goriške, pa tudi dlje v Sloveniji, je malo primerov vlaganj italijanskih podjetij, čeprav je čez mejo za to kar nekaj ugodnih dejavnikov: od nižjih davkov do državnih spodbud za tuje investitorje. Italija je druga najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, za severno Primorsko pa je ta sosednja država na prvem mestu glede izvoza. V zadnjem obdobju sta se na temo poglabljanja gospodarskega sodelovanja med državama zgodila vsaj dva pomembna dogodka: slovensko-italijanski gospodarski forum v Ljubljani v maju, ta teden pa še posvet v Padovi, na katerem je bilo predstavljeno poročilo o družbenem in gospodarskem položaju italijanskega severo-vzhoda; priredila ga je fundacija Nord Est. Nanj je bil kot edini slovenski predstavnik povabljen Črtomir Špa-capan, direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko, ki je na okrogli mizi z naslovom »Italijanski severo-vzhod v Evropi« predstavil možnosti za investicije italijanskih podjetij oziroma partnerjev v Sloveniji. »Na zelo konstruktivnem posvetu je beseda tekla predvsem o razvoju območja ob slovensko-italijanski meji. Prisotnim sem predstavil vse možnosti glede vlaganj italijanskih podjetij v Sloveniji, teh pa ni malo. Glede na povedano, so bili podjetniki - prisotnih je bilo okoli 500 -, presenečeni nad tem, da je tako malo italijanskih investicij v Sloveniji. Povedal sem jim za Julon v Ljubljani, Banco Inteso v Kopru, ter Primorski tehnološki park, kjer je tudi nekaj podjetij iz Italije in so relativno zadovoljna s ponujenim,« navaja Špacapan. Tudi nekateri italijanski podjetniki, ki imajo izkušnje s poslovanjem v Sloveniji, so po njegovih besedah potrdili, da je Slovenija zanje vse bolj zanimiva, še posebej zaradi nižjih davkov in zemljišč, ki so v določenih občinah, ki vodijo tako politiko, oproščena komunalnih prispevkov in že konkurenčna italijanskim. »Omenili so sicer nekoliko nefleksibilen trg delovne sile, kar je težava ne samo pri nas, ampak tudi v drugih državah Evrope. Nekateri udeleženci okrogle mize, ki se spoznajo na temo obdavčitve - od predsednika uprave podjetja Illy, Ric-carda Illyja, do Romana Prodija, ki je profesor v ZDA in pozna našo stvarnost, - so zatrjevali, da so obdavčitve pri nas približno 20 odstotkov nižje, kot naj bi bile v Italiji. Mislim, da bo tudi v bodoče interes velik, glede na to, da se zmanjšuje vlaganje na Kitajsko in v druge oddaljene države. Proizvodnja se vendarle seli bližje. Avstrijci, Nemci so to že spoznali. Kajti, ko enkrat izvoziš proizvodnjo, izvoziš tudi kader, ki se ne vrne več,« opozarja Špacapan. »Italijanskih podjetij, ki bi vlagala v Sloveniji, je malo,« potrjuje Mirjam Božič, direktorica območne enote Gospodarske zbornice Slovenije. »Prisotna so sicer "one man band" podjetja, ki poskušajo zaradi ugodnejše davčne politike prenesti poslovanje preko slovenskega sedeža. To so v glavnem storitvena, trgovinska podjetja. Resnejših investitorjev iz Italije pri nas ni. V zadnjem letu sploh ni interesa po tem, da bi odpirali tu podjetje, prej pa se je vsak mesec kakšen Italijan zanimal za to. Kriza je, vsak išče izhod iz nje v lastni državi,« pravi in dodaja, da država preko Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije pa zbira slovenske projekte, ki bi bili zanimivi za realizacijo s pomočjo tujega kapitala. V Primorskem tehnološkem parku (PTP) imajo med 63 rednimi in šestimi pridruženimi člani sedem takih podjetij, ki imajo italijanske lastnike. Gre za slovenska podjetja, italijanska namreč ne morejo postati njihovi člani. Med vzroki, zakaj se italijanski podjetniki odločajo za članstvo pri njih, so že omenjene nižje obdavčitve v primerjavi z italijanskimi. Nekatera podjetja je pri vključitvi v slovenski tehnološki park vodilo dejstvo, da tako lažje prodrejo na balkansko tržišče. Kot člani lahko kandidirajo tudi za sredstva iz podjetniškega sklada in imajo še druge ugodnosti; med njimi je nižja najemnina za prostore v tehnološkem parku: člani odštejejo 6 evrov na kv. meter, nečlani pa 8 evrov. Naj pripišemo, da so tudi primeri, ko se slovenska podjetja selijo v Italijo. Omembo zasluži ajdovski Pipistrel, ki načrtuje gradnjo proizvodne hale na območju goriškega letališča. Katja Munih GORICA - Aretirali dvojico ukrajinskih državljanov Na kose razstavljen BMW Njegova kraja je bila prijavljena v Pavii - Prepeljati sta ga nameravala na Vzhod Na kose razstavljeni BMW na sedežu goriške prometne policije Policisti iz Palmanove in Gorice so zasegli na kose razstavljen BMW X5, ki sta ga ukrajinska državljana nameravala na tovornjaku peljati na Vzhod. Do zasega je prišlo v petek ob 15.40 na cestninski postaji v Vilešu. Policisti so za pregled dokumentov ustavili tovornjak z ukrajinsko registrsko tablico in takoj opazili, da je bil natovorjen z avtomobilskimi deli. Njegova voznika, 27-letni Vasyl Horbatyy in 49-letni Kostiantyn Buzenko, sta imela pri sebi fakturo, ki je zgledala ponarejena, zato pa so se policisti odločili za pregled tovora. Policisti goriške prometne policije so tako ugotovili, da so bili na tovornjaku natovorjeni vsi deli luksuznega avtomobila BMW X5. Kasneje se je izkazalo, da je bila kraja vozila prijavljena v Pavii, zato pa so ukrajinskima državljanoma nataknili lisice in ju prepeljali v goriško kaznilnico. Obtožena sta preprodaje ukradenega avtomobila, saj zaenkrat še ni bilo dokazano, ali sta moška vozilo tudi dejansko ukradla in ga razstavila na dele, da bi ga nato peljala na Vzhod, ga morebiti spet sestavila in prodala. Pred dvajsetimi dnevi so policisti zasegli še dve vozili znamke BMW, in sicer en X5 in en X6. Oba avtomobila sta bila ukradena v Italiji in namenjena v Vzhodno Evropo. Huda nesreča pri Devetakih Na pokrajinski cesti št. 15 med Deve-taki in Poljanami se je včeraj okrog 13.30 zgodila prometna nesreča. Tuji državljan je izgubil nadzor nad svojim vozilom in zavozil s cestišča. V nesreči se je huje poškodoval, zato so ga s helikopterjem prepeljali na zdravljenje v vi-demsko bolnišnico. Deset odstotkov več prometa Na cestninski postaji pri Moščenicah so včeraj zabeležili 10-odstotni porast prometa glede na lansko leto. Lani je od polnoči do 14. ure 16. julija skozi cestninsko postajo šlo 63.054 avtomobilov, včeraj pa kar 69.491. Nedavno odprtje treh novih prometnih pasov se je obrestovalo, saj je bilo lani med 5. in 6. uro zjutraj pet kilometrov vrste, včeraj pa trije. Lani med 7. in 14. uro je bila vrsta vedno daljša od osmih kilometrov, včeraj pa je v enakem času dosegla največ sedemsto metrov dolžine. Za prihodnje vikende pri podjetju Autovie venete pričakujejo še veliko več avtomobilov kot včeraj. Nova črpalka za navtiko Ob južnem bregu kanala Est-Ovest v industrijski coni v Tržiču načrtujejo gradnjo nove črpalke, ob kateri bodo lahko na-točili gorivo motorni čolni. Konzorcij za razvoj načrtuje njeno gradnjo že tri leta, ker morajo zemljišče najprej bonificira-ti, pa črpalka ne bo dograjena pred koncem prihodnjega leta. Jazz in poulična predstava Na drevoredu Alighieri v Gradežu bo jutri, v pojutrišnjem in v sredo, 20. julija, ob 22. uri nastopil jazz glasbenik Silvio Bartoli. V gradeškem portiču in nato v starem mestnem jedru bo jutri ob 21.30 uprizorjena poulična predstava »Il casotto numero 5», ki jo je novinar Antonio Boemo povzel po noveli Ippolita Nieva. Knjižnica pod krošnjami V borovem gozdičku v Novi Gorici bo jutri ob 11. uri odprtje gostovanja Knjižni-cae pod krošnjami, ki se bo med 29. avgustom in 2. septembrom selila v Feiglovo knjižnico v Gorico. GORICA 20 štipendij za študente GORICA - Nagrada Sergio Amidei za filmski prvenec Alice obožuje meje Razpis univerzitetnega konzorcija »V družini sem se naučila živeti v svojem delu« - Vjutrišnjem programu poklon Francu Giraldiju Konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola je za akademsko leto 2010-2011 razpisal dvajset štipendij v skupnem znesku 30 tisoč evrov, od katerih bo vsaka veljala 1.500 evrov. Pobudo so uresničili s finančno pomočjo goriške občine in pokrajine, Trgovinske zbornice in Fundacije Goriške hranilnice. »S štipendijami skušamo finančno pomagati študentom in njihovim družinam, saj preživljamo eno najhujših gospodarskih kriz. 1.500 evrov za javno ustanovo ni majhen znesek, isto nedvomno velja tudi za študente, ki si bodo s tem denarjem lahko plačali šolnino in še nekaj jim ga bo ostalo,« pravi predsednik konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola Rodolfo Ziberna in pojasnjuje, da so v dogovoru z univerzitetnimi ustanovami sklenili, da bo finančna pomoč namenjena zaslužnim študentom, katerih družine imajo nizke dohodke. »S štipendijami želimo seveda tudi privabiti nove študente v Gorico,« dodaja predsednik konzorcija. Prošnjo za pridobitev štipendije lahko vložijo študentje vseh univerzitetnih tečajev prve stopnje in magisterija iz Gorice; oddati jo morajo do petka, 21. oktobra, na upravnem sedežu konzorcija za razvoj univerzitetnega pola v Ulici Morelli v Gorici. Za informacije o razpisu in o pogojih za pridobitev štipendije sta na voljo tajništvo univerzitetnega konzorcija in njegova spletna stran www.consunigo.it. Nagrada festivala Sergio Amidei za najboljši filmski prvenec je sinoči, v parku Coroninijevega dvorca, šla v roke Alice Rohrwacher, mlade scenaristke in režiserke z značilnostjo, ki je za Goričane zelo zanimiva: obožuje meje. Morda tudi zato je izbrala Berlin za svoj drugi dom. Po izročitvi nagrade so zavrteli njen nagrajeni film, »Corpo celeste« (2010). »Moj film izhaja iz opazovanja stvarnosti in iz dokumentarca, ki je nastal o življenju v župnijah. Nima tradicionalne strukture in ritma. Ponekod je zelo počasen, drugje je veliko dogajanja. Ni enovit, saj sledi pravljični logiki. Bala sem se, da kritika tega ne bo razumela, moja bojazen pa je bila odveč,« nam je Alice povedala včeraj, po svojem prihodu v Gorico. Je pisanje scenarija trajalo dolgo? »Veliko let. Živela sem v Reggio Ca-labrii in sem želela prikazati življenje tamkajšnje skupnosti skozi oči najstnikov. Skupnost pa tam sovpada z župnijo.« Zakaj naslov »Corpo celeste«? »To je poklon Anni Marii Ortese, ki je isti naslov dala svojemu traktatu o izobraževanju. Ni torej povezan s filmom, želela pa sem, da bo protagonistka Marta imela istega duha, ki izhaja iz knjige. Kot da bi bila mala Anna Maria Ortese.« Tvoja sestra Alba je filmska igralka, dobitnica številnih priznanj tudi v tujini. Bi jo vključila v svoj novi film? »Zelo bi si to želela.« Ti in ona ste zelo prijetni in preprosti osebi, kakršnih ni veliko v filmskih krogih. Je to povezano z vajino vzgojo? »Na naju v družini niso pritiskali. Niso imeli pričakovanj glede najine prihodnosti. Imeli sva svobodo, da sami odločava. Ta svoboda nama je veliko pomagala. Moj oče je čebelar, doma ima farmo. Naučil naju je, da sta delo in življenje ista stvar. Alice Rohrwacher v Gorici bumbaca Na kmetiji ni mogoče "odklopiti". Tako sva se naučili živeti v svojem delu.« Študirala si na Portugalskem, neobičajna izbira za filmski študij ... »Sledila sem odlični dokumentaristki Luciani Fina. Tako zelo sem si želela delati ob njej, da sem odšla na Portugalsko. Vrh tega me privlačujejo odročni, obmejni kraji. Tudi ocean je neke vrste meja.« Hvala za prijazni pogovor! Današnji program festivala ponuja v Kinemaxu štiri Truffautove filme: ob 11. uri »Fahrenheit 451« (1966), ob 14. uri »Adèle H., una storia d'amore« (1975), ob 16.30 »La signora della porta accanto« (1981) in ob 24. uri »Jules e Jim« (1962). V parku Coroninijevega dvorca - ob dežju v Kinemaxu - bodo ob 21. uri vrteli film UGO CASIRAGHI »Vivement Truffaut!« Gost festivala Sergio Amidei bo danes filmski kritik in zgodovinar Lorenzo Pellizzari, ki bo ob 18.30 v travniškem Kinemaxu krstno predstavil knjigo »Vivement Truffaut!« Uga Ca-siraghija. Pellizzari je kurator zapuščine Uga Casiraghija, ki je bil 30 let filmski kritik dnevnika L'Unita, svoja zadnja leta do smrti pa je preživel v Gorici. V knjigi so zbrane njegove kritike, ki so spremljale izid videoka-set s Truffautovimi filmi, priloženimi dnevniku L'Unita, ki je sredi devetdesetih let prvi začel ponujati filme s časopisom. Ta pojav se je nato razbohotil. Iz knjige izhajata izredna Ca-siraghijeva pripovedna sposobnost in občutljiv Truffautov portet, pisanje o njegovih filmih pa je obenem izpoved ljubezenskega razmerja med Casi-raghijem in filmskim svetom. »Benvenuti al Sud« (2010), ki ga je Luca Miniero posnel po scenariju Massima Gaudosia. V jutrišnjem programu izstopa poklon režiserju Francu Giraldiju. Ob 14. uri bodo v Kinemaxu predvajali njegov film »La supertestimone«, ob 16. uri pa še »La bambolona«; srečanje z režiserjem bo ob 18. uri. Filmi iz Truffautove retrospektive bodo ob 11. uri »La mia droga si chiama Julie« (1969), ob 16. uri »Il ragazzo sel-vaggio« (1969), ob 22. uri »Antoine e Co-lette« (1962) in »Baci rubati« (1968), ob 24. uri pa še »La sposa in nero« (1967). Večerni film v Coroninijevem parku (ob 21. uri) bo »Una vita tranquilla« (2010) Claudia Cu-pellinija, ki je tudi soavtor scenarija. (td) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. julija 2011 19 PEVMA - Od srede na novem igrišču Uredili prostore za vaški praznik V Pevmi se vneto pripravljajo na večdnevni praznik, ki je posvečen vaški zavetnici sv. Ani. Mladina iz društva Naš prapor urejuje prireditveni prostor. Novo igrišče, ki je velika pridobitev za krajevno skupnost, je naravnost idealen kraj za kakršno koli dejavnost na prostem, žal zgolj poletno. Poleg rednega vzdrževanja si je mladina zadala tudi nalogo, da z manjšimi ureditvenimi posegi usposobi nekatere prostore nekdanjega župnišča in sedanjega sedeža Krajevnega sveta za potrebe vaških prireditev. Pritlične prostore, kjer je bila nekoč kuhinja župnišča, so z udarniškim delom preuredili v funkcionalne prostore. Ti bodo odslej zadostili tudi zakonskim predpisom glede priprave jedi (kuhanih, cvrtih ali na žaru), ki so na praznovanjih - ob žlahtni domači kapljici - tako rekoč obvezne. Pevmski praznik se bo, ob sodelovanju domačega Krajevnega sveta, začel v sredo, 20. julija, z odbojkarskim turnirjem za dvojice, ki so ga poime- novali po Davidu Sossou, dolgoletnem učitelju v Pevmi in kulturno-družbe-nem delavcu. V četrtek, 21. julija, ob 19.30 se bo turnir nadaljeval s finalnimi srečanji. Oba večera bo za glasbeno kuliso skrbel DJ Filip. Petek, 22. julija, bo namenjen ljubiteljem narečnega gledališča in privržencem rocka: ob 20.30 uri bodo na prizorišče stopili igralci Beneškega gledališča, ki bodo v svoji sočni govorici uprizorili komedijo »Moja žena je sveta«; sledil bo rock koncert z bendi Antioksidanti iz Ajdovščine, Daccapo iz Gorice in Statale 56, ki je goriško-videmska naveza. Sobota, 23. julija, bo potekala v znamenju Lorenza Pilata, tržaškega pevca in avtorja številnih uspešnic. Pred desetletji je bil Pilat član znamenitega Celentanovega klana; tedaj je bil znan pod imenom Pilade. V nedeljo, 24. julija, ob 9. uri bo slavnostna maša s procesijo po vasi. Sledila bo družabnost in predstavitev rezultatov natečaja »V našem vrtu cvetijo«. Skratka, v Pevmi bo pestro in živahno. (vip) Mladina med preurejanjem prostorov nekdanjega župnišča foto vip GORICA - »Srečanja« v organizaciji Olympie in Sončnice Delovno in sprostilno Obiskali bodo še poveljstvo goriških gasilcev, na obisk pa bodo prišli štirinožni iz pasje šole Otroci poletnega središča »Srečanja« in njihovi animatorji V Zavodu sv. Družine v Gorici se jutri začenja šesti teden poletnega središča »Srečanja« v organizaciji športnega združenja Olympia in skupnosti družin Sončnica. Število otrok je iz tedna v teden naraščalo, tako da jih v šestem in sedmem tednu pričakujejo res veliko. Poleg športnih dejavnosti in delavnic, ki potekajo vsak dan, je v središču časa tudi za krajše sprehode in obiske. Tako so se otroci v spremstvu animatorjev v drugem tednu odpravili v goriški pesjak ustanove AIPA. Obiskali so mucke in psičke, prostovoljci pa so jim pojasnili, kako je treba z njimi ravnati. Povedali so tudi, da je psičke iz pesjaka mogoče ne samo posvojiti ali obiskati, ampak jih tudi pospremiti na sprehod. Obiskovalci poletnega središča se tudi redno udeležujejo delavnic konzorcija CISI. Po delavnicah so se nekajkrat odpravili še na sprostitev k Soči, v Pevmski park in v Remudo na ogled konj. Da bi program središča zaobjel kar čim več dejavnosti, se je v petek komaj minulega tedna skupina starejših otrok poletnega središča udeležila projekcij in delavnic v travniškem Kinemaxu, ki so jih zanje priredili organizatorji festivala Sergio Amidei. Čakata jih še dva zanimiva obiska. V šestem tednu, ki se začenja jutri, bodo otroci obiskali poveljstvo goriških gasilcev, v zadnjem tednu pa bodo k njim prišli na obisk štirinožni-kosmatinci iz pasje šole. Konec poletnega središča bo v petek, 29. julija. Vse letošnje obiskovalce, njihove starše in prijatelje že vabijo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov v četrtek, 28. julija, od 10. do 12. ure v prostorih Zavoda sv. Družine v Ulici Don Bosco. (dc) Doberdobski upokojenci obiskali Marke Spet je leto naokoli in, kot je tradicija, so upokojenci iz Doberdoba organizirali večdnevni izlet po Italiji. Tokrat so bile na vrsti Marke. Prvega dne so obiskali Urbino, dan kasneje so so ogledali jamo Frassasi in, v popoldanskem času, še kraj Fabriano, ki je znan zaradi proizvodnje papirja. Tretji in zadnji dan pa je bil posvečen obisku cerkve sv. Loreta in mesta Recanati, nakar so krenili proti domu. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. la Bartolomei in muzej na železniški postaji v Novi Gorici; 24. julija ob 15. uri grad Dobrovo. U Kino DANES IN JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.20 - 21.00 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del. Dvorana 2: nagrada Amidei. Dvorana 3: nagrada Amidei. DANES IN JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 - 21.00 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del. Dvorana 2: 17.20 - 20.30 »Transformers 3« (digital 3D). Dvorana 3: 17.00 - 19.40 - 22.10 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Per sfortuna che ci sei«. Dvorana 5: 17.30 »Cars 2«; 20.00 - 22.00 »Le donne del 6. piano«. fî Razstave ~M Koncerti NA TRAVNIKU v Gorici bo v ponedeljek, 18. julija, med 21. in 23. uro koncert orkestra fanfar karabinjerskega poveljstva iz Milana; vstop bo prost. FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV«: v soboto, 23. julija, ob 21. uri v muzeju kmečke kulture na Cesti della Grotta 8 v Fari bo koncert skupine Jazz ensemble »Stef-fani«; vstop prost. H Šolske vesti TEČAJI ANGLEŠČINE ZA UČENCE OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE bodo potekali od 29. avgusta do 9. septembra v Dijaškem domu v Gorici. Tečaje organizira Dijaški dom v sodelovanju z Jezikovno šolo Papagaj iz Nove Gorice; prijave in informacije po tel. 0481-533495 najkasneje do 21. julija od 8.30 do 15.30. M Izleti PD RUPA-PEČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Berlin in Kobenhavn od 22. do 28. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). 13 Obvestila KRUT vabi k sodelovanju na 4. skupinski razstavi ljubiteljske ustvarjalnosti z naslovom »Cvetje v jeseni« v okviru prireditve »Starosta mali princ«; informacije v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072 od 9. do 13. ure ali na krut.ts @tiscali.it. URNIK BREZPLAČNIH STROKOVNIH VODSTEV PO ZBIRKAH GORIŠKEGA MUZEJA: danes, 17. julija, ob 15. uri vi- OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.30 in od 12.00 do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16.00 do 18.00 ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob četrtkih od 12.00 do 13.00 in ob sredah od 16.00 do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.00. Socialna delavka je prisotna na občini Sovod-nje vsak petek od 11.00 do 12.00 ure, davčna služba deluje vsak torek od 10.00 do 10.30. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Zbirališče v Sežani ob 7. uri. Vrnitev v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. KRUT obvešča, da sprejema prijave za skupinska bivanja v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah od 28. avgusta do 7. septembra. Člani z Goriškega se lahko zgla-sijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, v četrtek, 21. julija, med 9.30 in 11.30. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje od nedelje, 28. avgusta do nedelje, 4. septembra, na Malem Lošinju. Člani z Goriškega se lahko zglasijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, v četrtek, 21. julija, med 9.30 in 11.30. V GALLERIJI SPAZZAPAN v Ul. C. Bat-tisti 1 v palači Torriani v Gradišču prirejajo niz petih brezplačnih ustvarjalnih laboratorijev za otroke od 5. do 10. leta starosti 21. in 28. julija ter 5. in 11. avgusta med 17. in 19. uro; informacije in prijave po tel. 0481-960819 ali 3482560991. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro; za dopust bo knjižnica zaprta od 1. do 12. avgusta. RAZMEJITEV NASELJA - Občina So-vodnje obvešča, da sta v register tehničnega urada občine, v skladu s 4. členom zakonodajnega odloka 285/92 »Novi cestnoprometni predpisi« in odloka predsednika republike št. 495/92 »Pravilnik o izvedbi novih cestnoprometnih predpisov«, vpisana za trideset zaporednih dni sklep občinskega odbora št. 59 z dne 04.07.2011 in planimetrija razmejitve naselja. Vsakdo si lahko ogleda navedena dokumenta do 3. avgusta 2011. 0 Prireditve NA GORIŠKEM TRAVNIKU bo v ponedeljek, 25. julija, ob 21.15 združenje Filarmonia izvedlo Verdijevo opero »Ri-goletto«. Predprodaja vstopnic poteka pri blagajni goriškega teatra Verdi, www.vi-vaticket.it. »MONFALCONE ESTATE« (POLETJE V TRŽIČU) na Trgu Falcone e Borsellino v Tržiču: v ponedeljek, 18. julija, ob 21.30 film »Benvenuti al Sud« (ob slabem vremenu bo projekcija dan kasneje); v sredo, 20. julija, ob 20.30 na trgu v Panza-nu koncert godbe na pihala Citta di Monfalcone informacije po tel. 0481494358/351/353, www.comune.monfal-cone.go.it. ZDRUŽENJE AMA - LINEA DI SCONFI-NE prireja v ponedeljek, 18. julija, ob 18. uri v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto v Gorici predstavitev knjige poezij Fabia Franzina z naslovom »Co'e man monc-he«. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja glasbeno predavanje Igorja Bašina z naslovom »Anekdote jahača plošč Bi-gorja in radijskega šou-mana Garbage-mana o 7-inčnih, 10-inčnih in 12-inčnih vinilih« v torek, 19. julija, ob 21. uri v gradu Kromberk. V času predavanja bodo naprodaj vinilne plošče in raritete ter ponudba goriških vin in dobrot. »KNJIGE IN AVTORJI V GRADEŽU« v petek, 22. julija, ob 21. uri Susanna Tama-ro v baziliki v Gradežu predstavlja knjigo »Per sempre«; vstop prost. 0 Mali oglasi PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 129.000 evrov; tel. 328-8872507. Prispevki Ob obletnici smrti staršev daruje Oskar Prinčič 20 evrov za nakup šolabusa za šolo v Špetru. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.25, Frieda Tschin-kel Fitz vd. Russell iz kapele bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Lucio Belletti iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču; 11.20, Genoveffa Braico vd. Valenta iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža in na glavno pokopališče. JUTRI V VERSI PRI ROMANSU: 10.30, Alda Maria Cumin vd. Godeas v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 20 + Nedelja, 17. julija 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Težave 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 15.15 Film: II cacciatore di taglie (western, ZDA, '07, r. D. S. Cass, i. Kevin Sorbo) 16.45 Aktualno: Due passi in Italia 17.30 Šport: Numero 1, sledi Dnevnik L.I.S. 18.05 Film: L'amore arriva dolcemente (western, ZDA, '03, r. M. London, i. K. Heigl) 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Numb3rs 22.40 Nan.: Brothers & Sisters 23.25 Šport: La dome-nica sportiva estate 0.45 Nočni dnevnik 1.05 Aktualno: Sorgente di vita ^ Rai Tre Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.50 Aktualno: Benessere - II ritratto della salute 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il giudice Mastrangelo (i. D. Abbatantuono, A. Sandrelli) 6.00 Variete: Quello che 6.30 Aktualno: Unomattina Estate Week End, vmes Dnevnik 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine, vmes prenos sv. maše in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde Estate 13.1013.40, 15.45 Aktualno: Pole Position 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Gi-gi, tu vou' fa' l'americano 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Film: Oltre l'oceano (dram., ZDA, '06, r. S. Bartmann, i. H. Kruger) 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Aktualno: Da Da Da 21.10 Nan.: Ho sposato uno sbir-ro 2 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Speciale Tg1 0.25 Nočni dnevnik 0.50 Variete: Testimoni e protagonisti 7.00 Risanke 8.40 Nan.: Rebelde Way 9.25 Nan.: Serious Andes 10.00 Film: A me gli occhi (kom., ZDA'05, r. D. Dunham, i. A. Michalka) 11.30 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Film: McBride - Doppio omicidio (det., ZDA, '05, r.-i. J. Larroquette, i. M. Dubois) O Italia 1 9.50 Film: Tutto e musica (glasb., It., '63, i. D. Modugno) 11.20 Aktualno: Tgr Premio Flaiano 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.10 Aktualno: Tgr Agenda del mondo 12.25 Aktualno: TeleCamere 12.55 Glasb.: Prima della Prima 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Kolesarstvo: 98° Tour de France, 15. etapa 17.25 Film: Ma dov'e andata la mia bambina? (kom., ZDA '94, r. S. Miner, i. G. Depardieu) 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.20 Aktualno: Pronto Eli-sir 21.00 Dok.: Kilimangiaro 23.05 Dnevnik in deželni dnevnik 23.20 Film: Ho-me(dram., Fr., '07, r. U. Meier, i. I. Huppert) 1.00 Dnevnik, sledi TeleCamere u Rete 4 7.45 Dok.: Le origini dell'I.R.A. 8.20 Dok.: Il grande squalo bianco 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Mela-verde 13.50 Dok. Donnavventura 14.55 Film: L'ndomabile Angelica (pust., It., '67, r. B. Borderie, i. M. Mercier) 15.40 22.10 ^ Tele 4 La 7 21.30 Film: Giovani aquile (vojna, ZDA, '06, r. T. Bill, i. J. Franco) 23.35 Film: I fi-gli degli uomini (triler, ZDA, '06, r. A. Cuaron, i. C. Owen) 0.50 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.50 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Film: Alice, una vita sottosopra (kom., Fr., '07, r. S. Tung, i. A. Stoner) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Le stagioni del cuore 15.50 Film: Inga Lindstrom - Sulla via del tramonto (dram., Nem., '04, r. K. Meeder, i. F. Lahme) 16.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 17.50 Aktualno: Kali-spera (v. A. Signorini) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.15 Variete: Bikini 21.10 Show: Lo show dei record - Il me-glio 0.00 Film: Al momento giusto (kom., It., '00, r.-i. G. Panariello) 1.45 Nočni dnevnik LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 6.5517.45, 0.00 Aktualno: Movie Flash 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: M.O.D.A. 10.30 Dok.: La7 Doc 10.40 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.40 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Un posto al sole (dram., ZDA, '51, r. G. Stevens, i. M. Clift 16.45 Nan.: Cuore dAfrica 18.00 Film: Assalto finale (western, ZDA, '67, r. P. Karlson, i. G. Ford) 20.00 Dnevnik 20.30 Resničnostni show: Chef per un giorno 21.30 Dok.: Mis-sione natura 23.50 Dnevnik 0.05 Aktualno: Bookstore 1.10 Film: Haiti Cherie (dram., It., '07, r. C. Del Punta, i. V. Valdez) (t Slovenija 1 6.20 23.00 Poletna scena (pon.) 7.00 Risanke 10.15 Nad.: Maks 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.10 Festival Vurberk 2011, 2. del (pon.) 14.25 Slovenski magazin: Goriška (pon.) 14.55 Dok. odd.: Okus po cvetju (pon.) 15.25 Film: Gospodična Marple -Skrivnost dvorca (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. serija: Poti z Vzhoda 18.10 Prvi in drugi 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Nan.: Vlomilci delajo poleti (kom.) 21.35 Intervju 22.30 Poročila, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.30 Mini serija: Kri in nafta (pon.) 0.55 Dnevnik (pon.) 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal (t Slovenija 2 9.35 Skozi ča 10.10 Cicinan poje in pleše, oddaja Tv Maribor 11.20 5. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije 12.10 Lynx magazin 12.40 Zdravje v Evropi 13.30 Dok. odd.: Volk 16.00 Kolesarska dirka po Franciji, 15. etapa, vključ. v prenos 7.00 Nan.: Baywatch 7.55 Risanke 10.45 Motociklizem; VN Nemčije - 125 cc 12.00 Dnevnik 12.15 Motociklizem; VN Nemčije - Moto 2 14.00 Motociklizem; VN Nemčije - MotoGp 15.00 Aktualno: Fuori giri 16.00 Nan.: Robin Hood 17.55 Nan.: Mr. Bean 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Tutto in famiglia 19.20 Film: Scuola di polizia (kom., ZDA, '84, r. H. Wilson, i. S. Guttenberg) 21.20 Nan.: Dr. House 22.20 Nan.: Royal Pains 0.10 Nan.: Miami Medical 0.55 Film: Johnny Mnemonic (fant., Kan., '95, r. R. Longo, i. K. Reeves) 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Le-zioni di pittura 8.30 Hard Trek 9.00 Tethys - Le radici di una terra 9.30 Nan.: Amanti 10.35 Variete: Mukko Pallino 11.00 Aktualno: Fmi Magazine 11.30 Aktualno: Super Sea 12.05 Dok.: Borgo Italia 12.40 Variete: Idea in tavola 12.50 Aktualno: Dai no-stri archivi 13.00 Dok.: Agrisapori 13.30 Variete: Camper Magazine 14.00 Glasb.: SMS - Solo Musica e Spettacolo 15.00 Nan.: Le avventure di Shirley Holmes 16.30 Variete: Doppio click 16.45 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Variete: Cosi' casa 17.30 Risanke 19.30 Dnevnik 19.50 Aktualno: L'aromista 20.00 Pagine e fotogrammi -Estate 2011 20.30 23.00 Aktualno: Vacan-ze sportive 20.50 Glasb.: Mille voci 23.30 Aktualno: Gli incontri al caffe' de la Versil-liana 1.00 Talk show: A tambur battente 8.50 Lazy Town (hum. serija) 9.20 Jagod-ka (ris.) 9.45 Maščevalci (ris.) 10.10 Živalski fenomeni (dok. serija) 10.30 Tom in Jerry (ris.) 10.40 Srednja šola - Zaupno (dok. serija) 11.35 Kuharski mojster (dok. serija) 12.30 Zvezda dizajna (dok. serija) 13.25 Dieta z domačega loga (dok. serija) 14.20 Film: Izgubljeni sin (drama, ZDA/Nem., '06) 16.00 Chuck (akc. serija) 16.50 Film: Moja punca (kom., ZDA, '91) 18.45 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Mišji lov (akc. kom., ZDA, '97) 21.50 Film: Kaj muči Gilberta (drama, ZDA, '93) 0.05 Pogumna čarodejka (horor serija) 1.00 Krhke kosti (dok. drama) Kanal A 8.15 Potepanje po Arktiki (dok. serija) 9.05 Hannah Montana (mlad. serija) 9.35 Film: Big man - 395 dolarjev za unčo (kom., Fr./Nem./It., '88) 11.05 EP plesnih in navijaških skupin (šov) 12.00 MotoGP, prenos dirk za VN Nemčije 15.15 Ekstremni športi (dok. drama) 15.30 Film: Kazen za nasilje (drama, ZDA/Kan., '02) 17.15 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 18.05 Vsi moji moški (hum. serija) 18.35 Pazi, kamera! 19.05 ŠKL, Športni magazin 20.00 Film: Pozabljena zarota (drama, ZDA, '03) 21.55 Film: Kriminalni roman (krim. drama, It./Angl./Fr., '05) 0.40 Butasti moški (hum. serija) 1.15 Varuhi (anim. serija) 1.50 Love TV, Erotika 3.45 Nočna ptica (erotika) 19.20 Dok. film: Vzpon ženskega nogometa 20.25 Žrebanje lota 20.40 Nogomet: SP za ženske - finale 22.45 Nad.: Ljubice 23.40 Film: Nekoč je bilo 23.55 Kratki igrani film: Balkanski revolveraši 0.10 Zabavni infokanal (t* Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.05 9.40, 21.30 Žarišče 7.20 8.30 Kronika 8.05 Evropski premislek 10.20 Aktualno 11.40 Svet v sliki in besedi 13.30 Poročila Tvsl 14.40 Tednik 17.30 Poročila Tvsl 19.00 Tv Dnevnik Tvsl 20.00 Slovenija in Evropa Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.30 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.30 Kuharski recepti 16.50 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 17.20 Srečanje z 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Istrska potovanja 21.35 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Back stage live 22.40 Alpe Jadran 23.10 Bona-ventura&Obalni komorni orkester 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik pop Pop TV 8.00 Prof. Baltazar (ris.) 8.15 Medved Rupert (ris.) 8.25 Florjan, gasilski avto (ris.) 8.40 Mojster Miha - Projekt gradimo (ris.) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki iz domače zakladnice; 10.30, 14.10, 16.30 Music box; 10.35 Otroški kotiček: Ivan Sivec - Vlomilci delajo poleti, 4. del; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Istrska srečanja; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Medijska spletanja; 18.15 Zvoki šestih strun; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.25 Odprtje in napoved programa RK; 7.45 Kmetijski nasvet o pelinolistni ambroziji; 8.00 Noč in dan; 8.30 Jutranjik; 9.00, 19.45 Kronika; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Svet v mojih očeh; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 15.30 DIO; 16.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer ve-čnozelenih s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.15 Kratke vesti; 8.20, 14.40 Pesem tedna; 8.30 Šport: Claxon; 9.00-9.30 Oggi musica; 9.40 Il giardino di Euterpe; 10.33 Glasbena lestvica; 11.25-12.28 Suonala ancora, Sam; 13.00-14.00 Tempo scuola/La rosa dei venti; 15.00-16.00 Distretto 565 on Guitar Radio show; 16.00-18.00 Pic-nic Elettronique; 18.00-19.00 Album Charts; 19.00 La via della plata; 20.00-21.55 E...sta-te freschi; 21.55 Siglasingle; 22.00-23.57 Radio disco; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregle- dom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski spored; 16.05 Musica no-ster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Vroči in soparni dnevi vplivajo na vaše počutje, zato poskrbite, da se boste vsakega toliko časa ohladili in spili dovolj tekočine. Če se odpravite na potovanje pazite na vašo varnost. m^l BIK 21.4.-20.5.: Prihodnji teden boste preživeli v objemu partnerja in se radostili ob trenutkih, preživetih z njim. Čas je, da si ustvarite družino, saj je poletje pravi čas za spremembe na tem področju. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Če si v preteklih dneh niste uredili vseh stvari na delovnem mestu, se vam to lahko v prihodnjem tednu vrne in uniči vaše načrte. Če lahko še kaj naredite, storite to takoj in ne odlašajte. RAK 22.6.-22.7.: Na ljubezen«« skem področju se vam ne bo nasmihala sreča, saj je pred vami zelo čustveno nabito obdobje. Pazite, da slabih vibracij ne boste prenašali na ljudi okoli sebe. LEV 23.7.-23.8.: Stanje vašega (^^r tekočega računa bo v prihodnjem obdobju zelo dobro, verjetno si lahko obetate nov pritok denarja. Čaka vas teden nabit s pozitivno energijo in močnimi čustvi. DEVICA 24.8.-22.9.: Na de- ^^ lovnem mestu se lahko zgodi, da bo neka oseba nevoščljiva zaradi vašega uspeha. Sporu se poskušajte izogniti in ignorirajte neprijazne opazke. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Lah-^ ^ ko se zgodi, da bo izrabljeno zaupanje, ki so ga deležni ljudje okoli vas. Teden pred vami je lahko težji, kot se vam zdaj zdi, a konec tedna bo prijetnejši. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Lahko se zgodi, da vam bo na delovnem mestu začelo zmanjkovati energije za vse napore vašega vsakdanjika. Ne obremenjujte se doma z drugimi obveznostmi. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Pazite na to, da boste imeli v prihodnjem tednu psihične in fizične moči za izzive, ki so pred vami. Čaka vas polno dogodivščin in nenavadnih dogajanj. KOZOROG 22.12.-20.1.: Pazite se neodločnosti, ki lahko slabo vpliva na vaše delo v službi. V prihodnjih dneh se lahko zgodi, da boste izgubili zaupanje vase, a obetajo se vam pozitivne spremembe. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Prihodnji teden boste dojemali razumsko in preudarno, ne boste se dali zapeljevati občasnim čustvom in intuiciji. Nov odnos boste lahko razvili v ljubezensko zvezo ali v prijateljstvo. RIBI 20.2.-20.3.: V tem ted-lt> nu se prepustite užitkom na dopustu ali tudi doma ter pustite skrbi za nekaj časa ob strani. Končno si lahko privoščite nekaj dni zase. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 17. julija 2011 21 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Alya - Tu in zdaj 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 7.00 Dnevnik, L.I.S., Parlament 9.30 Dnevnik - kratke vesti 10.40 Nan.: Un cic-lone in convento 11.30 Nan.: Don Matteo 7 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Film: Segui il tuo cuore (pust., Nem., '06, r. P. Samann, i. C. Neubauer) 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Game show: Rea-zione a catena (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.10 Film: La vita rubata (dram., It., '07, r. G. Diana, i. B. Fio-rello) 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta estate 0.25 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.00 Aktualno: Appuntamento al cinema V^ Rai Due SLiTTimAfURAL V" Rai Tre U Rete 4 7.20 Nan.: Vita da strega 7.50 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Nikita 9.55 Nan.: Giu-dice Amy 10.50 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.20 Talk show: Benessere - Il ritrat-to della salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Piu forte ragazzi 13.00 Nan.: Distretto di polizia 2 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Finalmente arriva Kalle 16.15 Nad.: Sentieri 16.40 Film: E io mi gioco la bambina (kom., ZDA, '80, r. W. Bernstein, i. W. Matthau) 17.15 0.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: Maximum Risk (triler, ZDA, '96, r. R. Lam, i. J-C Van Damme) 7.30 Risanke: Cartoon flakes 9.50 Nan.: American Dreams 10.30 Dnevnik, sledi Dossier 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...sta-te con Costume 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.:Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: One Tree Hill 17.45 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Senza traccia 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.55 Nan.: Lasko 23.10 Film: La sottile linea rossa (vojna, ZDA, '98, r. T. Malick, i. S. Penn) 1.05 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.35 Film: Koos, il piccolo indiano (kom., Niz., '09, r. I. Houtman, i. M. Den Besten) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: L'ultimo regalo (dram., ZDA, '06, r. M. O' Sajbel, i. D. Fuller) 16.35 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 22.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.00 Show: Paperissima Sprint 21.10 Film: Diverso da chi? (kom., It. '09, r. U. Carteni, i. L. Argentero) 23.30 Film: Ricordati di me (kom., Fr./It., '03, r. G. Muccino, i. F. Ben-tivoglio) V Italia 1 22.45 Nan.: Supernatural 23.30 Dnevnik 23.45 Aktualno: Stracult 1.15 Dnevnik -Parlament 6.10 Nan.: Baywatch 7.50 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. - Orange County 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: I due compari (kom., It., '55, r. C. Borghesio, i. A. Fabrizi) 10.35 12.25 Aktualno: Co-minciamo bene 12.00 Dnevnik - kratke in športne vesti 13.00 Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.45 Dok.: Figu - album di persone notevoli 15.00 Nan.: Wind at my back 15.40 Film: La parola ai giurati (dram., ZDA, '57, r. S. Lumet, i. H. Fonda) 18.05 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Il quarto angelo (dram., V.B., '01, r. J. Irvin, i. J. Irons) 22.50 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 23.30 Dok.: Sfide NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (16. julija 2011) Vodoravno: Portugalska, oportuni-zem, Msta, A - Ha, N. B., H. K., Onota, hmeljevina, R. O., Are, Iva, Kusturica, el, Eastwood, kart, salam, Tea, Nanos, iritis, Penelopa, Momirovski, V. A., O. T., Mel, latenska doba, današnjik, podatek, Ita, Bask, ala, aga; na sliki: Emir Kusturica. Mala križanka, vodoravno: 1. pb, 3. ro, 5. Rafer, 7. oblak, 8. skok, 9. terca, 11. ein, 12. pinot, 14. Irina, 15. sonar, 16. kn, 17. Ra. 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Resničnostni show: Ta-marreide (v. F. Cicogna) 23.00 Kviz: The Call ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Aktualno: Domani si vedra 8.00 Šport: Super Sea 8.30 Dnevnik 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Nan.: Police Rescue 12.10 Aktualno: Camper magazine 12.40 Aktualno: Videomotori 12.55 Aktualno: L'aromista 13.05 Aktualno: Incon- tri ravvicinati 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Architetture 14.35 Aktualno: Tractor Pulling 14.50 Variete: Doppio click 15.00 Dok.: Piccola grande Italia 15.30 Dok.: Italia magica 16.00 Aktualno: Lezio-ni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Vacanze sportive 19.30 Dnevnik 20.05 Aktualno: Dai nostri archi-vi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: The F.B.I. 22.40 Variete: Pagine e fotogrammi La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 6.55 16.00, 23.45 Aktualno: Movie Flash 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah) Piroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: Due South 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Ferrago-sto in bikini (It., '60, r. M. Girolami, i. W. Chiari) 16.05 Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.50 Nan.: Chiamata d'emer-genza 18.25 Kviz: Cuochi e fiamme 19.35 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 1.55 Aktualno: In Onda 21.10 Dok.: Dottori - In prima linea 23.35 Dnevnik (T Slovenija 1 6.55 22.50 Poletna scena 7.25 Utrip (pon.) 7.40 Zrcalo tedna (pon.) 8.00 Lutk. nan.: Telebajski 8.25 Šport špas (pon.) 8.50 Otr. nan.: Kot ata in mama (pon.) 9.15 Risanka: Prihaja Nodi (pon.) 9.25 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 9.35 Poučna nan.: Ali me poznaš (pon.) 9.45 Risanka: Polžjegrajske zgodbe 9.55 Dok. film: Anwar 10.10 (Ne)pomembne stvari (pon.) 11.00 Nad.: Modro poletje (pon.) 11.30 Nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Polnočni klub (pon.) 14.30 Dok. serija: Gozdovi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 16.10 Lutk. nan.: Notkoti 16.30 Otr. odd.: Ajkec pri re-stavratorjih 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Poljudnozn. serija: Življenje 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.25 Glasbeni (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 23.40 Zabavni infokanal 14.15 Sobotno popoldne 16.15 Slovenci v Italiji (pon.) 16.50 Posebna ponudba (pon.) 17.35 Alpe-Do-nava-Jadran 18.25 Prvi in drugi (pon.) 18.45 Impro Tv (pon.) 19.10 Večerni gost (pon.) 20.00 Film: Dediščina Evrope 20.50 Pogled z neba 21.45 Operne arije 21.55 Plesna predstava Baleta Sng Maribor 22.55 Knjiga mene briga 23.10 Pisave (pon.) (t* Slovenija 3 6.00 8.00-10.00 Sporočamo 7.05 Svet v sliki in besedi 10.05 Tedenski izbor kronike 11.10 16.10 Slovenija in Evropa 13.30 Poročila Tvsl 14.55 Svet v sliki in besedi 15.30 Poročila Tvs1 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 - z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 21.30 Ža- Koper pop Pop TV 7.10 Krofko (ris.) 7.20 Rori, dirkalnik (ris.) 7.35 Jaka na luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (akc. serija) 8.1514.25 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 9.1010.15, 11.35 Tv prodaja, reklame 9.25 16.15, 17.10 Grenko slovo (dramska serija) 10.4517.20 Ko se zaljubim (dramska serija) 12.05 15.20 Tereza (dramska serija) 13.00 24 UR ob enih 13.30 Oprah show (družbene teme) 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.15 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: V Londonu (ZDA, '01) 21.50 Razočarane gospodinje (dram. serija) 22.40 0.55 24UR zvečer, Novice 23.05 Kosti (krim. serija) A Kanal A 8.35 10.45 Obalna straža (akc. serija) 9.25 Veveriček (ris.) 9.50 Racman Dodgers (ris.) 10.15 Razred 3000 (ris.) 11.40 16.15 Teksaški mož postave (akc. serija) 12.35 Hum. serija: Frasier 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Mišji lov (akc. kom., ZDA, '97) 15.15 23.50 Pa me ustreli! (hum. serija) 17.05 19.10 Na kraju zločina CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto, info, promet 20.00 Film: Kobra (akc., ZDA, '86) 21.35 Film: Iz pekla (krim. drama, ZDA, '01) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 14.50 Histria Jazz - Eurotrio 15.30 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 16.00 Back stage live 16.20 Vesolje je 16.50 Istra in 17.20 Istrska potovanja 18.00 Eurofest 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Kuharski recepti 19.45 Kino premiere 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 Istra skozi čas 21.35 Sredozemlje 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 22.20 Kino premiere 22.30 Primorska kronika 22.45 Dok. odd.: Načrti podzemlja RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena - V studiu Alenka Hrovatin in Romeo Grebenšek; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.30 Goriška ob-mejnost in čezmejnost; 12.15 Pot srca (psihol. Alenka Rebula); Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; Odprta knjiga: Erica Johnson Debeljak - Prepovedani kruh, 28. nad.; 18.00 Mladi izvajalci; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.45, 13.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33-12.28, La radio fuori; 11.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.33 Fegiz files; 14.00, 22.00 Summer beach; 14.35, 22.30 Reggae in pillole; 15.00 La radio a scuola; 15.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 In orbita summer edition; 19.00 La via della Plata - Il pellegrino parla italiano (od 13.6. dalje); 20.00-0.00 Večer z RC; 20.00 London calling; 21.00 Glasba danes; 21.30 Proza; 23.00 Glasbena lestvica; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ep-pur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Evrotip; 16.50 »Retro«; 18.00 Povzetek imena tedna; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 20.45 Vzhodno od rocka; 21.15 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 17. julija 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Zahtevna Pirenejska etapa na dirki po Franciji Zmaga Vanendertu, na vrhu ni sprememb 26-letni Belgijec do prve etapne zmage - Voeckler še v rumeni majici, Schleck nadoknadil dve sekundi Plateau de Beille je petič gostil cilj etape na Dirki po Franciji. Vsakič je zmagovalec etape pozneje v Pariz prikolesaril v rumeni majici. Ti junaki so bili Marco Pantani (1998), Lance Armstrong (2002 in 2004) ter Alberto Contador (2007) ansa PARIZ - Zmagovalec zadnje pirenejske etape Toura od St. Gaudensa do Plateau de Beille (168 km) je Belgijec Jelle Vanendert (Omega Pharma), ki je tako v svojem prvem nastopu na francoski pentlji osvojil tudi prvo etapno zmago v karieri. 26-letni kolesar se je odcepil od skupine z rumeno majico kakšnih 6,9 kilometra pred ciljem: najprej je sredi zadnjega vzpona na Plateau de Beille ujel ubežnika Francoza Sandyja Ca-sarja, nato pa je do cilja privozil 21 sekund naskoka pred olimpijskim prvakom Samu-leom Sanchezom. Tretji je bil doslej že dvakrat drugouvrščeni na francoski pentlji, Andy Schleck, ki je zaostal za 46 sekund. Po včerajšnjem Pirenejskem vrhuncu Toura - 14. etapi - pa ni prišlo do sprememb v skupnem seštevku. Znova je navdušil Thomas Voeckler, ki je s sijajno vožnjo na zaključnem vzponu na Plateau de Beille (1.780 m) zadržal rumeno majico, tako da vse kaže, da se bo boj za rumeno majico nadaljeval v Alpah od torka dalje. Branilec naslova Španec Alberto Contador, ki zadnje dni toži nad bolečinami v desnem kolenu, tudi včeraj ni napadel. Obdržal je sedmo mesto v skupnem seštevku, povedal pa je, da se vsak dan počuti bolje. Takoj po štartu je 24 kolesarjev pobegnilo, med temi je bil tudi Kristijan Koren (na koncu je popustil in bil 88.). Trojica se je nato odcepila in si prikolesarila tudi devet minut prednosti, vendar se je naskok zmanjšal na dve minut in pol že pred začetkom ciljnega klanca. Najdlje je vztrajal Francoz Sandy Casar, ki pa ga je naposled ujela skupina 12 kolesarjev. Ritem na zadnjem, že petem vzponu dneva Plateau de Beille skušala narekovati ekipa bratov Schleck, Leopard Trek, saj sta tako Andy kot Frank poizkušala z napadi, ki pa se ni- so obrestovali. Favoriti vključno s Conta-dorjem, Evansom ter tudi Voecklerjem in Italijanom Ivanom Bassom so ju vsakič uspešno ulovili. Andyju je šele v zadnjih dveh kilometrih uspelo malenkost pobegniti, da si je napram tekmecem prikolesaril dve sekundi prednosti. Njegov starejši brat Frank je po etapi kritiziral Contadorja in Evansa, češ da sama nista niti enkrat napadla: »Midva z bratom sva vsaj poskušala. Edini, ki je prav tako poskušal nekaj storiti, je bil morda še Basso, ostali pa so le nadzorovali en drugega, medtem ko smo mi edini skušali tekmovati.« Danes kolesarje čaka v glavnem ravninska 15. etapa od Limouxa do Montpel-lierja, v ponedeljek pa bodo kolesarji prosti. Izidi: 1. J. Vanendert (Bel/O. Pharma) 5:13:25 (povpr. hitrost: 32,3 km/h), 2. S. Sanchez (Špa/Eusk.) + 0:21, 3. A. Schleck (Luks/Leop. Trek) 0:46, 4. C. Evans (Avs/BMC) 0:48, 5. R. Uran (Kol/Sky), 6. A. Contador (Špa/Saxo Bank), 7. T. Voeckler (Fra/Europcar), 8. F. Schleck (Luks/Leop. Trek). Skupno: 1. T. Voeckler (Fra/Europ-car), 2. F, Schleck (Luks/Leop. Trek) + 1:49, 3. C. Evans (Avs/BMC) 2:06, 4. A. Schleck (Luks/Leop. Trek) 2:15, 5. I. Basso (Ita/Liq) 3:16, 6. S. Sanchez (Špa/Euskaltel) 3:44, 7. A. Contador (Špa/Saxo Bank) 4:00, 8. D. Cu-nego (Ita/Lampre) 4:01. MOTOCIKLIZEM Casey Stoner v v • v ze sestic najhitrejši SACHSENRING - Avstralec Casey Stoner (Honda), ki vodi v motociklističnem svetovnem prvenstvu razreda motoGP, bo veliko nagrado Nemčije začel z najboljšega startnega položaja. Na dirkališču Sachsenring v bližini Dresdna sta se za njim zvrstila lanski zmagovalec v Nemčiji Španec Dani Pe-drosa (Honda) in njegov rojak ter svetovni prvak Jorge Lorenzo (Yamaha). To je še šesti najboljši startni položaj za Stonerja to sezono, v kateri je zbral na devetih dirkah štiri zmage. Italijan Simoncelli bo startal s 4. mesta, Dovizioso s 6., Rossi pa je bil 16., predzadnji. Najhitrejši v kategoriji Moto2 je bil Španec Marquez, med 125 ccm pa rojak Vinales. TENIS - Palermo Polona Hercog v finalu turnirja WTA PALERMO - Najboljša slovenska teniška igralka Polona Hercog iz Kamnice pri Mariboru je potrdila, da je v vrhunski formi. Danes bo naskakovala že drugo zmago na turnirju WTA, potem ko je pred tednom dni slavila v Ba-stardu na Švedskem. V polfinalu turnirja v Palermu (z nagradnim skladom 220.000 dolarjev) je 20-letnica po hitrem postopku premagala Italijanko Flavio Pennetto, prvo nosilo turnirja, s 6:2 in 6:2. V finalu se bo Slovenka pomerila s Španko iz Valencie Anabel Medino Garrigues, peto nosilko turnirja, 39. na svetovni lestvici, ki pa ima že deset turnirskih zmag. S Hercogovo, ki se je po zmagi v Bastartu povzpela na 37. mesto, se bosta pomerili prvič. SKOKI V VODO - SP Prvo odličje osvojili gostiteljici ŠANGAJ - Kitajki Wu Minxia in He Zi sta osvojili prvo zlato odličje na svetovnem prvenstvu v plavanju in vodnih športih v Šanghaju (356,40). Gostitelji prvenstva so si v sinhronih skokih s trimetrske deske priborili prvo najžlahtnejše odličje med 66 kompleti medalj, ki so na voljo na tem SP.Drugi sta bili Kanadčanki Emilie Hey-mans in Jennifer Abel (313,50), tretji pa Av-stralki Anabelle Smith in Sharleen Stratton (306,90). Italijanki Francesca Dellape in Ta-nia Cagnotto pa nista ponovili izjemne predstave izpred dveh let v Rimu, ko sta bili tretji. Včeraj sta zaključili na 6. mestu, tako da še nista dosegli norme za nastop na OI. Tekmovalki bosta zato novo priložnost imeli na tekmovanju svetovnega pokala v začetku leta 2012. Danes bodo podelili kolajne moškim, ki tekmujejo v sinhronih skokih s stolpa (10 m). Med tem je vodstvo Mednarodne plavalne zveze (Fine) prevzelo še ostrejše ukrepe v boju proti prepovedanim poživilom. Na SP bodo tako uvedli krvne teste, ki jih po letu 2005 niso uporabljali. Na prvenstvih v Melbournu (2007) in Rimu (2009) so bila le urinska testiranja. ODBOJKA - Slovenska odbojkarska reprezentanca ne bo igrala v velikem finalu evropske lige. Na zaključnem turnirju v Košicah je v prvi tekmi polfinala z 2:3 (-24, 23, 19, -17) izgubila proti Španiji in se bo merila za tretje mesto z Romunijo. Slovaška je bila namreč boljša s 3:0 in se je tako tudi uvrstila na kvalifikacije svetovne lige. Slovaška in Slovenija sta se edini od udeležencev zaključnega turnirja v Košicah prijavili za svetovno ligo. TOKIO 2020 - Tokio je ob Rimu in Madridu nov kandidat za olimpijske igre leta 2020. Japonska prestolnica je bila leta 2009 neuspešna v kandidaturi za OI leta 2016, zdaj pa želi, »da bi bile OI leta 2020 simbol japonskega okrevanja po katastrofalnem potresu in cunamiju 11. marca letos,« je povedal Cunekazu Takeda, predsednik Olimpijskega komiteja Japonske (Joc). Kandidaturi za OI leta 2020 naj bi se v kratkem pridružila tudi Carigrad in Doha. LIGNANO IN POWEL - Jamajčan Asafa Powel, tačas najhitrejši šprinter na svetu, bo boter Evropskih veteranksih iger, ki jih bo deželno letovišče Lignano gostovalo od 10. do 20. septembra. Powel, ki se že šesto leto zapored med spomladanskimi in poletnimi meseci pripravlja prav v Li-gnanu, je napovedal, da bo obiskal veteranske igre, v kolikor mu bodo omogočile obveznosti po svetovnem prvenstvu. Večjezična dežela Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele. Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! Zmagovalci Gostilne Francet s finalnimi tekmeci Frnažarja slosport.org TURNIR V MALEM NOGOMETU DANICA Gostilna Francet med moškimi, Štandrež med ženskami Z res bogatim nagrajevanjem se je na Vrhu končal uspeli 16. dvotedenski turnir v malem nogometu 5:5 v organizaciji domačega KD Danica in na katerem je nastopilo 9 moških in 6 ženskih ekip. Petkovi, finalni obračuni, predvsem oba finala za 1. mesto tako v ženski kot moški konkurenci, so bili razburljivi in napeti. Med moškimi je slavila ekipa Gostilna Francet, ki je s tesnim 2:1 premagala Frnažar. Na tekmi za 3. mesto pa so gostitelji Vrha Danice zanesljivo s 5:3 odpravili Sovodnje. Zelo izenačen in do konca napet je bil tudi boj za prvo mesto med ženskami, v katerem je Štandrež premagal openski Živ Texas (v glavnem Slogine odbojkarice) z 2:1. V boju za 3. mesto pa je dolinski Bum Bum Lady z odlično Irino Cepak na čelu, ki je dosegla kar tri gole, odpravil s 5:2 Doberdob. Na nagrajevanju, ki ga je povezovala Nicole Peric, se je eden izmed glavnih organizatorjev Demitrij Devetak zahvalil vsem prisotnim za udeležbo in številnim spon- Zmagovalke turnirja z organizatorjem Demitrijem Devetakom slosport.org zorjem za nagrade, ki so jih prispevali. S pokali in drugimi dobrotami so nagradili ekipe in posameznike ter sodnike, sledila pa je družabnost s tradicionalno »pastašuto«. Finalni obračuni - MOŠKI: finale za 3. mesto: Vrh Danica - Sovodnje 5:3 (strelci: Širok 3, Bažato, Perrazzo; Maurencig 2, Simone); finale za 1. mesto: Gostilna Francet - Frnažar 2:1 (Bric, Rojc; Blaž Kožva). Končni vrstni red: 1. Gostilna Francet, 2. Frnažar, 3. Vrh Danica, 4. Sovodnje. »Naj turnirja«, strelec: Anže Širok (Vrh Danica) 8 zadetkov; vratar: Jernej Sak-sida (Gostilna Francet); igralec: Blaž Kožva (Frnažar). ŽENSKE - finale za 3. mesto: Bum Bum Lady - Doberdob 5:2 (Cepak 3, I. Pet-tirosso, Zobec; A. Cotič, Bartolani); finale za 1. mesto: Štandrež - Živ Texas 2:1 (Za-vadlav, avtogol; Piccini). Končni vrstni red: 1. Štandrež, 2. Živ Texas, 3. Bum Bum Lady, 4. Doberdob, 5. Vrh Danica, 6. Gorjansko. »Naj« turnirja, strelka: Irina Cepak (Bum Bum lady) 8 zadetkov; vratarka: Alenka Goruppi (Živ Texas); igralka: Greta Zavadlav (Štandrež). Posebno nagrado je prejela Mateja Piccini (Živ Texas) kot najlepša (miss) igralka turnirja. (lako) / ŠPORT Nedelja, 17. julija 2011 23 JADRANJE - Posadka Sirene in Čupe od petka na Portugalskem Ugrin in Juretič odhajata na člansko EP pripravljena Intenzivno sta trenirala v Kopru, Sesljanu in Poreču - Prvi pomembnejši mednarodni nastop Naslednji teden bosta slovenska jadralca Matia Ugrin in Mirko Juretič (Sirena/Čupa) odpotovala na Portugalsko na evropsko člansko prvenstvo v razredu 420. V južnem obmorskem kraju Tavira bosta od sobote, 23. julija, do petka, 29. julija, tekmovala med najboljšimi evropskimi jadralci kot člana italijanske reprezentance. Italijanska jadralna zveza ju je namreč vključila v ekipo, potem ko sta se brata Rodda odpovedala nastopu, slovenska jadralca pa sta za las ostala brez uvrstitve. V izbrano vrsto se je uvrstilo po štirih državnih rega-tah sedem najboljši dvojcev, Ugrin in Juretič pa sta bila osma. Za Ugrina, 17 let, in Juretiča, 15 (16 let bo dopolnil oktobra) bo to prvi mednarodni nastop. Nanj sta se od konca šolskega leta dobro pripravila: teden dni sta v Kopru trenirala z Matjažem Antonazem (trenerjem posadke 470 Sivitz Košuta/Farneti), nato pa sta priprave nadaljevala s trenerjem Matijo Spinaz-zolo: »Trenirali smo zjutraj, ob 6. uri, v Seslja-nu, nato pa smo še pet dni preživeli v Poreču in se pripravljali z ostalimi Čupinimi jadralci v razredu 420 in jadralci sesljanskega kluba Pie-tas Julia. Skratka, tri tedne sta intenzivno vadila in pridobila predvsem hitrost pri obratih,« je napovedal Spinazzola, ki je bil torej z opravljenimi treningi zadovoljen. Tudi jadrnica in jadra so kvalitetna, tako da se bosta jadralca enakovredno kosala z ostalimi konkurenti. V razredu 420 trenirata drugo sezono, oba pa sta svojo pot začela na optimistu, kjer pa nista zbrala pomembnejših mednarodnih nastopov. Prvič bosta torej tudi člana reprezentance. »Cilj Krmar Matia Ugrin in flokist Mirko Juretič je uvrstitev v zlato skupino: jadrala bosta v šibkejšem vetru, saj tam piha od 10 do 15 vozlov, kar je za naše jadralce ugodno,« je še dejal Spi-nazzola, ki je z jadrnico že odpotoval na Portugalsko, jadralca pa bosta odletela v Sevilijo šele jutri in nato dospela v Taviro. Od 23. do 25. julija bodo na vrsti kvalifikacijske regate, od 27. do 29. pa še finalni plo- vi. Skupno naj bi zaključili 12 regat. Prijavljenih je 81 posadk, med njimi je največ domačinov (12), ostale evropske države Španija, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska, Grčija, Francija pa imajo kot Italija sedem prijavljenih dvojcev, na odprtem prvenstvu pa bodo nastopili tudi jadralci iz ZDA in posadka iz Avstralije. (V.S.) ODBOJKA - Projekt Zalet Trener v D-ligi bo kanalski strokovnjak Danilo Berlot Zalet, projekt skupnega dela na ženskem odbojkarskem področju, za katerega so se odločila slovenska društva na Tržaškem, dobiva počasi svoje končne obrise. Potem ko je bilo določeno, da bo ekipo, ki bo pod skupnim imenom nastopala v deželni C-ligi, vodil Martin Maver, njegov pomočnik pa bo Edi Božič, je bilo razrešeno tudi ime trenerja druge ekipe, ki bo nastopala v D-ligi. To bo kanalski strokovnjak Danilo Berlot, ki je za naš prostor razmeroma novo ime, ima pa za sabo zelo ugledno igralsko pot (14 let je bil profesionalni igralec) in trenersko kariero, saj je bil med drugim državni prvak Slovenije z igralkami Nove Gorice, dve szoni je treniral tudi Novo mesto v 1. slovenski ligi, zadnji dve leti pa je vodil moško ekipo Gornja Vežica z Reke. V okviru projekta Zalet bo poleg članske vodil tudi ekipo U16, asistiral pa bo tudi pri drugih mladinskih ekipah. »Upam, da bo tudi to sodelovanje uspešno, tako kot so bila prejšnja,« nam je povedal 50-letni Berlot, ki sicer živi na Reki, v vlogi trenerja pa deluje že dvanajsto sezono. Z igralkami D-lige in U16 se bo prvič srečal v ponedeljek, 22. avgusta v Repnu, od 29. avgusta do 4. septembra pa bo z mladinskimi ekipami na pripravah v Postojni. Odborniki naših društev so zaposleni tudi z določanjem igralskega kadra, neznank je le še nekaj. Na seznamu kandidatk za igranje v C-ligi je bila tudi perspektivna igralka Bora Martina Cella, ki pa se je odločila, da bo nadaljevala svojo pot pri tržaškem Libertasu, sicer v isti ligi. Tudi njena dosedanja soigralka Maria della Mea je izrazila željo, da bi ostala v mestu in sicer pri društvu S. Andrea, vendar do prestopa še ni prišlo. Mlada Katerina Pučnik pa bi želela igrati na višji ravni v Trentu in je Zalet zanjo šele druga opcija. Ker gre za zelo perspektivno igralko, bi bilo za skupen projekt velika škoda, če bi se naposled odločila za drugo okolje. Kakorkoli že, v prihodnjih dneh naj bi bil seznam igralk dokončno znan. NAŠ POGOVOR - Nenavadna zgodba tržaške Slovenke Sofie Carciotti »Šport je moje življenje« Nekdaj obetavna gimnastičarka ima zdaj za cilj nastop na olimpijskih igrah 2016 kot skakalka v vodo Tania Cagnotto in Francesca Dallape sta včeraj v Šhangaju začeli z nastopi na svetovnem plavalnem prvenstvu, konec prihodnjega tedna pa se bo na državnem prvenstvu v skokih v vodo v Bergamu z njima, v različnih zvrsteh, pomerila tudi 17-let-na tržaška Slovenka Sofia Carciotti, tekmovalka društva Trieste tuffi. Na absolutnem DP bo nastopila drugič, tekmovala pa bo s stolpa, z metrske deske in - skupaj s Paolo Flaminio, v sinhronih skokih s 3-metrske deske. »Moja disciplina je stolp. Vpisanih nas je dvajset, moj cilj je uvrstitev v finale z najboljšimi osmimi tekmovalkami. Kaj lahko dosežem?Ne vem, lani sem bila šesta... Predvsem si želim, da bi bila s svojim nastopom zadovoljna, da bi ga opravila brez napak,« je med pogovorom v našem uredništvu, kamor smo jo povabili, uvodoma povedala Sofia. Brez napak. Kot letos maja na Grand pri-xu Azzurri d'Italia v Rimu, ko je z zmago v najmočnejši mladinski konkurenci dosegla svoj doslej največji uspeh, čeprav je tekmovala prvič po desetih mesecih, med katerimi se je mučila z neugodno poškodbo ramena in redno obiskovala fizioterapevta. Športna zgodba Sofie Carciotti, dijakinje 3. B razreda liceja Franceta Prešerna v Trstu, je zanimiva in po svoje nenavadna. S skoki v vodo se ukvarja šele dobra tri leta. Začela je relativno pozno, januarja leta 2008, a je v kratkem času zelo napredovala. Med mladinkami je že v državnem vrhu. Razlog za tako hiter razvoj je preprost: Sofia je bila pred tem zelo obetavna telovadka. Z gimnastiko se je intenzivno ukvarjala od svojega tretjega leta, pri tržaškem društvu Artística 81, enem najboljših v Italiji. Povzpela se je celo do prve ekipe, za katero je opravila dva nastopa v drža- vni ekipni A1-ligi, preden se ji je vse skupaj zamerilo. »Tam si moral biti kot vojak, ozračje je bilo povsem nesproščeno. Tudi zdaj delamo resno, a je hkrati tudi zabavno,« je razloge za zamenjavo športa pojasnila Sofia, ki o sebi pravi, da je trmoglava in si ne pusti stopiti na prste. »Gimnastika mi je pri prehodu na skoke v vodo zelo pomagala. Če ne bi imela njene podlage, bi bilo preprosto prepozno, da bi lahko uspela tudi v skokih. V bistvu sta si športa zelo podobna, razlika - sicer temeljna - je le v tem, da v gimnastiki pristaneš z nogami na trda tla, pri skokih pa pri- nes z glavo v vodo. To mi je na začetku povzročalo ogromno težav.« Teh je bilo še nekaj. »Čeprav traja skok v vodo, ne glede s katere višine, v bistvu le eno sekundo, ynalo več, sem imela vtis, da padam neskončno dolgo časa, da skoka ni nikoli konec,« se prvih korakov v novem svetu spominja Sofia. Ali je razlog, da ji najbolje uspejo skoki s stolpa, tudi v tem, da na njem startaš s trde podlage in ne s premične kot z deske? »Ne vem, trener pravi, da sem fizično zgrajena za tekmovanje s stolpa,« na vprašanje odgovarja 161 centimetrov visoka Sofia, ki pa je bila ob izteku svoje gimnasti-čne poti, preden je dopolnila 14 let, visoka le 137 centimetrov. »Če bi še bila gimnastičarka, najbrž ne bi zrasla toliko,« je precej zagonetna trditev Sofie, ki nikoli ni resno razmišljala o tem, da bi se preizkusila v ekipnem športu. »Če tekmujem, tekmujem zase,« trdi brez oklevanja Sofia, ki ji je sicer zelo všeč nogomet. »Navijam za Milan. Za igralce, ne za tistega, ki ga vodi z vrha,« takoj doda. Sofia za uspeh v svojem novem športu ogromno gara, saj pod vodstvom trenerjev Domenica Ri-naldija in Sigfrid De Ritz trenira vsak dan po dve uri in pol do tri. Včasih se v bazenu Bianchi, za skoke v vodo verjetno najlepšem v Italiji, mudi tudi ob nedeljah. »Začnem ob 14.30. Tja se z avtobusom številka 9 odpeljem kar iz šole: od začetne do končne postaje. Nekaj pojem med 5. in 6. uro pouka. Domov se vrnem po 18. uri. Se učim in povečerjam,« opisuje delovni dan Sofia. Trening sestoji iz ure, ure in četrt ogrevanja in telovadbe. »Krepimo se s prostimi vajami, uteži ne uporabljamo. Če je treba, si naložim na ramena koga iz otroške skupine! Sledijo skoki. Na vsakem treningu jih izvedemo od 50 do 60. Če skačem s stolpa, nekaj manj. Da prideš do njegovega vrha, ne pozabi, je dosti stopnic!« Dela je dosti, je pa tudi stvar zadoščenja. V slabem letu se je po zače-tniškem tečaju uvrstila naravnost v tekmovalno ekipo svojega kluba, relativno hitro je prišla do prvih uspehov, zdaj so njeni cilji višji. »Prihodnje leto želim doseči normo za nastop na evropskem prvenstvu, to je 310 točk. Letos sem na zmagoviti tekmi v Rimu dosegla 302,60 točke. Če me ne bi ustavila poškodba, bi takšne rezultate že dosegala,« zelo odločno pravi Sofia, hkrati pa priznava, da je pred vsakim nastopom še vedno zelo nesigurna. Za zdaj ima v svojem sporedu le en skok z višine 10 metrov (na tekmah s stolpa lahko skačeš tudi s 5 ali 7,5 metra višine). »Če ne bi bilo težav z ramo, bi z 10 metrov že izvajala 5 od osmih skokov,« pravi Sofia. Za skok z najvišje točke je treba imeti zvrhano mero poguma, saj so lahko posledice ponesrečenega skoka tudi zelo hude. »Meni se še ni zgodilo nič, videla pa sem že marsikaj...,« pove naša mlada športnica, ki ji je med kolegicami najbolj všeč olimpijka Noemi Batki. Njen športni idol je vsekakor Tanja Romano. »Se imam za njeno prvo navijači-co. Ko ona tekmuje, sem živčna kot, da bi tekmovala jaz.« Čemu toliko žrtev? »Šport je moj edini hobby, prosti čas pa porabim za študij. Kaj hočem, šport je moje življenje,« pove več kot solidna dijakinja Sofia (letos je izdelala z oceno 7,8), pri tem pa rada doda, da bi bila brez podpore in naklonjenosti staršev, sestre in none težko tako vztrajna. Bodo pa morali biti vsi njeni domači še zelo potrpežljivi. Sofia namreč razmišlja o olimpijskih igrah v Rio de Janeiru 2016. »Brazilija! Rio in olimpijske igre: uresničitev dveh sanj hkrati!« Ko to reče, se ji zaiskrijo oči. Aleksander Koren Zarja v 2. amaterski ligi? Včeraj je zapadel rok za vpis v amaterske lige. Zarja se je naposled vpisala v 2. amatersko ligo, čeprav iz Rima ni prejela še nobenega odgovora. V Gabrjah že 25. turnir v malem nogometu Jutri se bo v Gabrjah pričel že 25. Turnir v malem nogometu, namenjen ženskim in moškim ekipam. Na res lepo urejenem igrišču, ob katerem so lani zrasle tudi nove slačilnice (vse skupaj je sestavni del kul-turno-športnega središča, ki ga upravlja KD Skala), se bo v naslednjih dneh pomerilo 8 moških in 5 ženskih ekip. Prireditelj je moške ekipe razdelil v dve pred-tekmovalni skupini, medtem ko bodo dekleta igrala po sistemu vsak proti vsakemu. Gabrske nogometne večere bodo ot-vorila dekleta. Ob 19.20 bosta jutri na igrišče stopili postavi Štandreža in Sovo-denj, ob 20.15 pa Živ Texas Lady s Tržaškega in Rupe/Peči. Ob 21.10 bosta obračuna med moškimi ekipami: prva tekma bo med moštvoma AR.CO.EL iz Gorice in Števerjana, ob 22.05 pa bodo na zeleni pravokotnik stopili igralci iz Ga-brji in Štandreža. Finalne tekme ženskega turnirja bodo v četrtek, 28. julija, moški finale za 1. mesto pa bo v petek, 29. julija, ob 20.00. Poskrbljeno bo tudi za gledalce, saj bo ob igrišču vse večere deloval dobro založen kiosk z jedmi na žaru in pijačami vseh vrst. (VIP) □ Obvestila ŠD SOVODNJE organizira na nogometnem igrišču v Sovodnjah Nogometni kamp Sovodnje 2011 od 16. do 20. avgusta v jutranjih urah od 9.00 do 12.30. Prijavnina znaša 40,00 EUR ter se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje majico z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.1997 do l.2006, ki bodo razdeljeni v ustrezne starostne skupine za vadbo. Ob zaključku sledi še skupno druženje vseh sodelujočih. Prijave in informacije: po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 00393283674301 (Rudi Devetak), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039-3280680499 (Simon Feri). AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »Nogometni kamp« v Doberdobu od 22. do 27. avgusta za deklice in dečke od 5. do 13. leta. Informacije in vpis na tel. š.: 339-3853924 (Emanuela). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheer dancemillenium.com ali 349-7597763. 24 Nedelja, 17. julija 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^co sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 14/24 M. SOBOTA O 15/29 ^NAPOVED ZA DANES Po nižinah in ob obali bo zjutraj jasno ali delno oblačno, medtem ko bo v gorskem svetu spremenljivost večja. Čez dan se bo oblačnost povečala od zahoda dalje, zlasti v Karniji bodo možne plohe ali nevihte. Zvečer bo poslabšanje s ponekod tudi močnimi nevihtami v vseh legah. Pihal bo zmeren jugo ^oz. jugozahodnik, ponoči pa se bo okrepil jugovzhodnik. Večinoma sončno bo, le v hribovitem svetu zahodne Slovenije spremenljivo oblačno. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C. LIZBONA O 18/29 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Obsežno območje nizkega zračnega pritiska se bo v prihodnjih dneh zadrževalo nad srednje zahodno Evropo, kar bo povzročilo dolgotrajne jugozahodne bolj vlažne in nestanovitne tokove v „ smeri Alp. Območje visokega zračnega tlaka nad južno Evropo počasi slabi. Od jugozahoda bo k nam prehodno pritekal spet nekoliko toplejši zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50 Dolžina dneva 15.18 r lunine mene ^ Luna vzide ob 21.44 in zatone ob 7.53 bioprognoza Pri občutljivih ljudeh se bodo občasno še pojavljale z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Po nekaterih nižinah počutje občasno poslabšala soparnost. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ plimovanje Danes: ob 6.16 najnižje -60 cm, ob 13.29 najvišje 43 cm, ob 19.12 najnižje -10 cm, ob 24.05 najvišje 25 cm. Jutri: ob 6.40 najnižje -51 cm, ob 13.59 najvišje 40 cm, ob 18.57 najnižje -10 cm, ob 24.36 najvišje 16 cm. temperature v gorah 500 m..... .32 2000 m ..... .....16 24 2500 m ..... .....13 19 2864 m . . .. .....12 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 10. m TOLMEČ O 13/23 O GRADEC 16/20 TRBIŽ O 12/22 o 12/18 KRANJSKA G. VIDEM O U1-*»- 16/28 O PORDENON 17/27 _ ČEDAD O 17/27 681 CELOVEC O 15/23 O TRŽIČ 15/22 O N. GORICA 19/25 KR°NJ 0 ¿S LJUBLJANA 17/24 POSTOJNA O 16/22 KOČEVJE O 15/20 S. GRADEC CELJE 17/22 MARIBOR O 17/21 PTUJ O M. SOBOTA O 19/24 K N. MESTO 17/25 O REKA 19/23 ZAGREB 19/29 h H NAPOVED ZA JUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ponoči in zgodaj zjutraj bodo v vseh legah tudi močne nevihte z obilnimi padavinami, možni bodo močni sunki vetra, nad morjem bo pihal zdaj jugovzhodnik zdaj jugozahodnik, ki bo lahko tudi močan. Čez dan se bo vreme izboljšalo, nebo bo delno oblačno do spremenljivo, še vedno bodo zlasti po zgornji ravnini in v gorskem pasu možne plohe in nevihte. Jutri se bo od zahoda pooblačilo, padavine z nevihtami se bodo že dopoldne razširile nad večji del Slovenije. V torek se bo prehodno delno zjasnilo, čez dan pa od zahoda spet pooblačilo. Popoldne bo na zahodu znova pričelo deževati. V sredo bo dopoldne dokaj sončno, popoldne pa bodo nastale krajevne plohe in nevihte. DOPIS IZ PARIZA - Francozi med revščino in bogastvom Kriza je, krize ni Plače politikov so skoraj skromne v primerjavi PARIZ - Počitnice so tu in mnogi so že odpotavali v bolj ali manj oddaljene kraje. Mnogi, ne pa vsi. Veliko je takih, ki so ostali doma, ker si potovanja ne morejo privoščiti. Drugi poznajo le svojo četrt in niso nikoli videli morja ali karkoli drugega. Je to posledica krize, ki je (ali naj bi bila) že nekaj časa nad Zahodom? Cene rastejo, plače se nižajo, politiki pa nas prepričujejo, da treba zategovati pasove. Kako pa potem, da statistike kažejo, da povprečni dohodek znaša 2500 evrov mesečno? Ta vsota tudi v dragem Parizu velja za dobro plačo, saj se mnogi borijo z najnižjo plačo oziroma s 1070 evri ali celo manj. Če upoštevamo, da stanovanjska najemnina stane povprečno 30 evrov na kvadratni meter, je jasno, da vsakdan navadnega smrtnika ni ravno meden. Statistične povprečne plače kažejo, da nekateri služijo veliko več in da torej ne poznajo krize. V prvi vrsti so to politiki, tisti, ki pravijo, da moramo zategovati pasove: parlamentarci zaslužijo okrog 5000 evrov, ministri 13.000, predsednik Sarkozy pa 27.000 evrov mesečno. K temu je treba prišteti še najrazličnejše privilegije, ki jim v bistvu podvojijo plačo (brezplačni prevoz, brezplačno stanovanje, večerja v restavraciji, vstopnic za gledališče itn.) In vendar je to le drobiž v primerjavi s plačami 0,01 odstotka privilegiranih menedžerjev v krogih finance, kjer so se plače v zadnjih dvajsetih letih zvišale na N potenco in mesečno znašajo v povprečju okrog 140.000 evrov. Pa je tudi to drobiž v primerjavi s tistimi redkimi sre- s finančnimi menedžerji in podjetniki čneži, ki zaslužijo okrog 1,6 miljona evrov na mesec ... Dulcis in fundo? Bolj si bogat, relativno manj plačaš davkov. Najprej je za to poskrbel predsednik Sarkozy z raznimi zakoni in ukrepi, ki so pustili bogataše pri miru in so raje kot limone oželi navadne smrtnike. To sicer ni novost: za to so poskrbeli že Dominique Strauss-Kahn, ko je bil gospodarski minister v Jospinovi vladi, Christine Lagarde in celo Jack Lang, ko je bil minister za kulturo v času Mitterandovega predsedovanja. Lang je odobril, da nakupi umetniških del niso obdavčeni; s tem je zaščitil donosen trg in denarnice bogatašev. Umetniška dela prinašajo prestiž, toda tudi varčevanje, saj denar ne gre državi, ampak ostane doma. In medtem ko se na tem zlatem bregu denar kopiči v začaranem krogu privilegijev, je na drugi strani veliko manj rožnato: edino, kar raste, je brezposelnost. (Statistika sicer kaže, da brezposelnost pada, ker se veliko brezposelnih iz obupa sploh ne prijavlja več.) Sicer je Treba priznati, da imajo v Franciji dobro socialno pomoč in prav zaradi tega padajo kritike, da mnogi ta sistem izkoriščajo. Morda res nekateri, toda veliko ljudi nikakor ne more do zaposlitve. Statitiki so izračunali, da je razlog v številnih primerih starost, saj po tridesetem letu zaškripa, po štiridesetem je vse težje in težje, po petdesetem je najti zaposlitev skoraj nemogoče. Tečaji, seminarji in najrazličnejša usposabljanja le redkokdaj pomagajo do službe. Le da bi nas nehali imeti za norca! Jana Radovič Primorski na iPadu dnevnik □ Available on the App Store Prenesi iz Applove spletne trgovine aplikacijo Primorski in imel boš dostop do vseh vsebin, objavljenih v dnevniku. Listaj strani po iPadu enostavno in prijetno z grafično kakovostjo in učinkovitostjo tiskanega dnevnika, brskaj po arhivu in poišči članke, ki te zanimajo. Hkrati si lahko vedno seznanjen z zadnjimi novicami na naši spletni strani www.primorski.eu. ipad@primorski.eu Aplikacija bo nekaj časa brezplačna.