9peAxfooe In &Mwnmmto noatafe, — Porftnlna plačana % ;otovtat«
Leto LXXVM št- 59
LioMffana, Četrtek i* marca 1942-XX
Cena SO cent
UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LTT7BLJANA. PUCCTNIJEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina 10.— Lir, za inozemstvo 15.20 Lir IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije In Inozemstva trna Računi pri poštno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed
UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S.       MILANO Ljubljana štev. 10-351 estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO.
Sovražnik zgubil mnogo
ladij in letal
Dve naši podmornici sta potopili vsaka po eno sovražno podmornico — Nadaljno sovražno bro&ovje potopljeno
na Atlantiku
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil
Je objavil 11. marca naslednje 648. vojno
poročilo:
Sovražni izvidniški elementi, ki so se spopr jeli / našo patrolo v pokrajini Metili, so bili z izgubami pognani v befc
Naši leta' -ki oddelki so z uspehom napadli sovražna mehanizirana vozila in jih mnoso poškodovali. Pri sovražnem letalskem napadu ki -o ca izvršila angleška letala na Rene^zi. ni bilo škode niti na stvareh niti na ljudeh.
Nadaljevalci «»e je po dnevno in nočno bombardiranje .Malte 7. bombami vseh kalibrov so bila radeta letala, skladišta in raloge živil V< 'iki in dol^o trajj iciči požari so izbruhnili na riliih ki so bil; večkrat zadeti StmM je izgubil 11 letal, izmed katerih hh je bilo 6 uničenih na tleh. 5 pa *o i-h v borbah v zraku sestrelili  nemški lovci.
Sovražna torpedna letala so n?r''^'a naš konvoj, ki se je vračal iz Libile ▼ spremstvu  pomorskih  in  letalskih oddel-
kov. Z naglim manevriranjem in učinkovitim ognjem pa *e je rešil nevarnosti in je prispel na mesto brez vsake škode. Med napadom sta bili dve angleški I' tali zadeti in sta padli v morje.
Torpedovki »San Martino« in »Solferi-no« pod poveljstvom poročnika Angela Piavitola odnosno Mirka Vedovata. sta vsaka na različnih krajih in v različnih dneh potopili po eno sovražno podmornico V zadnjih 4 tednih so torej Angleži gotovo izgubili v Sredozemlja 6 svoJRi podmornic.
Naše podmornice, ki so operirale vzdolž obale Zedinjcnih držav severne Amerike,
so potopile 23.500 ton sovražnega brodov-ja. S tem so se potopitve na tem področju v enem samem tednu dvignile na 50.700 ton brodovja. Pri teh operacijah so se posebno odlikovale podmornice pod poveljstvom korvetnih kapitanov Longanesija Cattanija. De Giaooma, Giudiza in Fecija di Ccssato.
Nemško vojno poročilo
Uspešno zavrnjeni sovjetski napadi — 68 angleških letal
sestreljenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 11. marca. Vrhovno poveljmštvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V južnem odseku vzhodne fronte so bili odbitj veliki sovražnikovi napadi s hudimi krvavimi iz^uhamj nasprotnika Tudi na posameznih mestih srednjega in severnega odseka frente so sovjetske čete napadale brezuspešno.
V neprestanih hudih obrambnih bojih se je posebno odlikovala brandcnburška 76. p?hotna divizija.
V severnj Afrik; so bili odbiti na pod -ročJu pri Mekiliju an«.:!eški izvidniški oddelki in bombardirane motorizirane kolone sovražn ka.
Pri letalskih napadih na letalska oporišča otoka Mali*- so bile 7 bombami zadete lope  in  vzlt I -t i    Sovražnik  je  izgubil v
spopadih v zraku 5 letal, dočim mu jih je b-Io uničenih 6 na tleh.
V vodah pr§ Shetlandskih otokih so bojna letala potopila podnevi trgovsko ladjo 2 2000 br. reg. tonami in so metala bombe najtežjega kalibra na letališke naprave otočja.
V časa od L do 9. marca je izgubilo angleško letalstvo 68 letal, med njimi 43 nad
SredoTemskim morjem in v severni Afriki.
V istem čas« smo izgubilj v borbj proti \nerlifi  19 lastnih letal.
sovražna letala *o priletela v pretekli nnči nad zapadno Nemčijo in so metala ' •mhp pretežno na stanovanjske okraje.
Nekaj civilistov ,fp b;ln urtm alj pa ranjenih. Nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili 3 izmed napadajoč-h bombnikov.
V hoj'h 5. marca se je odlikoval nadpo-ročnik Oabanis, povelfn'k stotniic pehot-UBgM paHca »Velike Nemčije«, s posebno hrabrost *o.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 12. marca s. Včeraj je glavni
slan izdal sledeče poročilo o vojaškm operacijah v zadnjih 24 urah. V severnem in
srednjem odseku fronte v Vzhodnin Kare-lij: jc bilo izredno živahno delovanje na-.cprotnega topništva. Naše patrole so zada« Ie  ? kn hude izgube na ljudeh. V
ostalih odsekih je naše topništvo uničilo številne sovjetske ofenzivne in defenzivne naprave. Nadlegovalni ogenj sovražnika je b:l povsod brez uspeha.
Vojna na morju
Berlin, 11. marca s. v tukajšnjih vojaških Krogih se podcrtava, da kaže potopitev štirih sovražnih  trg-ovin. ladij po nemških
podmornic ah v vodah zapadne Afrike, da so te morske poti neuporabne za angleško oskrbovanja. D^?Iej je sovražnik smatral te vode za vam, danes pa mlada podmornička nemška voska dokazuje ravno nasprotno.
Obstreljevanje Petrograda
Berlin, H/marca. d. V zvez ? včerajšnjim nemškim vojn m poročilom je b'lo s pri-stoinesja nemšk.<.«*a vo;as-ke<ji mestn objavljeno, da so nem:ke čete v ponedeljek odbile boljševički napad v bližini Oranien-hauma na r>ctr«>gna i vkem odseku fronte ter je sovražn:k c>b tej pr'-'<i že! hude ;7^uhc. V ostalem je na obkolitveni fronti okrog Petrosrada razen izvidnike de'avnosti v pretežni meri tišina. Nemško topništvo fe zopet uspešno streljalo na woyđko važne objekte, med njimi tudi na mun:c;iske tovarne v Petrr^jradu. Nadalje te nemško topništvo S Sf\-o;'m o*?niem povzročilo veliko zmedo med soviet<«k'mi transportnimi kolonam!. pomiknjočJmi se po ledu med FCron-štatom in Petrogradom.
Dvoličnost angleške politika
Bnkare^ta.   11.   marca.   s.  aCuvenrul« je
objavil zanimivo poročilo o odnosih med
Angtjo in Moskvo, iz katerega je razvid-no,  da.  sta. jVn_lija  in Rus.ja  delali spora-
zumno že mnogo prej kakor od 22. junija 1941 dalje. Sporazum med Londonom in Moskvo datira najmanj od 10. maja 1940 dalje. Deset ini pred znanim sovjetskim ultimatom Rumumji v jun.ju L 1940.. pravi list v utemelj tev svojega dognanja, je angleški vojaški ataše v Bukarešti obvestil rum u ris k o vlado o ruski nameri, da se Besarabija priključi Rusi j:. Ta čas so bila g-leae integralnosti rumunskih mej se v veljavi angleška jamstva, kljub temu pa je angleški vojaški ataše svetoval rum unski vladi, naj popust: nasproti sovjetski zahtevi.
miv člane!: o nc&po<iobnosti britanske voj-ikiCi da bi bi!a ko<s nalogam sodanesa po-
."'ain. I.:-s.r pi.-'-c. da britanska vojaka v &©-I  danjem stan-n svoje i?rve-žhaxio»ti ni sT~-r^<ob-
na brtlliti britanlK6j0i imperija pred silami List prav; nadalje, da se je v armadah držav osi razvijata in pod parala tako imc-nmaju podtika vodilnega duha. medtem ko se je v britanski vo;ski z vsemi sredstvi zatira'a. Ko je Japonska p^sJnla v boj svoje tvo. sc je izkazalo, da je to vojaštvo bilo on fbmmo tako da se je zrtalo po celih 14 dni samo oskrbovati in sc boriti in napredovati v samostojnih neodvisnih skupi-r..:h. kiiVor zahteva sedan-e moderno cJclop-
no orožje, naši vojaki, zaključitic \ivodn'k
1ondonske«jn pa n;kakor nis<> zmožni
samerstu-jnej^a nastOTvanja.
Kapitulacija nizozemskih čet na Sumatri
Sanghaj. 11. marca Zvedelo se je. da so kapitulirale tudi nizozemske in ind jske čete, ki so doslei operirale na severnem in srednjem delu Sumatre. S tem se je prenehal odpor vseh sovražnih sil na Sumatri. (S tam pa Sera.)
Nesposobnost
ameriške vojske
Stockhofm, 11. marca. d. Včerajšnji Ion doosfca »Dailv Ezprest* objavlja zcio auai
R-aosevelt o nevarnarti
inflacije v Ameriki
Rim. 11. marca. s.Rooscv-elt ;e imel pred-snoćnjim eo\-or po radiu, v katerem ic opo-Toril pos'ušalce na resne in težke dni ki
■ > Zedinicne države Američani se ho-<!o moraiLi hudo boriti proti inflaciji. Prepričan je da je že sedaj 90 odstotkov vsega pcebiva'Ntva edinih v tem rH-rriedu. Ce pa se boio cene se nadalje dvigale, bi postala inflacija Izredno nevarnega značaja in neizbežna.
: i
Švedski kralj na bolniški postelji
Stooliholm,   11.   marca.   Kralj Gustav je
obolel. Z Iravniki 90 mu predvčerajšnjim operirali ledvice in so našli v nj h le lvlćne kamne. Kralj je operacijo srečno prestal. V času njegove bolezni bo opravljal vladarske posle prestolonaslednik Gustav Adolf. (Gazzettino.)
Stoekholm. 11. marca. s. O zdravstvenem stanju kralja Gustava je bil snoči objavljen zdravn:Skd bilten, ki pravi, da je njecrovo zdravstveno stanje zadovoljivo. Ze r !:aj ur po operaciji je kralj lahko sprejel Člane svoje rodbine.
Madagaskar bi radi zasedli
San e;haj. 12. marca. s. Po vesteh iz wa-
shingrtonskih londonskih krogov naj bi zavezniški ekspedicijski zbor zasedel Madagaskar. Pretveza za zasedbo tega franco-skerga otoka, naj bi bla njegova strateška važnost pri nadzorovanju zavezniškega oskrbovanja.
Italijanska misija
na povratku Iz Arabije
Car^jrrad, 11. marca 1. Snoči to odpotovali odtod v Italijo člani Italijanske miaije iz Gedhe. Skupaj z njimi je odpotovalo ie nadaljnjih 18 Italijanov iz raznih krajev Ibn Sa udove Arataje.
Zasedba Nizozemske Vzhodne Indije
za* tučena
Ministrski predsednik Tojs o nadetih Japonske in dosetan h uspeh h japonskega orožja
Tokio. 12. marca. s. Ministrski predsednik Tojo je imel ob priliki plenarnega zasedanja parlamenta sledeči govor:
Kakor je bilo naznanjeno že s poročilom cesarjevega glavnega stana je bila usoda v=^e Nizozemske vzhodne Indije zapečatena s celotno zasedbo Jave dne 9. t. m., dočim je Rangun. najvažnejše strateško oporišče Birme, tudi padel dne 8. t m. ZastOpaiki voj.'ke in mornarice bodo poročali o dejanskem poteku te borbe. Vendar sem vesel, da lahko svoje gledišče in svoje prepričanje ponovno izrazim ob tej priliki. Povedal sem v tej zbornici 21. januarja in nato 16. februarja, da je Japonska trdno odločena popolnoma uničiti oborožene sile Nzozem?ke Vzho^o Indije, ki so nadaljevale z brezkoristnim odporom proti nam. ne da bi razumele naše prave namene. Trdno smo se odločili zavzeti tudi ane'eška vojaška oporišča v Birmi in s 1em odrezati pot za anglr-ameriško pomoč čimgkinškemu režimu.
Dne 1. marca so se japonske čete izkrcale na Javi. zadnjem oporišču Nizozemske Vzhodne Indije in glavno me^to otoka je padlo 5. marca, zaradi česar je padlo tudi oporišče Surabnja. Vlnda Nizozemske Vzhodne Indije se je brezpogojno udala našim četam dne 9. marca in s tem se je zasedba Nizozemske Vzhodne Indije skoraj zaključila. V Birmi so imperijalne čete. napredujoče v nevarnem gorovju in premagajoče reke, zavzele birmske nižine in 8. marca so se polastile Rangtma. najvažnejšega .':p.£leškega oporišča za prisvajanje vzhodne Azije, ki je služilo tudi kot edina pot za angleško pomoč Cungkingu. takozvana Birmanska cesta je zaradi silne akcije naših oborož.e-n;h sil bila popolnoma odrezana. Samo v 20 dneh je postalo dejstvo, kar je vlada napovedovala ob prejšnjih prilikah. Da je bilo mogoče v tako kratkem času postaviti Nizozenvko Indijo pod nršo kontrolo in zasesti strateški predel Birme, gre izključno zahvalo veličanstvu cesarju, pod Čigar vzvišen "m vodstvom so letalstvo in hrabri vojaki ter oficirji imperijalnih sil opravili hrabre napore in to je gotovo razlog za zadovoljstvo. Sedaj prebivalstvo Hongkonga, Manille, Singapura in raznih drugh krajev, ki so bili osvobojeni izpod jarma Amerike in Anglije s pomočjo japonskih čet že intenzivno sodeluje pri obnovi s polno vero v sile imperija To ie izredno vzpodbujajoče dejstvo in hočem ob priliki izraziti svoje globoke simpatije do narodov Nizozemske Indije in Birme, ki so v več generacijah trpele pod tiransko vlado Ansliie in Nizozemske, obenem upam. da bodo storili ?e zadnji korak in dosegli zdrav napredek in blagostanje kot novi sodelujoči pri ustvarjanju večje Vzhodne Azije. Zaradi
padca Nizozemske Vzhodne Tndiie in Ran-guna sta se Avstralija in Indija znašli naravnost   pred   iapo->?k'mi oboroženimi
silnmi. Ob tej priliki hočem ponovno povedati Avstraliji in InrPji, kakšni so ~r-gledi  in pogoji Japonske.
Svarilo Avstraliji
Sami Avstralci so morali jasno opaziti dejstvo, da se Avstralija zaradi gostote prebivalstva in obširnosti teritorija ter zemljep-snega položaja daleč od Amerike in Anglije ne more braniti proti silam naših nepremagljivih čet. Zaradi teffa je bolj kot očitno, kakšno naj bo zadržanje Avstralije, da zagotovi blagostanje svojega naroda. Ako Avstralija ne spremeni svojega sedanjega zadržanja, jo bo neizbežno zadela usoda vzhodne Nizozemske Indije. Pričakujem, da bo Avstralija spričo starih odnosov in drugih ozirov jasno videla, kakšen je njen pravi položaj in da bi s tem v skladu določHa svoje zadržanje v tem izredno važnem trenutku.
»Indija Indijcem«
Kar se tiče narodov Indije, Japonska nima nobene namere, da bi se z njimi borila, hočem pa jasno ponoviti, da se odločitev Japonske uničiti popolnoma ameriške in  angleške vplive nikakor ne
bo spremenila. Načelo »Birma Birmancem* se že ustvarja. Trdno moje prepričanje je,
da je zdaj prišel trenutek za uresničenje drugega  načela   »Indija  Indijcem«,  ki je
bilo toliko let tajna želja 400 milijonov ljudi. Anglija je dolgo tlačila Indijo in jo samovoljno vladala. Kakšne so bile v stvarnosti angleške obljube Indiji v zadnji svetovni vojni, je še dobro v spominu indijskemu narodu Zdaj hoče Anglija zopet oslepariti Indijo z vsemi mogočimi prilizovanji. Ce bodo voditelji Indije preslepi jeni s tem angleškim prilizovanjem izdali dolge dolge aspiracije indijskega naroda, in bodo odbili to priložnost, ki jo jim nudi nebo. menim, da ne bo nikoli več mogoče rešiti Indije, in da ne bo večje nesreče za 400 milijonov Indijcev. Ah' se bo Indija dvignila kot Indija Indijcev in imela čas sodelovati pri ustvarjanju blagostanja večje velike Vzhodne Azije ali pa bo Indija ostala traino pod peto anglo-ameriških sil in r/ustiia svoje ime potomcem, kot ime suženjskega naroda. Zdaj stoji pred trenutkom, ko mora likvidirati svoio preteklost spregledati jasno novi položaj in se dokončno odločiti.
Na naslov Čunkfnga
Kitajski režim Cungkinga je popolnoma izoliran v pravem pomenu besede od Amerike in Anglije zaradi padca Ranguna.
Kar moreta Amerika in Anglija dati Cungkingu. je samo nekoristno zlato, za katerega te s.!? zahtevajo meso in kri kitajskega naroda. Poudariti je treba, da se voditelji v Cungkingu še vedno ne zavedajo stvarnosti, čeprav vidijo pred svojimi očmi otipljivo dejstvo, da Amerika in Anglija privabljata razne države s sleparijo in prilizovanjem ter žrtvujeta vse druge narode v prid njune lastne obrambe. Obenem moram ;zraziti svoje sočutje za kitajski narod, ki je ob zori večje Vzhodne Azije brez potrebe v nevarnosti,
ko sledi slepo nekaterim voditeljem in njih protijaponskemu nepomembnemu v.piran ju.
Amerika in Anglija brez moči
Samo trije meseci so potekli od pričet ka vojne za večjo Vzhodno Azijo. Večina ameriške in angleške mornarice je izginila s površino Pacifika in vsa sovražna oporišča v južnozapadnem Pacifiku so v naših rokah. Amerika in Anglija sta podcenjevali nacionalno silo Japonske in sta končno prisilili Japonsko, da je pričela s sovražnostmi, zdaj pa ne moreta stopiti v nobeno bitko, ne da bi jo izgubili in ne moreta braniti nobenega položaja, ki jima ne bi bil odvzet. Ameriški in angleški voditelji se skušajo otresti svoje odgovornosti, kakor priča njih po-pnJr.oma lažna propaganda. Težko najdem primernih besed za pojasni tev nesramne oblasti *eh vladnih ljudi. Amerika in an-glefffca vlada imata nekaj upanja v daljno bodočnost ter napovedujeta svoje obširne programe za oboroževanje. S tem hočeta samo zmanjšati strateško superiornost, ki jo je Japonska dosegla v Pacifiku in pribiti svoje poraze pod kupom velikih številk.
Jasno je. kakor beli dan. da bo njih upanje žalostno propadlo. Prepričan sem. da se narodi Amerike in Anglije, ki jih je ambicija vlad preslepila in katerih lastne tradicije so bile kršene, da so se vrgle v brezupno avanturo, zavedajo popolnega p^.oma in da bodo v sedaniem trenutku j snremenili svoje zadržanje. Zelo moramo biti zadovoljni s svojimi zavezniki v Evropi, zlasti z Nemčijo in Italijo, ki dosegata velike zmage istočasno z našimi vojaškimi
operacijami. Naš namen je ojačiti sodelovanje z njimi in s tem sodelovanjem doseči vojni cilj. Japonska je globoko hvaležna tudi za dejansko sodelovanje ostalih zaveznikov. Hoče ojačiti v nadaljnjem svoje sodelovanje s temi silami, ki sodelujejo pri ustvarjanju večje Vzhodne Azije. Za slavne zmage, ki smo jih odnesli, gre zahvala veličanstvu cesarju, pod čigar vzvišenim vodstvom zvesti oficirji in vojaki vojske in mornarice žrtvujejo vse in so se borili z odličnimi sposobnostmi in čudovito hrabrostjo. Zato jim je ves japonska narod globoko hvaležen.
Omeniti moramo obenem, da narod mnogo prispeva v notranji fronti, ko prenaša žilavo razne vrste težkoč. Japonska je tako dosegla velike zmage od pričetka vojne. V nadaljnjem mora dopolniti te odlične zmage s silnimi vojaškimi akcijami, da uniči Ameriko in Anglijo ter ustvari novi red v Vzhodni Az;ji. Ter ustvari tudi svetovni mir. V bodočnosti se bo še bil boj. Nas Japoncev ne smejo te hitre zmage premamiti, temveč moramo ojačiti naš neuklonljivi duh, s katerim smo se
t'ho borili od mandžurskega incidenta, premagujoč razne težave in navdušujoč se
z upanji za bodočnost. Tako bomo dosegli kronanje slave, s popolnejšim sporazumom med vlado in narodom.
Tokio, 12. marca. s. Cesarjev glavni stan objavlja poročilo s celokupnimi podatki vojne v Nizozemski Indiji, v teku katere je bilo ujetih 93.000 sovražnih vojakov. Med njimi je 2000 oficirjev, od katerih je bilo 600 ujetih na Javi. 18.000 nadaljnih ujetnikov je bilo zajetih v ostalih predrelih Ni-
zozemske Indije skupno s 15.000 prostovoljci. Vojni plen je izredno velik in obsega 152 nepoškodovanih letal in sicer 24 bombnikov, 45 lovcev in 83 drugih letal. Zajetih je bilo tudi 367 tankov. 732 topov raznega kalibra, 1567 strojnic, med nj mi mnogo protiletalskih strojnic.
Vss MsSafska gž na cc scena
Bansjkok, 12. marca. s. Po uničenju večine zavezniških sil v Južnem Pacifiku so stopile v akcijo skupine minolovcev, da očisr.jo pomorske poti, ki vodijo do južno-vzhodnih ozemelj Pacifika, ki so jih zasedle japonske čete. Kmalu po padcu Singapura so te skupine izvedle nevarne operacije v vodah Singapura, ki je bila zadnja angleška azijska trdnjava. Nato so slične operacije bile izvedene v obširnejšem sektorju in je bila očiščena v 10 dneh vsa Malajska ožina.
Primerjava z japonsko vojno leta 1905
Sanghaj, 12. marca. s. Zastopnik iaoon-ske vojske v Sanghaju polkovnik Kunio Akivama je govoril na dan vojske in primerjal sedanjo vojno Japonske v Vzhodni Aziji z japonsko-rusko vojno leta 1905. Zatrdil je. da je Japonska ustvarila pogoje za združitev narodov Azije z zmago pred 37. leti nad agresivno caristično Rusijo. Čeprav je sedaj glavno prizorišče vojne Pacifik, gre fronta, ki je 6000 km dolga, od Filipinov preko Birme in Kitajske do severne Mandžurije. Dodal je, da je treba resno upoštevati položaj na severu in omenil, da je na tem strateškem predelu močna nrmada Kuantunga. katere obstoj je omonočil japonskim silam napre-devanje proti jugu.
Ob prihodu Japoncev v Rangun
Rangun, 11. marca. (Domei; Posebni poročevalec   japonske   poročevalske agencije
objavlja naslednje poročilo o vkorakan^u japonske vojske v Rangun:
Preden so naše čete vkorakale v Rangun, smo morali prekoračiti marsikako težko gorsko verigo, visoko po več tisoč metrov, kakršnih je mnogo na ozemlju Birme. Premagati smo morali suhe, peščene in prašne planjave ter se prerivati skozi goste džungle ter mnoge deroče reke. Pri vsem tem pa smo imeli pred seboj zmerom smrtonosni sovražnikov ogenj.
Zvečer 7. marca smo se dvignili na končni pohod proti jugu po asfaltni cesti, ki vodi v Rangun. Ko smo vkorakali v mesto in prišli mimo poslopja tamkajšnje univerze, smo zagledali visoke stebre črnega dima. ki so so še vedno dvigali iznad ladjedelnic ob reki, ki teče skozi Rangun. Ko smo se približali mestnemu okraju ob vodi, srno lahko opazovali ladjedelnice in skladišča polna vsakovrstnega blaga in potrebščin, namenjenih, da se odpošljejo po birmanski cesti v Čungking. Vse te zaloge so še tlele — posledica silovitih japonskih letalskih napadov. Videl sem v razvalinah
Britansko banko, mestno palačo in mnoga druga britanska poslopja. Da so bite ople-njene britanske trgovine in trgovine tistih ljudi, ki so bilj naklonjeni Cungkingu. je povsem razumljivo, ako človek pomisli, da je moralo siromašno birmansko prebivalstvo dolga desetletja prenašati angleško izkoriščanje.
Ko je naše vojaštvo korakalo po glavni birmanski cesti, so na hodnikih desno in levo stale goste množce domačega prebivalstva, ki so mahajoč z zastavicami vzhajajočega solnca vzklikalo >Banzai - Ban-zai!« naši vojski v pozdrav
Bangkok, 12. marca. s. Po vesteh birm-skega radia že ogrožajo japonski oddelki mesto Taoungnou. ki je 260 km severno od Ranguna.
Angleški finančni minister zahteva nove kredite
Rim, 11. marca. s.   Angleški finančni
miirster sir Kingslev Wood je govoril včeraj v spodnji zbornici o vojnih izdatkih. V zadnjih 6 tednih je Anglija izdala za oborožene sile po 14 ;n pol milijona funtov na dan. Krediti, na katere je pristal parlament, pa znašajo 88.5 milijonov funtov na teden. Minister je napovedal, da se bodo v prihodnjih tednih izdatki za vojno se nadalje dvigali. Zaradi tega bo predložil parlamentu zahteve za dodatne kredite. Priznal je, da sedanji izdatki za vojno že daleč presegajo najvišje izlatke za prejšnjo svetovno vojno. Sedanji izdatki so na drugi strani že za 150 odstotkov višji od izdatkov pred letom dni.
Aretacije med domačim
prebivalstvom v Siriji
Adana. 11. marca. d. V mestih Damasku, Aleppu in Lattakiehu ' v S riji so v noči med 28. februarjem in 1. marcem aretirali veliko število prebivalstva. Aretacij pa ni izvršilo srako orožnistvo, marveč francoska tako zvana. > Pre v ote Francaise« tar britanska >Sacurty MLss4on<. Gaullistično poslaništvo v Damasku je v zvezi s temi » aretacijam: objavilo komunike, iz katerega je mogoče povzeti, da je po raznih mestih y Siriji TAdnji čaa prilk> 4o nmogoćtevii-
nih protestnih zborovnaj, na katerih so
Arabci    ostro    nastopili    proti angleško-
gaullističnim nasilnim gospodarjem.
Smrt bivšega ruskega kneza v New Yorku
Bern, 11. marca. Iz Ne\v Yorka poročajo, da je tam umrl v starosti 51 let ruski knez Dimitrij Pavlovič. Bil je sin kneza Pavla Aleksandrovi ča in nečak carja Aleksandra H. Dimitrij Pavlovič se je 16. januarja 1916 udeležil tudi umora znanega meniha. Rasputina v palači kneza Jusu-pova.  (Štampa Sera.)
Birmanski prostovoljci
v boju proti Angležem
Tokio, 11. marca. d. Kakor je bilo objavljeno s pristojne japonske vojaške strani na fronti v Birmi so birmanske prostovoljske čete skupaj s civilnim prebivalstvom takoj po padcu Ranguna 8. marca pričele »am ost o j no borbo proti britanskim četam. Ta borb« so ie zmerom v teku na raznih mestih. Japonsko vrhovno povelj-nišrvo v Birmi je v zvezi s temi prostovoljskimi oddelki in prejema od njih ve-gti o poteku operacij. i
»SLOVENSKI N A ROD« četrtek, 12. marca 1942-XX
fttev. 58
Obsodbe vojnega sodišča
▼ojaiko \cJno * <h*<v  D. armade, <>d»«^ Ljubljana
Ha 11oib« sodbe p<» čl  370. vojaako kazen postopka
V imenu Nj. Vel. ViMnrJa Kroanu.-lu iH.,
po  mi!o>ti  o«</ji  in  volji  naroda. Kralja Italije In Albanije. CV^arja Abeainij«*
VojašKC vojno sodišče II. armade, odsek Ljubljana je v javru razpravi dne 25. februarja n naslednje dni izreklo ua temelju razpravne^a gTadiva naslednjo razsodbo proti
1. Krajeven Francu, pok. Franca in Srak Terezije, roj. v GKrićici 1. L 190i m tam biv*;očemu na st. 2., kmetu;
2. Lici.ti-nberg^rju Mariju,   sinu tCana
in Jože£e Sakslda. roj. v Gcrićid 10. X 1919, bi. ^jocemu v Bevkan pri Vrhniki čolnarju;
3. UchU nbcrgerju Herbertu, sinu Karla in Jožefe Saksida. ro 10. XII. 1920 v Go-ričici. bivbMjćemu v Bevk ah st. 86. kmetu.
Oabrovsku Cirilu, ainu Ivana in Marije Novak. roj. 26. VI. 1911 v Gcdov^cu (Gorizia). bivajočemu v Biatn *t. 6. vozniku:
5. GooVu ErntMu, pok. Antona m Alov
zije Ravr^nrib, roj. v Ljubljani 1. V. 191 o in tam stanujočemu as Sv Petra c. 54 kožarju;
6. Barrtku Francu, sinu Josipa in Antonije KrZic. roj. 1. X  1920 v Dolu In tam
bivajočemu na St. 2. delavcu:
T Voaoini Francu, sinu Antona ln M fc-rije Kav.'ič roj. 7. X. 1923 v Ljubicam, oi-vajočem ) v Dolu tt. 11, mizarju;
8. Z.gmanu Iv»nu sinu Luke ta At* Žafran, roj 13. VIII 1921 v Slavini, olva-tam ^anu'oćemu na -H. 12. delavcu;
9. Ojrrnu Vincencu pok. Franca ln Marije Debevec. roj. Iv VII. 1910 v Padežu pri Borovnici, stanujoćemu v Dolu St 12, delavcu;
10. Letanji Francu, sinu BoStjana in Jožefe Kraniak. ro;. 28 XI. 1910 v Dolu ta tam stanuj cem na št. 12, delavcu;
11. Tr>>hi  Antonu, pok.  Antona in Ma rije Kržič, roj. 14. VIII.  1905 v Borovnici, bivajoc.^n.u v Bistri ftt. 4. težaku;
12 M'Tiaku Fr*n<*ii, sinu Lovrenca ji FrannsKo Konce, roi S XI. 1915 v Bistri ln tam stanujoćcmu n* 5t   12. železnic irju;
13 G^ntiarju Rudolfu, pok Franca ta pok Marije Urh, roj 2S III. 1912 v Bevkan. bivajočemu v Dolu St. 12. mlinarju;
14. HnrfehJvniku   Lovrencu,   sinu Ivana in Neže Zapan. ro;. 3   Vil. 1912 v Dvorfu bivajocer^u v Bistri St 11, natakarju;
15. Kortetu I vanj. sinu Ivana ln Ane Gregorka. roj. 25. IV. 1922 v- Bistri in tam bivajočemu na St. 4. vrtnarju;
16 Rrziču Vincencu. ainu Frančiške Kržič roi 19 vn. !l21 v Dolu ln Um bl-vajočemu na St. 12, delavcu;
17. Gradišniku t e*»pokiu, pok. Anton in Katarine Hudokbn, roj. 17 IX. 19*2 v Dolu. bivajočemu v Bietri St. 6, delavcu:
18. Toinajinu Avgustu, sinu Jakoba ta Marije ^iz roj 4. VIII. 1907 v Bukovem, biva ječe- nu v Dolu WL 12, delavcu;
19. IVclinu Karlu. pok. Ivana in Marijane Negode. roj. 24 XI. 1902 v Bistri, blvajoćemu v Dolu 5t. 11, delavcu;
20. Kra&ovcu Jakobu, sinu Jakoba ta Frančiške Makovec, roj. 1. VTII. 1913 v Dolu in tam stanujočemu na št. 21, mehaniku državnih želez jJc;
21. Svetetu Ivanu, sinu Ivana ta Marije Cerk, roj. 28. V. 1908 v Dražičah, bivajo čemu v Ohonici St. 7 železničarju;
22 Kovaeieu Josipu, pok. Franca in Iva ne KržlC. roj. 27. IX   1900 v Borovnici ta tam bivajooemu na St. 154. železničarju;
23. M*»r;ak Lovrencu, pek. Tomaža tv Uršule Mele. roj. 10 VIII. 1880 v Bistri in tam b5vajočemu na St. 12, delavcu;
24 Miklaviću Antonu, pok. Antona in Ane Sterli, ro;. v Caporetu 12. VI. 1398 bivajočemu v Borovnici št. 99. učitelju;
25 Merlaku Stanislavu, ainu Lovrenca in Frančiške Korče. roj. 19. IV. 1922 v C-stri in cam bivajočemu na št. 12. delavcu
26. ronriažinu Martinu, sinu Ivana ta Marije Fr tz. roj. pri Sv, Miklavžu pri Mariboru 22. X. 1917, bivajočemu v Bistri
3. težaku;
27. Vrhovni Francu  sinu Ivana in pok Marije Prlstavec. roj. v Dolu 4. VIII. 1920 in tam oivajočemu na št. 12, delavcu;
28 Riharju Mihaelu, sinu Ivana ta Frančiške Kržič, roj. 9. IX. 1914 v Bistri, biva očemu na Verdu, delavcu;
29. Troharju Josipu, pok. Franca ta Lucije Vidmar, roj. 13. IX. 1907 v Borovnici in tam bivajočemu na št 50, železničarju:
30. Zb^parju Francu, sinu Štefana ta Alojzije Markič. roj. 17. VIII. v Dolu ta tam bivajočemu na 5t  54. krojaču;
31  Zbngarju Karlu, sinu Štefana ln A!0] zi*e Markič, roj. 4. XI. 1921 v Dolu to cam bivajočemu  na St.  54, kovaču;
32. Debevcu Anionu, sinu Antona m Frančiške Bernik, roj. 25. VI 1922 v D°-lu, bivajočemu v Bistri St. 24. delavcu;
33. Zbogarju Alojziju, sinu fetefana ta Alojzije Markič. roj v Gorenj VertojM 13. X. 1912, bivajočemu v Dolu St. 54, delavcu;
34 Makovcu Jakobu, nezak sinu Helene Makovem, roj. v Kloštru 22. XI. 1907. bivajočemu v Dolu na St. 9. gozd. čuvaju;
35. Rihaidu Francu, sinu Ivana ln Frančiške Kržič roj. v Bistri 10. X. 1910, bivajočemu 9 Dolu št. 12. delavcu;
36. paičiču Alojziju, sinu Jakoba ln An« žnidaršič. roj. 6. IX. 1914 v Lazu ta tam bivajočemu na St. 4. krojaču;
37. Riharju Filipu, sinu Jožefa in Frančiške Kranic. roj. 20 IV. 1922 na Verdu in tam bivajočemu na St. 56, dijaku;
38. TurMku Viktorju, ainu Andreja ta Marije Andolf. roj. v Dolu 26. VH. 1910 in tam bivajočemu na St. 30, mehaniku;
39. ftušmanu Josipu, pok. Franca in pok Ane Tras er, roj. f*   II. 1896 v Lazah -» tam bivajočemu na St 2, gozdnemu čuvaju;
40. Fetavsu Jakobu, pok. Jakoba in Frančiške Kurk. roj na Vrhniki 29. VTII. 1923, bivacčemu v Bistri na št. 2, hlapcu;
41. O^rnn Karlu. pok. Franca ta Marije Debevec, roj. 30. X. 1901 v Lazu pri Borovnici, bivaječemu v Dolu št. 12. delavcu;
42. Zigmanu Josipu, sinu Luke ta A.ne Žafran, roj. v Slavin! prt Poetumii 6. ITT. 1926. železniškemu delavcu;
43. Skobcu Francu, pok. Franca iB Jere Traaler, roj. 11. IV. 1914 v Dolu ta tam bivajočemu na št. 11. želez, delavcu;
44. Skodalu Francu, »iau Franca in Marija Kleako. roj. na Brezovici 25 V. 1896 btvajocarr/i v Bistri tt. 8. čolnarju;
49. Vrhoven Joaipu, ainu Ivana to Marin Kriatavec. rov 12. V. 1923 v Dolu to tam bivajočemi na St. 12. delaven:
46. Prelogn Andreju, sinu Andreja in FrančiSke Zdesar, roj. 17. VTJI. 1905 v BI
stri prt Vrhniki ta tam bivajočemu na 3, kovaču
47. sJkn.pcu Ludviku,   sinu Franca -Frančiške Tre ven, roj 13 Vin. 1922 v B strt to ta    bivajočemu na st. 4, hlapcu,
48  Teituinn q-Io»ipu, sinu J-slpa to Sto
nisiave Zako. roj. 7. XI. 1922 v Dolu li tam bivajočemu na St   10. dijaku;
48. Ted^nu Josipu, ainu Josipa m 9r nisiave 2dko, roj. 11. 1 1924 v Dolu to ta-prebiva očemu na St  10, kmetu;
50. Debevcu Ivanu, ainu Valentina tu aCa rije Mesec. roj. 27. VII. 1911 v Dolu to tar bivajočemu. železničarju;
51. Kmvkj Francu, sinu Antona to Ma rije Skrbeč, roj. 9. II. 1925 v Dolu ln tarr. bivajočemu na it. 88. težaku;
l'i\Ki Ivanu, sinu Ivana to Marjan* Kržič, roj. 7. V. 1926 v Borovnici to tam bivajočemi; na L 88. težaku:
53. L^hnu Karlu sinu Ivana to Frančiške Debevec. roj. 4. XI. 1920 v Dolu in tam preo!va;očemu. železničarju;
54. Draalerjn Francu, nezak. §inu Manje Drašici, roj.  7. Ili   1901 v Borovnic, bivajočemu v D"lu. železničarju:
55 Ka\čiču Josipu, neznanega očeta .r> Manje K*\č,č roj  12 III. 1915 v Rov+\r bivajočemu v Dolu, železničarju;
56 Jesenku Francu, sinu Ivana to Mai -je Hrovatto roj 27 XI 1916 v Dolu to ta-r bivajočemu železničarju;
57 Lenmi Francu, sinu Franca in iva
ne Munč roj 24. XJ1 1911 v Dolu ta tam biva očer"u na št. 16, delavcu;
5S Kn»šovcu Antona, sinu Jakoba -r< FracčiSkn Makovec, roj. 1. n 1922 v Doiu ta tam oiv«j^»čemu, dijaku;
59. Leiinu I\aau, sinu Ivana in Frančiške Debevec. roj. 17. XI. 1912 v Dolu ir tam bivajočemu. težaku;
60. Rcpurju Ivanu, pok. Antona in Ane Artec, ro; 8 XII 1912 v Dolu in Um bivrt-iočemu, mlinarju;
61. Trojrrju   Ivana.  pok.   Ivana in   K"* > Tro jer, roj 8 XII 1803 na Vrhniki to .ar bivajočemu težaku;
62 I>etonJ< Antonu, sinu Boštjana ln Jožefe Str\i*£ek. roj. 4   1. na Bregru prt Bo rovnici   n tam bivajočemu. delavcu;
63 PcMt.ii Vincencu, sinu Ivana ta M a rije Nagode, roj  9  XII  1906 v Bistri .n
tam biva1o«*pmu. delavcu;
64 Zho^aiju Ivanu  srinu Štefana ta Alo, zije Markič   roj. 24   VI   1904 v Vert^jbi pri Gori z i  bivajočemu v Dolu;
65 Oormlsu Josipu pok Gašperja in Ma rije Zalai. ro^. 19 II 1920 v Peklu prt Bo rovnici hi tam bivajočemu, delavcu:
66 Svetetu Antonu, pok. Josipa in X)k Marije Svigelj. roj na Bregu pri Borovnici 6. VI. IS j 2, bivajočemu v Borovnici, delavcu;
67 Araju Franen, stau Ivana in pok Mirte Mele. roj   v Lazu (Borovnica) 9. XI 1908 ln L*m bivajočemu na St. 5. železniškemu delavcu;
68 Leninu Vajku. sinu Vinka ta An*oni-je Petri* roj. v Dragi (Borovnica) 4 VTII. 1922 bivajočemu v Borovnici, železničarju;
69 Aki p<n Josipu, sinu Franca ta 6k-bec Marije, roj. v Borovnici 15. ITT. 1919 ln tam bivajočemu na St. 143, železničarju.
Id so nbColieni:
Vsi: a) prevratne^? združevanja v srni slu čl. 4. neredbe z dne 3 X. 1941. ker so bili soudeleženi pri prevratni združbi, naperjeni £a nasilni ptevrat političnega ta socialnega reda države, z obtežilne okoliščino za Antona Miklavčiča ln Antona Gra-dL*nika »cot voditelja ta organizatorja.
b) prevratne propaeande v smislu čl. 5. naredbe r dre 3. X. 1941. ker ao vrSili prevratno props^ando za nasilni prevrat političnega ir socialnegr« reda države,
c) nap*i*i na življenje pripadnikov Oboroženih Si;   (Štirje uboji, trije poskusen! ub-ji) v sn islu čl. 7  naredbe S. X. 1941 ker so v o^či od 4. na 5. decembra v kraju Preserje pr-  Ljubljani  izvršili  napad na živi enje pripadnikov   Oboroženih   811 ln povzročili s strelnim orožjem, z vojaSkimi puškami, strojnicami  ta z ročnimi grans tami smrt vojakov Gulda Mocolija. Vi!je ma Mancmija. Avguština Mannija in Henrika Tombolonija ter  poSkodbe vojakom Vireiiju Moreliju. Hugonu Vecchiu. Hek-torju Valenteju ta Mihaelu Monorsiju.
d) napbdov na javne naprave v smislu čl. 8. naredbe z dne 3 X. 1941. ker so v noči od 4 na 5. decembra prekršili favno varnost in poškodoval: železniški most v Preserju t dinamitno eksplozijo.
e) zarote potom zrtružbe v smislu čl. 15 naredbe z dne 3 X. 1941. ker so se združili, da oi izvršili zločine proti varnosti ta osebnostim države,
f) članstva pri oboroženi tolpi v smlshi čl. 16 naredbe z dne 3 X 1911. ker sa pripadali oboroženi tolp: z namenom, da b:
izvršil] zločine proti varnosti in osebnostim države; z obtežllno okolnostjo za Anton-Miklaviča in Antona Gradišnika, da sta M-la pri tem povzročitelja, organizatorja ta
vcditel'a.
g> posesti ta nezakonitega noflen-*« orožja in municije v smislu čl. 2 naredbe z dne 3. X. 1941, ker so nezakonito imeli in nosili zunaj svojega bivaliSča strelno orožje vojaSkega tipa, municija in vejno orodje
IZ TEH RAZLOGOV,
upoštevajoč in uporabliaioč člene zakona, izreka za krive Godec Ernesta, Miklavič Antona, Rihar Franceta, in sicer zločinov, ki so jim bili pripisani pod a. b, c, d. g; Gabrovtek Cirila. Rabfek Franceta, Zig-man Ivana, Ogrin Vincenca, Letonja Franceta, Trotaa Antona, Hudobfvnik Lovrenca. Korče Ivana, Kržič Vincenca. Tomazin Avgusta. Merlak Stanislava, Tomazin Martina. Vrbovec Franceta, Rihar Mihaela, Tro h a Josipa, Ogrin Karla, Vrhove Josipa, Svete Ivana, in sicer zločinov. Id so jim bili pripisani pod a, e. d. g: Von-člna Franceta. KraSovec Jakoba, Debevec Antona. Zbogar Franceta, Palčič Alojzija. Ribar Filipa, Debevec Ivana, Kovska Franceta, Jesenko Franceta, ln sicer zločinov, ki so jim bili pripisani pod c. d. g: Merlak Franceta. Gantar Rudolfa. Petavs Jakoba, Skopec Ludvika, in sicer zločinov, ki so jim bili pripisani pod a in g; Makovec Jakoba zločinov pod d in tt: On-diSnik Leopolda, Peclin Karla. Zhorar Alojza, Skopec Franceta. Leben Karla. I ehen Franceta, Letonja Antona. Zbogar Karla. Suftnan Josipa zločtaov pod g.
Razen te*a ie izreklo vso za krive zločinov ©o čT 18 Dueeloveaa nroeNs« z dSe 8. X 1941 n dtls«?« W #o ]*m hHa pripisana Tfo6 t tn f. i čemer «e tslro eoTe-min^a akuona obtr»en<c» za Z>«eer Karla in Sniman Jo«<n« a'ode nm z1oč*e sodelovanja v oboroženi tolpi, r olsllevtlno okolnost jo po čl 311  kaz.  zakonika; glede
! Kovska Franceta pa z olajševalno okol-ta glede Svet« Ivana z olajševalno okolnost j o delne slaboumnosti v smislu čl 89 k. z. glede na vse zločine.
Izreka končno za krive; četa, Kraaovec Antona, Leben Ivana, fte-par Josipa, Leben Rajka, Skrbeč Josipa
j zločina pod a.
OBSOJA:
Godec Ernesta, Miklavič Antona. Ribar Franceta, Gabrovšek Cirila, Babiek Fran teta. Zieraan Ivana, Ogrin Vincenca, Letonja Franceta, Troha Antona, Hudobi v nik Lovrenca, Korče Ivana, Kržič Vincenca, Tomazin Avgusta, Merlak Stanislava Tomazin Martina, Verhovec Franceta, Rihar Mihaela, Treba Josipa, Ogrin Karla Verhove** .Vofifps* Von?ta- "-aneet- Kra-lovec Jakoba, Debevec Antona, Zbogar Franceta, faič.č /kiojza. u.uAr Filipa. Debevec Ivana, Jesenko Franceta na smrtno kazen z vsemi zakonitimi posledicami;
Merlak Franceta, Gantar Rudolfa, Petavs Jakoba. Skopec Ludvika, Makovec Jakoba. Gradišnik Leopolda. Peclin Karla, Zbogar Alojza, Skopec Franceta, Leben Karla, Leben Franceta, Letonja Antona na dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami;
Zbogar Karla, Ko vika Franceta, Sniman Josipa. Svete Ivana, na 30 letno ro-| bljo z vsemi zakonitimi posledicami in odreja, da se Svete Ivan spravi v kaznilnico za ne manj kot 3 leta;
Kraaovec Antona, Leben Ivana, Renar Josipa, Leben Rajka, Skrbeč Josipa na K letno robijo ta Skodlar Franceta na 5-letno robijo z vsemi zakonitimi posledicami.
Vse navedene, razen obsojenih na smrt. obsoja na solidarno plačilo stroškov postopka in vsakega izmed njih na stroške preiskovalnega zapora.
OPROSCA
Svete Antona pripiaanih mu obtožb, ker ni izvršil dejanja; Kraaovec Franceta, Lihtenberger Marjana ta Lichtenberger Herberta pripisanih jim obtožb pod c, d, e in f, ker gre za osebe, ki niso kaznive v smislu čl. 54 k. z., in obtožb, pripisanih jim pod a, d in g, ker niso izvršili dejanja; Fivk Ivana ln Žigman Josipa pripisanih jim tobtožb, ker gre za osebe, ki jiii ni mogoče obtožiti v smislu čl. 98 k. in odreja njih odpravo v sodno poboljaeval-nico za čas, ki ne sme biti krajši od 3 let: Merlak Lovrenca obtožbe pod a) zaradi pomanjkanja dokazov ta drugih obtožb, ker ni izvršil dejanja; Turčič Viktorja, Kovačič Josipa, Prelog Andreja, Tel ban Josipa, Tel-ban Antona, Drašler Franceta, Kavčič Josipa, Trojer Ivana, Peclin Vincenca, Zbogar Ivana, Dcrmis Josipa, Sraj Franceta pripisanih jim obtožb zaraui pomanjkanja dokazov; Gahrov&ek Cirila, Babšek Franceta, 2igman Ivana, Ogrin Vincenca, Letonja Franceta, Troha Antona, H ud obi v nik Lovrenca, Korče Ivana, Kržič Vincenca, Tomazin Avgusta, Merlak Stanislava, Tomazin Martina, Vrhovec Franceta, Rihar Mihaela, Troha Josipa Ogrin Karla, Verbovec Josipa, Svete Ivana obtožb pod b zarad pomanjkanja dokazov; Vončina Franceta, Jesenko Franceta obtožb pod a ta b zaradi pomanjkanja dokazov; Kraaovec Jakoba,, Debevec Antona, Zbogar Franceta, Palčič Alojza, Rihar Filipa in Kovska Franceta obtožb pod a zaradi pomanjkanja dokazov in obtožb pod b, ker niso izvršili dejanje; Debevec Ivana obtožb pod a ta b zaradi pomanjkanja dokazov; Merlak Franceta, Gantar Rudolfa, Skopec Ludvika, Petavs Jakoba obtožb pod b. c in d zaradi pomanjkanja dokazov; Makovec Jakobu obtožb pod a, c in d zaradi pomanjkanja dokazov; Gradišnik Leopolda, Peclin Karla, Zbogar Alojza, Skopec Franceta, Leben Karla, Leben Franceta, Letonja Antona, 2hogar Karla, Suš-man Josipa obtožb pod a in b, ker niso Izvršili dejanja, in obtožb pod c in d zaradi pomanjkanja dokazov! Skodlar Franceta obtožb pod c, d, e in f. ker gre : osebo, ki ni kazniva v smislu 61. 54 k. z. in obtožb pod d in g, ker ni izvršil dejanja; Kraaovec Antona, Repar Josipa, Leben Hajka. Skrbeč Josipa in Leben Ivana obtožb pod c, d, e. f in g zaradi pomanjkanja dokazov ln obtožbe pod b ker ni izvršil de. anje.
Odreja enkratno objavo te sodbe v izvlečku glede obsojenih na smrt ln dosmrtno ječo v listih >n Piccolo« v Trstu in »Jutro« v Ljubljani na stroške obsojencev. Obenem odreja zaplembo zaseženih stvari.
Ljubljana, 7. marca 1942-XX.
Slede podpisi
Sodba je bila izvršena glede naslednjih obsojencev: Gabrovšek Cirila, Godec Ernesta, Babačk Franceta, Zigman Ivana, Ogrin Vincenca, Letonja Franceta, Kraaovec Jakoba, Miklavec Antona, Tomazin Martina, Vrhovec Franceta, Rihar Mihaela, Debevec Antona, Rihar Franceta, Falčič Alojza, Ogrin Karla in Debevec Ivana.
Poveljnik II. armije pa je odložil izvršitev sodbe glede na možnost morebitne pomilostitve glede naslednjih obsojencev: Troha Antona, Hudobivnik Lovrenca, Korče Ivana, Tomazin Avgusta, Troha Josipa, Zbogar Franceta, Rihar Filipa, Verhovec Josipa, Jesenko Franceta, Vončina Franceta, Merlak Stanislava in Kržič Vincenca.
Radio Ljubljana
SOBOTA, 14. MARCA 1942-XX
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pe?m. m melodije, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert so-pranlstke  Drage Sok, pfl klavirju Marijan   Lipovšek.   12.40:   Ambrosianov trio. 13: Napoved časa in poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca:  orkestralna  glasba.  14: Poročila v slovenščini.  14.15:   Orkester   pod  vod- ; stvom Angelina-   14.45:   Poročila   v slo-I venščini. 17.15: Zbor Ljubljanske Glasbe- . j ne Mat ce. 18: Stare: Naša obleka: gospo-• dinjsko  predavanje  v  slovenščini. 19.30: j Poročila v slovenščini. 19.45: Pestra glas-'■ ba. 20: Napoved ča3a in poročila v jtali-ianščini. 20.20: Komentar dnevnih dogod-I kov v slovenščini. 20.30:  Ljubijan-ki ra-I dijski  orkester pod vodstvom  D.  M. S;-ianea ob sodelovanju soprani^tke K«enije j Vidalije ta tenorista  Tvana  Francla. 21-Simfonični koncert  Selvaff^ia. v odmoru nredava^le v slovenštnl T2: Pred*va^4r
v slovctfčtal *?iS- TCj-^er* v-taVrdst* Fn--ra Csmpaiolo. 22.4S: Poročila v itslijsn-Ičtai.
?n##rfraf v „Sf<rv. Nmrodu"
Davčne določbe iz pravilnika k proračunu Ljubljanske mestne občine
Pvozninska tarifa Oni dan smo objavili v našem listu nove ostavite uuoar.i.aj&c  tar..s  k   *. . j jaA*-/ naslednjem prinašamo se sijrem'-m&e v iov: tarifi za mestno uvoznino. Postavke .voznmske tanfe so Številčno ostale premen j ene, le da se dosedanji zneski v • narjib odslej računajo v lirah. Pri uvoz-uni, ki se pobira po vrednosti na umetno obovje, zobotehnične instrum«*nte m zo-^otehnični material tn pri uvoznini na \ektnčne in plinske aparate, na likalni-<e m slične aparate ter na elektr čne sve-"*lke ta lestence pa se stopnja uvoznine oviša od 3 na 5%.
Vi poni be k tro&arinski tn nvozninski tarifi Za vse predmete, ki se nvažajo v prosta
kladišea in se pozneje izvažajo, razen za
)iago namenjeno potrošnji v mestu in za ago prepeljano iz enega v druso skla-1 šče.  se  pobira  k on tro na   pristojbina 1
ire za 100 k? odnosno litrov (doslej 0.38 lire). Crtana je postavka lb, po kateri se ie doslej za pivo, ki se uvaža v mesto, plačalo 0.05 din za liter Za uvoženo ali v Ljubljani pridobljeno sveže in preka-ieno meso. za uvožene mesne izdelke iri slanino, st plača dodatna trošarina 1 lire za kg (doslej 0.57 lire), za užitno živalsko mast pa 0.60 lire za kg (doslej 0.38 lire>. Teh zneskov pa ne plača, kdor plača oglednino po čl. 53 pravilnika.
Odstotne postavke, ki se tičejo povračil in podaljšanja bolet so ostale nespremenjene. Za tranzitno bla^o se pobira pristojbina 1 lire za 100 kg (dos!ej 0.38 lire), za spremljanje tranzitnega blaga pa se plača v dnevnem času 15 lir (doslej 5.70 lire), v nočnem času pa 30 lir (doslej 11.40 lire).
Odstotne postavke za nsnšek pri vinu »o ostale nespremenjene. Dodana pa je določba, da se usušek za vinski mošt. ki ga uvažajo lastniki prostih skladišč, pr. znava po § 65. uredbe o mestni trošarini. Tudi količ ne vina in žganja, ki ga smejo vinogradniki uvoziti iz lastnega vinograda brez trošarine so ostale nespremenjene. Ostale so nespremenjene določbe o povračilu trošarine veletrgovcem, ki se v pretežn: merj pečajo s trgovino na debelo in blago izvažajo z mestnega ozemlja. V takih primerih se sme povrniti del preko 7600 lir v proračunskem letu plačane uvoznine.
Razlika med dosedanjo in novo troša-rinsko stopnjo za pivo se pobere na vse kol čine piva. na katere je bila plačana trošarina po stari stopnji, pa pivo i. januarja t. 1. ni bilo potrošeno. Pravtako se pobere znesek zvišane trošarine na zaloge ruma, vinskega destilata in likerjev, na zaloge špirita in 2?&nja vseh vrst in na zaloge vina, ki se ugotove, tudi pri točilcih na drobno.
Spremembe v uredb-  o mestni trošarini.
Odslej je treba prijave za uvoz troša-rinskh predmetov podajati na uradnih tiskovinah, če znaša ustrezna trošarina preko 300 lir (doslej  190 lir), najmanjši
Dopolnilna navodila k naredbi o   likvidaciji   terjatev   in dolgov nemških izselnikov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi Člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št 291, glede na svojo naredbo z dne 8. novembra 1941-XX št 143 z navodili o likvidacijskem postopku za terjatve in dolgove nemških izselnikov Ljubljanske pokrajine ta
smatrajoč za umestno, da se izdajo dopolnilna in pojasnilna navodila, odreja:
Člen 1. Izrek o obstoju nespornih dolgov izselnikov iz člena 5. naredbe z dne 8. novembra 1941-XX št 143 in zapisnik o poravnavi iz naslednjega člena te naredbe sta izvršilna naslova z veljavnostjo pravnomočne sodbe.
Člen 2. Ce poskus mirne ureditve spora po členih 6. in 7. naredbe z dne 8. novembra 1941-XX š .tl43 ne uspe in Pohotni urad misli, da se sporna stvar lahko razsodi po stanju spisov ali s preprostim skrajšanim postopkom ali če stranke to sporazumno predlagajo, sme poveriti odločitev v stvari, namesto da bi odstopil pravdo okrajnemu sodišču ali pri tem postavljenemu zboru sodnikov, enemu izmed sodnikov, prideljenih uradu, če gre spor o terjatvah ali drugih zahtevah do 3000 lir, zboru treh takih sodnikov pa glede terjatev ali zahtev nad 3000 lir. Stroški zastopanja ali obrambe obremenjajo stranko.
Člen 3. Stranke Imajo v vsakem primeru pravico zahtevati predložitev spora razsoii razsodnikov. Predlog se mora vsekakor podati pred sklepom razprave s strankama pred Pohotnim uradom.
Člen 4. Določbe členov 10.. 15. in 17. naredbe z dne 8. novembra 1941-XX št 143 se upor-bljajo tudi na pravdni del postanka pred sodnikom ali zborom treh sodnikov Pohotnega urada; te odločbe imajo \*e!iavo kot odločbe okrainih sodišč ali Drl n;ih postavljenih sodniških zborov.
Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan ob.iave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki komisar za Ljubliansko pokraitao: Emilio Grazioli
Naše gledališče
DRAMA
Petek. 13. marca ob 15. uri: Rokovnjači. Izven. Oloboko znižane cene od 10 lir navzlol.
Sobota, 14. marca ob 17.30: Zaljubljena žena Izven. Znižane cene.
V petek 13. t. m. bo vprizorila Drama ob 15 uri Govekarjeve »Rokovnjače«, delo, ki šteje med najpopularneiše slovenske igre. Dejanje se godi leta 1810. v Kamniku in okolici, kjer so takrat živeli rokovnjači pod vodstvom svojega glavarja Nan-deta, ki je osrednja oseba ie romantične gre. V dejanje je vpleteno petje in glasba, kompozicija skladatelja Viktorja Parme. Za predstavo v petek veljajo globoko znižane cene od 10 Kr navzdol, na kar posebej >pozariamo.
»Zaljubljena žena«, komedija sodobnega italijanskega dramatika Oiovannija Cen-zata, ie igra o zakonskem trkotu: žena. mo*. ljubica. Obe ženi ae borita za ljubezen moto, ki neo'ločen koleba med obema Delo ni brez psiholoških mikavnosti in resnic ln pokaže, kako rešujejo sodobne čustvene ln pametne žene zakonsko krizo Ponovitev bo v soboto v drami izven abon-mana po znižanih cenah.
znesek trošarine pa je 0.20 lire (doslej 0.50 din). Prosto skladišče se sme podeliti strank:, ki ima povprečno v zalogi toliko blaga s trošarinsko stopnjo od 020 lire navzgor, da znaša trošarina na to biago 4000 lir. za trošarinsko blago, na katero znaša trošarinska stopnja pod 0 20 lire, pa nad 2C00 lir. Za predmete, za katere znaša trošarinska stopnja manj, kakor 0.05 lire, se prosto sklad šče ne more podeliti, pač pa odslej za vse vrste svežega sadja (doslej samo za jabolka, hruške, pomaranče in limone).
Kadar zahteva lastnik prostega skladišča od trošarinskih organov delo Izven rednega uradnega časa. plača trošarinske-mu oddelku pristojbino 10 lir (doslej 3.80 lire). Pravtako mora proizvajalec, ki je pod trošarinsko kontrolo glede porabe surovin, plačati za izredno delo Trošarln-skega organa Izven redneera uradnega časa po 10 lir za vsako začeto uro.
Proizvajale: alkoholnih pijač, ki začno delo brez prijave trošarinskim oblastem, se kaznujejo po § 125 uredbe (doslej prvikrat s 500 din. v ponovnem primeru pa 8 1000 din). Mestna trošarina se povrača le. če znesek presega 5 lir.
Ostale   določbe   proračunskega pravilnika.
Pristojbina za prevoz z reševalnim avtom zriaša v mestu 30 lir izven mesta pa še za vsak pričeti kilometr 3.50 lire.
KlavniŠke pristojbine so določene takole: za veliko govedo 125 lir (dosjei 51.30 lire), za malo govedo 80 lhr (34.2o lire), za prašiče nad 100 kg 100 lir (doslej 33.40 lire), za manjše prašiče 50 lir (doslej 19), za odojke do 10 kg 10 lir (3.80), za teleta 35 lir (15.50). za odraslo drobnico po 20 lir (9.50). za malo drobnico po 5 lir (190), za konje pa po 70 lir (26.60). Ostali so dosedanji odstotni popusti.
Za opled uvoženega mesa. mesnih izdelkov, slanine, rib in perutnine se plača 1 liro za kg (doslej 0.57 lire), za neočiščeno drobov;no 0.50 lire (doslej 0.28) In za živalsko mast (0.60 lire (doslej 0 38). Povišane so tudi postavke za hlevnino, tehtnino. najemno pristojbino od celic in za dnevne najemnine v klavnici. Cena umetnemu ledu je določena na 2 liri (doslej 1.14 lire), za dovoz in odvoz vagona živine in mesa pa 100 lir (doslej 64.40 lire.) Pristojbine v korist občinskemu veterinarskemu skladu so ostale nespremenjene in so preračunane v lire.
Konja&ke pristojbine so na novo določene. Hranarina za oskrbo psa na opazovanju ali za ujetega psa znaša dnevno 5 lir (doslej 2.28), odkupnina pa znaša 11.50 lire (doslej 11.40)
Občinske pristojbine za ogled mrlicev niso bstveno zvišane, temveč so le zaokrožene, prav tako pokopališke takse na draveljskem pokopališču.
Občinske gradbene takse so preračunane v lirsko valuto po uradnem tečaju. Nespremenjena je ostala tudi občinstca taks aza pospeševanje gradbenega razvoja me~t, ki je določena v obliki odstotne doki ade na zgradarina
vseh
OPERA
Petek. 13. marca ob 17.: Sv. Antom zaljubljenih patron. Za red A.
Sobota, 14. marca ob 16.30: Evgenij On j gin za red B.
nt ca
KOLEDAR
Danes: Četrtek, 12. marca: Gregor L Vel.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Noč maščevanja. Kino Sloga: Skrivnostno odkritje. Kino Union; Kapitan Tempesta. Razstava mojstra Fr. Kralja in generacije najmlajših v galeriji Obersnel na Go-sposvetski cesti.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, 2ialoška cesta 47.
Knjiga o italijanskem gospodarstvu
V Berlinu je iz^.a nedavno izpod peresa Joe>epha VVLnschuha knjijja »Der Partner«, ki bi s*e lahko rudi imenovala »Italija, kakršne ne poznamo«. Navaden popotnik namreč ne potuje po Italiji, da bi spoznaval njeno £0"srxxiarstfvr>. temveč da s* ogled« njene kulturne zalrlade m z£c<lovTnsike znamenitosti. Trenutno pa stoji seveda ru<li v Italiji v oe-prodju vojni potencial tako, da je za vsakof»a.T zanimiv gospodarsiki razvoj Italije v zadnjih letih. Pcsebno važno poglavje zavzema v Winschuhevi kniiui italijansko električno gospodarstvo. Zelo zanimivo je tudi poglavje o pomorskem prometu in težJci industriji, zlasrti o prizadevanju Italije, da se čimbolj osamosvoji v pogledu ielda. Veliika pozomoM je posvečena v te; knjigi tudi pridobi vanju nove rodovitne zemlie v Italiji, ker je razumi j ;vo wii je primer Littorie man daleč po severu Temu poglavju je priključena pregledna tabela, ki jasno kaže. kaj vse se da doseči s srmko organiziranim in na zdravih temeljih »lonečim javnim dolom pod enertrčnim vodstvom in ob upoštevanju resničnih potreb ljudstva.
človeški most
Uspehi japonske vojske na Daljnem vzhodu niso presenetili tistih, ki poznajo japonskega vojaka in njegovo legendarno hrabrost, prepojeno s fanatizmom in trdno vero, da je največja sreča človeka, če more umreti za svojo domovino. V japonski vojski je mogoče marsikaj, kar bi ne bilo mogoče v nobeni drugi, vsaj v toliki meri ne. Toda celo za japonske pojme je nekaj izrednega, če vozj tank čez most, sloneč na živih ljudeh. To se je pripetilo na batamskj fronti na Filpinih in bo pač menda prvi tak primer v zgodovini vojevanja. Japonski pionirji, stoječi tesno skupaj v vodi, so držali na ramah težke hlode in so b:li tako nekakšni živj oporni stebri na prehodih čez reko, kjer niso utegnilj popraviti in obnoviti po sovražniku razdejanih mostov Ta tehn'ka ki so jo Ja-oonci uporabili tudi na Malajskem polotoku, kjer j« pa služIla samo pehoti, se
imenuje v Japonščini »hitobashi« torej »človeški most«. Na batamski fronti je cez tak most prvič peljal tudi lažji tank, ker je bilo treba zasledovati sovražnika.
«
Središče za zdravstveno zaščito otrok
Zdravstvena zaščita otrok, mater In dojenčkov organizirano to zdravstveno delo pod okriljem
precej popolna pri nas — Kako je
Ljubljana, 11. marca 1942-XA Zdravstvena rašj:*? prebivalstva se »nora začet: že pri dojenčkih. Nikakor bi ne pretiravali će bi trdiu. da je med zdravstveno zaščitnim delom zdravstveno socialna saačits • : ■ otrok in ma^r glavno. Smoter vsega zdravstvenega dela je izboljšanje splošnih zdravstvenih razmer pr i\.t. To pa pomeni tudi ieši-tev populaci ska vprrJSanja ln se dotika najbolj poreć;h soc.alnih vpraianj. Zaščita mater in otrok Je veljala pri vseh narod* h vselej za vprašanje ureditve splošnih aiv rjenjskih populacijskih pogojev naroda. Brez učinkov e zasč5.»e matere in otrok ?i ne more misliti ugodne narodove tivljen. ajke bilance. Pri nas smo o tem ae ze'o mnogo govorili. K.jub temu pa ni bilo ved-no aH I vsod za socialno zdravstveno site.:: aamtd n otrok iovolj pravega razumevanja Ob tej priliki pa hočemo prikazati do k mere se je zdravstveno za. Sčitno a\a#0 razvilo pri nas pod okriljem Higienske? \ zavoda, odnosno, kako ao posamezne 'dravatvene ustanove predle v organizacij   tega zavoda.
Zavod za zdravstveno zaščito
mater in otrok Pred 20 k ti je4 bila pri nas zelo nepopoln?, tudi atiravstvena zaSčita mater m otrok, če smo p-ploh lahko govorili o a"i. Za nio tudi nI b!o primerne zakonske osnove. Po prevratu je bilo pri deželni vladi ustanovi ono po *"r rj^n^tvo za zasćito mladine pod Imenom »mladinski oddelekc. Pr_ va ur-^Jbi o ustanovitvi državnega oddelki za aaMtta otrok Je bila izdana 1. 1919. Po posebnem pravilniku na podlagi uredbe je začel deiovati mlad nskl oddelek pri deželni vladi. Vprašanje zdravstvene zaaćite otrok je pa bilo primerneje urejeno z zakonom šele 1. 1922. V začetku je bilo mnogo poman kljivoati, ki so ovirale zdravstveno zaščitno deio ali ga sploh onemogočale. Kmiiu se je pokazala potreba po osrednjem zavodu za zdravstveno zadčito ctrek T :i tud: Se ni bilo posebnih ustanov za za"člto dojencev in otrok, če izvzamemo otroško bo!nico ln porodnišnico. I>o ustanovitve Zavoda za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani je prišlo v veliki meri po za-slugi ženske organizacije. V začetku se je zavod imenoval >Zavod za socialno higiensko ^a^čito dece«. žensko druStvo  je  preskrbelo  zavodu   opremo za
oddali k. ki so ga imenovali »Dom za matere m dojencec in ki je bil priključen zavodu začasne kot društvena ustanova V zavodu je bil ustanovljen otročki dispanzer
ln zdravstvena šola materinstva. Ce1^ Tdravstvenih »isA *nov
Pod okriljem VI. oddelka Higienskega zavoda • odd. za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok v Ljubljani) de iuje cela vrsta zdravstvenih ustanov, ^e ustanove so preSle v organizacijo Hlgien skesra zavoda na podlagi »uredbe o organizaciji zdravstvene službe in posebnem ministrskem odloku L 1940. Oddelek tdru-tzrje naslednje ustanove. Ena najpomemb-
ne ših je otroSkl dispanzer, ki ?e deli tako: pollklir.ika-ambulatcrij) za revne otroke v starosti do 14. !eta: posvetovalnica za matere, dojenčki b) otroke v predšolski dobi; socialno posvetovalni oddelek, ki posreduje
pri uradih, zavodih m zasebnikih. Dom za matere Ln d i< ~č.ke se deli na: postajo za dojenčke: kuhinjo za aojen^ke: oddelek za neuk matnr»3f a. V sestavu oddelka so Se: bečji ir. : 1 i nskl dom, šola otroSke sestre ~' j <>* :n >I>ečja koi'ni;a Lublja-na-okclica<. Zdravstvene ustanove nudijo svojo pomoč br^zplRČne in delajo z državnimi sredstvi Oddelek zaposluje 2 zdravnika. 5 z.^čitnih sester. 2 dnevničarki slu-žiteljici. uradnika *n otroško negovalko sestro. Na oddelku so delovali že po erije zdravniki in zdaj dva zdravnika težko zma-gn:eta drlo. Prav tako je premalo zaščitnih sester. Fotr^bovvi bi se nu no eno diplomirano zabitno svrtro in dve otroški sestri negovalki«
Otroški dispanzer
V poliklinik5 otroškega dispanzerja jc *>l-
lo lani skupaj 7783 ambulantnih sprejemov, med njimi 2816 novih in 4967 ponovnih. Po starosti je bilo 1083 dojenčkov. 1210 malih otrok in 523 šolskih otrok med novimi sprejemi. Naravno ao hranili 320 dojenčkov dvovrstno 284 in umetno 479 S kremenčevo svetilko y bilo 144 obsevanj. Zaradi obolom za tuberkulozo ao jih oese->. za ranltlaocn 33 in drugih bolezni 103. V rentgenolog ki zavod splošne bolnice so poslali v pregled na polikliniko 47 malih al //Bakterioloških preiskav je bilo ioo. V bolnico so morali oddati 181 otrok Za zdravila in sanitetni material je poliklinika porabila lani 2629 din in 4966 L. V anibulatoriju so izdali mnogro spričeval in nriocročil za dietno hrano. Največ obolenj
je bilo na boleznih dihal in prebavil. Obolenj za rahitisom je bilo 59 primerov, tuberkuloze 16 in celo en primer sifilisa. Težave so bile z nabavo zdravil in zato so merali varčevati. Za zdravila bi potrebovali več^e kredite in matere bi obiskovale ambulatbrij mnogo raje. če bi v njem prejemale tudi zdravila, ne le recepte. Razumljivo je da se v ta amulatorij zatekajo predvsem revnejše matere. Opozarjajo tudi, da bi bilo potrebno prt motitvah v prehrani izdavane brezplačne zdravilne hrane, ki bi jo" pripravljali v tako zvani mlečni kuhinji otreskega dispanzerja.
Posvetovalnica za matere
Posvetovalnica za matere je začela delovati v Ljubljan; L 1924. Ta ustanova je bila za naše kraje novost. Ženske organizacije so opozarjale večkrat, kako potrebno bi b-lo. da bi imeli posvetovalnico za matere. Da matere znajo ceniti pomen te usiar.ove, se je izkazalo tudi lani iz Števila sprejemov. Novih sprejemov je bilo lani 1253. rx>novnih pa 2512. skupaj torej 3765. V starosti do enega leta so dali nasvete za SSS dojenčkov, in za 365 otrok v starosti od 1.—6. leta. skupaj torej 1253. Matere se torej zatekajo po nasvete v posvetovalnico predvsem za dojenčke. Pri negi stare j* h otrok pa ne naletijo več na
tako velike težave, posvetovalnica je hranila 318 dojenčkov naravno. 200 dvovrstno
ha 270 umetno Velika večina dojenčkov js bilo zakonskih, 847. nezakonskih pa 41. Skupno je bilo v otroškem dispanzerju, v pol klinik: n posvetovalnici za matera, lani 11.548 pregledov ali 2608 več kakor prefflanskim. Opravljenega je bilo torej lamino mnogo koristnega dela za zdravstve-
no zaščito našega naraščaja, zlasL. v primeri  a  skromnimi    sredstv: zdravstvene
ino ve.
Socialno-posvetovalni oddelek
Tudi temu oldeiku moramo pripisovati velik pomen; v nekem pogledu je njegovo delo prav tako potrebno kakor posvetovalnice za matere V delokrog aoc alno posvetovalnega oddelka spada vzgojno zdravstveno delo jq nadzor nad nego dojenčkov in otrok Zafljtna sestra obiskuje matere na njihovih domovih, in sicer na podJagi rojstnih izkazov, ki j:h prejemajo v ta namen od uradov in za volov. Ob priiki obiskov poučuje matere, kako je treba negovati dojenčka in piizadeva si. da bi matere z otroki obiskale posvetovainJco zaradi zdravniškega pregleda Zase tna sestra ima nehvaležno nalogo, ker so matere pogosto nepristopne za nasvete. Posebno malo zaleže jo nasveti v družinah s slabimi razmerami. Pri revn h družinah so pa same nasveti tudi brez pomena, če se matere ne morejo ravnati po njih pri najbo'js. volji. Revne matere bi bilo treba ob pr Uki porodov podpirati s potrebšC* na;n: za r.e^ro dojenčkov, ne le z besedami. Vsega tega dela pa seve la socialno posvetovalni oddelek ne zmore sam. Prav podpiranje revnih mater ob pr lik: porodov pomeni zelo n.nogo za konkrr tveno zaščito.
Statistika nam doka^u;e. da je bila pri nas doslej velika umrljivost dojenčkov in da je biJa prav zarad: tega naša življenjska bilanca v veliki n.eri deficitna. S tem pa seveda n; rečeno, da delo socialno posvetovalnega od lelka otroškega dispanzerja ni uspešno; oddelek se lahko ponaša s svojim delom tud: lani. kolikor rac spada v negov delokrog. Prav njegovo delo pa
tudi dokazuje, kako vefcke so potrebe pri konkretnem aociaolno zdravstvenem zaščitnem delu za zaščito mater an otrok. V delokrog socialno posvetovalnega odleJka spadajo tuli posredovanja pri uradih, zavodih in zasebnikih. Zavzemajo se za pravice aapusčemh mater in otrok. Največ posredovanj opravi sestra pri varstvenem sodišču, mestni občini in Visokem komisari-atu. Tako n. pr. posreduje, da matere prejmejo brezplačno vozovnico za potovanje v domovinsko občino, če si v Ljubljane ne morejo najti zaslužka. Včasih je pa tudi otrok prepuščen sam sebi in sestra ga mora odpraviti k svojcem ali na pristojno občino. Posebne težave so z odpravljanjem otrok, ko jih je treba poslati v kraje, ki so precej oddaljen: od železnice. Večkat je otrok tudi preslabo oblečen za potovanje ter mu je treba še prej preskrbeti primemo obleko ln obutev. Tedaj se pa vsiljuje vprašanje, kje vzeti denar, klo naj poravna stroške. In kaj naj počno z zapuščenim otrokom, če ni pristojen v Ljubljano? Zato morajo biti na posvetovalnem oddelku posebno iznajdljivi, delati morajo z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo — delati mnogo več kakor se morda delo da predpisati s pravimi kom. Težko bi bilo sestavljati proračune za vso to delo. ki ga vnaprej ne poznaš, toda za taksne namene sploh n*majo denarja. AH bi ne bilo lepo. če bi se posamezni premožni 1'udje spomnili včasih tudi revnh, zapuščenih otrok, brezdomcev in nu lili vsaj skromno podporo soc alno posvetovalnemu oddelku otro-SSHSJSI tispanzer^a. Lani je sestra napravila 5 potovanj z otroki in za to delo bi bila up:avičer.a do dnevnic, toda zadovoljiti se mora le s povrni t v. jo dejanskih stroškov za peto van je.
L3UBLDANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave  ob  delavnikih  ob  16 In
18.15.  ob  neoeljah  in  praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 m 18.30
KINO MATICA  • TELEFON 22-41 Slavni  Sea Benrllijera para t*v aa  ' !a«n<T
rlattm!
Noč maščevanja
Anedeo Naran  — dara Ciim — OrvaMo Valenti itd.
KINO   UNION    •   TELEFON 22-21 Prekrasen  film  n «l*mf  benecajvke aprodovine. epcpe;» jnnaSm  :n r-oc^ga ratrijotinnt
Capitan Tempesta
Dorfc  Dur auti.  C* rta Cand:an',   Adrtano Ritnokfi. Carlo Ntochi
KINO SLOGA * TELEFON 27-30 Doiivliaji tanikarji v norftnici v mineju r!o^inCr\
Skrivnostno odkritje
Po roman«  Edgarta  Poe,  v  e lavni  vtogl Paul \Vejrener
Fihn raprtejsi od »FrankpnBtdTrtc
aNO MOST*
Tn« n ta teden «no Vara pripravili iib.nK fUmr
Dam* ob :7j¥> br^zpla^na r»r«Vrtva! MOZ IZ ROMANA
VRAGI JUŽNEGA MORJA
Pri tej :-r  t   bas*« vićr'i iivlečke :x naiib boločib sporedoT. — V«:opnica pri btaga. a i od 14. are
DNEVNE VESTI
— Is »Službenega lista«. »Službeni
za ljubljansko pokraj no št. 20 z dne IL marca 1942-XX objavlja naredbe Visokega Komisarja! dopolnilna navodila k naredbi o likvidacij] terjatev in dolgov nem-šk h izselnikov. podaljšanje roka za izdajo osebnih nakaznic; odločb? Visckega K sarja: prevedba nekaterih glavn h postno-brzojavnih uradov v pogodbene :n oeoik za ze!enjavo BS «adje št. 11
— Prevedba nekaterih glavnih pošt 'n brzojavnih uradov ▼ pogodbene V Komisar za Ljub-jansko pokrajino odloča: V pogodbene pošte se prevedejo atedefa državni uradi: 1. Po5*a. brzojav ir. teefjn Gorenji Logatec iz VI   razr   drž p<
II. razred 2. skupino razrednih državnm pošt; 2. Pošta, brzojav in te'efon Grahovo pri Cerknici z VI razreda drž po§T v II. razr. 2. skupino razrednih drža\r..h pošt. 3. Pošla, brzojav in telefon Lo? .t. VI. raz drž pošt v II razred 1 skupin« razr. drž pošt. 4. Pošta, brzojav :n le : Planna pn Rakeku iz. VI. razr. drž. poŠt v II. razr. 2. skupino razi. drž poši in 5. Požta. brzojav in telefon Sodrazica iz VI. razr. dri. pošt v I. razr 3. skupino razr. drž po£t. Ta odločba je takoj izvrsna in se objavj v »Službeneiu listu za Ljubljansko pokrajino«.
— Skrivnostne celice v podzemlju gledališča v Vicenzi. Na dvorišču Olimpijskega gledališča v Vicenzi so odkrili zgodovinsko zanimive celice. Ze nekaj mesecev izvršujejo v Olimpieu prilagoditvena in ojačevaina dela, ki jih je odobrilo Ministrstvo za narodno vzgojo. Razen ostreš-nih. odrskih in stopniščnih popravil in ureditev v notranjosti, delajo istočasno tudi /unaj in sicer na zidu, ki je obrnjen proti dvorišču- Med poskusi vzdolž temeljev ostanke majhnih dva do tri metre globoko segajočih votlin z majhnimi okni, na katerih so še sedaj vidni sledovi železnih križev. Našli so tudi človeške kosti Po poročilih starih kronik je bila na tem prostoru okoli L 1400 mestna jetnišnica. Odkrite voiline bi naj bile podzemske celice te jetnišnice. Stari zap *ki pripovedujejo o stnšnih usodah ljudi, ki so jih pred davnimi s*oletji zaprli v te vlažne, blatne votline. Odkritje ie zbudilo veliko zanimanje tako med meščanstvom kakor med učenjaki.
— Ne igrajte se z orožjem. V ponedeljek se je zgodil v občini Massarosi pri
Viareggiu žalosten dogodek, ki je zahteval življenje 161etne mladenke. Na posestvu Terese Petri di Lucca so se zbrali v hisi 191etni Cosimo Guidotto. njecova 161etna sestra Laura in njuna prijateljica Carmelinda Vitali. Med pogovorom je Guidotto šaleč se nenadoma pomeni z lovsko puško, za katero je mislil, da je
prazna, proti mladenkama. V tistem trenutku je vstopil v sobo nek sorodnik Gui-
dottija in v sobici se je razlegel pok. Laura se je zgrudila na tla, zadeta v bližino srca. Na pomoč so prihiteli tudi drugi ljudje, vendar ranjenki niso mogli več pomagati. Umrla je po dveh urah. Cosimo Guidotti, ki se iz žalosti nad nesrečo ne more porniritl, je bil prijavljen zaradi malomarne usmrtitve.
— Sreča v loterij! s številkami sina vojaka. V Veroni živi oče nekesa vojaka, ki se sedaj bojuje v severni Afriki. Pred kratkim mu je sin pisal, da se mu je sanjalo in svetoval je očetu, naj stavi na njegove sanje v loteriji. Oče je šel v loterijsko podružnico, povedal tam sanie uradniku in ta mu je nasvetoval. naj stavi na številke 48. 70. 90. Cb žrebanju v Torinu so bile vse tri izžrebane in oče je dvipmil 8500 lir.
— Lahkoveren numizmatik. Leo Stirn živi v Abbaziji. Do nedavnega se je veselil svoje velike zbirke starih zlatnikov, dokler nista prišla k njemu nekega dne Giuseppe Pradieu in Antonio Bura. Z nagovarjanjem in obetanjem velikega zaslužka sta ga pregovorila, da jima ie izročil zbirko, ki je vredna nad 60.000 lir, da jo prodasta visoki osebi, ki hoče ostati neznana. Ko sta pa prišla v posest zaklada, pa sta brez sledu izginila. Obširna karabinierska preiskava pa ju je le izsledila tn sodišče na Fiumi ju je obsodilo
na amo leto zapora.
— Zdravnik,  ki  je s lastno  krrjo reifl
bolnika življenje. Dr. Italo Boni. s»i§tent v bolnišnici v Lectu It idravll bolnik«.
ki je bil v življenjski nevarnosti. Potrebna je bila nujna transfuzija krvi. vendar ni imela bolnlinlea na razpolago nobene-
ga krvodajalca. Da mu reši življenje, se
je dr Bon. odločil, da da sam na razpolago svojo kri. Plemenita požrtvovalnost zdravnika je bila nagrajena z uspehom: bolnik ie naglo ozdravel.
— Predlogi preračunov ministrstev. Te dni predlagajo ministrstva Zbornici Fa-š ev ;n Korporscij svoje predloge za proračun za 1 1942-43. Ministrstvo za narodno vzgojo predvideva izdatkov v vsoti 3.015.900.711 Ur in  ie predlog višii od le-
'csnje proračunske vsote 405.312.46fi lir.
Puvldek bo šel predvsem v kerist šolske-
ga osebja kakor tudi za ured:+ev novm o-novnih. srednjih, tehničnih in visokih šel. Ministrstvo orometa predvideva iz-d :ke v izno-u 731.277 464 lir in je napram letošnjemu manjši za 5*801 130 lir. Znižanje ?re delano na rečun podpor po-: rskin p-sroplovnim družbam, kljub temu   pa   je določeno povllanje dohodkov
prometnega osebja.
— Bilanca Romske banke. Upravni odbor Romske banke (»Banco di Romali je
v ponedeljek odobril bilanco za 1. 1941. Pank.i je zaključila leto z dobičkom 15j.G13 1S7.72 lir (prejšnje leto 15.668.538 ■ • 1 • Odbor je sklenil predlagati skupščini 4° b dividendo za delničarje, nakazilo 3 milijonov lir rezervnemu skladu, ki bo s tem narasel na 61 milijonov lir. V novo
poslovno ielo bo preneseno 4,606.121.46 lir.
• Stenograiski in posebni Strojepisni tečaji se pr:čno v četrtek 12. marca. Informacije in prospekte daje^ Trgrovsko uči -iišče »Christofov uenj zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. (Telefon 43-82)
Sobota 14. III. ob 18,30
i VESELI TEATER
— Uspeh   italijanskega   skladatelja na
Dunaju. Dunajski simfonični orkester, ki ! ga je dirigiral Kari Bbhm, je v nedeljo I priredil koncert, na katerem so izvajali
Isimfonično skladbo firenškega skladatelja Calabrinija  »Ariel«.  Poslušalci so izvajanje sprejeli z velikim navdušenjem in tu-I di kritika se o skladbi izraža z laskavimi I besedami priznanja.
Bolgarska sladkorna
Iz Ljubljane
—lj Sneg hitro kopni. Južno vreme, ki ga imamo že dober teden, naglo pobira sneg. Zunaj je sicer zemlja še pobeljena, toda bela odeja je že zelo tenka. Se nekaj dni pa bo sneg večinoma skopneL Po mestu so razen največjih kupi snega ob cestah in ulicah tudi že skoraj izginili, osta-to je le še blato in druga nesnaga, ki jo bo treba pravočasno odstraniti, da je pozneje ne bo raznašal veter. Hodniki so se h.tro posušili in tudi na prehodih ni več mnogo blata. Po mestu se že da hoditi tudi brez gaioš, pač pa niti čez železniško progo v Tivoliju ni mogoče brez njih. ker je toiiko blata, da se čevlji globoko vdirajo vanj. Potrebno bi bilo solnce, ki se pa kar noče prikazati. Predvčerajšnjim in včeraj je sicer tu pa tam posijalo, dane* je pa zopet skrito za oblaki.
—lj V soboto v »Veseli teater«, kjer je na sporedu naš novi 16. program. Spored obsega: enodejanko Čudna snubca (avtor Joža Vombergar), dramo Ljubosumje, skeč Čudodelni   serum,   solo-nastope. kuplete
itdL Smeha, zabave in presenečenj bo za vsakogar   dovolj.   Začetek   predstave ob
18.30.    konec    ob    20.    uri. Predprodaja
vstopnic v soboto od 10. do pol 13. in od
15. dalje. — V nedeljo so tri predstave: ob 14.30. 10.30 in 18.30. Nedeljska predprodaja vstopnic: od 10. ure dopoldne neprekinjeno do večera.
—lj Zapora dragocenih kovin in vrnitev
h    dragocenosti.     Na vprafianje
mJoIstratva za korporacije, če se sme smatrati, da je trgovskim tvrd kam, ki so nameravale kupiti dragocene predmete, dovoljeno jih dobaviteljem vračati neplačane, se sporoča v sog-lasju z min s t rs tvom pravosodja,  da se  smatra  takSria  vrnitev za
dopustno, kolikor se ne more smatrati za odtujitev. Razume se. da morajo dobavitelji, ko jim je blago vrnjeno, ki so ga bil' pro'al:. smatrati, da je podvrženo zapoii v smislu kraljevega ukaza z dne 3. septembra 1941. (Službeni list 442>72/41 in ga_ prijaviti v svojih inventarjdh.
—1; Osebne izkaznice v Mostah. Tisti prebivalci Most, ki so prošnje za osebne iz-
kaznice viožUi v ljudski šol v Mostaii pa sedaj ne morejo po izkazn.ee v šo!o, bodo svoje osebne izkaznice dobili današnji četrtek 12. t- m. med 9. in 12. uro v Cerne-tovi gostilni pri ^Sedmici« na ZaloSki cesti. Spet pa opozarjamo, da mora vsak upravičenec sam priti po osebno izkaznico, ker jo pred uradnikom mora sam podpisati, razen nje pa mora podpisati tudi dva kartotečna lista.
industrija
S priključitvijo pokrajin bivSe Jugoslavije in grškega ozemlja je naraslo Število prebivalstva Bclgarije od 65 na 9.000000-Poraba sladkorja, je znašala v zadnjih letih v Bolgariji povprečno 5 kg na vsakega prebivalca, kar je v primeri z drugimi ev. rop^kimj državami zelo malo. Bolgarija bi torej rabila zdaj okrog 45.000 ton sladkorja letno, če bi se položaj v tem pogledu ne izboljšal.
Do lanskega leta bolgarske sladkorne tovarne niso mogle v celoti izkoristiti svoje kapacitete, ker ni bilo mogoče predati vsega sladkorja. Leta 1939. ©o obratovale ' samo tri i^med petih sladkornih tovarn in sicer v Rusi. Gornji Orehovici ln Dolnji Mitropoli/i. Letna kapaciteta vseh treh tovarn zna.-a pri stcdnevnl kampanji 49.000 ton. K3r računa Bolgarija z večjo porabo sladkorja in ker v priključenih pokrajinah ni nobene sladkorne tovarne, je treba pritegniti tudi tovarno v Plovdivu, >ci je začela predlanskim zopet obratovati in pa livarno v Kamenu, ki je bila Sele nedav.'.D dograjena. S temi petimi tovarnami bo lahko Bolgsj-ija v polni meri krila domačo potrebo, tako da ji sladkorja ne bo trebi uvažati.
Večja proizvodnja sladkorja bo zahteva-| la več sladkorne pese Zdaj prideluje Bol-\ garija sladkorno peso večinoma v severnih krajih mtd Dunavom in balkanskim pogorjem. Sladkorna tovarna v Plovdivu si skj-Sa zagotoviti za pridelovanje sladkorne t e-se potrebno zemljišče. To vprašanje bo pa težko zadovoljivo resiti, ker bolj kaže p>-speSevati v južnih krajih pridelovanje dru. glh poljskih pridelkov zlasti soje, ki je postala nevaren tekmec sladkorne pese. Zaenkrat Bolgarija Ae ne prideluje dovolj semena sladkorne pese doma tako, da ga mora uvažati iz Protektorata, Madžarske ;n
Romunije.
Turcjii za psvztil-go pol ede stva
Turski mmis/trski predsednik dr. Refik Savdam nt je obrnili na turške kmete s pozivom, naj zastavijo vse sile da se bo v
letošnjem letu čimbolj povečala kmetijska proizvodnja. Vlada sema bo storila v tem pogledu vse. kar je v njenih močeh in ne bo zamudila nobene prilike da poskoči kmetom na pomoč. Kmetje dobe spomladi
somensJco žite*. bodisi b rev.pl« čno ali pa proti  odplačilu v obrokih.  Vlada je dala
kmetijstvu na razpolage 2.600.000 turških
lir in ve& ta denar naj se porabi za povečanje  proizvodnje.   Posebno  p*~-zorno»t naj
pcfcvete kmetje krompirju in koruzi, da bo pridelek letos čim večji Vlada a na vse načine prizadeva, da omili pomanjkanje dednih moči in poljedelskih strojev.
Razen toga je poslal ministrski predsednik vsem pokrajinsicim navčedndcoan okroiž-nico. v kateri       poziva, naj osebno pazijo
na to. da letos spomladi ne bo nikjer neobdelane zemlje. Razen pšenice, rži in ječmena naj se pridela čimveč tudi koruze, prosa in krompirja. Tudi stročnic je treba posaditi či/mveč. Ministrski predsednik pra-
vi v okrožnici, da je treba dolari z wtud silami na to. da bodo letošnja pomladni posevki najmanj dvakrat tako veliki, kakor so bila  lanski.  Za  krompir ;e določala vlada
posebne premije, in sricer po 2 turski liri za vsak hektar. Da bodo lahko pomagali kmetom pri delu na polju tudi dijaki višjih šot, se bodo pričele letos velike šolske počitnice prej ko druga lota.
Spgrfnž pregled
Odmev spremembe v vodstvu
Zmaga Genove na stadionu Stranke v Romi je doeodck. ki močno odmeva po vseh športnih rubrikah itaii jansJcih listov. No srkmo dej^vo. da Rorna nci svojem igrišču v sedanjem prvenstvu sploh še m bila poražena in ;c že zato podvig Genove edinstven, tudi sprememba v vodstvu, ki ga je Roma tako dolgo, trdovratno in sr^umo držaia, zapleta položaj, vzbuja nove nade m izziva stopnjevano radovednost.
Razvoj letošnjega >to\nja-nskega prveravtaa je resnično zanimiv. Vodstvo je Roma prevzela sama že takoj po II. kolu. V IV. kolu ]o je dohitela Ttieatma, ki jo je ▼ V. koro prehitela. Toda že v VI. kolu so Romei spet *ama v vodstvu. vendaT le do naslednje nedelje. Po VII. kolu so bili kar Ntrrjc klubi v vodstvu: Triesvrina Ronva. Ven«vin m Fk>-rentina. Slednja je že v nastlcdnjem kolu fzgubila st:k z vodstvom, v IX. kolu pa sta zaostali tudi Roma in Triestina za Venezio. ki ie prevzela sama vodsrtvo. V X. kolu pa je bila vodilna trojica zopet skupaj. V XI. kolu je odpadla Triestina Roma in Vonezca pa sta vodil' do XIII. ko'a. ko so vodstvo prevzeli Romei in £a obdržali do nedeljjJce tekme. Meti tem se jc preril \ oevpredje Torino, ki se sedaj veseti z Venezto najvišje časti. Toda za kako dolt?o? Komu bo pripadlo prvenstvo? Venezdji? Torinu? Romi? Geno»vi? ali Ju ven tušu? Same u<janke, ki dražijo radovednost. Morda bo pa tudi slavna Boloijna posegla v to odločilno finaft-no tekmo. Časa ;c se dovolj tn t<*Jk na razpolago tudi Prvenstvo je sedaj prnShžno na začetku zadnje tretjine.
Boleča nezgoda je za torinski Juvena— nedeljski avtogol. Z njim mu je mvasiluženo splavala izpred nos« cela točka, ki bo morda se zelo važna. Statistiki ugnrtavlja jo. da je ta avtogol prvi po petih nedeljah. Dotlej so jih zabeležili 8, in sicer v škodo Torina. Bologne (2). Atalante. Ambno&iane, Genove. Lazia in Livorna. Lani 9o jih v vsem prvenstvu zabeležili 21. Bilanca tekem med Ju-ventusom in Milanom, ki sta se doalej v prvenstvenih tekmovanjih sreea'la že 261crat, je v korist Juventusa. Neodločeno sta as razšla lOkrat (3krat v Torinu in 7krat v Mi-lanu). l^krat je zmagal Juvenrus p zmage v Milanu) in le 4-krat M' 1 ano (tkmt t Torinu).
Usoda Triestine. ki je ▼ začetnih koSh
tako navduševala svoje pristaše, zbuja hude skrbi. Triestina že 12 nedelj ni zapustila igrišča zmagovita, node'jski remi na njenem igrišču pa je še cedo neprijeten. Zadnja zmiga, ki jo je Triestina dosegla ie bila 7. decembra v Tricsru proti Ju ven rusu (3:0). Medtem je 7 tekem ostalo neodločenih, 5 pa jih je izgubila.
Ko vino žo pri številkah, povejmo Š*e tor tekmi v Romi je prisostvovalo 25.000 gledalcev, v Milanu 25.000 (hlad.aina je zbraJa 218.000 lir!), v Torinu 9000. v TncMu 4000, v Firenci 80O0. v Genovi 8000 v Berganro 600O in v Vontziji 7000. Skupno 90.000 do 05.000  gledalcev,  številke,  ki  povedo več
kakor vse drugo.
Oftnovite naročnino! Premog — drva — oglje
specialno oglje za generatorje
vedno na zalogi pri
Resman Lojze
LJUBLJANA, C JESTA 29. OKTOBRA (RIMSKA) 21 — Telefon 44-90
REUMATIZZATI   R E VM ATI C NI
Fafe regolarmente ta v o s f r o cura di
zdravile s« redno z
URGĐOfJAL
Evlterefe« Dolori, Scfatlco Emicranla, Obesita
Un cucchiaino da caffe morrino • sera in un po' di ocqua
PRODUŽIO** ital1aka
.t 'vTh ,>4po o t tO
AuL Pr*f Milon« :9ie d«i 31-1-3«
in bOsle preprečili: Bolečine, Ishia* (bolečine v kolku), Glavobol, Debelušnost. Zjutraj in zvečer ena
Žličica Urodonala v   moto   v o d f
ITALIJANSKA PROIZVODU}*
**** P■■'  A 1 -
KI TOJ AKTU
Med folskim itreljanjera pom«i vojak n« cilj. Za njim stoječi stotnik vpraša-
— Na kaj pa streljaš?
— N« korporalovo povelje, gogpod stotnik, — odgovori vojak.
Angino pecioris
žali prsno tesnobo zelo u&pešno pozdravite, če pijete dnevno Ambroževo medico, ki jo dobite pristno ie ▼ Medarni. Ljubljana. 2-dovska ud. 6.
Pozor!
Imam v zalogi nove m rabljene cevi je. Sprejemam vaa popravila, tudi snežke in galoše. KIavier,Vošn jakova 4.
AJLl RES IE NE VESTE, da vam ojrlaa v »Slovenskem Narodu« odvzame vse Vase skrbi? Ce tseete službo ali stanovanje, ce želite karkoli kupiti, ae obrnite na oglasni od-
dele* »Slovenskega Naroda«, ki Vam bo • cenenim oglasom iav polnl) leljo Orlaani oddelek »Slovenskega Naroda« sprejema oglase -k« »sti dan vsak dan do      0. ure dop.
BUDINO con PEŠCE
Oggi cb« 1'alimentaziooe dcv"esaerc tegolara con estrrma radona liti. il Budino La Rocca m r nra ofnt preferena come alimento com pleto. Encraoo oella aua coopoaizioo« peace. o lio puro d'olira e verdure. tre elementi ba-Mlari, di aJtissimo tenore notritm) e 9quisi ramente appetitosi.
RIBJA PAŠTETA
dandanes,  ko mora brd raa
prehrana urejena s skrajno racionalnostjo,    pać zasluži
RD3JA PAŠTETA La Rocca vsako prednost kot popolno hranivo. V nično zmes te vmešano ribre meso, &-«o olivno oi're in zelenjava, tri osnovne prvine, ki «o redilne tn izredno tečne.
Stran 4
»SLOVENSKI N A R O D«, četrtek. 12. marca 1942-XX
Življenje slehernega novorojenca
dragoceno
Zato moramo tembolj ceniti delo  zdravstvenih ustanov za zaščito mater in otrok
Ljubljana, 12. marca Naši javni delavci že dolgo opozarjajo na izredno visoko število mrtvorojenih otrok in visoko umrljivost dojenčkov v naših krajih. Njihova opozorila smo pa pogosto omalovaževali ali celo povsem presrišjl:   N pr.pisovati pravega
pomena posameznim velikim vprašan:em. med tem ko smo nap.hovali druge razne »probleme Da je mladina naša bodočnost, je ivenekl prazno, ce nismo tudi v resnici skrbeli za otroke tako, kakor bi zahteval smisel tega reka. Priznati je sicer treba, da so zdravstvene ustanove, ki se pečajo s socialno zdravstveno zaščito mater in otrok, storile mnogo, prav vse,
kar j:m ;e bilo mogoče v njihovem delokrogu :n morrmo prav njim zahvaliti v največ:: meri. da ni bila življenjska bilanca prebivalstva se obupneiša. Toda same piliavatvenc ustanove vendar ne morejo s+orit: s^me vsega, će nimajo primerne zaslombe in će vse zdravstveno zaščitno delo ni organizirano na najšTši poding.; ta «e pravi za zdravstveno zaščito
mater in otrok b: moralo biti dovolj sredstev   —   v   neomejenem   obredu.    pa tudi
razumevanja ter moralne podpore. V tem
pogtadii so nam bili ishko za zgled Številni ze;-> učinkoviti populacijski ukrepi
v Italiji. Tod.i. kakor rečeno, glas javnih socialnih  delavcev  ie Oatal   slas vpijočega
v puščavi
Glavni zdravstveni problem
V kn-ic: Z r • ;e v Sloveniji« je bilo ugotovljeno, da je bila visoka umrlj:vost dojenčkov v Sloveniji glavni zdravstveni problem, kajti za nobeno drugo boleznijo ne gre v izgubo toliko človeških življenj. Tako so n. pr. Številke pokazale, da se je v petletju od leta 1931 do 1935 rodilo v Slove" ji povprečno 709 mrtvorojencev, v prvem le* u n tarnati je umrl na leto povprečno 3901 otrok, tako da je bilo izgubi jen h na leto 4610 rojstev. V istem razdobju je umrlo v Sloveniji povprečno 13.426 ljudi, ; e y.h je pa 29 491 Upoštevati ;e bilo treba še umrljivost dojenčkov (do 1. leta starosti) in izračunali so, da je BMŠaJ presežek le 7164 prebivsVev na leto. Razumljivo je. da se številke življenjske statistike spreminjajo od leta do leta. vendar je treba računati, da se razmere ne izboljšajo tako hitro. To je razvidno * idi iz najnovejših podatkov, ki jih bomo obdelali ob drugi pril'ki Zdai hočemo <=amo naglasiti, kako velikega pomena je delo naš;h zdravstvenih ustanov za zaščito aaater :n otrok. Navedli smo že. kako je v ta namen organizirana zdravstvena služba ter kako si delo dele posamezni odseki, odnosno zavodi, ki delujejo pod okriljem VI. oddelka H:gienskega zavoda (odd. za zdravstveno zaseto, mMer. dojenčkov in o*rok). a v enem samem poročilu ni mog ce izčrpati tako obsežnega dela.
Dom za matere in dojenčke
Dom za matere in dojenčke v Ljubiiani ima več oddelkov. Važna je zlasti njegova »stacija za dojenčke«. Ta ustanova oskrbuje dr. ienčke do prvega leta starosti, če so po'r^bni zdravstvene in socialne zaščite Ne sprejema io pa le dojenčkov, temveč tudi matere, če pokaže potreba. Lani je bilo sprejetih 147 revn:h. izključno socialne aaK!te potrebafib doienčko*<\ in sicer 43 I m~*er"-mi in 104 brez mater. Folne doierčke so pa napotili v otroško bolnico. OtfotMIfn dr.' dojenčkov ie bilo ako] 9 MS, oskrbnih, odnosno prebranje-va'n;h drd matef pa 1253. Povprečno je trajala ualuba o*rok 8 do 10 tednov.
Kdo ima pravico do sprejema
Načelno sprejemajo le revne, nezaščitene m;.*ere z otroki po porodu. Nudijo jim popolno o.-krbo na državne stroške, dokler se otrok dovolj ne okrepi za rejo v družini in dokler se ne opomore mati od po-r vi i T *o matere ne vedo, kam bi se obrnile — nimajo službe in ne ljudi, kamer bi se z Zato se jih usmilijo ter jih obdr.e v zavodu, če je le mogoče, dokler nim -i o zagotovljene eksistence. Oskrba mater v zavodu ima pomen tudi zaradi tet^a. di znajo pozneje pravilno vzre-jati svo-e o*roke. temveč tudi zaradi lega, da posamezne matere lažie dobe službo kot I— llllljf V zavod sprejemajo tudi ne-donošence takoj po porodu iz porodnišnice. V domači negi bi bili ti slabotni dojenčki življenjsko ogroženi. Ce jim hočejo rešiti življenje, jih morajo negovati res strokovno, stalno pod zdravniškim nadzorstvom in strokovno usposobljenega cvrebja. Sprejemajo pa tudi slabotne in bo-lehne dojenčke, pogosto zaradi bolezni pre-
bavil in moti t ve v prehrani. Zaščite so seveda potrebni tudi dojenčki, ki so ostali brez matere ter brez primerne nege. Ti dojenčki so zaradi nagle izgube materinega mleka življenjsko ogroženi. Oskrbujejo jih tako dolgo, da se dovolj okrepe za zunanjo nego. navadno najmanj 3 mesece, ker sicer otroci navadno podležejo zaradi neprimerne, umetne prehrane Med tem ko oskrbujejo otroka v zavodu, si že prizadevajo, da bi naši: primerno rejnico, kamor bi ga lahko poslali iz zavoda v na-daljno rejo. To je težka naloga, ker zavod nima sredstev za dolgo vzdrževanje in treba je najti čim prej mesto. Zavod prejema mnogo preveč prošenj, da bi lahko ugodili vsem. Lani so oskrbovali na dan po 20
do 24 otrok. Zaposlenih je bilo po 5 oskr-bovank. V zavodu morajo seveda računati
5 cenami živil in če se živila podraže. to vpliva tudi na število otrok, ki jih lahko
oskrbujejo. Potrebovali bi mnogo več cre<-?s*ev. da bi lahko pomagali čim večjemu številu revnih mater ter rešili čim več življenjsko ogroženih dojenčkov. V ta namen bo moral biti proračun zvišan za
100 odstotkov, to se pravi, da bi lahko le
tednj   o?krbo\-ali   vsaj    po   35-40 dojen-
Čkov in 12 mater. — Razumljivo je. da umirajo dojenčki  tudi v tem vzornem
zdravstvenem zavodu, saj pač ni mogoče vsem r^šit: življenja rudi z najvestnei?'m strokovnim delom. Toda umrljivost je nizka, pač mnogo nižja kakor splošna. Lani
je znašala umrljivost dojenčkov, sprejetih iz socialnih razlogov, 1.9 odstotkov, med dojenčki, sprejetimi po zdravstvenih indikacijah, pa 11 odstotkov.
Kuhinia za dojenčke
Marsikdo najbrž ne ve. da imamo v Ljubljani v Domu za matere in dojenčke tudi posebno kuhinjo za dojence. V nii nnnrnvliajo brano za doience po sodobni-, načelih, in sicer za otroke, ki so v oskrbi »štacije za dojenčke«. Otroke so oskrbovali po sodobni Pirquetovi prehran je valni metodi. Kuhnja je opremljena z modernimi pripomočki za ravnanje z m'ekom ter ima v ta namen hladilnico in steliza-tor. Lan: je kuhinja izdala 78.709 porcij
hrane za dojence na štaciji in zunaj oddelka. Slabotne in bolehne dojence morajo pitati po 10 krat na dan, glede na njihovo zdravstveno stanje. Hrano pripravlja diplomirana zaščitna sestra po zdravniških receptih, in sicer posebej za posamezne otroke, glede na njihovo zdravstveno stanje. Iz tega pač lahko razvidimo, da ima osebje ogromno dela. Zanimalo vas bo, katera živila potrebujejo za pripravljanje hrane. Nakupovati morajo predvsem izvrstno mleko in mlečne izdelke, precej pa tudi špecerijskega blaga, n. pr. sladkor, riž, zdrob, ovsene kosmiče in žitno kavo. Razen tega še potrebujejo sadje in zelenjavo. Upoštevati je treba, da za bolehne
oskrbovalce niso primerni nadomestki, zate   preskrbovanje  živeža  ni   tako lahko
vprašanje.
Pouk o materinstvu
Dom ima še poseben oddelek za pouk v materinstvu. Prirejujejo tečaje o negi dojencev. Izkazalo se je. kako silno je potreben pouk mladih mater. Od tega, ali
znajo matere pravilno ravnati z dojenci aH ne. je odvisno mnogo človeških življenj. Lani so priredili 13 tečajev o negi in prehrani doiencev. Teore^kih predavanj je b"lo na teh tečajih 310. praktičnih vai pa 41. Tečajev se je udeleževalo 221 tečajnic v starosti od 16. do 45. leta.
Opozoriti ie treba, da bi morali obnoviti ter dokupiti učne po+rebšč:ne, ker so se stare že * preveč obrabile, da bi lahko še primerno služile. Razen tega bi potrebovali več metlstcf, da b; lahko prirejali tudi potu :rče tečaie. Občme nerade plaču-;p-'o s+ro-ke za H^lcS^e teč^e. ker nimnio za n;e v proračunih določenih posebnih kredStov. T>čaii «-.o zelo potrebni zlastj pa nodežp,:u Ce hočemo, da ^e bo marljivost đojencev čm bolj znrv^n-šnla. kar je nujna zrh*eva. di bo nnša žn-lieni^ka bilanca bolj alctfvna, bo potrebno prreiati tudi nnfujoče tečaje za pouk v inafefTuslvu. S fem sicer ne bo še storjeno vse. kar bi um-, ^-..^r,v,^0 73 Zf}r-,vstve*H) in sociimo T-^č-'m rn^*or in otrok. *oda med v«em drugim delom je to neobhodno potrebno.
mega Rima, ko so zaveznki odpovedali, ko ni bilo novincev za legije, niti mornarjev za brodovje in ko so po zgledu senatorjev vsi državljani oddajali v državno blagajno svoje zlato in srebro in so celo vdove s svojimi otroki prinašale svoje prihranke
na  oltar domovine . . .«
Pri glasovanju je bilo vprašanje zakona
rešeno zelo hitro tako. da je obsegal li-viev zaključni govor samo nekaj stavkov. Zakon je bfl soglasno odklonjen. Tako je bil  Ca to v senatu prvič poražen.  Ker si
ni mogel pomagati drugače, je segel pozneje po drugih drakoničnih sredstvih proti razkošju. Na luksuzne predmete je nabil davek v iznosu tridesetkratne njihove vrednosti in dal je tudi pobudo za mnoge sodne obravnave iz mora inih ali socialnih
razlogov. To pot je pa bil njegov poraz po zaslug: bojevitih Rimljank tako popoln,
da je zakrknjeni puritanec raje krenil na vojni pohod v Hispanio, samo da bi se umaknim nadležnim ženskam.
Japonski dnevni tisk
Središči japonskega tastilkarstva sta Osaka in Tckio Najpomembnejši dnevniki imajo milijonsko naklado
ženska nmmmmmBt
v strnem Rimu
Že meti dna**© punsko vejno so bile potrebne razne cmejitve v življenju civilnega prebivalstva
Omejitve, ki A prinašajo izrelne razmere v vojnem času, niso p:av za prav n_č novega. Na svetu ae pač vse ponavlja. Ze v davni preteklosti so se morali ljudje med drug m omejevati v pogledu vožnje in potrošnje raznih proizvodov.
V najtrag čnejSi dobi druge punske vojne, ko ao **e ZDirali nad Kn.iom temni ou-iaki, ko je pretiia večnemu me&tU nevarnost vpaua nann-oalove vojske, je predložil triuun Gaius Oppius osnutek zanona, ki je prepovedoval r-niakim in iat~nskmi ženam ne samo cimeti nad pol unče z-a ta, ji nositi pisane obleke«, temveč tudi uvoziti se po runskih ul cah ali po ulicah drugih meot v kočijah, iz mesca pa ne nad eno miijo, v koliKor b. ne šio za javno prinašanje žrtev bogovom . Lahko si msa-mo, kako težko so za .ele te omejitve rimske matrone, ki jim je biia eleganca v oblačenju maione življenjska potreba in ki ao se dotlej lahko vozile v kočijah, kolikor so hotele. Ženske so b.le v onih davn.h časih v tem pogledu prav take, kakršne so dandanes.
Dvajset   let so Rimljanke potrpežljivo
grenešale te omejitve. Po te i dob., ki je ila priča velike atriške m balkanske zmage, so se pa razmere zboljsale in leta 195. pred Kr stusom je bilo ljudskima tribu-noma Marcu Fundaniu in Luciu Vaier.u predlagano, naj se ukine Oppiev zakon, ki ni več odgovarjal duhu in potrebam časa. Ta predlog je pa postal predmet dokaj burnih debat in okrog njega se je razvilo pereče politično vprašanje. Tudi dva naslednja tribuna sta smatrala za umestno TKtraJnti na tem, naj ostane zakon v veljavi. Aristokracija in ljudstvo sta se razdelila v dva tabora.
Tako se je prenesla debata seveda v senat in tu je vstal v zaščito drak oni enega zakona in obenem v zaAi-to zakona prot-vmeaavanju žensk v javno življenje sam Marcus Port.ua Ca to. Njegov glas je bil strog in neizprosen. — *če bi si bil sleherni izmed nas, Qu riti, ohranil pri svoji ženi avtoriteto in moževe pravice, bi si nam zdaj ne bilo treba beliti glav s temi ženami. Zdaj, ko je pa biia nasa svoboda zvezana med stenami doma z vmešavanjem žen, vidimo, kako se ta svoboda, đuši
in tepta tucli to na Foru. In ker ne znamo kljubovali ženam vsak zase, se moramo bat- vseh in boriti se skupno proti vsem.':
Cato je bil eden najbolj slovečih konzulov, bi je ne'zprosen zagovornik in pro-pagator itarili občnjev. Z ženskim spolom ni posebno simpatizira!. Rad se je spoctakml ob žensko nečimumost in porabil je vsako pr.l ko, da je ožigosal razne vrtoglavosti ženske mode. s ženske so nadležne in med meškimi delajo samo zgagoc, to je bil njegov priljubljeni izrek o ženskah. Znan je tu li tale njegov izrek, ki ne dela posebne časti možem starega Rima: *Ys; možje ukazujejo ženam, mi, Rimljani, pa ukazujemo drugim možem, a naše žene nam«.
Cato je v svojem govoru tudi izjavil, da n; mogel malo prej čez Forum, ne da bi bil zardel. k?r so bile navalile nanj tam zbrane ženske. Ce bi mu ne bilo branilo spoštovanje, ki ga dolgujemo vsaki ženski, in sramota, ki bi jim jo bil naprtil, če bi jih bi kot konzul nahrulil, bi jim bil že pokazal.
»Brez uzde puščate njihovo bojevito in vrtoglavo nrav in tolažite se, da bodo same omejile svojo vrtoglavost, ki si je niste upali v-; zatreti. Če izvojujejo zmago v tem pogledu, si bodo upale vse. Rade bi se kar svetile v zlatu in škrlatu, hočejo se voziti po mestu v kočijah ob delavnikih in praznik h, kakor da bi hotele triumfl-rati nad poraženim in ukinjenim zakonom. V svojih izdatkih in razkošju nočejo co-voliti nebene omejitve.« — Take očitke ;e naslovil Cato na rimske žene.
Toda s tn;peni govornik je našel rudi svojega nasprotnika, zagovornika Rimljank. Dvignil se je Lucius Valerius. eden izmed tribunov, ki so predlagali ukini/tev zakona, da bi utemeljil svoj predlog. Naj-dramatičnejši del njegovega dolgega govora je bil. ko je govoril o trdi dobi. v kateri je bil Lex Oppia nastal in naSel svojo upravičenost, ko je bil namreč »Han-nibal v Italiji zmagovalec, ko je bil gospodar Taranta, Arpe in Capue in ko je kazalo, da bo prodrl s svojo vojsko do sa-
V napredni in obenem konservativni de>-že>H. kakor je Japonska, kjer kllub velikim jezikcnn:m težavam ni nepismenih in kjer SO državljana vseh sociailnih plasti strastni
čitatedji. jc moral tirk nujno d'vseči izreden razvoj. DejaivJco s<? uvršča dsnes- Japonska
v mednarodnih štatiftikah dnevnega m periodičnega tiska tako po <rcv 'u kakor po nakladi č^fopifov na eno prvih mest.
Po> podatkih, ki Jih ie objavilo japom-ko notranje ministrstvo' izhaja v v<cm japonskem cesarstvu 1244 dnevnikev. Zanimivo je. da se naimani po'm-ica dnevn k n- posveča tehn'čmrn in drugim speci-"dnini vnr-.i-šanicm. NTj d-o>1 cjo. ko ie btlo število dnevnikov <=e znatno vectfe.ker so lcn<meie mnoiie
iz raznih TttrJkO* ukini1!, veliko p;i «>e Jih je tudi 7dn'ž.ilo
sta CK;"lca  :n T<-k;r>. OsaJca, ki je japon'^o
go^noda^.ko ^jredi^če. ie nn prvem mestu z dnevnikoma Osrkr? .' Sinhun kar pomeni toliko kot »OsašIcT solnčni dnevu;k« fAcjahi   —   ST.-nce.   Sinbi*n   —   dnevn:kV in
O^ek* M&niti Sfttbtm tMamlti — dnevni do^faJLI) ki oba izhaiita v vc'*k:!n ki na-kl*"^i t>-» 2 mifHona  :-ov dnevna.
Prfitfčno «-ol'"čc Tf k:n ce ponn:-.t ^ oc-tor:C" vr^k^i dnevniko»v mc'nin dn° va/ r**—*i. T«~>*'*o .!*nhi S;nhun »n Tokio Nitfniti Sirbun (Nitm^1 pomenil • I etneva do dneva) izrt.i*flta v dne-vn: nakla i- ? m'li ionov izve^on-; sV-lijo i:mn //o/i S>nburt in Tiu-Ctri Se&fo SFnno. Veflik gospo ^iT_t-k: dn**vnik je Yotuiuti Sinhim. izdaja <ja podjetje M sni in ie med p--*|To-\-niTn «-ve*om zelo razsiricn. Uveljavil ae le 7TacJ"' ko je onsajnbrfraJ od-Rčno poroče^aMcu službo v vnjn'h dr*?odk?h v F\Tonn. Leta 1*524 jc im?l komaj S/s.oiV* iz\f:do\- naklade Tan; pi že 1311323 Med niej»ovi*~)i svKlelavci c«> nwm japonski c*«>-£p''H r* t v e n'lici.
Največ'.-!   dnc\m:V i nedvomno oSa
Arihi. ki ju eita največ aoonsJca inte,:?en-ca in P"r^'n:ki v tuinv Oba rmrtta od'ieen uredniški zbor. SO^fthijeTO nnJ7namen;tejšrl jsrrn^ki non inarji. Njuna dc'Jovna n upravna cr^?.v\;n\c\ja je izvrstna ter ^e lahko meri z on-^anizacijo amer:kh dnc^r;kov V dokaz bo zadr^tovalo če omenirrto «»lo\nto V c teče uredn^ V-r". edinstveno aa svetu, ki paano£*«jB. z 28 letaTi.
Olede na na.lz<irstvo ki Ca izvaja Japonca \"!ada nad tiskom, ie vredno omeniti, da sta vodila oSa Asahjja torej najpo-ncmhi',;sq dnc\-niV-;i aanvoMo»i&o politično linijo. Pred leti sta začela kamnani;o za pm-ečanie moči japonskem t letalstva, pri tem sta bila no v -to v so\-ražnem razp^'o-/cniu nasprrti vlndi. tako na premer 1. 1031 ko sta 9e oHa izjav^a proti japonski in:cia-ti\i v Mandžuriji. K umo^knjeniu na ju ni prian*Ra vlada rač pa naročn;ki. Po pr\-ih člankih je r>rha;a'o ve** me^ec dne^mo najmanj po 1000 odpove-fi iz \~rst naročnikov.
Osaka Ma-in;ri in To>k;o N HI niti. k; sta vključila nedavno dncvn;k Z'Z' Simp k1" <2& je ustanon.nl Fnkiizawa izdajata rudi ?tiri-M ;c*-lnevnik Ecrtnomisf, tednik Sundav Mfjiniti, poseben otroTo dnevnik štirinajstdnevno prilogo v kita ;^čini. tednik za slepce in zanimiv letopis. OKa MU&pofaciti s popolno podroHno otr^anizacijo. Za sedanio japonskok:taisko \x>;no razpo-'n^ata s 320 dopisniki m dru (T1* m i sode'avci Za njiho\^e P^^^He dfiuie tudi nrecei^Tiie itevffo radijskih o-Majnih postaj (za Nitlniti na pri-■nr 67!).
pos-bno pa^ni.n* za^ti?' ^ncnTifk Kokumfn B srro^mi m Vrlimi irredn;ki. ki ie vedno za-^ton-al po'itko so-lelm-ania z Osjo. K~ku-m^n s»c ie zavzemal za sode^ovan'c z Nemčijo in Italijo že mno**o orej. preden jc bila po-?T«K<ina trpina po^'^a.
Razen vlsoiceili od^to^ka tehn'čne^a tiska z dnevnimi 'zdaiami :e dni^a znaeilno-st ja-poncjVefa IfcPN zdniž^nie či^'^:cr''h a-riencij. ki načeli ie »Oomci TAr^uiSva«« izr«*dno močni neoHvioni organizaciji visoke finance in fn^"«-Tri je.
V nrimori s 1244 dn'n-nfki ie mogoče oce-ntr? ^evm> revij, ki jih sitat:t-t;ka izkazuje le 3S9B fco* D>»mcTomi m^;hno M-d temi revii^mi ie 600 le^^s'oi-nih ^00 niVrio voskih, 200 inžcr>;r~.ko indu^tplj^k'h za sn>Tcrn'' \'pTurania. ISO prometnih in 110 71 rib*ti. Torej je število tehn:čnoindustrijskih doka* znatno poseboo če ie ponrrr^l'rno. da se bavi jo z is-ti mi vprašanji tudi dnevniki.
Revije imajo zolo \nsoko naldado. posebno rlu^trirane za družine in aktualno kroniko. Najvažnejša med njimi je Tiono-koron.
Med !eposl<-rv-nimi j-cvijami sta najvažnejša in    najbolj    razv:rien.i    SJippon   Hionyr> in
Bunijeisyunzyut. Najbolj cenjeni i?<«rfy:xlar-ski reviji šta Diamond in Tokio Kcisffi
Sinpo,
Po.-ehnorsrt Japoncerv- so revije za kratek čas. ki objavljajo družabne igre ir pc-do^bne zabavne stvari. Najbolj znan* sta K'ing in Hinode Med družinskimi revijami Eftfl naj-j bolj zn-.ini in naibolj razširjeni Huzi Hiorort in Synhyu  no Tomo.
Japondco-kitajska vojna   in ka<r<ej^a er-
ronska vojna sta posebno ra/^iri'i posebne pTi'U'i»e dnevnikov   z   vojnimi   sl-kami, s
članki, ki razpravljajo o vidikih ;n \-]>ra-šanjih  trenutnih  položajev  na frtmtah.
Zgodovina Fašizma v filmu
V Cremoni in okolici nastaja nov italijanski f;lm, ki se bo imenoval »Osvoboditev«. Libreto zanj je napisal državni mi-niister Farinacci. Film prvobranitelja za novo Italijo vzbuja že zdaj veliko zanimanje. Režija novega flma je v rokah Mar-cella Albania. ki prihaja iz tabora urednikov in pisateljev, zadnja leta pa uspešno sodeluje tudi pri filmu. Poodinc vloge so prevzeli znani italijanski igralci. Vsi so se prijavili kot brezplačni sotmdniki v prvem filmu, ki bo prikazal zgodovino fašizma in njegove borbe za novo Italijo.
Dva monakovska slikarja umrla
V Monakovu je umrl te dni slikar Otto von Waetjen, star 61 let. Doma je bil iz Diisseldorfa. kjer je bil rojen kot sin tajnega svetnika Hermanna von Waetjena. Kakor njegov stari oče Benjamin Vau-tier se je tudi on uči] slikarstva v Parizu, kjer je preživel dobrih 20 let. Zadnjih 10 let je preživel v Monakovu. V njegovih slikah — krajine in ženski portreti — sta lepo združeni renska pestrost barv in francoska atmosfera.
DrugI v Monakovu umrli slikar je Kari O'Lvnch of Tovvn, ki je bil star 73 let Slikal je večinoma visoke gorske pokrajine. Rojen je bil v Grazu kot potomec pred dobrimi 20 leti iz Irske izseljene rodbine. Študiral je na Dunaju in Monakovu, potem je pa preživel več let v Italiji. Končno se je naselil v Monakovu. Njegove slike se odlikujejo po jasnosti in preprosti do življenja narave. Več njegovih del je v umetnostnih galerijah v Monakovu. Ha-novru, na Dunaju in v Genovi,
Hitro zgrajena trdnjava
Ruska carica Katarina II. je marsikaj začela ne da bi dovršila. Ko se je mudil nekoč cesar Jožef II. na Krimu, ga je povabila carica k polaganju temeljnega kamna nove trdnjave. Carica je položila prvi kamen, cesar Jožef pa drugega. Po svojem povratku ;e cesar pri poved oval ad j u ta n tu: Z rusko carico sva v onom dnevu zgradila trdnjavo. Ona je polr-ži-la prvi. jaz pa zadnji kamen.
Jasno povedano
Ko je Clcmcns von Brentano študiral v Jeni, je bil znan kot hud nasprotnik dvoboja. Nekoga dne mu jc pa poslal bojevit scColec pismo, v katerem jc bilo rečeno: Vedite, da ste zabit mladec. Namesto pri-čakovanesja poziva na dvoboj, ;o pa prejefl pisce pisma tale odgovor: To že dolgo vem. saj me je zato poslal oče na univerzo, da bi se česa naučil
Pariz ima 4,138.614 prebivalcev
Pri razdeljevanju živilskih nakaznic sni mimogrede ueotevili koliko prebivalcev ima zdaj Pariz. Zadnje ljudsko štetje v Parizu ;e btfo leto 1936. Zdaj ima Pariz 4,148.614 prebivalcev. Število prebivalstvo Pariza sie je torej od leta 1936 znižalo za 824.353. Takrat jc namreč znašalo 4,962.967.
RAZUMLJIVO
— To kar vam povem jaz, lahko brez skrbi verjamete, pravi stara klepetulja. Moja beseda nekaj odtehta.
— No, zdaj vsaj vem, zakaj jo tako težko držite.
Dr. Torridon igra za vse
Roman
Družba je bila glasna. Zlasti Brookby se je vedel takisto, kakor bi bili vsi gledališki reflektorji obrnjeni nanj in bi bil mlad junaški tenor v veseli operi ter bi moral zdaj-zdaj zavzdigniti dvospev z eno izmed mladenk. Irena Steuartova je bila očarljiva, a kar prenemima, živahna, razposajena kot živo srebro, povsem različna od mirne, malce zagonetne Jolande Cassvjeve. Pwdečelasa June Baddileyeva je bila živi. sveža in zabavna kakor šolarica na svoji prvi veselici.
Presenetilo m osupilo pa je Rova Torridona posebno ozračje, ki je vladalo med Marijo Brookbv-jevo in njenim stricem. Tu nekaj ni moglo biti v redu. Le redko sta sc neposredno obračala drug; k drugemu: in če sta že govorila, sta grovorila s skrajno odmerjeno vljudnostjo. Ona ga ni niti pogledala, zdelo se je celo, da se ga. nnlašč ogiblje z očmi Njegove živahne in nemirne oči so se zato tem bolj pogosto upirale vanjo in dobivale v takih trenutkih kar čuden izraz. Vsa razigranost jih je zapuščala, videti so bile mrzle in težke, ko so p ris trto bliskale izpod spuščenih trepalnic.
Toda šele pozneje, ko je bil bar zaprt in je Brook-hy reke!: >Nu, dekleta, ali pojdemo spančkatTc —
in si je Torridon v svoji kabini pred zrcalom odvezoval ovratnico, je mahoma uganil, kaj je pomenil skrivnostni izraz Brookbvjevih oči.
Rahla sapica je pihala v kabino; okence je bilo na stežaj odprto, gibanje ladje komaj občutno. S črno ovratnico v rokah je Torridon negibno obstal pred zrcalom in počasi rekel svoji lastni podobi:
>Brookby jo sovraži!«
V. poglavje Julija na Pirenejih
Komaj je verjel samemu sebi, ko se je drugo jutro zbudil in spet pomislil na vse te stvari. A preden je »Ranpore« priplul v Marseilie, je Rov spoznal, da v njegovem prvem vtisu ni bilo pomote.
Razna potrdila so mu prihajala na misel...
2e prvi večer, ko je zagledal Brookbvjevo družbo pri vhodu v obednico, se mu je zdela Marija, čeprav je bila z ostalimi, vendar nekam oddaljena in ločena od njih. Roy si je razlagal ta do jem s tem, da je bila Marija drugačnega porekla kakor njene tova-risice. Imela je nekaj, cesar Brookbvjeva sijajna dekleta niso imela: slog, prirojeno plemenitost in tisti neopredeljivi celotni značaj vedenja, ki se poraja iz najgloblje notranjosti in ki ga ne more nič ne zakriti ne zadušiti. •.
V knjižnici je bil, ko je zaČul iz salona srebrni smeh Irene Steuartove in akorde klavirja. Pogledal je skozi obok, ki je vodil iz knjižnice v salon. Brook-by je sedel za klavirjem. SolrČni žarek, ki je prihajal skozi odprto ladijsko okno, mu je padal —
kakor svetloba gledališkega reflektorija, je porogljivo šinilo Royu po glavi — na vse prezali profil in vse preplave lase. Igral je »Rapsodijo v sinjem« in to, kot je moral Roy nehote priznati, izredno dobro. Toda Brookbvjev nasmeh, njegovo vedenje in njegov izraz, vse je nedvomno zbujalo vtis, da se v duhu vidi obdanega od množice gledalcev, ki ga bodo vsak hip obsuli z grmečo pohvalo. A Roy se je mahoma spomnil izraza, ki ga je bil snoči videl v očeh tega glumca in lordskega brata, in njegove misli so ubrale drugo pot.
Ognil se je salona in krenil na palubo, da bi poiskal Marijo Brookbvjevo. Opazil je Caffervja, ki je malomarno slonel na ograji ter govoril z Jolando Cassvjevo. Čudno, si je rekel Roy, naj bodo Brook-byjevi odnosi z njegovo trojko mladih krasotic takšni ali takšni, samodržec \3ekako ni. Prav nič ljubosumnega se ne kaže. Samodrška članica trojice je bila Irena Steuartova, ki je zmerom hodila Brookbvju ob strani ter ga s sladkim, oblastnim in otožnim glasom imenovala »svojega dragega«.
Marija Brookbvjeva je bila na promenadi in je kramljala s Francozom, Emilom Gouvernom. Govorila sta po francosko, v jeziku, ki mu je bil Roy docela kos; toda dekle je takoj po tem, ko ga je predstavilo, znova padlo v angleščino. In Gourne, ki mu je segel v roko, je takisto po angleško dejal:
»Tenis vas hudo miče, kaj ne? Idite, prosim vas, idite in ne obotavljajte se zaradi mene. Čas je pre-
dragocen, da bi ga človek zapravljal v pomenkih s starimi ljudmi!«
Zasmejal se je in bronastorjava koža se mu je drobno nabrala okrog temnih, globoko vdrtih oči. Bil je v svojem običajnem širokokrajniku, belih flanelastih hlačah in brez suknjiča. Iz goste, s sivino pomešane trioglate brade mu je štrlela ugasla cigareta z veliko pepelno kapico. Ta cigareta je bila videti živ del brade, kajti, naj je še tako poskakovala, kadar je govoril ali se smehljal, pepel se nikakor ni hotel osuti. Roy ga je gledal kakor zamaknjen in ni mogel odtrgati oči od njega.
Marija Brookbvjeva je rekla:
>Ne bi hoteli tudi vi igrati, gospod Oouverne? Zakaj ne poskusite?«
»Ali jo slišite, doktor Torridon !* je vzkliknil Gouverne. »Takole so pogovarja s starcem!« Zasmejal se je, a v njegovem smehu je bil otožen prizvok.
»Nekaj bi vam rad povedal, doktor.«
S kazalcem je potipal Royu na prsi. Njegove roke so bile zelo velike in — Roy je bU to opazil, ko mu je podal desnico — trje od železa,
3-Nekaj bi vam rad povedal: tale gospodična Brookbvjeva je zlato dekle.« Pokimal je, uprl oči v Torridona, in gubice okrog njih so se mu še bolj poglobile. »Čuteče srce ima. To je v današnjih časih mnogo ali ne?« Zahahljaj se je. »Le pojdita na svoj tenis, otreka.«
Mlada dvojica je gledala za njim. ko se je oddaljeval po palubi. Roy je bil nekam v zadregi Kaj je hotel reči gospod Gouverne?
Urejuje Josip Znpaarte — Za Narodno tiakarno Fran Jeran