Političen list za slovenski narod. attMananaai unafe&aaaae Po foltl prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& fld., za pol leta 8 fld., ia četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 8 fld.. sa en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. naročnino in oznanila (inseratel prejema upravništvo in ekspedieija v .Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Bokoplsi se ne vračajo, nefrankovana pisma te ne sprejemajo. Vrednlitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. lakaja vsak dan, izvzemši nedelje ic praznike, ob V.6. uri popoludne. ©v. 277. V Ljubljani, v soboto 2. decembra 1893. Letnik XXI. Vabilo na naročbo. S I. decembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden mesec 1 „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". Iz državnega zbora. 1. decembra. Jo* D u d a Deželno brambovski zakon. Živahne razprave včerajšnega dnč mi niso dopuščale časa, da bi mogel že včeraj sestaviti in od-poslati poročilo o včerajšnji seji, katere glavni predmet je bil deželno-brambovski zakon. K nasprotnim govornikom pridružila sta se včeraj tudi dva zagovornika, baron Dipauli in baron Widman. Dipaul' je naznanjal, da se bodo tirolski poslanci zdržali glasovanja, ker pričujoči zakon ne zadeva Tirolske, za katero se imajo marveč v deželnem zboru skleniti posebne določbe. Tožil je, da vojaštvo požira silno veliko državnih dohodkov, še bolj občutljivo pa je pomanjkanje delavnih močij vsled vojaštva. Tirolska je pa vendar zmerom rada žrtvovala imetje in kri in daje primeroma več vojakov, kakor katerakoli druga dežela. Zato pričakuje, da se bode deželno-brambovski minister oziral na to posebnost dežele Tirolske, ki je pokazala, kaj narod v orožju zamore. Rodoljubje ae ne da v zakon kovati, za Tirolsko je najbolja organizacija staro tirolsko načelo: Vse za vero, dom, cesarja! Za njim Formanek naznanja, da bode iz državnopravnih in gospodarskih ozirov glasoval zoper deželno brambovski zakon. Češka narodnost se zatira pri vojni, kjer velja nemška komanda. Deželnobram-bovci prinašajo velike žrtve, ker puščajo žene in otroke dostikrat v velikem pomanjkanji, zato bi se morala država bolje ozirati na narodnost in na želj« ljudstva; ljudstvo pa tirja splošno volilno pravico in seje bode spominjalo, ako se bode treba v slučaji vojske obrniti do njega. Dalje je našteval več zgledov, koliko škodo imajo kmetje, ako se deželni brambovci o žetvi kličejo k vajam, kar pa ne more in ne more biti namen vojaštva. Število vojnikov se bode s pričujočim zakonom pomnožilo, ali ž njim tudi število revežev in nezadovoljnežev, ki pospešujejo razpad javnega reda. Tretji je prišel na vrsto deželnobrambovski minister grof Welsersheimb, poudarjal je, da se neče spuščati v politične razprave, ampak se držati svojega cesarja iu cesarskega orla, ki obsega in varuje grbe vseh dežel in narodov. Pri neki priliki je že omenjal, da ni prav govoriti o krvavem davku, glede čedalje večjih vojaških troškov je žalibog istina, ali Avstrija v tej zadevi ne koraka na čelu, ampak le sleduje drugim, kolikor zahteva najneobhodnejša potreba. Ti stroški bi pa gotovo ne bili manji, ako bi imeli namesto domačih, tuje vojake v deželi. Kdor dandanes ni močan, se zastonj bori in mora nositi vsa bremena, pa zgubiti vso prostost. Nasprotniki pričujočega zakona se tolažijo, da obvelja tudi brez njih, ali če bi bil odvisen od njihovih glasov in bi bile po nesrečni vojski zastonj vse žrtve, bi se ne dali radi od ljudstva opominjati na to nasprotstvo. Sicer pa sodi, da bi imeli tudi oni dovolj rodoljubja iu b glasovali za ta zakon, ako bi čutili, da je sprejem njegov odvisen od njihovih glasov. Minister potem pretresa razne resolucije, ki so bile v prejšnji seji nasvetovane in odgovarja tudi na interpelacije, ki so bile v državnem zboru stavljene. Pri nekaterih se je pokazalo, da so bile opravičene in minister naznanja, da je kazen zadela vse, ki so se bili kaj zadolžili. Potem se obrača minister proti posameznim govornikom in Dipaulija zavrača s tem, da se je prebivalstvo na Tirolskem zmanjšalo, odkar je bilo odločeno število vojakov, in da je zarad tega odstotek na Tirolskem višji kakor kje drugje. Pohvalil je pa tirolsko ljudstvo, ki je vzor vojnih čednostij in požr-tovalnosti za domovino. Poslancu Formaneku je zarad vaj odgovarjal, da žetev ni povsod ob enem in da ni mogoče se na vse razmere ozirati; kar pa je mogoče, se bode zgodilo. "NVidman je ugovarjal Dipauliju, češ, da liberalni poslanci tirolski glasujejo za pričujoči zakon, ker nočejo državi odreči, kar ji je treba za razvoj svoje moči. Dipauli mu je še jedenkrat odgovarjal, da je skušal na zgoraj sumničiti rodoljubje tirolskega ljudstva, ki je pa zmirom pokazalo, da je tudi njemu država pri srcu. Klaič je v imenu hrvatsko-slovenske skupine povdarjal, da se je ločila, ker se pri sestavi ministerstva ni oziralo na Jugoslovane in na njih narodne zahteve. Ce bi hoteli podpirati vlado, bi kdo mislil, da se ji vsiljujejo. Novi zakon naklada ljudstvu nova bremena, zato glasuje njegova stranka proti vladnemu predlogu. Po nasvetu poslanca Kluckega se razprava potem zaključi in govori kot nasprotni glavni govornik še poslanec Biankini. Ozira se na vnanjo politiko, ki ne zasluži take žrtve, kakor jo naklada novi zakon. Našteva zasluge naroda hrvatskega, ki LISTEK. Pismo. Gospod vrednik ! Preje nego sem mislil, dobil sem v svojimi sobotnimi pismi tekmeca v .Narodu", ki je objavil zadnjo soboto svoj prvi .sobotni list". Podpisal se je a-f-P; po temu podpisu soditi, je to mož klasiško izobražen, ker pozna grške črke in dober računar, ker se poslužuje matematičnih oblik. — Mislil sem si: S tako izobraženim, trezno računajočim tekmecem ti bo prav prijetna zabava. In precej prvi „so-botni list" .Narodov" me je o tem do cela potrdil. Pred vsem se listkarju vidi, da postopa v listu popolno neodvisno. Gotovo je čital zadnji čas v .Narodu " nad črto fulminantne članke proti ovaduštvu, s katerm so se baje zagrešili nekateri 'dijaki na ljubljanski višji gimnaziji s tem, da so povedali, kako fletne reči se sedaj gode na ljubljanskih latinskih šolah. .Narodovemu" listkarju li članki ob ovaduštvu niso nič imponirali, on se drži tradicij .Naroda" sploh, pri katerem skoro ni letnika, da bi ne bil objavljal od profesorjev in učencev stvarij, zaradi katerih so se tudi vršile velike preiskave. Listkar trezen mož si misli: Kar je .Narod" smel storiti, zakaj bi kedo drugi ne smel, zakaj bi ne smel tudi sobotni listkar. In zato je objavil celo kopo denuncijacij o profesorjih in dijakih, katere imenuje celo z imenom. Vzlasti pa se mu je prikupil št. peterski kaplan g. Val. Eržen. Ni čuda, da se je ta gospod prikupil listkarju! Kako radi so imeli g. Eržena Ločani, ko je ondi bival, zlasti reveži in bolniki ga niti sedaj ne morejo pozabiti; jednako je bil priljubljen v Radolici in je sedaj v Ljubljani. Ko bi mene kak umetnik prosil, naj bi mu pokazal kako podobo vzornega dijaka, vzornega vojaka, vzornega duhovna, sploh vzornega moža, svetoval bi mu naj gre k sv. Petru v Ljubljani in ondi poišče g. Eržena. Ta bi-bil po mojem mnenju umetniku model kakor navlašč v ta namen. Zato v svojo trditev kličem na pričo vsakega, ki pozna g. Eržena in vem, da mi bo vsakdo pritrdil. Ni čuda, da si je tudi sobotni listkar .Narodov" njega vzel za predmet svojemu pismu. In sicer piše o njem tako-le: .Sploh pa je ta Eržen interesanten psihologičen problem, nekaka utelešena podlost, nehvaležnost, infamija in fanatizem". Ipsissima verba!----— Gospod vrednik, ne vem, ali mi bodo verjeli ti Vaši čitatelji. Kajti ni skoro misliti, da bi mogel kedo kaj tacega zapisati, ki ima le še iskrico človeškega na sebi in to o človeku, ki bi bil res vsega tega kriv. Uprav nečloveško pa je tem med ljudmi nečuvenim načinom blatiti moža, čegar značaj je čist kakor solnčni žarek, čegar vse življenje je brez- madežno in posvečeno jedino ljubezni do Boga in krščanskim delom usmiljenja do bližnjega! In vsa ta surovost samo zato, ker mu je velevala vestna dolžnost opozoriti šolsko oblastvo na nerodnosti, ki se gode ua ljubljanski gimnaziji in ki v največjo nevarnost stavijo versko-nravnoin ob enem tudi intelektualno vzgojo naše nam nad vse drage mladine. — V pojasnilo tega koraka dostavim še to, da ste že Vi, gospod vrednik, večkrat v listu opozarjali na te nedostatke in da je g. Eržen še le tedaj nastopil pot do šolskega oblastva, ko je vedel, da nobeno drugo sredstvo nič ue hasni. Toda, ko bi bil tudi kedo mnenja, da g. Eržen ni prav storil, vendar bi se moral zgroziti, ko bere, da je g. Eržen vsled tega .nekaka vtelesena podlost, nehvaležnost, infamija in fanatizem". Ako bi po taki pisariji hoteli sklepati, kako .skrajno demoralizirani" — da se izrazim po .Narodu" — morejo biti oni, ki take reči pišejo, objavljajo in čitajo, tedaj bi tudi ne vedel uprav mnogo lepega povedati. Toda to naj stori drug, ako ga je volja stopiti v to nizkoto kakor bi jo .Narod" imenoval nizkoto .smrdokaver in mrhobrbcev", jaz jo raje zakrožim z Mickievviczem, ki poje : Ka?.dy ma svvojij iab«;. co przed nim uCieka, i svvego zajaca, ktury sie go boji. Ko bi se poglavja o samomoru in dvoboju ie tako ne razpravljala in tudi praktično ne poskušala po naših šolah, tedaj bi bilo priporočati šolske mla- ie večkrat rešil državo, a se zdaj zatira; mažarski puntarji pa imajo prvo besedo. Ob jednem ugovarja natolcevanju, da se Hrvatje ozirajo v Cetinje; Srbi se ozirajo v Belgrad, kjer jih podpira avstrijska vlada. Na jugu se bojujete dve stranki, hrvatska in srbska. To niste dve različni imeni, ampak dve različui državni ideji, dve različni kulturi, evropska in bizantinska, dva svetova, dve civilizaciji. Prva ima središče v Zagrebu, druga v Belgradu. Hrvatje imajo veliko oliko, Srbi pa imajo pri pičli oliki svojo neodvisnost. Te besede so jako razjarile srbskega dalmatinskega poslanca K vek v i ča, ki je to pikro očital Biankiniju Ti vedni napadi na Srbe so glavni vzrok, da se Kvekvič ne mara pridružiti ne prejšnji jugoslovanski petorici, ne najnovejši hrvatsko-sloveuski zvezi. Biankiui vidi za Avstrijo le dva sovražuika, na severu Nemca, na jugu Italijana. Proti obema je mogoče, zdatno se upirati, proti prvemu z osnovo kraljevine češke, na jugu z ustanovitvijo mogočne Hrvatske. Pri konečni besedi je poročevalec P op o v s k i pobijal nazore poslancev, ki vidijo rešitev Slovanov v tesni zvezi z Rusko. Našteval je posamezne slučaje, kako Rusija preganja Poljake, zabranjuje celo privatno občevanje v kakem drugem kakor v ruskem jeziku itd., kar je pripravilo Vašatya, da je govorniku neprenehoma ugovarjal, češ, da v Avstriji ni boljše. Podpredsednik ga je večkrat opominjal, da nima besede, ker pa le ni nehal vtikati se. poklical ga je k redu. Potem je bilo glasovanje po imenih, pri katerem je bil s 170 proti 61 glasovom sklenjeno, pričeti posebno razpravo. Nasprotno so glasovali Mladočehi, nova hrvatsko-siovenska zveza, krščansko-soci-jalna zadruga in nekateri nemški nacijonalci Danes se je pričela nadrobna razprava, pri kateri so govorili vsi poslanci, ki niso mogli do besede priti v splošni razpravi. Zato obravnava jako počasi napreduje in je ura že pet, ko .sklepam to poročilo. Vendar se ima danes dovršiti razprava o tem zakonu. Prihodnja javna seja bo menda v torek 5. t. m. Očetov glas. Te dni je izšla nova okrožnica sv. očeta, pri-čenjajoč z besedami „Jam p os tu lat", ki govori o proučavanju sv. pisma. Neizčrpni Levov duh je zopet pognal občudovanja vreden cvet v blagor vsega krščanskega sveta. V svoji vseobsežni duhovitosti je že preje premeril in narisal vse stebre, na katerih sloni človeškega rodu zdravi napredek in sreča. Svoboda, zakon, država, oblast, iu poleg tega vsa vprašanja, ki sedaj gibljejo svet, imajo v vatikanskega ujetnika stalnih načelih svojo jedino pravo rešitev. Pokazal je tudi formalni temelj vsemu delovanju v blagor človeštva, v spas njegov, v a n g e 1 j s k e m doktorju — sv. Tomažu A k v i n s k e m. V krščanskem modro- dine prijateljem iz .Narodne Tiskarne", naj uvedo v slovstvo angleški genre tako zvaue . Utopien-literatur", morda bi kazalo posloveniti .Lorking Bak\varda", da bi tudi naša mladina videla v življenju povsod: squalor and misery — gnjus in bedo ter se s tem pripravljala telesno in duševno krepka za sveto narodno delo!! Kaj menite, gospod vreduik, ali bodo z obdol-ženimi dijaki trdo ravnali? Po mojem mnenju se ni hudega bati. Kajti oblastvo gotovo ne bo pozabilo. da so dijaki mladi, torej tujemu vplivu pristopni, da so zapeljani iu sicer od take strani, kjer se neskušen mladenič nima bati zapeljevanja. Pač pa bo zlu treba pogledati do koreuik in tam izse kati vse, kar je otrovauega. Jaz upam, da se bo z našimi obtoženci milejše postopalo, nego nedavno na Francoskem z dvema vojakoma, ki sta brez dovoljenja stregla kot ministranta pri sv. maši, dobila sta namreč za to strašno pregreho — 14 dnij zapora in sicer ne zato, ker sta ministrirala, marveč zato, ker sta posel cerkvenih ministrantov izvrševala — brez dovoljenja. Saj tudi ne vem, ali je bila ona mestna šola-rica kaj kaznovana, ki je prišla pri računstvu v šoli v nasprotje s šolskim nadzornikom. Ta jo je namreč vprašal, koliko da izdajo mati na teden za meso, ako ga vsaki dan vzamejo za 10 kr. Deklica računi iu odgovori: 60 kr. — Kako to, pravi nadzornik, ali nima teden sedem dnij? — Seveda jih ima, slovju se izuri um in ob nedosežni vzor vsega špe-kulativnega umovanja oprt riši smer sebi in vsem, katerim si postavljen na čelo! S tem je že tudi hkrati združena pokorščina cerkvene oblasti in brezpogojno priznanje nadnatornega reda in njegove čuvarice — svete cerkve; saj je modroslovje sv. Tomaža krščansko, tedaj katoliško. In odkod se zajem Iji snov? Svetih očetov čudesne spise nam priporoča sveti oče malo da ne v vsaki okrožnici; sam črpa iz njih in slavi jih, ker so mu znani. V najnovejši okrožnici pa, ki jo je pred nekaj dnevi razposlal širom sveta, razpravlja o najvarnejšem materija 1 n e m viru vseh važnih vprašanj človeških — o sv. pismu. Svet pozablja od dne do dne bolj na Boga; s tem pa hkrati pozablja na svoj pravi namen; svet pozablja, da si mora človeštvo v nadnatornem redu iskati svojega spopolnenja, svoje sreče; pozablja pred vsem, da je v svojem praočetu propadlo, da je odrešeno po božjem Sinu. Zato seveda vedno manj misli na to, da mu je Bog v njegovem jeziku govoril o vsem, kar se tiče njegove sreče, da mu je sredstvom bratov njegovih spisal knjigo, ki je uprav tako večne veljave, kakor njen pravi pisatelj, knjigo, v kateri je načrtana pot božje neskončne dobrote in človeške neskončne bede, knjigo božanstva in človeštva — sv. pismo. Leo XIII. pozna, kje nam manjka. In zato z višine svojega neporušnega prestola z mogočno in jasno besedo zove v spomin to sveto knjigo in opominja služabnike sv. cerkve, naj jo prebirajo, daje navodila, kako naj se je učč, kliče vsem učenjakom, naj ob njenem sijaju hodijo varna pota in uaj jo hkrati z lučjo svoje človeške vede pojasnujejo in branijo okrinkanim nesrečnežem, ki, bahajoč se s svojim znanstvenim lišpom, skrivajo pod njim najgrje brezverske in nenravne namene. Koderkoli porzamemo kaj iz okrožnice, povsod je dovršeno modra in lepa. V začetku povdarja potrebo temeljitega proučavanja sv. pisma: Vit-tenberški odpadnik je sicer z največjo silo zatrjeval božjo veljavo sv. pisma, a to božjo veljavo je prepustil v presojo zmotnemu in napuhnenemu človeškemu umu. On in njegovi privrženci so tako rodili najgorje sinove — r aci j o n a 1 i s t e, ki so vse zavrgli, kar ni prijalo njihovemu umu — kot jedi-nemu presojevalcu sv. pisma. Božje navdihnenje in razodetje so zavrgli in sovraštvo proti vsaki veri so razširjali, teptajoč svetega pisma knjigo za knjigo. .Svobodno raziskavanje" in .svobodno vedo" jim je dovolil njihov začetnik menih-odpad-nik: zato so se pa preširno odtrgali vseh spon, ki so jih vezale še na vero v razodetje in Boga. To svojo često si nasprotujočo vedo so pa razširjali tudi mej ljudstvom". V besedi in v pismu so jeli blatiti sv. pismo in z lažujivo vedo razdirati pravo vedo in vero. V razpravi opisuje sveti oče, kako naj se vzlasti v semeniščih in po akademijah pravi deklica, pa v petek pri nas ne jemo mesa, torej se troški za meso na teden računajo le za šest dnij. Kazen, to je huda reč, vzlasti, ako se mora trpeti po nedolžnem. Iu koliko je nedolžno kaznovanih. Le pojdite na ljubljanski grad in tam vprašajte o tem kaznjence. Stavim, da jih bodete dobili izmed 100, nedolžnih — 99. l'o pravici Vam povem, da se mi je nedavno posebno smilil neki pes, kateri je prišel v Lausannu v roke znanega naravoslovea Raoula Picteta. Temu učenemu možu namreč ni še mraza dovolj na svetu, on bi rad napravil teoretično že dognauo, tako imenovano absolutno nulluo točko mraza, to je namreč mraza — 273 stopinj, kjer miruje vse, tudi vpliv kemičnih teles. Najprej ga je vtaknil v posodo, kjer je bilo mraza 90° Oelsija. Deset minut zvijala se je uboga žival ter na vse pretege z gibanjem se borila zoper mraz. Prvo so ji odmrzle noge ter odpadle, sicer je pa še živel pes jedno uro. Bolj krepko nego pes drže se v mrazu, kakor Pictet dokazuje, ribe, žabe in kače, vzlasti vtrjen je polž s svojo hišo, pokončal ga je še le mraz — 120 stopinj. Vendar jedna vrsta živalic ustavila so je mrzlemu Pictetu in to so bile — mikrobe, celo iz mraza — 213° dobil jih je .-e ';ve in zdrave. Godi se mu pač tako, kakor zdravnikom, ki imajo tudi z mikrobi dela polne roke, a se proti njim bojujejo brezvspešuo. ukreplja svetopisemska ved^. Uvod v sveto pismo, ki naj bo nekak kaiipot v vsem učenju, je neizogibno potrebeti. V akademijah naj se tudi uče orijentalski jeziki in učenci naj se zgodaj privadijo kritični metodi. Mej poukom se sicer ne morejo predelati vse knjige sv. pisma; zato naj se pa temeljito, toda ne preširoko razložč nekateri oddelki, tako da dobd učenci veselje in ljubezen do sv. pisma zA Vse svoje žive dni. Pri pouku naj se rabi V u 1 g a t a , starejši prevodi in stari rokopisi naj služijo kot pripomoček. Vse pomočne vede pa se morajo rabiti tako, da bodo učencu koristile, ne pa ga obtoževale. Razlagi je prva dolžnost, da se ozira na svete cerkve tolmačenje. S tem se preprečuje samo zmota; vedi se ne škoduje, ker ima še dovolj poljane za svoje raziskavanje. Skladnost z verskimi resnicami bodi veduo nepremično vodilo. Tudi sv. očetov razlagalui spisi mnogo pomagajo; vzlasti trdno se mora braniti načelo, da se sme besedni smisel ostaviti le iz najvažnejših vzrokov. Ni spodobno, da se krivoverski razlagalci rajše in bolj rabijo, nego katoliški. Bogoslovec mora znati braniti veljavo sv. pisma in mora je znati razlagati. Saj sv. cerkev sama raste iz korenin sv. pisma in sv. pismo je trdna njena obramba. Zato postani sveto pismo duša vsemu bogoslovskemu poduku. Katoliški razlagalec sv. pisma naj se pa hkrati vadi v vseh vedah, ki ga morejo podpirati. Sedaj vzlasti naravoslovci in zgodovinarji zapeljujejo ljudstvo z napačnimi trditvami. Narava in razodetje si nikakor ne nasprotujeta. V naravoslovskih stvareh ni treba vedno poslušati sv. očetov. Lahko je vsa dozdevna protislovja poravnati. Učenjaki vseh strok naj se združijo v obrambo sv. pisma. Snujejo naj se vednostne družbe krščanske; ljudstvo naj jih gmotno podpira. Vrhovno načelo naj jim bo: V sv. pismu je gola resnica iu kar se ji zdi nasprotnega, se lahko prav razloži. To so nekako poglavitne misli, te po vsebini prebogate okrožnice. Lev piše razboritim duhovom; njim veljajo njegovi opomini, iz katerih veje očetovska skrb za vse, kar ohranja in diči človeštvo, vzlasti pa za pravo vedo. Priprosta jasnost, stalna gotovost, neupogljiva krepost in ljubeznjiva prijaznost nam priča tudi v ti najnovejši okrožnici, da je z Levom Bog, ki jedini daje zmago. Tudi tu razširja svojo bajno svitlobo ožarjajoč in ogrevajoč nas -— luč na nebu. Liberalizem je ua delu. Avstrijski liberalci so poslednja leta zgubili jako mnogo vpliva, posebno na Dunaju, ki je bil nekdaj glavna domena liberalne stranke. Zaradi tega je pa liberalna stranka bila precej mirnejša postala. Plener sam je celo nekoč zagotavljal, da njegova stranka Pri takih razmerah se ni čuditi, da si vedno več veljave pridobiva pesimizem, katerega pa ,jaz, to Vam že moram naravnost povedati, smrtno sovražim. Zdi se mi, da kar Pictet poskuša v fizičnem življenju s svojimi stotinami mraza, to poskušajo pesimisti v duševnem življenju umiriti ali bolje uničiti medsebojno vplivanje duševnih sil. Zato pa moram vzlasti še v sedanji dobi .odkritosti in resnice", ki nam je napočila na Dunaju ob rojstvu naše nove vladp, povdarjati, da se vzra-dostim vsakega znamenja, ki mi priča, da se Ijndje še radi vesele življenja ter preganjajo duhomorne misli. Dvakrat vesel sem, če to opazim pri svojih rojakih. Da je ta moja radost opravičena in da nekoliko popravim preresen začetek današnjega pisma, navedem nekaj dokazilnih slučajev. Ljudje še vedno radi plešejo, tudi Slovenci. Dokaz za to je najnovejša cvetka ua slovstvenem polju, ki je vscvetela v Trstu : S1 o v e n k i plesalec. Zbirka raznih narodnih in navadnih plesov. — Take knjižice smo Slovenci živo potrebovali, kajti bati se je bilo, da sicer pri nas pozebe ta biserni umetniški strok. S tem se prav za prav Slovencem odpre pot v — salon! Iu to je tudi napredek za narod kvedrastili čevljev. Nadejamo se, da se bode sedaj tudi pri nas kmalu napovedal boj — črnim frakom, kakor so ga pričeli na Francoskem novodobni modni reformatorji, ki zatrjujejo z vsemi silami svojih škricev, da moški v črnem fraku ue nikakor ne želi uničiti vpliva cerkve na Šole. Suess je pač malo drugače povedal, ali liberalci so pač hitro bili z izgovorom pri rokah, da Suess ni noben pravi vodja in da je izražal le bolj svoje nazore. Tudi v gospodarskem oziru so liberalci poslednja leta marsikaj zatajili, tako pri obrtni enketi na Dunaju nikakor niso več s tisto odločnostjo odklanjali dokaza zmožnosti. Marsikdo je skoro že mislil, da se liberalci morda le še poboljšajo, da bode tudi ž njimi pametna beseda mogoča. Seveda, kdor liberalno stranko pozna, kaj tacega ne verjame. Jedino iz taktičnih ozirov vedno tako ne napenja strun. Po ovinkih pa vedno deluje in morda baš sedaj huje nego kedaj za uresničenje svojih želja! In v ta namen jej bode baš služila najbolje volilna reforma. Na jako prekanjen način je znala liberalna stranka speljati konservativce na led, da so jej pomagali do tega, da bode liberalna stranka ložje bolj vplivala na preustroj volilnega reda. Samo za varstvo srednjih stauov namreč ni bilo neizgibno potrebno nakrat vreči grofa Taaffeja, posebno ko se je on izjavil, da se drži le načela, da dobe volilno pravico vsi tisti, ki izpolnujejo državljanske dolžnosti in da se ohranijo sedanje skupine. V teh mejah je bilo mogoče še volilno reformo na jako različne načine urediti. Recimo lahko bi se bilo poseglo po pluralitetnem sistemu. Liberalcem je pa bilo največ na tem, da izkoristijo volilno reformo sebi v korist in to se bode zgodilo veliko ložje, če bodo pri novem volilnem načrtu sodelovali levičarski ministri. Kaka pogajanja so se vršila mej liberalci in češkimi veleposestniki, da se je vrgel grof Taaffe, se bode najbrž čez več let pojasnilo. Vsekako pa moramo reči, da je vsa levica jako spretno postopala, da je tako nakrat dobila tako rekoč vajeti v roke. Vse pa kaže, da sedaj hočejo biti levičarj i jako zmerni. Svoj jezikovni predlog so popustili, češko-nemška sprava se kar pozablja, o osnovi okrožnega sodišča v Trutnovu se več ne govori, pa tudi obsedno stanje na Češkem misli vlada kmalu odpraviti, da se le levičarji prijaznejši pokažejo češkemu narodu, nego je bil grof Taaffe. Takorekoč popustiti hočejo vse svoje prejšnje zahteve, samo hočejo vso svojo pozornost obračati volilni reformi. V tem oziru je pa levica skrajno delavna. Pritegnila je že k sebi Coroninijev klub, pogaja se z nemškimi nacijonalci in trentinskim klubom. Da, cel6 pripravljena je, v tem oziru se nekoliko ozirati na želje kraljestev in dežel. Hitro se volilna reforma ne izvrši, je pač še preveč težav, in tudi levica misli pri tem jako previdno postopati. Prej se mislijo celo deželni zbori vprašati za mnenje, da se tako ustreže Poljakom, navidezno tudi Cehom. V resnici pa ima že to svojo nevarno stran. V večini deželnih zborov imajo liberalci večino, in torej si lahko mislimo, kako bode mnenje deželnih zbo-Ta mnenja imajo največ liberalcem pokazati pot, kako da se pride do ugodne volilne reforme za liberalce. To je tisto oziranje na razmere posamičnih kraljevin in dežel. Stvar je pa silno zapeljiva. Bati se je namreč, da se usedejo na nastavljene lima-nice tudi mnogi konservativci, ker bodo lahko volilni red v nekaterih deželah vredili sebi po godu. S tem se bode stvar naredila še bolj komplicirauo in težji bode razgled o tem, kam vsa stvar polja. Bati se je, da bodo nekateri konservativni poslanci preveč se ozirali le na svoje domače razmere, premalo pa na to, kak vpliv stvar napravi na splošne politične odnošaje v Avstriji. Da delavci dobd volilno pravico, je gotovo. Liberalni listi pa že sedaj stvar tako zasukavajo, da bode vse to liberalna zasluga, ker liberalci se niso naravnost ustavljali volilni pravici delavcev, dočim so nekateri konservativni poslanci v svoji neprevidnosti se malo nepovoljno izrekli o volilni pravici nižjih stanov. Tako se bode vcepila mej delavce misel, da so liberalci njih prijatelji, konservativci pa nasprotniki, da torej morajo bolj liberalcem iti ua roko. Vidi se torej, da se je jako bati, da se volilna reforma izvrši v liberalnem smislu. Tedaj bodo se pa razmere hitro premeuile. Liberalci bodo zopet pokazali barvo. Prišli bodo z liberalnimi postavami. Ce se na Ogerskem uvede civilni zakon, bode se tudi pri nas, in druge podobne vredbe. V Avstriji so pa razmere še neugodnejše, nego na Ogerskem. Ondi lahko mnogo prepreči gospodska zbornica, ker se ne more z imenovanjem novih članov nakrat v njej dobiti vladna večina, ker je imenovanje dosmrtnih članov omejeno na določeno število. Jasno je torej, da se ne gre za to, bode li Peter ali Pavel še sedel v zbornici, ampak za občno smer naše notranje politike. Zato je treba največje pozornosti, da preprečimo liberalne nakane; to je tembolj treba, ker je sedaj ves liberalen tabor pri delu in ima na razpolago večje dunajsko časopisje, katero zna z zavijanjem vse stvari pokazati v napačni luči, zlasti kako se vjemajo gled4 volilne reforme interesi liberalcev in konservativcev. Ali ko dosežejo svoje namene, bodo rekli konservativcem: „DerMohrhat seine Schuld, der Mohr kann gehen." Svobodna cerkev. Z Goriškega 13. nov. Program katoliške stranke v državnem zboru. m. Katoliška stranka v državnem zboru mora sprejeti to v program, drugače ne zasluži imena „kato Iiška". Katoličan, ki ne privošči vsem narodom naravnih pravic, ne zasluži tega imena. Ugovarja se: Krščanski socijalisti na Dunaju niso za jednakopravnost, v tej točki se zlagajo z liberalci; oni bi bili voditelji katoliške stranke in druge narodnosti bi zam&n iskale pomoči pri njih v narodnih stvareh. Tndi one hočejo germanizovati vse slovanske narodnosti. Dokaz temu so besedi v .Reichspost" : „So nothwendig desshalb eine Zu sammenfassuug der concervativen Gruppen zuniichst des deutschen Volkes in Oesterreich wenigstens fiir die entscheidenden Actionsfragen inuerhalb und ausserhalb des Parlamentes ist, und so sehr dieses Oartell zugleich versohnenden und beruhigenden Einlluss gegenftber den heissen n a t i o n a 1 -slavischen Sonderbestrebungen n e h-men soli . . ." Nad temi besedami se spodtikajo tudi naši slovenski duhovniki, Da bi bili gotovi, obrnil se je nekdo pismenim potom naravnost do voditelja krščanskih Bocijalistov, dr. Scheicherja, proseč ga po jasnil k gorenjim besedam. Ob jednem mu je pojasnil s kratkimi besedami položaj na Slovenskem ter prosil, naj se on izjavi v jednem ali drugem listu, kakšno stališče bodo zavzemali krščanski socijalisti nasproti narodnemu vprašanju, ako se osnuje v državnem zboru katoliški centrum ? Duhoviti dr. Scheicher odgovori sledeče: St. Polten 2. Sept. Lieber Coufrater! Nur eine kurze Antwort! Ich muss erst iiberlegen, wie Ihrem Wunsche zu entsprechen wšire. Und dann bin ich laboribus valde oneratus. Allein ich muss Ihnen sagen, dass mir Ihr Schreiben sehr vvillkomen ist. Nur wenn man aus allen Gegenden Informationen empfiinge, dann sieht man den Stand der Personen und Dinge klar. Auch bei uns ist Betonung der Nationalitat schwierig. Thun wir deutsche Priester es, so meinen die Slaven, dass wir gegen sie etwas wollen. Thun wir es nicht, so werfen uns die eigenen Leute Verrath der Nationalitat vor. Ich bin national und will den deutschen aber auch den Besitzstand der anderen Nationen excepta Judaica geschiitzt. Nos sacerdotes miissen den richtigen Weg der Volkerverbrilderung finden, sonst kommen die Soci. Dann ist mit Nationalitat und Religion zu Ende. 1000 Griisse a fratre sincero Prof. Dr. Scheicher. Iz tega pisma posnamemo več reči, ki pojasnjujejo razmere na Dunaju in sploh med Nemci. Kakor katoliška stranka na Slovenskem, tako tudi katoliški Nemci morajo povdarjati narodnost, ako hočejo svojim socijalnim idejam pripomoči do zmage. Zato ne smemo obsojati krščanskih socijalistov po-vdarjajočih svojo narodnost. To morajo storiti zaradi nacijonalcev itd. Iz tega pa ne sledi, da so nasproti drugim narodnostim, nasprotno. Krščanski socijalisti so vedno pripravljeni pomagati Slovencem pri strogo narodnih vprašanjih, samo da tudi ti njim pomagajo v borbi proti Židom, proti kapitalu itd. Podpisi krščanskih socijalistov na interpelacijah Spinčiča, dr. Gregorčiča itd. tičočih se golo narodnih vprašanj, dovolj jasno spričujejo, da niso nasprotni našim narodnim težnjam. Mogoče, da se bode kdo spodtikal nad besedico : „Besitzstand". Pomisliti moramo, da dr. Scheicher sodi naše razmere le po židovskih listih, ki more na balu tekmovati z damami, ki pridejo na ples tako raznobojne, kakor — srake. Trdno se nadejam, da bodo v modnem boju za črni ali pisani frak zmagali — srakarji I Nadalnje znamenje današnje kratkočasne dobe je zložnost, za katero se skrbi lahkoživim igralcem. Tako je nedavno napravil neki Diirre iz Teplic taro-kistom pahljače, kamor se med posamezna peresa vtikajo karte. Pravijo pa, da tega ni Dorre iznašel samo zaradi komoditete, ampak da so ti pahljači tudi naperjeni proti — k i b i c e m , katerim po tej modi igralec lahko vsak trenotek zakrije karte ter jih za-se po potrebi zopet razgrne. Po mojih mislih bode ta pahljač dober tudi za to, da odganja igralcem neprijetno vročino pri eventuelni zgubi. Ljudje se zelo zanimajo za gledališče. Toliko šuma, kakor letos, še nobeno leto ni delalo „Dramatično društvo" v Ljubljani, in v obče moram reči, da ne brez vspeha. Celo na deželi se Vaši čitatelji zanimajo za slovenske gledališke predstave. Nedavno mi je pripovedoval že bolj prileten gospod, da rad prebira poročila o gledaliških predstavah, zlasti zato, ker ga žine radovednost, ali je Danilo znal svojo vlogo, ah ne. Kaj hočemo, vsakdo ima svoje veselje. Gor-janski fantje se telovadijo v Radolni po vrv^h čez Sum, kjer je most podrt, Moravčani pa po kozjih potih do Domžal, ker jim boljših vkljub vsem prošnjam nihče noče oskrbeti. Ko bi telovadna vednost sedaj ne bila tako moderna, bi morda kdo rekel, da je to nevarno, a tako je pa vse dobro, vzlasti za one, katerim se ni treba tako — telovaditi. Kot znamenje ugoduih časovnih razmer smatram tudi veliko zauimanje občinstva za občečloveški jezik .volapuk". To namreč kaže, da kurz za narodno vprašanje pada, in da bomo tudi Slovenci prišli do svojih narodnih pravic, če poprej ne, vsaj takrat, ko bomo z Nemci in Italijani skupno govorili — volapiik. Ko bi bil pesimist, rekel bi, da nas bodo tujci tudi takrat obvladali, ker smo tako krotki proti njim in tako divji proti samim sebi. — Vkljub temu bi svetoval vsakemu naprednemu Slovencu, da se čvrsto loti pouka v .volapiik"-u. Težave pri tem niso uvaževanja vredne. V nekaterih dneh je vsakdo popolen .volaptlkovec". Stavim, da bodo večinoma Vaši čitatelji brez pouka v vola-pilku razumeli naslednji stavek: .Papa Pepi Papi Pipi — Popo!" — vzlasti tedaj, ako bodo videli, kako kak .oče Jožef slastno obira hrbtišče kakega piščanca." Dobro znamenje naše d6be je tudi to, da se vedno bolj širi verska zavest. — .Narod" in .Rodoljub" se vedno bijeta ob svoje versko-katoliške prsi in za njima seveda vsi njuni somišljeniki. Gorje mu, kdor bi hotel o tem dvomiti, ali ki bi se celo drznil komu očitati, da je brez vere. Skrupulozno-vestni o tem so vzlasti zavedni notranjski Trnovci. Ti pa imajo tudi uzrok za to. Evo Vam dokaza: Nedavno je pobiral mož iz Trnja radovoljne darove za zidanje ondotne nove cerkve. Prijazno ga vsprejmo v neki krčmi, in gospodar mu reče: .Kaj beračite za te cerkve? Vse naj bi se podrle!" Sedaj imate za danes menda dovolj, gospod vrednik, kakor je imel dosti oni nemški bahaški slikar, ki je narisal samega sebe in poleg sebe svet, na katerem sloni njegova roka. Rad je povpraševal k sebi došle, kaj ta slika pomenja? Naposled je vendarle staknil pravega, ki mu je skrivaj pod ono sliko zapisal besede: .Dummheit regiert die Welt!" Politikoval v današnjem listku nisem, zato, upam, poskrbeli bodete že nad črto. Sploh je pa v teh razmerah gledč politike težko zadeti pravo, vzlasti Vam mnogo kvara napravlja razdvojena slovenska delegacija, ki se baje sedaj na Dunaju kratkočasi s pesmico : „Wiir'st du bei mir und ich bei dir, Du holder Knabe mein; Du wiir'st nicht dort, ich wžtre aicht hier So mutterseelenallein I" O—v. veduo vpijejo, kako so Nemci preganjani. Res je, da „Vaterland" tu pa tam kak dopis prinese s Slovenskega, ali to se zgodi silno poredkoma. Tudi dh Mahnič, ki je 1. 1890 osebno obiskal Brunner-ja, Scheicherja iu rajnega Egger-ja, — urednika Corr. blatta, pravi, da ti možje ne poznajo naših razmer, zato niti pojma nimajo, kako se je nam boriti z irredento. Zato se ne smemo čuditi, ako rabi besedo „Besitzstand", katero smo Slovenci z ozirom na Koroško, Štajersko in Goriško popolnoma obsodili. Mi smo iz dua srca prepričani, da ako bi bi dr. Scheicher načelnik katoliške stranke v drž. zboru, kot profesor moralke in cerkvenega prava, kot katoliški duhovnik, boreč se za svobodno cerkev, bi nikdar ne nasprotoval našim narodnim pravicam, pač pa v vseh pravičnih rečeh šel na roke, kakor tudi cela njegova stranka. Veliki napori kršč. socijalistov so obrnjeni proti Židom. Vprašamo: Ali niso prav židje tisti, ki v Gorici, v Trstu in drugod na Slovenskem kradejo nam narodne pravice? Ako toraj slovenski poslanci stopijo v zvezo s kršč. socijalisti, s tem indirektno naredijo korak naprej tudi v narodnem obziru. Ako bode vpliv Židov vničen, socijalno vprašanje, svobodna cerkev, verska šola, in narodno vprašanje bo samo od sebe rešeno. Toliko o tem važnem vprašanju. Po našem sicer nemerodajnem mnenju, je namreč to vprašanje o katoliški stranki v državnem zboru prepereče ter vredno vsekakor daljšega razmotrivanja. Mislim, da vsak mora priznati, da dolgo časa ne more iti tako naprej. Dosti je brezpotrebnega pomišljanja. Dandanes odločnost velja in odločnih strank je prihodnjost. — Posebno pa z ozirom na krvavo potrebno edinost med brati---moramo tako rekoč zahtevati, da se enkrat osnuje katoliška stranka v državnem zboru. Dokler te ne bo — ne bo edinosti med nami tudi ne prave discipline. Ob neslogi duhovnih bratov živijo liberalci. Ker nimamo katoliške stranke v državnem zboru, zato smo razdvojeni in oslabljeni, vsled česar žanjejo liberalci, ubogo ljudstvo pa se pohujšuje. _Liga + 77. Politični pregled. V Ljubljani, 2. decembra. Slovanska koalicija. Predvčer&j dopoldne se je vršilo posvetovanje zastopnikov slovanskih opozicijskih strank. Za mladočeški klub udeleževala tla se tega posvetovanja dr. Herold, Kaizl in dr. Engel. za moravski klub dr. Fanderlik in dr. Začek, za novi klub Jugoslovanov dr. Klaic in dr. Ferjaučič in pa za srbskoslovanski klub Spinčic in dr. Laginja. V imenu Rusinov je prof. Romančuk poslal izjavo, da klub še le v bodoči seji se odloči, se li pridruži gori omenjenim klubom. Posvetujoči zastopniki slovanskih strank so se izjavili, da so prepričani, da je zveza slovanskih strank na podlagi narodne je-dnakopravnosti in zastopstva skupnih koristij slovanstva potrebna, in da naj se osnuje skupna komisija. O posvetovanju nemarno nikakih točnih poročil, le iz objavljenega sklepa razvidimo, da se je moralo posvetovanje vršiti v splošnosti in da so se posamični odposlanci jako izogibali vsega, kar bi jih utegnilo razdvojiti. Posebno so se morali izogibati državnopravnega vprašanja. Dokler se bodo gospodje tega vprašanja tako izogibali, seveda ostanejo složni, ali ne ve se, koliko časa bode to mogoče. Posebno se Mladočehi ne bodo mogli dolgo puščati te stvari v nemar, če nočejo zgubiti zaupanja svojih volilcev, kateri so jih izbrali baš zategadel, ker so baš v dr-žavnopravnem vprašanju odločnejši, kakor Staročehi. Gospodska zbornica. Koalicija v zbornici poslancev ne bode ostala brez vpliva na gospodsko zbornico. Kakor v zbornici poslancev, tako so se tudi v gospodski zbornici stranke začele zbližavati. Srednja stranka se kar spoji z levičarji, pa tudi desničarji in levičarji hočejo se o važnejših vprašanjih mej sabo sporazumeti. Takega nasprotja mej desnico in levico tudi dosedaj ni bila v gospodski zbornici, kakor v zbornici poslancev, vse se je vršilo bolj gladko. Sedaj bodo vse stvari se še gladkejše vršile i gospodska zbornica tako rekoč ne bode imela drugega posla, da bode opravila nekatere formalnosti. Bodoči italijanski ministerski predsednik Zanardelli je roien leta 1824 v Brescii, torej je rojen Avstrijec. Od leta 1859 je v italijanskem parlamentu in od leta 1882 zastopa svoje rojstveno mesto. Jedenkrat je bil minister javnih del, trikrat pravosodni minister, on je izdelal zlo- glasni kazenski iakonik. Poslednji Čas je bil predsednik zbornici poslancev. On pripada najzagrize-uejšim prostozidarjem in sovražnikom katoliške cerkve in je dober prijatelj Crispiju Zanardelli je dolgo podpiral prejšnjo vlado, le zadilji čas jej je pomoč odpovedal. Časopisi, prijazni Giolittiju, ga skušajo pripraviti ob veljavo in mu očitajo, da je bil večkrat pri Tanlongu pri kosilu. Vpričo njega se je pri nekem banketu razpravljalo o tem, da se Tanlongo imenuje za senatorja. On je torej sokrivec škandalu, ki se predbaciva Giolittiju. Novi ministerski predsednik bode že zaradi tega težko imel dolgo zaupanje zbornične večine. Mogoče je, da še hujše stvari pridejo na dan, če bodo bivši ministri hoteli začeti boj proti njemu, če ne bodejo morda mislili, da je tudi za njih čast bolje, če se umazauosti ne vlečejo na dan. Umetnost. Beseda o tvarinski trpežnosti nadih umet-nijskih proizvodov. Umetniške proizvode napravljamo za dalj časa, ne za trenotek. Trpežnost proizvodov pa je odvisna od kakovosti in trpežnosti tvarine (substrata), iz katere so narejeni. Velika napaka mnogih umetniških proizvodov dandanes je brezdvomno ta, da se premalo gleda ua solidnost in trajnost umetniške tvarine. Pred vsem se gleda na preveliko množino okraskov, podob in barv. Vse to pa je treba napraviti kolikor mogoče ceno in hitro, kar se pa da napraviti le po fabriškem potu. Tako narejene reči, seveda brez umetniške cene in vrednosti, slepe oko le na prvi pogled in žanjejo pohvalo le pri onih, ki imajo o umetnijah malo ali cel6 nobenega pravega pojma. Za blagodejno jednotnost v obliki in za trpežnost proizvodov se malo brigajo. Toda, ko bi naši predniki na tak način narejali svoje proizvode, koliko bi jih pa še dandanes imeli ? In če bo šlo tako naprej, koliko umetniških spominkov bomo pa mi zapustili prihodnjim rodovom? Prej ko ne na pol razpale iu obtrgane podrtije, katere smo mi imeli za palače, razsute in razzeble spominke, kar pa zadeva paramentiko, še cunje od oblačil ne bodo ostale in to vsled slabe tvarine, iz katere dandanes napravljamo svoje umetniške proizvode v raznih strokah. Nekdaj bilo je pri nas drugače v tej zadevi. Stavbe naših prednikov iz konca 17. stoletja in iz 18. kažejo solidnost in trpežnost, katere naše sedanje moderne nikdar dosegle ne bodo. Palača na Turjaškem trgu v Ljubljani, Frančiškanska, Šen-klavška, Št. Jakobska, St. Peterska in Nemška cerkev, dalje nekatere starejše hiše na Glavnem trgu, osobito mestna hiša, semenišče, škofijska palača so stavbe, katere daleč presegajo novejše svoje sovrst-nice. Da je isto razmerje tudi zuuaj stolnega mesta ljubljanskega, po deželi kranjski, uči nas skušnja in pazljivo oko. Poglejmo pa naše novejše, moderne stavbe — v mislih nimamo tu hiš zasebnikov, katere so pa, mimogrede rečeno, tako nepraktične, da niti najpotrebnejših prostorov nimajo, niti v pravem kraju, in na katere stavbinski mojster mislil ni, dasiravno jih rabi vsaki dan — ampak javne stavbe. Kakšne so te? Tvarina, iz katere so zidaue, ni večjidel pristna, ampak surogat. Kamna je malo, večjidel slaba opeka, cement in terakota. Koliko taka stavba potrebuje popravka, vsako leto, to učijo proračuni za letne popravke. O trpežnosti pri teh stavbah ni govora. Deželno gledališče, muzej, realka, vojašnica itd. Zapomnimo si dobro: marsikatera sedanja moderna stavba se bo podrla, starejše njene sovrstnice bodo pa še stale, zato ker so zidano solidno, posebno niso iz surogatov sostavl|ene. Monumentalue stavbe naj se stavijo za zmiraj, ne za trenotek. Kar zadeva kiparstvo, zlasti ono, kojega proizvodi se stavijo na prosto, da so izpostavljeni zračnim in vremenskim nezgodam, treba je tvarine, koja ne trpi in se ne razruša vsled vremenskega vpliva. In ravno v tem grešijo mnogi umetniki, ki uporabljajo tvarino, koja pa trpi vsled vremena. Je kamen, ki ga nikako ni uporabljati za spominke, stoječe na prostem, in tu sem naštsvamo nabrežinski marmor in druge mehkejše domače apnenike; a imamo pri nas doma tudi izvrstni kraški kamen, kojega ne razruši vremenska sila. Kako se kaže dobra in slaba tvarina v kiparstvu, kažeta spominka v Ljubljani, vodnjak na Glavnem trgu in šentjakobski spomenik. Prvi je trden in stoji nad sto let, drugi pa par desetletij, a se že začenja rušiti. Da Se tej hepriličnostl pride r okom, treba poslati vzorce tvatine nameravanega kipa ali umotvora na kako kemično preskuševališče, laboratorij, razkrojevališfie. Še bolj kot navedeno je velika napaka dandanes, da se mesto kamenitih spominkov, podob in okraskov napravljajo cementni, terakotni surogati. In ravno to je dandanes pri nas skoro popolno pokopalo kiparsko umetnost. Ne le, da tudi surogati nimajo nobene trpefcnosti, tudi kar se tiče umetniške vrednosti mnogo ne veljajo. Vzrok temu je želja po velikem žunanjem blišču, in posledica tega je preobloženost. Ne tajimo, da so italijanski mojstri včasih tudi zelo šarili z okraski, a največji mojstri uporabljevali so jih pametno, in se to vidi pri imenitnih palačah. — Pripomnim pa, da pa nasprotno tudi ni prav, iskati tujega kamna. Veliko na boljšem, kakor druge vrstnice, je slikarstvo. Da je treba tudi tu dobrega materijala, ume se samo po sebi. V vlažnih poslopjih treba tudi z oljnato barvo prevleči zadnjo stran, kar trpežnost zelo poviša, pa tudi brani plesnobe. Kar se tiče freskoslikarije, sploh slikarije v raznih cerkvah, je bolje, da izostane, če se napravi, stane mnogo denarja, a je le za par let. Kar velja za druge umetniške stroke gled^ trpežnosti materijala, velja pa še posebno o oni stroki, ki se nazivlje paramentika. Proizvodi te bogočastju tolikanj potrebne stroke ne trpijo toliko vsled vremenskih nezgod, temveč od grdega ravnanja človeške roke. Zato se jim godi najslabeje in njih trajnost ne doseže trajnosti drugih izdelkov umetniških strok. In ravno to zahteva, da je tvarina, iz katere so narejeni, solidna, trajna. Solidnost tvarine bodi v tej umetniški stroki prvi pogoj, kajti blago je bistvo, okraski so Ie priteklina. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. decembra. (Presvetli cesar) jo podaril gasilnima društvoma ua Igu 60 gld. in v Kropi 160 gld. (Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski) povrnili se bodo jutri i brzovlakom z Dunaja od škofovskih posvetovanj v svojo rezidenco. („Miklavžev dar" za katoliški sklad.) Kot Miklavževo darilo daroval je za katoliški sklad preč. gosp. kanonik Luka J e r a n 5 gld., g. prof. Ant. K r ž i č 5 gld., g. vikar M. Mrak 1 gld., g. A. K. 2 gld. — Vivat sequentes za preblagi namen ob lepi priliki. Vlagajmo vkladni kamen za podlago milejše bodočnosti! — Vredništvo „Slovenčevou bo hvaležno vsprejemalo vsak, tudi najmanjši dar. (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj dne 1. t. m. stal je pred porotniki 22letni Alojz Žgavec, iz Rovke v Logaškem okraju. Založeni je bil prisilen delavec, ter je pobegnil z Jesenic, k)er je bil na delu. 29. avgusta t. 1. zažgal kozolec na Orlah samo zato, da bi si zameuil prisilno delavnico z ljubljanskim gradom, kar ie sam obstal. Prisodili so mu 10 let težke ječe, s postom vsak mesec, temnico in trdim ležiščem vsako leto 30. avgusta. — Druga obravnava je bila zoper Jurija Ferliča in dva sokrivca iz loškega okraja, kateri so bili zatoženi zavoljo goljufije. Porotniki so jih oprostili s sedem proti pet glasovom. („Voliuni osramočeni".) S tem naslovom objavlja včerajšnji „Narod" v uvodnem članku razvoj preiskave na ljubljanski višji gimnaziji. Mi seveda ne vemo, kako da se vrši preiskava in kaj je dognala, le to danes konštatujemo, da „Narod" o tej stvari tako poroča, kakor da bi imel generalni štab preiskave svoj „Hauptquartier" v — ^Narodni tiskarni", in to se nam ždi zelo simptomatično. Menda vendar ni „Slov. Narod" glasilo višjegimnazijske direkcije? — Tudi mi se nadejamo, da se bo preiskava dovršila ugodno za obdolžene dijake, ker so bili zapeljani, a pričakujemo, da bo preiskava radikalno zamašila vir, od koder je izhajalo tako neodpustno zapeljevanje. (Nesreča na železnici.) Dne 1. decembra zjuraj zadela sta na postojinski postaji železniška vozova tako hudo kondukterja V. S a j o v i c a , da je vsled ran umrl čez pol ure. Prenesli so ga v mrtvašnico na postojiusko pokopališče. Nesrečni pokojnik je zapustil vdovo z mladoletnima otrokoma. (le Maribora,) dne 1. decembra: Kakor se čuje, provzročil je pred petimi dnevi p ali sneg mnogo škode na drevesih, katera še niso izgubila listja. Marsikatera mogočna veja se je morala ukloniti težki beli odeji. — Za kmete na ptuj- skem polju se bo začela 6ed*j;, ko pritisne mraz zopet veselo življenje. Vsako soboto jih bo polno na mariborskem trgu, kamor vozijo svinjsko meso in slanino na prodaj. Imenujejo se .špeharji", in so mestnim mesarjem prav neljubi gostje. Pred-zadnio soboto so pripeljali že natd' 71 vozeh ter prodali kilo slanine po 48 do 52 kr. — Društvo za zidanje novega stolpa pri stolni cerkvi se neki vse premalo podpira. Mestjani bi se pač smeli nekoliko boli zmiim«ti za to društvo, ki jim ne bo samo sezidalo krasnega stolpa, temveč jim zajedno tudi oskrbelo urno stolpno uro, za katero se pri vsem občinstvu čuti potreba. Sedanja ara namreč jako lahkomiselna in hodi enkrat hitreje, drugikrat počasneje nego prav; da le prav ne kaže, pa je zadovoljna. — Pri tukajšnjih Slovencih vlada veliko veselje, da so celjski rojaki zopet lepo na-predovaJi pri zadnji volitvi. Morda obrodi to veselje v njih navdušenje, da bodo tadi oni začeli obračati večjo pozornost na narodno organizacijo, ki bi bila posebno potrebna v naši okolici. Tu se grozno hitro širi germanizacija, ker se ji od slovenske strani delajo le male ovire. Slovenci, ne opustite misli o slovenskem otročjem vrtcu! (0. o. jezuvitje) bodo jutri v nedeljo slovesuo obhajali prazuik sv. Frančiška Ksaverja. Slovesna sv. maša bo ob 7. uri. (Miklavžev semenj v .Zvezdi") je letos posebno bogat in prav živahen. Vse polno je ondi radovednega občinstva, vzlasti mlajši rod kot kandidat Miklavževih darov prodaja ondi svojo otroško — radovednost. (t Pran Smrekar, vikarij v Metlam.) Iz Brd na Goriškem se nam piše: Kedo bi bil mislil, da bodemo imeli letos zopet mrliča duhovnika v Brdih, da se bode vže tako pičlo število duhovnov goriško nadškofije le še bolj skrčilo. In veudar je tudi letos Bog poklical delavca iz svojega vinograda na plačilo. — Fran Smrekar, vikarij v Medani, ni več med živimi. — Rojen je bil 26. marca 1843. posvečen 15. aprila 1866. Vem, da so nerazumljiva božja pota, vem da vse, kar stori, prav stori, a vendar — se mi čudno zdi — čemu podiraš ravno stebre svete vere, najpridnejše delavce v svojem viuogradu. Tak steber sv. vere vsaj v Brdih bil je ranjki Fran Smrekar. Bil je goreč duhoven, pravi dušni pastir sebi izročenih ovčic. Iskal ni druzega kakor božjo čast in zveličan je svojih ovčic. Po svojih duševnih zmožnostih bil bi lahko kaj več, kakor je bil, a v svojej skromnosti ni se potegoval ni za župnijsko ni za dekansko čast. V čast božjo dal je vikarijsko cerkev lanskega leta „fresco" naslikati; bo/,jo službo povišal je s ponuočjo cerkvenega petja i. t. d. V zveličanje svojih ovčic vpeljal je .šmsrnice", toliko koristni .tretji red", letos sodeloval je z gorečnostjo pri sv. misijonu v Vipolžah. Iti gotovo bi bil misijonarje v svoj vikarijat poklical, da ni Vsegamogočni v svojej modrosti drugače sklenil. Bil je posebno ustrajen sovražnik javnih plesov, ki so v Brdih ua dnevnem redu in kuga za Brda; in kot tak se ni bal javno nastopiti proti prouzročiteljem plesov, bodisi mla-denčem ali županu; povedal je vsakemu svoje. Naravno je, da je imel radi tega tudi sovražnike, ker — resnica v oči bode. — Ranjki bil je le dva dneva bolan. V torek zjutraj je še maševal in po maši spovedoval. Od tam podal se je v postelj in v sredo zvečer ob 6. uri je izdahuil svojo blago dušo. Unetje ledvične mrene združeno z vodenico prouzroČilo je njegovo smrt. Upajmo da mu bede lahek odgovor pred Bogom in obilno plačilo v nebesih. Blag mu ostani spomin. (Poštna in Brzojavna statistika.) Poštnih uradov je bilo leta 1892 na Kranjskem 136 in brzojavnih 85. Izmed poštnih uradov je bilo 5 eraričnih. (Gasilci v Idriji.) Iz Idrije: Neki človek, katerega „ni druz'ga kot sama čeljust — od pet pa do ust", hoče vse društvo po svoje voditi. To bodeče zelišče je zakrivilo, da se je načelništvu odpovedal velečislani g Frane Ks. Goli, kateri se je mnogo trudil za ustanovljenje gasilnega društva in ga gmotno podpiral. Ne dovolj I Kakor poredni brencelj pika, tako grize okoli sebe tudi ta n*-strp-ljivi nemirnež in privel je razmere tako daleč, da se hoče tudi sedanji načelnik g. Franc Didič ml. odpovedati svoje Časti. V nedeljo 3. t. m. vršil se bode občni zbor; upamo, da bodo vrli možje oguje-gasci zaklicali energični: .Stoj! Naj tfi hujskač le svojo službo vestno opravlja! Pripravljenega imamo že toliko gradiva o njem, da mu lahko posvetimo, kadar nam drago, niti njegova .kreda" nam tega ne bo mogla zabraniti. (Slovo.) Iz Babinega Polja: Prejmite, gospod vrednik, kratek dopis iz naše oddaljene vasice. Zapuščeni smo bili preko osemnajst let, kajti nismo imeli svojega dušnega pastirj*. Pred tremi leti dobili smo dobrega in blagega gosp. J. S t r -n a d a, ki je našo župo prav uzorno vodil. Skrbel je z vso gorečnostjo svojega poklica za cerkev in občino ter poskrbel s prijaznim prigovarjanjem toliko potrebnega v cerkvi, da sme biti naša farna občina zares ponosna na prijazno eerkvico. Ne bodem našteval posamezuostij, ki so se napravile skoro igraje pri cerkvi in občini po prečast. g. J. Str-nadu, ampak ob- kr»tkwn rečem, da je naš« mala župa, ki šteje samo 80 hišuih številk, pridobila v kratki dobi treh let veljave nad 1500 goldinarjev. Težka je bila zato tudi ločitev, ko nas je 28. t. m. zapuščal ljubljenec naš, prečast. gospod župnik J. Strnad, preselivši se na njegovo novo župo v Knežak. Prečastitemu gospodu J. Strnadu pa želimo v njegovi novi fari vsestranskih vspehov v blagor cerkve in naroda. Nam žalostnim faranotn pa ostane blagi gospod v trajnem spominu. (Misijon.) Veliko dobroto je naklonil preč. gospod župnik A. Gabrou v Skočidolu na Koroškem svojim faranom s tem, da jim je preskrbel sveti misijon, katerega sta vodila znana slovenska misijonarja iz družbe Jezusove, vč. oo. Doljak in Tomazetič. Misijou, ki se je vršil od 21. do 29. novembra, pa je bil zagrizenim liberalcem, kateri se božje besede boje, kakor sam .nebodiga-treba" sveti križa, hud trn v peti in res so dosegli, da je udeležba od strani ljudstva manj povoljna. Napravili so tudi lov, baš ko se je vršil misijon, tik cerkve!! Ubogo, zapeljano ljudstvo! — Sedaj vodita omenjena vč. očeta misijon v Doberlivasi od 3. do 11. decembra t. 1. —m— » (Glas iz občinstva.) Dovolimo se na nekaj spomniti, za kar se, kakor se nam dozpeva, še nihče ni zmenil. Mestni magistrat organiziral je svoje urade, imenoval uradnike, razrušil tudi marsikatero upanje, lansko leto storil je isto s policijo, a kdaj spomni se svojih slug in paznikov mestnega zakupa užitninskega daca? — Posebno o zadnjih hočemo nekoliko izpregovoriti, saj vprašanje je pereče, čeravno se slavnemu magistratu ne rači zljubiti i tu kaj zboljšati, oziroma organizirati. Na daleč od gledališča tik Lattermanuovega drevoreda stoji iz nekaj desk zbita hišica, bolje: bučelnjak. Visoka je za moža, široka za dva koraka. Pred njo se dviga kot klop na štiri količke nabita ozka deska. To je dom paznika, v katerem prebije po letu in po zimi po 24 ur. Za poletja zlekne se mož v nočeh po klopi ter čaka pazno tihotapcev, a za zime, ko naletava sneg, ko brije čez plin studena burja in mraz, zleze v utico svojo na pest sena, in v položaju, ko ne more ui prav stati, ni sedeti, ni ležati, prečuti mora dolgo, dolgo zimsko noč. Iu ko je 24 ur trpin prestal, gre domov počivat. Rad bi počival, če bi ga sila ne primorala, da se loti zdaj druzih opravil, kojih mu ne sme manjkati pri 25 gld. mesečne plače, pri kopi otrok, drazih stanovanjih in živilih. 12 ur takega počitka urno mine, potem pa hajd' ! okrepčan, prespan, na novo na stražo! Čuditi se moramo tem paznikom, da se pri taki skromni plači za težaven posel ne bratijo s tihotapci, zato pa, ker so možje-poštenjakt, mislimo, da ne bo odveč, posebno, ker mestni zakup dela obilo dobička, pa ima tudi nekaj nepotrebnih iz-davkov, da mestni magistrat opomnimo na njega zveste služabnike. Proč s takimi kolibami, kolikor jih je še! V današnjih naprednih časih ne ravnaj ino z ljudmi, kakor z živino; dajmo jim dostojne strehe, a tudi plačo tako, da morejo pošteno živeti. Sploh pa, ali bi ne bilo mogoče drugače vrediti ves ta pazniški sistem in z manišimi troški? Druga mesta imajo popolno drugače vrejeno. (Zaprli) so brata Jakoba in Martina Masterl iz Orngroba pri Loki, ker sta na trgu dne 25. pret. m. izdajala ponarejene goldinarje. (Kongres katoličanov v Lille-ju) vršil se je minoli teden. Kakor .Univers" poroča, bila je ude ležba izredno ogromna. Navzočih je bilo mnogo škofov in učenjakov. Fenelon Gibon predaval je o .1' eeole pajrute", kako da je šola na Francoskt-m vediio bolj paganska. Zanimivo temu nasproti je bilo vzlasti poročilo, kako lepo prospeva katoliško vseučilišče v Lille, na katero se je letos oglaeilo toliko slušateljev, da ne zadostujejo prostori za konvikt, kier se visokošolci vzgajajo. Na tem vseučilišču namreč slušatelji ne smejo ponočevati, marveč se morajo učiti, radi tega ta šola vživa toliko zaupanje stari šev skrbnih za višjo vzgojo svojih otrok Posebno krepko se razvija medicinska fakulteta. Samo v minoleai letu je bilo na kliniki 34.802 izvršenih brezplačnih konzultacij. (Zrtva goljHllje.) Lwowski listi so nedavao poročali, da je stvaritelj .Polonii" Jan Styka bil imenovan član pariške »Academie artistične, soienti-lique et litteraire", in de je dobil zlato medaljo. Medaljo je res dobil, ali s to razliko, da ta medalja ni bila zlata, samo iz nekega drugega, brezvred-nostnega metala, in razven tega je nt dobil od .Acidemie artist., scientilique et litteraire", ker taka institucija sploh ne eksistuje, temveč le od družbe pustolovov, katerim je moral za medaljo plačati precejšnjo svoto frankov. Sedež teh novih spekulautov na lehkovernost iu ambicijo artistov in literatov je v Parizu in Bruselju. Od ondod osrečujejo oni za plačo mnogovrstne osebnosti. Razven g. Styke je postalo tudi nekaj drugih slikarjev poljskih v Kra-kovi in Varšavi žrtva te goljufije. (24. marca 1S94) bo minulo sto let od prisege Tadeuša Kosciuszka. Društvo imena tega junaka proponuje nastopni slavuostni program na ta dan. Dne 24. marca, kakor na dan obletnice, položi predsednik društva, imenom Kosciuszka, na spominski kamen venec, ob jednem se odpre razstava spominkov po Kosciuszku v Sukieunicah. Osmi dan, 30. marca, se začne prava slovesnost. Rano božje opravilo v cerkvi oo. kapucinov, v loretanski kapelici, kjer je bila pred sto leti posvečena sablja Kosciuszka, zvečer pa slavnost v strelski dvoraui. Zjutraj ob osmih pobudba, delegacije cele dežele gredo na AVawel, kjer bo služba božja in propoved, potem se na grob poveljnikov položi venec od naroda. Z \Va-wela odide pohod na Rynek, kjer deputacije polože na spominski kamen vence. Proponovana sta dva govora, jeden predsednika društva, imenom Kosciuszka. Zvečer iluminacija mesta. Tretji dan skupen obisk razstave kosciuszkovske, zvečer razstava v gledališču .Kosciuszka pod Raclawicami". Društva. (Konservativno obrtno društvo v Ljubljani) priredi cenjenim članom, rodbinam in prijateljem Miklavžev večer v torek, dnč 5. decembra 1893, zvečer ob 8. uri v veliki dvorani društva katoliških rokodelskih pomočnikov, Poljske ulice št. 10. — Vspored: Nagovor o pomenu tega večera. Petje, proizvajajo iz naklonjenosti pevci društva katoliških rokodelskih pomočnikov. Nastop in ogovor Miklavža s spremstvom. Razdelitev daril mej navzočo mladino. — Vstopnina 20 kr. v pokritje troškov. KATOLIŠKI SKLAD. Za katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove: Jakob Gruden, župnik v pokoju na Turjaku ........gld. 40'— Frančišek Iliersche, kapelan v Zagorju ob Savi............. 3-— Dobljena s t. ava............„ 409 Frančišek Birek, mestui kapelan v Kranju, mesečnino za september in okteber............„ 10"— Janez Smrekar, katehet v Ljubljani, mesečnino za september, oktober in november....... 6-— Simon Zupan, župnik na Ježici „ 10-— Anton Karu za, posestnik v Lan- dolu v hrenoviški fari ..... „ 5-— Josip Grudeu, kapelan na Bledu, nabral v prijateljski družbi ... . 34"— Anton Jemec, duhovnik na Su- horiji pri Košani....... 5*— Josip Skofic, župnik v Zaplani . 3-— Dr. med. Vinko Gregorič, primarij deželne bolnice v Ljubljani, mesečnino za november in december.......... 10'— Andrej Stritar, duhovnik v pokoju v Mostah pri Komendi . . . 10-— Jakob Rejec, farni administrator v Komnu na Goriškem .... „ 2.— Dr. Henrik Pauker pl. G 1 a n -feld, stolni dekan in generalni vikarij ljubljanski, drugo polovico letnine za 1893 ........ 25 — Dr. Martin Matek, profesor bogoslovja v Mariboru, mesečnino za november................, 5'— Josip Zidanšek, profesor bogoslovja v Mariboru, mesečnino za november................„ 5-— Martin Narobe, župnik v Zapo- gah, drugo polovico letnine za 1893 „ 10-— Anton Urbas, stolni kanonik v v Ljubljani.........„ 5-— Janez Vi der g ar, župnik v Št. Jurju pod Kumom....... 5'— Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev! V Ljubljani, dne 30. novembra 1893. Josip Šiška, tajnik „izvršujočega odseka^. Darovi za ,,katoliški sklati" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoškofijski tajnik v Ljubljani. Telegrami. Dunaj, 2. decembra. Pisarniški ravnatelj gospodske zbornice Jauner je poklican za vodjo tiskovnega oddelka ministerijalnega sveta. Dosedanji vodja dvorni svetnik Frei-berg je dobil šestmesečni odpust. Budimpešta, 2. decembra. Pravosodni minister je predložil načrt zakona o vrejenju zakonskega prava; učni minister pa načrt zakona o spremembi zakona glede odloče-valne pravice, v kateri veri se naj vzgajajo otroci. Pravosodni minister je izjavil, da je s tema zakonoma zaključen cerkveno-politični vladni program. („Eljen"-klici.) Pariz, 2. decembra. Novo ministersvo je tako-le sestavljeno: Casimir Perier predsedstvo in vnanje stvari, Raynal notranje stvari, Burdeau finance, Spuller nauk, Dubost pravosodje, general Mercier vojsko, admiral Lebfevre pomorstvo, Viger poljedelstvo in Jounnart javna dela. Berolin, 1. depembra. Predlog grofa Hompescha iz katoliškega centra, da se odpravi protijezuitski zakon, se je vsprejel pri ustnem glasovanju s 173 proti 160 glasom. London, 1. decembra. Prvo branje o emisiji desetmilijonskega posojila za Indijo bode še le drugi teden, ker je Goschen se izpodtikal nad tem posojilom, ker ni povedano, za kaj se bode rabilo. Novi Jork, 1. decembra. Po došlih poročilih iz Južne Amerike so vstaši zmagali vladine čete v Riu Grande da Sul pri Biu di Negro in vjeli generala Isidora. Bitva trajala je ves ponedeljek in torek. Vstaj-nki so vjeli tudi tisoč mož. Sedaj vstajniki oblegajo Bocč. Listnica vredništva: G. M. K. v E.: Hvala lepa za odkrito besedo ! Prosimo potrpljenja nekaj dnij, da se zamotana stvar razjasni. Premovana tinktura za želodeo lekarja Piccolija v Ljubljani je rahlo dijetično sredstvo, katero črev ne draži. Vpliva na prebavljujoče organe in okrepčava njih krožeče gibanje. Steklenica velja 10 kr. 584 2 10 — 1 50.000 goldinarjev je glavni dobitek velike inomoške 50krajcarske loterije. Častite čitatelja opozarjamo, daje žrebanje nepreklicno 6. dec. 1893. Tujci. 30. novembra. Pri Maliču: Sigmund, c. kr. komisar; Kroi, tovarnar; Beichel, gostilničar: Ruckcrt, Hollander, potovalca; Renter, Stich, Brauner, Hochhauser, trgovci, z Dunaja. — Stein, trgovec, s Češkega. — Brachtel, logar, iz Strassburg-a. — Urhančič z Gorenjskega. — Kopetzky, stavbeni podjetnik, iz Beljaka. — Rudolf Rois, stotnik, iz Trsta. Pri Slonu : Pollak, Hahn, Semen, trgovci, z Dunaja. — Bozen, trgovec, iz Lyon-a. — Skender, potovalec, iz Dalmacije. — pl. Aigner, nadzornik, iz Beljaka. — pl. Schmidt, stotnik, iz Trsta. — Kočar, župnik, iz Dobrave. — Acker- mann iz Hamburg-a — Hudovernik s soprogo iz Bleda. — Vesel, dekan, iz Trnovega. Pri Juinem kolodvoru: Reichert iz Gradca. — Stampfel iz Kočevja. — Fr. Eichelberger iz Preszova. — Filosevič iz Gorice. — J. Kuk iz Tolmina. Vremensko sporočilo. a a Cas Stanje Veter Vreme a> t, a d S" 1 ■S« s g « a opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celtiju 1 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zve«. 733 9 732 3 732 5 08 30 1-6 si. zap. |sl. szap. n dež oblačno megla 610 dež Srednja temperatura —1-8' za 0-4* pod normalum Tržne cene v Ljubljani dne 2. decembra. gi. Iti gl- Kr. Pšenica, m. st. . . . 8 65 Speb povojen, kgr. . Surovo maslo, , _ 64 Rež..... 6 10 — 82 Ječmen, „ . . 6 10 Jajce, jedno — 36 Oves, „ ... 6 60 Mleko, liter .... i— Ajda..... 8 20 Goveje meso, kgr. . — «4 54 Proso, , ... 5 6(> Telečje , „ . — Koruza, „ ... 5 85 Svinjsko „ , . — 56] Krompir, , . . 2 23 Koštrunovo „ „ — 36 Leča, bktl. . . . 14 — Pijanec..... — 40 Grah...... 13 Golob ..... — 16 Fižol, „ . . . 9 — Seno, 100 kfrr. . . 3 57 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . 2 87 Mast, „ — 68 Drva trda, 4 kub. mtr. 7 _ Špeh svež. , — 56 . mehka. , 5 — Zahvala. Za obilne dokaze sočutja o bolezni in smrti nenadomestljivega soproga, oziroma očeta, gospoda Antona Novak-a posestnika ln gostilničarja, za obilno spremstvo k zadnjemu počitku izrekam v svojem in svojih otrok imenu sorodnikom, prijateljem in znancem pokojnika najprisrčnejšo zahvalo. Osobito zahvaljujem prečast. duhovščino, darovalce krasnih vencev, imenoma občinske odbornike in gospoda župana za v imenu občine na krsto pokojnikovo položeni venec. Marija Novak, (589) 1 soproga. Dva rokodelska išče ključavničarski mojster. Kje, pove vredništvo našega lista. 562 4-4 le 60 kr. pol kilo. To gosje perje je popolnoma novo, od alvlh gosij, z roko omnzano, pol. kilo le 6o kr., in najboljše vrste 70 kr. To perje pošilja se v zavojih po 5 kilo za poskušnjo po poštnem povzetju. Dovoljeno je je zamenjati. 581 1—1 mWEA It* .M-dL raMa, trgovina s posteljnim perjem v Pragi 6201. Čvetero Božičnih Pesem za solospeve, mešan zbor in spremljevanje orgelj zložil ■ ftS."- Op. IS. 590 2-1 Drugi natis. — Cena 40 kr. Londonska kava je pražena in zmleta iz prezrelih kavinih zrn, drobirja in odpadkov finih kavnih vrst, kakor Jawa, Ceylon, Domlngo, Guatemala, ki se nabero pri lušenju in izbiranju v Angliji, jako finega okusa, aromatična in močna. Ploščinaste pušice za poskušnjo po 4 kilo čiste vsebine se pošiljaio po pošti proti povzetju gld. 4-80 že zacarinjene in poštnine proste v vse kraje Avstro-Ogerske. 60 15—1 R. MAITI v Kopru. za DOZlL KAROL KISEMI S sedaj na Dunaju, I., Singerstrasse št. II, Mezzanin. Telefon 4929. 59 6-1 Najnižje tovarniške oene na debelo. Velikanska novost! Žareče in kristalne krogle in jajca po 12 kr. in dražje. Naravnost vpeljani japonski lam-pijoni za božična drevesca, mično transparentni po 6 kr. Čudovito se sukajoče kroglje po 3 kr., plodovi po 8 kr., orehi po 6 kr., jajca po 10 kr. in dražje, popolnoma obvita s srebrnimi nitkami. Prekrasne novosti steklenih plodov in mičnih fantazijskih obeskov v jako lepo spreminjajočih se barvah. Narejene so tako, da se otroci ne poškodujejo, če se razbijejo. Karton z 12kom. 30 kr. in dražje. Novovrstne odsvitajoče olepšave SVvfif klzv"d8 £ in dražje. Plastični plavajoči božični angelji po 15 kr. in dražje. Ceniki tisočerih lepih in najnovejših olepšav /a božieua drcvesca /,iin( onj. jCiT Nikjer nimam podrnžnioe. *£S J i i OiaNovita radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z častno diplomo in zlato avetlnjo na razstavi v Londonu in Parizu, z zlato svetlrjo v Briielju in Tunisu. 324 23 k« i G. Piccoli-ja, lekarja v Ljubljani j« vspešno dietetično sredstvo, katero krepča in zdravi želodeo, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno ___ pospešuje. Izpelovatelj razpošilja |0 proti povzetju zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gl. 36 nove., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gi. 26 no^c. Poštnino plača vedno naročnik. Gena eni steklenici 10 novoev. Za Miklavževa in božična darila priporočam si. občinstvu svojo na novo otvorjeno in bogato založeno sladčičarnico. MT Dobiva se tudi vsak dan sveži ržen, kakor tudi vsake druge vrste kruh. Z odličnim spoštovanjem 592 3—1 JAKOB ZALAZNIK pekovski in sladčičarski mojster -mr xrodaje so v Katoliški Bukvami mehko vezan izvod po 20 kr., lično vezan po 30 kr., po posti 6 kr. toč. Pismena naročila sprejema tudi Ivan Štrukelj v ljubljanskem semenišči. II. zvezka jo še nekoliko izvodov ravno tam in po isti ceni na prodaj. » mladinska knjižica! HPp,r. ; s: ;s »a MKrcrc III11111II111111 (Žrebanje že| v sredo I Žrebanje že| v sredo! Inomostske srečke a 50 kr. ii floUitek 50.000 a va^ (58 19—17) Srečke a 50 kr. priporoča J. C. MAYER. ZMa za živino. Skušena redilna štupa za živino. za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. Kabi s« skoro 40 let z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti, slabo prebav-lja ; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka. Zamotok z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljšo mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolen, otrpnenju v v boku, v križu, otekanju nog, mehurjih na nogah itd. Steklenica /. rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gJd. Ta zdravila za živino sc dobijo v 203 34 Trn&oc^l * Ja> v Ljubljani zraven rotovža in sc vsak dan s pošto razpošiljajo. Najnižje cene in najboljše blago. Najnižje cene in najboljše blago. Najboljše in naj ceneje kupuje se železo, raznovrstna železnina, cement, okove itd. pri v Ljubljani Mestni t i-«»- lO ZALOGA 31 nagrobnih križev. Štedilnikov in njih posamcKiiili 272 Nameznili delov, ledeni«, Krp^' žag itd. po najnižjih cenah. tiSH fo'' -j / |||j ih tBSSTI vdn ST1' Zaloga, Plf^lfei železniških tff :: B r a t a Mfe©!6! M ►» S 338 26-22 izdelovat elSa napisov. I*Ieskar«ka obrt za stavbe in mebelje. Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4. Prevzameta vsa v »jih stroko spadajoča dela v mestu in na deželi. Dobra, fina dela, najnižje cene. Solidne, zložne močne in čudovito cenene stole vsake vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa. Jos. Verhic-a v Bistri, pošta Borovnica. (230 52-32) Izjemna ponudba. 0(1 2. (lo 20. t. m. se razprodaja radi velike zaloge wr 1» I u <» -vi za moške in deške obleke, menčikove in zimske suknje, blago za ženske obleke, pei*ilni barlienti, ogrinjala in • str mano (birkano) blago jako znižanih cenali. v I^jubljani, Pred škofijo št. 2. 591 2-1 ^Najprimernejša darila za vsako priliko so^ švicarske žepne ure h katere ima v največji izberi v zalogi France Čuden, 1 ura** v I^jvil>Jj»ni, Veliki trg 25. ^ Po najnižji ceni dobe se tudi naj- ■■ raznovrstnejše r^i stenske ure, ure za dvo- Jd rane in s stojalom, ure- U budilnice itd. LnJ Največja zaloga prstanov, uhanov, 'U' verižic, srebrnih in zlatih, vse po to- k^ i varniški ceni. 185 36 g! S M Popravila Izvršuje točno pod Jamstvom. - Ilustrovani oenikl so Ui J franko na razpolago. — Poštna naročila Izvršuje obratno. W j zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4, ustavlja po najnovejši im najboljši metodi umetne zobe in zobovja. Plombira in trga zobe v narkozi (umetno spanje) brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ordinira od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. — 01> praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od 1). do 10. ure dopoldne. 86 (23) I \ i ,SLAVIJA' vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeško življenje po vseli kombinacijah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke „Slavije • imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende katera je doslej iznašala po 10%, 20%. 25% in jedno leto celo 48%. Za škode izplačala je doslej banka „Slavija" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more se meriti z vsako drugo zavarovalnico. Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, doka--p zujejo naslednje pri m ere: 1. Miha Bolničar iz Št. Vida nad Ljubljano zavaroval se je dne 15. oktobra 1873 in je umrl dne 11. avgusta 1874. Uplačal je 30 goldinarjev 60 krajcarjev, dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavijeu 1000 goldinarjev. 2. Josip Zanoškar, deželni oficijal v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. aprila 1874. Do svoje smrti dne 22. februvarija 1876 uplačal je 125 goldinarjev 28 krajcarjev, banka „Slavija" pa je dedičem njegovim izplačala 1000 goldinarjev. 3. Henrik grof Wurmbrand v Konjicah zavaroval se je dne 15. marca 1875 ter je do svoje smrti dne 15. marca 1877 uplačal 1188 gld. dediči njegovi pa so od banke „Slavije" prejeli 6000 gld. 4. Anton. Ahčin, župnik v Begunjah, zavaroval se je due 1. avgusta 1870. Po smrti njegovi, dne 17. julija 1881, izplačala je banka vSlavijau kapital 1000 gld., dasi je bilo uplačane zavarovalnine le 364 gld. 98 kr. 5. Janez Verbič, načelnik postaje na Bakeku, zavaroval se je dne o. aprila 1878, umrl pa je dne 25. novembra 1SS3. V tej dobi uplačal je 174 gld. 96 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala dedičem njegovim 1000 gld. 6. Luka Šabec, trgovec in posestnik v Št. Petru na Notranjskem, zavaroval se je dne 30. januvarija 1S82 za 1900 gld. Do svoje smrti dne 17. junija 1884 uplačal je 215 gld. 52 kr., in banka „ Slavija" izplačala je rodbini njegovi ves zavarovani kapital. 7. Dr. Ivan Pitamic, odvetnik v Postojini, zavaroval se je due 10. novembra 1882. Do svoje smrti dne 9. oktobra 1891 uplačal je 3159 goldinarjev; banka „Slavijau pa je dedičem njegovim izplačala 6000 goldinarjev. 8. Simon Matejčič, župnik v Starcih Pazinu, zavaroval se je dni 10. januvarija 1892 in je umrl že dne 25. februvarija istega leta. Dasi je uplačal le 7 gld. 49 kr., izplačala je banka „ Slavija" njegovim dedičem 1000 gld. 9. Petar Bogovič, župnik v Lunu na otoku Rabu, zavaroval je dni 15. maja 1889 svojim trem nečakinjam, Milici. Brni in Andjeliji Miletičevim po 500 gld. dote. Na to zavarovanje uplačal je do svoje smrti dne 28. februvarija 1891 168 gld. 88 kr.; banka v Slavij a" pa bode vsake j imenovanih deklic, ko doživi 18. leto, izplačala 500 gld., tedaj vsem trem 1500 gld. 10. Josip Perko, učitelj v Šmihelu pri Žužemberku, zavaroval je svojemu sinčku Josipu 1000 gld. dote. Do sroje smrti uplačal je 25 gld. 53 kr.; banka „ Slavij a" pa bode sinu njegovemu, ko doseže 20. leto svoje starosti, izplačala 1000 gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastop banke „Slavije" v LJubljani 120 25 21 v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12. JattB X> u n a j s k a borza. X>n6 2. deoembra. Papirna renta 5%, 16% davka .... 97 gld. 65 Srebrna renta 5 %, 16% davka .... 97 . 25 Zlata renta 4%, davka prosta.....117 . 75 t% avstrijska kronina renta, 200 kron . , 96 . 60 Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . , 1004 , — Kreditne akcije, 160 gld................343 „ — London, 10 funtov stri........124 . 15 Napoleondor (20 fr.)................9 „ 92 Cesarski cekini....................5 „ 88 Nemških mark 100.........61 „ 10 kr. Dn6 1. deoembra. Ogerska zlata renta 4%.......116 gld. 30 OgerBka kronina renta 4%, 200 kron . . 94 . 15 4% državne srečke 1. 1864., 250 gld. . . 144 „ 75 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 160 „ 50 Državne srečk« 1. 1864., 100 gld.....198 . 50 Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4% 98 . 40 4% kranjsko deželno posojilo.....98 „ — Kreditne srečke, 100 gld.......197 . 50 8t. Genois srečke. 40 gld.......68 „ 75 kr. 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 138 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . , 18 . Rudolfove srečke, 10 gld.......24 . Salmove srečke, 40 gld........70 , Windischgraezove srečke, 20 gld.....— Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. »t. v. 2877 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . 104 Papirnih rubeljev 100......131 - kr. 40 „ 50 \ 25 " 70 . 40 . 75 . 25 „ AT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube gri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. K u 1 a n t n a' izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „H ESC1J Hollzeile it. 10 Dunaj, liriahilfirstrasia 74 B 66 Pojasnilat vseh |Mpedar«kih in fnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti V* naloženih (tlnvnlo. H