Številka (j^ URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, ponedeljek 12. maja 1980 Cena 25 dinarjev Leto XXXVII 745. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o obveznem posojilu za Izpolnitev obveznosti Socialistične republike Slovenije za vračanje anuitet za kredite, dane Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo iz sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin v dobi do leta 1980 Razglaša se zakon o obveznem posojilu za izpolnitev obveznosti Socialistične republike Slovenije za vračanje enuitet za kredite, dane Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo iz sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin v dobi do leta 1980, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike ’ Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. aprila 1980 in na seji Zbora občin dne 25. aprila 1980. St. 0100-94/80 Ljubljana, dne 25. aprila 1980. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o obveznem posojilu za izpolnitev obveznosti Socialistične republike Slovenije za vračanje anuitet za kredite, dane Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo iz sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik In avtonomnih pokrajin v dobi do leta 1980 1. člen Za Izpolnitev obveznosti SR Slovenije po zakonu o obveznostih, ki jih prevzamejo republike in avtonomni pokrajini za vračanje anuitet za kredite, dane SAP Kosovo iz sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin v dobi do leta 1980 (Uradni list SFRJ, št. 36-590/79 — v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), razpisuje SR Slovenija obvezno brezobrestno posojilo v skupnem znesku 401,600.000 dinarjev (v nadaljnjem besedilu: obvezno posojilo). 2. člen Obvezno posojilo se vplačuje v letih 1980 in 1981. Zavezanci za obvezno posojilo (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) so: — v letu 1980 temeljne organizacije združenega dela, ki so za leto 1979 vplačale posojilo skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin (v nadaljnjem besedilu: sklad federacije); — v letu 1981 temeljne organizacije združenega dela, ki bodo za leto 1980 vplačale posojilo skladu federacije. 3. člen Zavezanci vplačajo obvezno posojilo: — v letu 1980 v višini ene petnajstine seštevka zneskov vplačanih ter zadržanih mesečnih akontacij posojila skladu federacije za leto 1979; — v letu 1981 v višini ene trinajstine seštevka zneskov vplačanih ter zadržanih mesečnih akontacij posojila skladu federacije za leto 1980, razen mesečne akontacije za mesec december 1980. 4. člen Zavezanci vplačajo obvezno posojilo — v letu 1980 do 25. maja 1980, v letu 1981 pa do 15. januarja 1981. Posojilo se vplačuje na poseben zbirni račun pri Službi družbenega knjigovodstva. 5. člen „Za vplačane zneske obveznega posojila sklene SR Slovenija z zavezanci kreditne pogodbe. Pogodbe sklene za SR Slovenijo republiški sekretar za finance 6. člen SR Slovenija bo vrnila zavezancem vplačane zneske obveznega posojila za leto 1980 do 10. januarja 1983, za leto 1981 pa do 10. januarja 1984. 7. člen SR Slovenija bo zavezancem vrnila vplačane zneske obveznega posojila iz sredstev, ki jih bo SAP Kosovo vrnila SR Sloveniji v skladu s 4. členom zveznega zakona. Ce SAP Kosovo ne bo vrnila sredstev iz prejšnjega odstavka do rokov iz 6. člena tega zakona, bo SR Slovenija poravnala obveznosti do zavezancev iz republiškega proračuna. V primeru iz prejšnjega odstavka se poznejša vračila sredstev od SAP Kosovo usmerijo v republiški proračun. 8. člen Ce bi SR Slovenija morala v letu 1980 iz republiškega proračuna poravnati del obveznosti iz 2. člena zveznega zakona pred prilivom sredstev iz obveznega posojila po tem zakonu, se sredstva obveznega posojila do te višine vplačajo v republiški proračun. 9. člen Posle v zvezi z vplačilom in vračilom obveznega posojila opravlja za SR Slovenijo Služba družbenega knjigovodstva. 10. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 44-56/80 Ljubljana, dne 25. aprila 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 746. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o zavarovanju odgovornosti za jedrsko škodo Razglaša se zakon o zavarovanju odgovornosti za jedrsko škodo, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. aprila 1980 in na seji Zbora občin dne 25. aprila 1980. St. 0100-95/80 Ljubljana, dne 25. aprila 1980. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o zavarovanju odgovornosti za jedrsko škodo 1. člen Zavarovanje odgovornosti za jedrsko škodo se izvaja po določbah zakona o odgovornosti za jedrsko škodo (Uradni list SFRJ, št. 22/78, 34/79) in tega zakona. 2. člen Uporabnik jedrske naprave mora skleniti zavarovanje in ostati zavarovan proti odgovornosti za jedrsko škodo v višini 450,000.000 dinarjev. ■ Uporabnik jedrskega reaktorja, ki služi v raziskovalne namene, mora skleniti zavarovanje In ostati zavarovan proti odgovornosti za jedrsko škodo: — v višini 2,000.000 dinarjev za jedrski reaktor, katerega toplotna moč je manjša od 10 kilovatov, — v višini 3,000.000 dinarjev za jedrski reaktor, katerega toplotna moč presega 10 kilovatov, in je manjša od 1 megavata, — v višini 5,000.000 dinarjev za jedrski reaktor, katerega toplotna moč presega 1 megavat in je manjša od 25 megavatov. 3. člen Za kritje jedrske škode, nastale med prevozom jedrskega materiala, mora uporabnik jedrske naprave skleniti zavarovanje in ostati zavarovan v višini 150 milijonov dinarjev. 4. člen Ce sredstva, zagotovljena za zavarovanje, ne zadostujejo za povračilo jedrske škode, jamči SR Slovenija za poravnavo razlike do višine 450,000.000 dinarjev. 5. člen Pristojni upravni organ v smislu 8., 9. in 16. člena zakona o odgovornosti za jedrsko škodo je v SR Slo- veniji Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo. 6. člen Ce se spremeni pariteta dinarja, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije določi nov denarni znesek višine zavarovanja. 7. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 312-6/80 Ljubljana, dne 25. aprila 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 747. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o investicijskih vlaganjih Socialistične republike Slovenije v graditev zaklonišč za republiške organe in organizacije v obdobju od leta 1981 do leta 1990 Razglaša se zakon o investicijskih vlaganjih Socialistične republike Slovenije v graditev zaklonišč za republiške organe in organizacije v obdobju od leta 1981 do leta 1990, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. aprila 1980 in na seji Zbora občin dne 25. aprila 1980. St. 0100-96/80 Ljubljana, dne 25. aprila 1980. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o investicijskih vlaganjih Socialistične republike Slovenije v graditev zaklonišč za republiške organe in organizacije v obdobju od leta 1981 do leta 199P 1. člen Ta zakon določa program investicijskih vlaganj SR Slovenije v obdobju od leta 1981 do leta 1990 (v nadaljnjem besedilu: program) v graditev zaklonišč in njihovo opremljanje za potrebe republiških organov in organizacij in določa sredstva za financiranje programa. 2. člen Za potrebe iz prejšnjega člena bo zgrajenih v 1 2 3 4 5 Ljubljani 2.000 zakloniščnih mest v zakloniščih močnejše in osnovne zaščite z ustrezno opremo. Gradnja bo potekala v etapah, in sicer tako, da bo zgrajenih v obdobju od leta 1981 do leta 1985 1.000 zakloniščnih mest in v obdobju od leta 1986 do leta 1990 preostalih 1.000 zakloniščnih mest. 3. člen Sredstva za f nanciranje programa po tem zakonu znašajo skupaj 151,560.000 dinarjev. Socialistična republika Slovenija bo v obdobju od leta 1981 do leta 1990 zagotavljala sredstva iz prejš- njega odstavka v vsakoletnem republiškem proračunu v višini ene desetine skupnega zneska letno. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblašča, da z investitorjem usklajuje izvrševanje programa in po potrebi spreminja dinamiko investicijskih vlaganj v posameznih letih. 4. člen Višina sredstev za financiranje tega programa je določena na podlagi cen iz leta 1979. Sredstva, ki bodo po prejšnjem členu določena v vsakoletnem republiškem proračunu, bodo ustrezno revalorizirana na podlagi podatkov Zavoda SR Slovenije za statistiko o gibanju cen za proizvode in storitve oziroma gradbenih stroškov, če bo njihov porast večji od 5 %>. 5. člen Sredstva, zagotovljena v republiškem proračunu za izvrševanje programa, ki se v posameznem letu ne porabijo, se prenesejo za iste namene v naslednje leto. 6. člen Pravice in dolžnosti investitorja za izvrševanje programa opravlja Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun v sodelovanju z Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo. 7. člen Za izvajanje tega zakona skrbi Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije poroča o izvrševanju del in o porabi sredstev za izvrševanje tega programa Skupščini SR Slovenije vsako leto ob predložitvi zaključnega računa o izvršitvi republiškega proračuna. 8. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-231/80 Ljubljana, dne 25. aprila 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 748. Na podlagi 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične , federativne republike Jugoslavije, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 75., 317. in 318. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. aprila 1980 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Zveznim izvršnim svetom Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Kanade o zavarovanju investicij Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Zveznim izvršnim svetom Sociali- stične federativne republike Jugoslavije in vlado Kanade o zavarovanju investicij, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije predložil v soglasje Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-310/80 Ljubljana, dne 25. aprila 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 749. Na podlagi 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. aprila 1930 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Zveznim izvršnim svetom Socialistične federativne republike Jugoslavije in Mednarodnim centrom za podjetja v družbeni lastnini v državah v razvoju o sedežu Mednarodnega centra za podjetja v družbeni lastnini v državah v razvoju Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Zveznim izvršnim svetom Socialistične federativne republike Jugoslavije in Mednarodnim centrom za podjetja v družbeni lastnini v državah v razvoju o sedežu Mednarodnega centra za podjetja v družbeni lastnini v državah v razvoju, ki ga je Skupščini SR Slovenije predložila v soglasje Skupščina Socialistične tederativne republike Jugoslavije. St. 010-15/80 Ljubljana, dne 25. aprila 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan L r. 750. Na podlagi drugega odstavka 390. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na seji dne 15. aprila 1980 sprejelo spremembe in dopolnitve poslovnika o delu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 27/74), tako da se v prečiščenem besedilu glasi: POSLOVNIK o delu Predsedstva Socialistične republike Slovenije I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Ta poslovnik določa organizacijo in način dela Predsedstva Socialistične republike Slovenije (v na- daljnjem besedilu: predsedstvo) in njegovih delovnih teles, način izvrševanja pravic in dolžnosti predsednika in članov predsedstva, postopek za sprejemanje aktov in drugih odločitev predsedstva, razmerja do drugih organov in organizacij in sodelovanje z njimi ter druga vprašanja v zvezi z organizacijo in delom predsedstva. 2. člen Predsedstvo uresničuje svoje z ustavo določene pravice in dolžnosti po načelih kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti. Predsedstvo dela in obravnava vprašanja- iz svoje pristojnosti po načelu stalnega zasedanja, in sicer na sejah predsedstva in na sejah svojih delovnih teles. Svoje z ustavo določene pravice in dolžnosti uresničuje predsedstvo tudi s sodelovanjem predsednika in članov predsedstva z državnimi organi, z družbenopolitičnimi organizacijami ter z drugimi organizacijami in skupnostmi. Vsak član predsedstva je odgovoren za svoje delo ter za delo in odločitve predsedstva. 3. člen Za izvrševanje nalog in zadev iz svoje pristojnosti sprejema predsedstvo delovne programe. Predsedstvo pripravlja svoje delovne programe v sodelovanju s Skupščino Socialistične republike Slovenije, z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije, z družbenimi sveti SR Slovenije in z organi družbenopolitičnih organizacij v republiki 4. člen Predsedstvo pri uresničevanju svojih nalog sodeluje s Skupščino Socialistične republike Slovenije, z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije, z drugimi republiškimi organi in organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, z organi družbenopolitičnih organizacij v republiki, s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v SR Sloveniji ter s Predsedstvom SFRJ in predsedstvi drugih republik in avtonomnih pokrajin. 5. člen V razmerjih do drugih organov in organizacij predstavlja predsedstvo predsednik predsedstva. Predsedstvo določi svojega člana, ki nadomešča predsednika za primer njegove odsotnosti ali zadržanosti. Predsedstvo lahko določi svojega člana, da ga predstavlja v posameznih vprašanjih pred drugimi organi in organizacijami. 6. člen Predsedstvo zagotavlja obveščanje javnosti o svojem delu in delu svojih delovnih teles v skladu s tem poslovnikom. 7. člen V delu predsedstva in njegovih delovnih teles se enakopravno s slovenskim jezikom uporabljata italijanski oziroma madžarski jezik, če so v njihovem delu udeleženi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, kakor tudi v stikih s skupnostima obeh narodnosti oziroma z njunimi pripadniki. II. IZVRŠEVANJE USTAVNIH PRAVIC IN DOLŽNOSTI PREDSEDSTVA 8 8. člen Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite pred- sedstvo sodeluje s Komitejem SR Slovenije za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, z organi družbenopolitičnih organizacij v republiki, s pokrajinskimi odbori, s poveljstvom jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe v republiki in s pristojnimi republiškimi upravnimi organi in se pri tem opira na mnenja, stališča in predloge svojega sveta za ljudsko obrambo. V primeru naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer predsedstvo v sodelovanju s Predsedstvom Centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije in na predlog Komiteja SR Slovenije za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sprejema odločitve, ki se nanašajo na obvladovanje in odpravljanje izrednih razmer. 9. člen Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti na področju varstva z ustavo določenega reda predsedstvo obravnava določena vprašanja in zavzema o njih stališča; pri tem se opira na mnenja, stališča in predloge Republiškega sveta za varstvo ustavne ureditve. 10. člen Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti na področju mednarodnih odnosov in zunanje politike predsedstvo obravnava stanje, zavzema stališča, ter daje pobude in predloge za ukrepe in uskladitev dejavnosti pristojnih organov na tem področju v sodelovanju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije, Republiškim komitejem za mednarodno sodelovanje in z drugimi organi in organizacijami, v katerih delovno področje spadajo vprašanja s tega področja. 11. člen Predsedstvo v okviru svojih pravic in dolžnosti na lastno pobudo ali na pobudo drugih družbenih dejavnikov obravnava tudi druga temeljna politična vprašanja iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije, ali vprašanja izvajanja politike, ki jo je v svojih aktih določila Skupščina SR Slovenije, zavzema stališča o teh vprašanjih, daje pobudo za njihovo obravnavo in predloge za njihovo reševanje pristojnim organom in organizacijam ter predlaga razpravo o teh vprašanjih v družbenopolitičnih organizacijah. Predsedstvo na lastno pobudo ali na pobudo drugih družbenih dejavnikov obravnava vprašanja, ki se nanašajo na enakopravnost narodov in narodnosti in na usklajevanje temeljnih skupnih interesov SR Slovenije in drugih republik in avtonomnih pokrajin. 12. člen Predsedstvo posreduje svoje sklepe, stališča, mnenja, predloge in pobude pristojnim organom in organizacijam. HI. SEJE PREDSEDSTVA Pripravljanje in sklicevanje sej 13. člen Za sklicevanje sej predsedstva skrbi predsednik predsedstva. 14. člen Predsednik skliče sejo predsedstva na lastno pobudo, na podlagi odločitve predsedstva, na predlog delovnega telesa predsedstva ali člana predsedstva. Predsednik skliče sejo predsedstva tudi, kadar to predlagajo vodstva družbenopolitičnih organizacij v republiki, predsednik Skupščine SR Slovenije ali predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Pobudo za sklic seje predsedstva lahko dajo tudi družbeni sveti SR Slovenije. 15. člen Vabilo za sejo predsedstva s predlogom dnevnega reda mora biti poslano članom predsedstva praviloma najmanj pet dni pred dnevom, določenim za sejo, v nujnih primerih pa tudi v krajšem roku. Z vabilom za sejo sa praviloma pošlje tudi gradivo o vprašanjih, ki so predlagana za dnevni red seje in zapisnik prejšnje seje predsedstva. Gradiva za sejo predsedstva vsebujejo oznako o vrsti in stopnji njihove zaupnosti. O seji predsedstva se obvesti tudi član Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije z vabilom, da se seje udeleži. 16. člen Dnevni red za sejo predsedstva predlaga predsednik predsedstva. Ce predsednik predsedstva ne uvrsti v predlagani dnevni red vprašanja, ki ga je predlagal kdo izmed predlagateljev, navedenih v prvem in drugem odstavku 14. člena tega poslovnika, obrazloži na seji predsedstva, zakaj tega ni storil Predsednik in vsak član predsedstva lahko na seji predsedstva predlaga, da se posamezno vprašanje uvrsti v dnevni red seje in to obrazloži. Dnevni red seje predsedstva določi predsedstvo. Delo na seji 17. člen Predsedstvo dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah, na katerih je navzoča večina njegovih članov. 18. člen Na seje predsedstva sta redno vabljena predsednik Skupščine SR Slovenije in predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Glede posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu, so na seje predsedstva lahko vabljeni tudi predstavniki drugih organov, organizacij in skupnosti, da sodelujejo v delu predsedstva. 19. člen Sejo predsedstva vodi predsednik predsedstva. Ce je predsednik predsedstva odsoten ali zadržan, vodi sejo član predsedstva, ki ga določi predsedstvo. 20. člen O seji predsedstva se piše zapisnik, ki vsebuje glavne podatke o delu na seji predsedstva ter sklepe, stališča, mnenja, predloge in pobude, ki so bili sprejeti o posameznih vprašanjih. O seji predsedstva se pišejo tudi stenografski zapiski, ki se prilože zapisniku. Vsak član predsedstva in drugi vabljeni na sejo predsedstva imajo pravico pregledati stenografski zapis svojega izvajanja. 21. člen Na začetku seje predsedstvo najprej odloči o sprejetju zapisnika s prejšnje seje. Vsak član predsedstva ima pravico dati pripombe k zapisniku. O utemeljenosti pripomb odloča predsedstvo, sprejete pripombe pa se vnesejo v zapisnik. Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik oziroma član predsedstva, ki je vodil sejo in generalni sekretar predsedstva. Povzetki iz sprejetega zapisnika se pošljejo organom in organizacijam, na katerih delo se nanašajo razprave ali odločitve predsedstva. 22. člen Vsak član predsedstva in drugi vabljeni na sejo predsedstva imajo pravico sodelovati v razpravi na seji predsedstva. Po končani obravnavi posameznega vprašanja določi predsedstvo besedilo akta, sklepa, stališča, mnenja, predloga ali pobude. Način odločanja 23. člen Predsedstvo odloča na podlagi usklajenih stališč svojih članov. Ce se med obravnavo posameznega vprašanja na seji predsedstva ugotovi, da stališča članov predsedstva niso usklajena, predsedstvo razpravlja in odloči o načinu in postopku nadaljnjega usklajevanja stališč. V postopku usklajevanja stališč predsedstvo lahko sklene, da se sprejme odločitev z glasovanjem. Kadar predsedstvo sprejme odločitev z glasovanjem, je odločitev sprejeta, če je zanjo glasovala večina članov predsedstva. Glasovanje na seji predsedstva je javno. Član predsedstva, ki je imel na seji p posameznem vprašanju drugačno mnenje, lahko zahteva, naj se njegovo stališče ali mnenjte vnese v zapisnik. IV. AKTI PREDSEDSTVA 24. člen Z ukazom predsedstvo razglaša zakone in odlok o izvolitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Uredbe z zakonsko močjo izdaja predsedstvo v razširjeni sestavi v primerih in ob pogojih, določenih z ustavo SR Slovenije. 25. člen Predsedstvo sprejme odlok, kadar odloči o pomilostitvi, o ustanovitvi, delovnem področju, sestavi in nalogah svojih delovnih teles, o organizaciji in delovnem področju svojih služb in v drugih primerih, ki jih določa ustava SR Slovenije oziroma ta poslovnik. Odloki predsedstva iz prvega odstavka tega člena se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije, če predsedstvo ne odloči drugače. 26. člen Predsedstvo sprejme sklep, kadar odloči o vprašanjih, ki se nanašajo na delo predsedstva in njegovih delovnih teles kot tudi na delo služb predsedstva. Predsedstvo s sklepom imenuje in razrešuje vodilne delavce v službah predsedstva. 27. člen O vprašanjih iz svoje pristojnosti, o katerih predsedstvo ne sprejme katerega od aktov iz 24., 25. in 26. člena tega poslovnika, sprejme stališče, oblikuje mnenje, določi predlog ali da pobudo za obravnavo in reševanje teh vprašanj. O tem, s katerim aktom iz prvega" odstavka tega člena bo uredilo posamezno vprašanje, odloči predsedstvo na seji. 28. člen Akte predsedstva podpisuje predsednik predsedstva. Na akte predsedstva se vtisne pečat predsedstva. x *. V. DELOVNA TELESA PREDSEDSTVA 29. člen Delovna telesa predsedstva so sveti in komisije. Predsedstvo ustanovi svete in komisije z odlokom, v katerem določi njihova delovna področja, naloge in sestavo. Sveti in komisije spremljajo in obravnavajo vprašanja s področja, za katero so ustanovljeni, predlagajo obravnavo posameznih vprašanj in dajejo predsedstvu mnenja, pobude in predloge za urejanje vprašanj z njihovega delovnega področja. Sveti in komisije so za svoje delo odgovorni predsedstvu. Svet za ljudsko obrambo 30. člen Predsednik predsedstva je predsednik sveta za ljudsko obrambo. Delovno področje, organizacijo in sestavo sveta za ljudsko obrambo določa zakon. 31. člen Svet dela na sejah. Sejo sveta sklicuje predsednik predsedstva na lastno pobudo, na podlagi sklepa sveta, na zahtevo predsedstva ali tretjine članov sveta. 32. člen Predsednik sklicuje seje sveta, vodi seje, skrbi za Izvajanje sklepov sveta in opravlja druge zadeve, ki jih določi svet. Pri tem mu pomaga sekretar sveta. Predsednika nadomestuje v primeru odsotnosti ali zadržanosti član sveta, ki ga določi svet 33. člen Dnevni red seje sveta predlaga predsednik. Predsednik uvrsti v predlog dnevnega reda seje sveta vprašanje, ki ga predlaga predsedstvo. Predlog dnevnega reda skupaj z ustreznim gradivom se pošlje članom sveta praviloma najmanj pet dni pred dnevom, določenim za sejo sveta, v nujnih primerih pa tudi v krajšem roku. Vsak član sveta lahko na seji sveta predlaga, da se posamezno vprašanje uvrsti v dnevni red seje. Dnevni red seje sveta določi svet. 34. člen O seji sveta se piše zapisnik, za katerega skrbi sekretar sveta. 35. člen Svet poroča predsedstvu o svojem delu in ga obvešča o sprejetih mnenjih, stališčih in predlogih. 36. člen Svet v mejah svojega delovnega področja sodeluje z ustreznimi telesi Skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, z republiškimi organi in organizacijami, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in z organi družbenopolitičnih skupnosti v republiki ter z ustreznimi telesi Predsedstva SFRJ in predsedstev republik in avtonomnih pokrajin. Komisije 37. člen Predsedstvo ima naslednje stalne komisije: — komisijo za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana, — komisijo za pomilostitve, — komisijo za organizacijska in kadrovska vprašanja. 38. člen Komisija ima predsednika in določeno Število članov. Člane komisije imenuje predsedstvo izmed svojih članov, delegatov družbenopolitičnih organizacij v republiki ter družbenopolitičnih znanstvenih, strokovnih in drugih javnih delavcev. Predsednika komisije imenuje predsedstvo izmed svojih članov. 39. člen Glede načina dela komisij predsedstva se smiselno uporabljajo ustrezne določbe tega poslovnika. Občasna delovna telesa 40. člen Za preučitev določenega vprašanja in pripravo gradiva o tem lahko predsedstvo s sklepom ustanovi občasno delovno telo ter določi njegove naloge in sestavo. 41. člen Predsedstvo lahko ustanovi v sporazumu s Skupščino SR Slovenije ali v Izvršnim, svetom Skupščine SR Slovenije skupno delovno telo za obravnavanje posameznih vprašanj, ki so pomembna za izvajanje sprejete politike SR Slovenije. 42. člen Občasno delovno telo preneha z delom, ko izvrši nalogo, zaradi katere je bilo ustanovljeno ter v drugih primerih, kadar tako odloči predsedstvo oziroma predsedstvo sporazumno s Skupščino SR Slovenije ali z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije. VI. PRAVICE IN DOLŽNOSTI PREDSEDNIKA IN ČLANOV PREDSEDSTVA 43. člen Člani predsedstva imajo pravice in' dolžnosti, ki so določene z ustavo SR Slovenije, zakonom in s tem poslovnikom. 44. člen Člani predsedstva imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej predsedstva in sej njegovih delovnih teles, katerih člani so, ter sodelovati pri njihovem delu in odločanju. Člani predsedstva imajo pravico sodelovati pri delu delovnih teles predsedstva, tudi če niso njihovi člani. 45. člen Da bi bili člani predsedstva obveščeni o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje sprejete politike, o izvrševanju zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine SFRJ in Skupščine SR Slovenije in skupščin drugih družbenopolitičnih skupnosti o delu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in upravnih organov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za izvrševanje z ustavo določenih pravic in dolžnosti predsedstva in za uveljavljanje njegove odgovornosti, prejemajo obvestila, informativno, dokumentacijsko In drugo gradivo; za to skrbijo ustrezni republiški organi, organizacije in skupnosti ter službe predsedstva. 46. člen Predsedstvo kot kolektivno telo in vsak njegov član je odgovoren za sprejete odločitve predsedstva In zato stalno spremlja njihovo uresničevanje. 47. člen Člani predsedstva pridobijo imuniteto z dnem, ko so izvoljeni za člane predsedstva oziroma z dnem, ko so izvoljeni na funkcijo, na podlagi katere so člani predsedstva po položaju. Člani predsedstva uživajo imuniteto do dneva, ko jim preneha mandat oziroma do dneva, ko jim preneha funkcija, na podlagi katere so člani predsedstva po položaju. 48. člen člani predsedstva imajo posebno legitimacijo. Legitimacija vsebuje poleg podatkov o identiteti člana predsedstva tudi kratek povzetek o imunitetnih in drugih pravicah, ki jih član predsedstva lahko uveljavlja z legitimacijo. Legitimacijo izda predsednik predsedstva. 49. člen Poleg pravic in dolžnosti, ki jih določa ustava SR Slovenije ima predsednik predsedstva še naslednje pravice in dolžnosti: — podpisuje ukaze o razglasitvi zakonov; — usklajuje delo predsedstva z delom drugih republiških organov in organizacij; — skrbi za sodelovanje predsedstva s Predsedstvom SFRJ in predsedstvi republik in avtonomnih pokrajin; — skrbi za izvajanje določil poslovnika o delu predsedstva in opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik. VH. JAVNOST DELA 50. člen Javnost dela predsedstva se zagotavlja praviloma s posebnimi sporočili, lahko pa tudi z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah predsedstva in njegovih delovnih teles, s tiskovnimi konferencami in na druge načine. Predsedstvo določi način obveščanja javnosti o svojem delu. O navzočnosti predstavnikov tiska in drugih sredstev javnega obveščanja na sejah predsedstva odloča predsedstvo glede na vprašanja, ki jih obravnava na seji. Predsednik in člani predsedstva lahko skladno s stališči predsedstva na tiskovnih konferencah obveščajo javnost o posameznih vprašanjih, ki jih je obravnavalo predsedstvo. 51. člen Gradiva, ki se pripravljajo za delo predsedstva in njegovih delovnih teles, vsebujejo oznake o stopnji njihove zaupnosti. Način evidentiranja in ravnanja z zaupnimi gradivi se določi s posebnim aktom predsedstva. VIII. RAZMERJA PREDSEDSTVA DO SKUPŠČINE SR SLOVENIJE, IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE, DRUGIH REPUBLIŠKIH ORGANOV, ORGANOV DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI TER SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI IN SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI V REPUBLIKI 52. člen Razmerja predsedstva do Skupščine SR Slovenije, Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, drugih republiških organov in organizacij, organov drugih družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti v SR Sloveniji ter sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v republiki temeljijo na pravicah in dolžnostih predsedstva, določenih v ustavi SR Slovenije. Razmerje predsedstva do Skupščine SR Slovenije 53. člen Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti predsedstvo lahko predlaga Skupščini SR Slovenije, da obravnava in odloči o vprašanju, ki je splošnega pomena za republiko. Ko dobi od predsednika Skupščine SR Slovenije obvestilo o stališčih in odločitvah pristojnih zborov Skupščine SR Slovenije glede vprašanj iz prvega odstavka tega člena, obvesti predsednik predsedstva o tem predsedstvo. 54. člen Če zavzame predsedstvo v okviru svojih pravic in dolžnosti stališča o vprašanjih izva<«n1s nnltlike, ki jo je v svojih aktih določila Skupščina SR Slovenije in da predlog za njihovo reševanje, pošlje predsednik predsedstva tak predlog predsedniku Skupščine SR Slovenije. Ko dobi od predsednika Skupščine SR Slovenije obvestilo o stališčih, ki so bila spreleta v pristojnih zborih Skupščine SR Slovenije o tem nredlcgu. obvesti predsednik predsedstva o tem predsedstvo. 55. člen Če Skupščina SR Slovenije ne sprejme predloga za reševanje določenega vprašanja, ki ga je predložilo predsedstvo, oblikuje predsedstvo na leji predlog za sporazumno rešitev spornega vprašanja. 56. člen Če Skupščina SR Slovenije zahteva, da predsedstvo določi stališča o posameznih i^prašaniih iz svoie pristojnosti, ki imajo pomen za delo "Skvoščine SR Slovenije, predsednik predsedstva uvrsti takšna vpra- Sanja v predlog dnevnega reda naslednje seje predsedstva. Predsednik predsedstva obvesti predsednika Skupščine SR Slovenije o stališčih glede vprašanj o katerih je Skupščina SR Slovenije zahtevala, naj se predsedstvo opredeli. Predsedstvo lahko sklene, da bo seznanilo Skupščino SR Slovenije s svojimi stališči po svojem predstavniku neposredno na seji pristojnega zbora ali na skupni seji zborov Skupščine SR Slovenije. 57. člen Predsedstvo na seji sprejema poročila s katerimi obvešča Skupščino SR Slovenije o svojem delu. Predsedstvo obvesti Skupščino SR Slovenije o svojem delu najmanj enkrat v posameznem mandatnem obdobju. 58. člen Predsedstvo razpravlja o posameznih vprašanjih, ki se nanašajo na delo delegatov iz SR Slovenije v Skupščini SFRJ, na njihov predlog ali na lastno pobudo. Posebno pomembna vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti in usklajevanje temeljnih skupnih interesov SR Slovenije in drugih republik in avtonomnih pokrajin, predsedstvo obravnava tudi ob sodelovanju delegatov iz SR Slovenije v Skupščini SFRJ. Razmerje predsedstva do Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 59. člen Predsedstvo v okviru svoje pristojnosti obravnava poročila Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki jih le-ta na lastno pobudo ali na zahtevo predsedstva predloži predsedstvu o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti. Predsedstvo posreduje Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije svoja mnenja, stališča in predloge o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta. Ko dobi od Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije obvestilo o stališčih izvršnega sveta oziroma o storjenih ukrepih glede teh vprašanj, obvesti predsednik predsedstva o tem predsedstvo. 60. člen Če Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlaga predsedstvu, da se sprejme zakon o začasnih ukrepih, predsedstvo razpravlja o tem na prvi naslednji seji. Svojo odločitev o tem, ali je zakon o začasnih ukrepih potreben, predsedstvo sporoči Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije. Ce zakon o začasnih ukrepih v pristojnih zborih Skupščine SR Slovenije oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti ni sprejet v enakem besedilu, predsedstvo razpravlja in odloči o tem, ali predlaga obravnavo o zakonu o začasnih ukrepih na skupni seji vseh zborov Skupščine SR Slovenije. 61. člen Če zavzame uredsedstvo stališče do Izvajanja politike in izvrševanja zakonov ali drugih splošnih aktov Skupščine SR Slovcjiije in sklene zahtevati od Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, naj ukrene, kar je potrebno za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov, obvesti predsednik predsedstva o takšni zahtevi predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Razmerje predsedstva do Sveta republike 62. člen Predsedstvo zagotavlja obveščanje članov Sveta republike o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki jih obravnava svet. 63. člen Predsednik predsedstva skliče sejo Sveta republike na podlagi sklepa predsedstva ali na lastno pobudo. , Vsak član Sveta republike ima pravico dati predsedstvu ali predsedniku predsedstva pobudo za sklic seje sveta zaradi obravnavanja vprašanj splošne politike v okviru pravic in dolžnosti republike. Predsedstvo ali predsednik predsedstva predlaga dnevni red seje Sveta republike. Predsednik predsedstva ali član predsedstva, ki ga le-to pooblasti, vodi sejo Sveta republike. 64. člen Predsedstvo lahko pooblasti posameznega člana Sveta republike, da v določenih primerih zastopa predsedstvo, ali mu zaupa, da prouči določeno vprašanje ali opravi kakšno drugo nalogo v okviru pravic in dolžnosti republike. Kadar predsedstvo zaupa članu Sveta republike izvršitev posamezne naloge, mu zagotovi materialne in druge pogoje za delo ter potrebno informativno in dokumentacijsko gradivo. 65. člen Predsedstvo lahko imenuje posamezne člane Sveta republike ob njihovem soglasju v svoja delovna telesa, in v Komisijo SR Slovenije za odlikovanja. Člani Sveta republike lahko sodelujejo v delu delovnih teles predsedstva in v Komisiji SR Slovenije za odlikovanja, tudi. če niso člani teh teles, kadar opravljajo naloge in zadeve, ki jim jih zaupajo predsedstvo, Skupščina SR Slovenije ali Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Razmerje predsedstva do družbenih svetov SR Slovenije 66. člen Predsedstvo sodeluje prek svojih članov, ki jih samo določi, pri delu družbenih svetov SR Slovenije glede na svoje ustavne pravice, dolžnosti in odgovornosti v skladu z zakonom. 67. člen Člani predsedstva posredujejo družbenim svetom SR Slovenije pobude, predloge, mnenja in stališča predsedstva, o določenih vprašanjih, ki se nanašajo na delo svetov in obveščajo predsedstvo o svojem delu v teh svetih ter o mnenjih in predlogih svetov. 68. člen Član! predsedstva, ki sodelujejo v delu družbenih svetov SR Slovenije, lahko zahtevajo od predsedstva in njegovih delovnih teles, da oblikujejo mnenja in zavzamejo stališča o posameznih vprašanjih, ki jih obravnavajo sveti. 69. člen Predsedstvo lahko predlaga družbenim svetom SR Slovenije, da oblikujejo mnenja in predloge o določenih vprašanjih iz njihove pristojnosti. O mnenjih in predlogih svetov se obveščajo vsi člani predsedstva. Sveti lahko dajo predsedstvu pobudo, da obravnava določena vprašanja iz svoje pristojnosti, ki so pomembna za njihovo delo. Razmerje predsedstva do Komisije SR Slovenije za odlikovanja 70. člen Predsedstvo obravnava poročila Komisije SR Slovenije za odlikovanja o uresničevanju družbeno dogovorjene politike odlikovanj in o drugih vprašanjih, ki so pomembna za izvajanje politike odlikovanj ter sprejema svoja stališča o teh vprašanjih 71. člen Predsedstvo imenuje predsednika in podpredsednika komisije SR Slovenije za odlikovanja izmed delegatov, ki sestavljajo komisijo. Predsedstvo imenuje v komisijo SR Slovenije za odlikovanja tudi delegate izmed članov Sveta federacije iz SR Slovenije in Sveta republike. Razmerje predsedstva do družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravnih organizacij in skupnosti v SR Sloveniji 72. člen Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti predsedstvo lahko da pristojnim organom družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti v SR Sloveniji pobudo za obravnavo določenih vprašanj iz njihove pristoj*osti in predloge za njihovo reševanje. .73. člen Pri obravnavanju vprašanj iz svoje pristojnosti predsedstvo lahko zahteva mnenje o teh vprašanjih od skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti. Predsedstvo obravnava pobude in predloge skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti, ki se nanašajo na vprašanja iz njegove pristojnosti. Sodelovanje predsedstva z družbenopolitičnimi organizacijami v republiki 74. člen Pri izvrševanju svojih nalog sodeluje predsedstvo s Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije, z Zvezo komunistov Slovenije, z Zvezo sindikatov Slovenije, z Zvezo združenj borcev NOV Slovenije in z Zvezo socialistične mladine Slovenije in se pri svojem delu opira na njihove pobude, mnenja in predloge. Predsedstvo sodeluje tudi z drugimi družbenimi in samoupravnimi organizacijami v republiki. Predsedstvo uresničuje sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami o vprašanjih iz svoje pristojnosti zlasti s tem. da vabi njihove predstavnike, naj na sejah predsedstva in njegovih delovnih teles povedo svoja mnenja, stališča in predloge, da predlaga razpravo o teh vprašanjih v družbenopolitičnih organizacijah, da izmenjuje z njimi informativno in dokumentacijsko gradivo, da skupaj z njimi organizira posamezne oblike konzultiranja širše javnosti o določenih vprašanjih, o katerih naj predsedstvo razpravlja ter z drugimi oblikami sodelovanja, ki jih določa ta poslovnik, akti družbenopolitičnih organizacij oziroma z drugimi oblikami sodelovanja, ki jih predsedstvo in organi družbenopolitičnih organizacij sporazumno določijo. IX. SODELOVANJE PREDSEDSTVA S PREDSEDSTVOM SFR JUGOSLAVIJE IN S PREDSEDSTVI DRUGIH REPUBLIK IN AVTONOMNIH POKRAJIN 75. člen Pri izvrševanju svojih nalog predsedstvo sodeluje s Predsedstvom SFR Jugoslavije in s predsedstvi drugih republik in avtonomnih pokrajin. 76. člen Predsedstvo uresničuje sodelovanje s Predsedstvom SFR Jugoslavije zlasti s sodelovanjem predsednika predsedstva na razširjenih sejah Predsedstva SFRJ, s sodelovanjem med delovnimi telesi predsedstev, z medsebojnim obveščanjem in z izmenjavo mnenj in stališč o vprašanjih iz pristojnosti predsedstev, z izmenjavo delovnih programov, dokumentacijskega, informativnega in drugega gradiva in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja. 77. člen Ko so na dnevnem redu seje Predsedstva SFR Jugoslavije vprašanja, o katerih je potrebna predhodna izmenjava mnenj, predsednik predsedstva skliče sejo predsedstva, na katero povabi tudi člana Predsedstva SFR Jugoslavije iz SR Slovenije. Član Predsedstva SFR Jugoslavije iz SR Slovenije lahko predlaga, da predsedstvo oblikuje mnenja in zavzame stališča o posameznih vprašanjih, ki jih obravnava Predsedstvo SFR Jugoslavije. Član Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije lahko na lastno pobudo ali na pobudo predsednika ali člana predsedstva obvešča predsedstvo o vprašanjih, ki jih je obravnavalo Predsedstvo SFRJ in ki so pomembna za izvrševanje z ustavo določenih pravic in dolžnosti predsedstva. 78. člen Sodelovanje s predsedstvi republik in avtonomnih pokrajin uresničuje predsedstvo z neposredno izmenjavo mnenj in z dogovarjanjem o posameznih aktivnostih, ki so v pristojnosti republik in avtonomnih pokrajin, z dajanjem pobud za obravnavo in z usklajevanjem stališč o vprašanjih • iz pristojnosti federacije, s sodelovanjem delovnih teles predsedstev, na sestankih predsednikov predsedstev in predsednikov delovnih teles predsedstev, z medsebojnim obveščanjem predsedstev o mnenjih in stališčih o posameznih vprašanjih, ki jih obravnavajo predsedstva, z izmenjavo delovnih programov, dokumentacijskega, informativnega in drugega gradiva in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja. X. SLUŽBE PREDSEDSTVA 79. člen Strokovno-politično, administrativno in tehnično delo za potrebe predsedstva in njegovih delovnih teles opravlja delovna skupnost služb Predsedstva SR Slovenije. 80. člen Organizacijo, delovno področje služb in njihovo odgovornost ter medsebojna razmerja urejata odlok o organizaciji in delovnem področju služb Predsedstva SR Slovenije in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, .obveznostih in odgovornostih med Predsedstvom SR Slovenije in delovno skupnostjo služb Predsedstva SR Slovenije. 81. člen Službe predsedstva vodi generalni sekretar predsedstva. Generalni sekretar ima glede delovnih razmerij in samoupravljanja v delovni skupnosti služb predsedstva pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi republiški upravni organ. 82. člen Sredstva za delo predsedstva in njegovih služb določi predsedstvo in se zagotovijo v republiškem proračunu. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna za delo predsedstva in njegovih služb je generalni sekretar predsedstva. XI. KONČNA DOLOČBA 83. člen Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati poslovnik o delu Predsedstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 27/74). St. 0200-2/74 Ljubljana, dne 15. aprila 1980. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj L r. 751. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonito-tosti določb 165. člena statuta občine Celje, 345. člena statuta občine Litija in 254. člena statuta občine Žalec na seji dne 17. aprila 1980 odločilo ; Razveljavijo se: - h- določba 165. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74), — določba 345. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) in — določba 254. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78). Obrazložitev 1. Ustavno sodišče je ob pobudi občana za oceno ustavnosti odlokov o občinskih upravnih organih skupščin 6bčin Celje, Litija in Žalec s sklepom z dne 21. februarja 1980 uvedlo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenih določb statutov občine Celje, občine Litija in občine Žalec. Navedeni statuti v določbah o občinskih upravnih organih povzemajo splošno opredelitev funkcij in nalog upravnih organov iz določb ustave. V napadenih določbah pa predpisujejo, da upravne zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo oddelki, uprave in krajevni uradi (165. člen statuta občine Celje) oziroma temeljni upravni organi, sekretariati, uprave, uradi, zavodi, inšpektorati, drugi upravni organi, službe in organizacije (345. člen statuta občine Litija) ter da se občinski upravni organi ustanovijo z odlokom občinske skupščine in da se z odlokom določi tudi njihovo delovno področje. 2. Ustava predpisuje, da statut občine določi temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila ter način imenovanja in razrešitev predstojnikov teh organov (8. alinea 2. odstavek 185. člena). Tudi po zakonu o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) določa temeljno organizacijo občinskih upravnih organov in upravnih organizacij ter njihove pravice, dolžnosti in pooblastila statut občine (44. člen), z odlokom občinske skupščine, ki temelji na statutu pa se v skladu z zakonom podrobneje uredijo vprašanja v zvezi z organizacijo občinskih upravnih organov, upravnih organizacij in strokovnih služb, določijo njihova delovna področja in uredijo druga vprašanja v zvezi z njihovim delovanjem (45. člen). Ustavno sodišče ugotavlja, da statuti občin Celje, Litija In Žalec v svojih določbah niso neposredno določili temeljne organizacije občinskih upravnih organov, njihovih pravic, dolžnosti In pooblastil, kot to določata 185. člen ustave In 44. člen omenjenega zakona, marveč sta samo statuta občine Celje (165. člep) in občine Litija (345. člen) le nakazala možne oblike in vrste občinskih upravnih organov. V istih določbah omenjenih statutov In v 254. členu statuta občine Žalec pa je določitev delovnega področja, organizacija in ustanovitev občinskih upravnih organov v celoti prepuščena občinskemu odloku, s čimer so statuti dejansko prenesli v nasprotju z navedeno ustavno določbo svojo ustavno In zakonsko pristojnost na odlok. Tako je po ugotovitvah ustavnega sodišča z navedeno ureditvijo v statutih vzpostavljen v tem delu takšen sistem urejanja organov občinske uprave, ki je v nasprotju z ustavo (185. člen) in navedenim republiškim zakonom (44. in 45. člen). Ko bodo statuti v tem delu vsklajenl z ustavo In zakonom bo seveda treba z njimi vskladitl odloke o občinskih upravnih organih navedenih občinskih skupščin. Zato je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave in po 2. alinei tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR SlOr venije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika dr. Maida Strobl in sodniki: dr. Viktor Domjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič in Olga Vrabič. St. Ul27/80-6 St. UI 28/80-5 St. Ul 29/80-6 Ljubljana, dne 17. aprila 1980. Sodnica, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Majda Strobl 1. r. 752. Na podlagi drugega odstavka 93. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) izdaja republiški sekretar za pravosodje, upravo in proračun PRAVILNIK o spremembah pravilnika o stalnih sodnih tolma/ih 1. člen V pravilniku o stalnih sodnih tolmačih (Uradni list SRS, št. 1/79) se prvi odstavek 17. člena spremeni tako, da se glasi: »Stalni sodni tolmač ima pravico do plačila za svoje delo, in sicer: 1. za prevod listine iz tujega v uradni jezik 219 dinarjev za eno stran (30 vrstic po 62—63 tiskarskih znakov); 2. za prevod listine iz uradnega v tuj jezik 263 dinarjev za eno stran; 3. za prevod listine iz tujega v tuj jezik 306 dinarjev za eno stran; 4. za prevod listine iz jezika drugega naroda Jugoslavije v slovenski jezik ali obratno 219 dinarjev za eno stran«. 2. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnen) listu SRS. St. 74/A-1/80 Ljubljana, dne 25. aprila 1980. Republiški sekretar za pravosodje, upravo in proračun Jože Pacek 1. r. 753. Na podlagi 10. člena zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1980 in 1981 (Uradni list SRS, št. 11/80) izdaja republiški sekretar za finance PRAVILNIK o vplačevanju in evidentiranju dodatnega prispevka solidarnosti 1. člen Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohodkov in izplačevalci pokojnin (v nadaljevanju: izplačevalci) obračunajo dodatni prispevek solidarnosti za zavezance jz 1., 4., 5. in 7. točke 2. člena zakona o dodat- nem prispevku solidarnosti v letih 1980 in 1981 (Uradni list SRS, št. 11/80) od vseh osebnih dohodkov in drugih dohodkov, doseženih po 1. maju 1980, ter od pokojnin, izplačanih po 1. maju 1980 — vse na območju SR Slovenije. Obračunani dodatni prispevek solidarnosti izkažejo izplačevalci na posebnem analitičnem računu sklada solidarnosti. 2. člen Izplačevalci vplačajo obračunana sredstva dodatnega prispevka solidarnosti med 5. in 10. dnem v mesecu v znesku, izračunanem z množenjem stanja obračunanih sredstev na analitičnem računu sklada solidarnosti na zadnji dan v preteklem mesecu z vplačilno stopnjo za pretekli mesec. 3. člen Dodatni prispevek solidarnosti se vplačuje na račune pri Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, pri kateri imajo izplačevalci osebnih dohodkov svoj žiro račun. Vplačilne račune določi Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji. 4. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-14/80 Ljubljana,.dne 25. aprila 1980. Podpredsednica Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiška sekretarka za finance Milica Ozbič I. r. 754. Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1980 in 1981 (Uradni list SRS, št. 11/80) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecu juniju, juliju in avgustu 1980 1 Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohodkov in izplačevalci pokojnin vplačajo dodatni prispevek solidarnosti po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1980 in 1981 (Uradni list SRS, št. 11/80) v višini 100 "/o obračunanega prispevka po stanju na .dan 31. maja, 30. junija in 31. julija 1980. 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SttS. St. 420-14/80 Ljubljana, dne 25. aprila 1980. Podpredsednica Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiška sekretarka za finance Milica Ozbič I. *• 755. Na podlagi pete alinee 5. člena pravil o delu skupnih komisij udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v SR Sloveniji in v skladu z določili petega odstavka 14. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov je skupna komisija udeležencev tega sporazuma 21. aprila 1980 sprejela SKLEP o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij 1. Vrednost točke za izračunavanje višine štipendij po 14. členu samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov znaša v letu 1980 3,26 dinarjev, tako da so dinarske vrednosti naslednje: Število točk din 350 , 1.141 4Q0 1.304 450 1.467 500 1.630 570 1.858 650 2.119 750 2.445 850 2.771 200 652 100 326 250 815 2. V skladu z določili 11. člena samoupravnega-sporazuma se pri obračunu razlik iz združenih sredstev odšteva kadrovska štipendija 1.141 dinarjev za učence in 1.467 dinarjev za študente. 3. Ta sklep se uporablja od 1. januarja 1980. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 22. aprila 1980. Predsednik skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma Boris Feldln 1. r. 756. SKLEPNI RAČUN Na podlagi 54. člena statuta Zdravstvene skup- Zdravstvene skupnosti Slovenije za leto 1979 nosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/77) je skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na seji zbora 1 uporabnikov in na seji zbora izvajalcev 23. aprila Zdravstvena skupnost Slovenije je v letu 1989 do- 1980. leta sprejela segla tele prihodke (v dinarjih): 1. Združena sredstva za solidarnost pri uresničevanju enotnega programa zdravstvenega varstva po obračunu za leto 1979 2. Združena sredstva občinskih zdravstvenih skupnosti za skupen program 2.1 Združena sredstva v letu 1979- 2.2 Prenešena sredstva po obračunu iz leta 1978 3. Udeležba v skupnem dohodku Ljubljanske banke' — združene banke, doseženem v letu 1978 4. Prenos sredstev rezervnega sklada delovne skupnosti strokovne službe Zdravstvene skupnosti Slovenije 5. Prenešena sredstva iz prejšnjih let za predvidene, vendar neizpolnjene obveznosti s področja raziskovalnega dela 6. Združena sredstva za pomoč Cmi gori Vsi prihodki skupaj II Po odločitvah skupščine Zdravstvene skupnosti nančnim načrtom v letu 1979 doseženi naslednji iz- Slovenije ter njenih organov so bili v skladu s fi- datki Zdravstvene skupnosti Slovenije (v dinarjih): 1. Solidarnostne in skupne naloge na področju zdravstvenega varstva 1.1 Solidarnost pri uresničevanju enotnega programa zdravstvenega varstva 126,650.000,00 1.2 Prispevek za zdravstveno varstvo borcev NOV iz zamejstva 1,017.608,90 1.3 Naložbe skupnega pomena 112,680.000,00 1.31 Gradnja Medicinske fakultete 63,420.000,00 1.32 Gradnja Onkološkega inštituta v Ljubljani 29,260.000,00 1.33 Preureditev operacijskih dvoran Onkološkega inštituta v Ljubljani 6,000.000,00 127,850.000,00 183,231.002,10 176,936.303,00 6,294.699,10 681.603,00 446.834,90 2,253.813,61 5,000.000,00 319,463.253,61 1.34 Gradnja Zavoda SRS za rehabilitacijo invalidov 1.4 Naložbe v osnovno zdravstveno dejavnost na manj razvitih območjih 1.41 Zdravstveni dom Idrija 1.42 Zdravstveni dom Šentjur 1.43 Zdravstveni dom Mokronog 1.44 Zdravstveni dom Murska Sobota (prizidek) 1.45 Lekarna Radlje 1.5 - Zdravstveno varstvo tujcev, oseb neznanega prebivališča in oseb, ki jim je po zakonu o izvajanju kazensldh sankcij izrečen varstveni ukrep 1.6 Dejavnost zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo 1.61 Od tega raziskovalne naloge 1.7 Republiške naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite 1.8 Dejavnost družbenih organizacij in periodični tisk 1.81 „Slovensko zdravniško društvo 1.82 Zveza društev medicinskih sester Slovenije 1.83 Rdeči križ Slovenije 1.84 Zveza, društev slepih in slabovidnih Slovenije 1.85 Zveza slušno prizadetih Slovenije 1.86 Društvo mišično in živčno-mišično obolelih Slovenije 1.87 Društvo paraplegikov Slovenije 1.88 Zveza društev za pomoč duševno prizadetim SR Slovenije 1.89 Zveza društev invalidov Slovenije 1.90 Zveza civilnih invalidov vojne Slovenije 1.91 Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije 1.92 Društvo multiple skleroze SR Slovenije 1.93 Zveza društev diabetikov SR Slovenije 1.94 Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije 1.95 Društvo SR Slovenije za boj proti raku 1.96 Koordinacijski odbor za mednarodno izmenjavo študentov univerzitetne konference Zveze socialistične mladine Slovenije 1.97 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenije 1.98 Društvo terapevtov za alkoholizem SR Slovenije 1.99 Gerontološko društvo Slovenije 1.100 Koordinacijski odbor za boj proti alkoholiz-' mu in narkomaniji pri republiški konferenci SZDL Sovenije 1.101 »Pionirski list« 1.102 »Mladina« 1.103 »Proteus« 1.104 »Otrok in družina« ' 1.105 »Tabor« 1.106 »Priroda, človek in zdravje« 1.107 »Medicinski razgledi« 1.108 »Naš delavec« 1.9 Raziskovalne naloge s področja zdravstvenega varstva 1.91 Humanizacija hospitalizacije otroka 1.92 Preventiven program v zobozdravstvu v SRS 1.93 Zobozdravstvena oskrba mladine v SRS 1.94 Vpliv umetnega splava na kasnejše, nosečnosti 14,000.000,00 5.600.000. 00 2.564.000. 00 2.230.000. 00 5.040.000. 00 1.270.000. 00 1,500.000,00 1,240.000,00 400.000. 00 480.000. 00 41.800.00 36.500.00 83.900.00 112.700,00 36.500.00 83.600.00 41.800.00 41.800.00 31.400.00 60.000,00 130.000. 00 100.000. 00 25.000. 00 70.000. 00 30.000. 00 16.000. 00 20.000,00 138.605.00 232.170.00 78.990.00 219.800.00 50.935.00 25.000,00 33.500.00 320.499.00 150.000. 00 147.000. 00 98.700,00 18,704.000,00 8,030,849,81 17,092.000,00 4,308.542,20 4,180.499,00 1,437.510,00 58.500,00 1.95 Vrednost endrometrijske aspiracije v tehno- logi ji umetnega splava 21.600,00 . 1.96 Nove metode v scintigrafiji 71.000,00 1.97 Ishemična koronarna bolezen 86.400,00 1.98 Življenjski stroški 104.310,00 1.99 Nadzorstvo nad radioaktivnostjo v zemlji, 3raku, vodi, hrani in krmilih 700.000,00 1.10 Zdravstveno varstvo udeležencev mladinskih delovnih akcij 1,540.000,00 1.11 Zdravstvene naloge v zvezi z uresničevanjem zakona o svobodnem odločanju o rojstvu •’> iv. .. . otrok 445.245,00 1.12 Prispevki Zvezi skupnosti zdravstvenega za- * varovanja in zdravstva Jugoslavije ' 1,348.930,00 1.13 Plačila za storitve SDK 158.836,80 1.14 Drugi nujni nepredvideni izdatki * 71.085,00 Skupaj 295,665.106,71 2. Izdatki za delovanje Zdravstvene skupnosti Slovenije in njenih organov 4,264.866,95 2.1 Gradiva za seje in drugi stroški v zvezi s % sejami 1,637.549,00 2.2 Delegatski obveščevalec 1,083.494,45 2.3 Statistični letopis 207.771,00 2.4 Osebni dohodki funkcionarjev s prispevki 1,199.033,95 2.5 Nadomestila osebnih dohodkov članom ko- misije druge stopnje o svobodnem odločanju o rojstvu otrok 40.161,15 . r 2.6 Drugi izdatki 96.857,40 e " . . 2.7 Združena sredstva v sklad osnovnih sredstev Ljubjanske banke 233.382,00 3. Izdatki za delovanje strokovne službe Zdrav- stvene skupnosti Slovenije 7,067.000,00 3.1 Materialni stroški 1,350.483,54 3.2 Amortizacija po minimalnih stopnjah 278.024,40 3.3 Zakonsko in samoupravno dogovorjene ob- veznosti 230.560,85 3.4 Osebni dohodki 4,504.043,55 3.5 Sredstva sklada skupne porabe za stanovanj- sko gradnjo 295.568,06 3.6 Sredstva sklada skupne porabe za druge na- mene 394.560,65 3.7 Drugi izdatki 13.758,95 4. Nepredvideni riziki — pomoč Črni gori 5,000.000,00 Vsi izdatki skupaj 312,230.355,66 III Neuporabljeni prihodki, ki znašajo Po tem sklep- i nem računu 7,232.897,95 dinarjev, se razporedijo za tele namene (v dinarjih): i. Soudeležba pri preureditvi dela prostorov Kliničnega centra v Ljubljani za zdravljenje državnikov 2,500.000,00 2." Začetna sredstva za naloge skupnega polena na republiški ravni pri uresničevanju računalniškega zdravstvenega informacijskega sistema 1,500.000,00 3. Soudeležba za zagotovitev potrebnih sredstev za interkalarne obresti in druge tekoče obveznosti v zvezi z gradnjo zdravstveno-rekreacijskega centra za vojaške invalide in udeležence NOV v Strunjanu 3,232.897,95 IV Ta sklepni račun se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. ^ St. 21-6/1-80/50 Ljubljana, dne 23. aprila 1980. Predsednik skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije dr. Stane Zupančič 1. r. 757. . Na podlagi zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), uredbe o načinu in postopku pri sklepanju sporazumov o spremembi zadržanih cen za proizvode in storitve (Uradni list SRS, št. 34/72) In odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, št. 6/73, 21/73) oziroma o spremembi odloka družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, št. 23/74) so predstavniki proizvajalcev in predstavniki porabnikov oziroma trgovine sklenili SPORAZUM o spremembi zadržanih cen za drva In kurjavo 1. Predstavniki proizvajalcev in predstavniki trgovine so sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen za drva za kurjavo, s tem, da proizvajalne organizacije združenega dela lahko uporabljajo cene iz cenika, ki je sestavni del sporazuma in se nahaja na Splošnem združenju gozdarstva, Ljubljana, Miklošičeva 38. 2. K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SRS za cene s svojo odločbo št. 3127-04/80 Ju z dne 22. 4. 1980. 3. Ta sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 22. 4. 1980 dalje. Predstavniki proizvajalcev: 15 proizvajalcev, podpisnikov sporazuma Predstavniki trgovine: 8 trgovskih organizacij, podpisnikov sporazuma. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA 758. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti so delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani na območju občinske zdravstvene skupnosti Cerknica, Domžale, Grosuplje, Idrija, Kamnik, Kočevje, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Logatec, Ribnica Vrhnika po delegatih v skupščinah skupnosti na sejah zborov uporabnikov in zborov izvajalcev od 18. aprila 1980 do 28. aprila 1980 sprejeli ZAČASNI SKLEP o ugotavljanju začasne zadržanosti od dela in drugih zdravstvenih stanj uporabnikov 1. člen Ta sklep določa način In postopek za ugotavljanje začasne zadržanosti od dela in organe, ki odločajo o pravicah do socialne varnosti v zvezi s tem. 2. člen Ob opravljanju zdravstvenih storitev in izvajanju ukrepov, ki so v zvezi z zdravljenjem, zdravnik posameznik in kolegij zdravnikov ugotavljajo tudi stanja in primere, ki upravičujejo uporabnika do nadaljnjih zdravstvenih storitev, denarnih nadomestil ali povračil v primerih in v obsegu kot določa samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. 3. člen Pravice do zdravstvenih storitev, denarnih nadomestil ali povračil kot jih opredeljuje smoupravni sporazum o pravicah in obveznostih in zdravstvenega varstva so takoj izvršljive, ko zdravnik posameznik ali kolegij zdravnikov ugotovi, da so podane okoliščine, ki upravičujejo uporabnika od zdravstvenih storitev, denarnih nadomestil ali povračil, če z drugimi samoupravnimi splošnimi akti zdravstvene skupnosti ni drugače določeno. 4. člen Zdravstveno stanje, ki opravičuje uporabnike do zadržanosti od dela in do nadomestila osebnega dohodka in drugih pravic do socialne varnosti, ugotavljajo zdravniki, in kolegij zdravnikov v osnovni zdravstveni dejavnosti. 1. Ugotavljanje zadržanosti od dela po zdravniku — posamezniku In po kolegiju zdravnikov 5. člen Začasno zadržanost od dela praviloma ugotavlja izbrani zdravnik v kraju bivanja ali zaposlitve najbližjem zdravstvenem domu. Za delavce, ki so zaposleni v delovnih organizacijah, v čigar sestavi delujejo zdravstvene temeljne organizacije ali zdravstvene postaje, pa lahko začasno zadržanost od dela ugotavljajo tudi zdravniki v teh zdravstvenih temeljnih organizacijah ali v zdravstvenih postajah. 6. člen Zdravnik, ki delavcu nudi nujno zdravniško pomoč pa ni izbrani zdravnik ter zdravnik, ki izven kraja stalnega bivališča ali zaposlitve delavca nudi delgvcu zdravniško pomoč in izvaja druge ukrepe, ki so v zvezi z zdravljenjem, ne more ugotavljati začasne zadržanosti od dela. Kadar zdravnik iz prejšnjega odstavka ueotovi nezmožnost za delo, se je delavec dolžan v 3 dneh zglasiti pri zdravniku, ki lahko ugotavlja zadržanost od dela, razen v primerih, ko zaradi narave obolenja, oddaljenosti ali drugih tehtnih razlogov ni sposoben priti do tega zdravnika. V tem primeru mora uporabnik zahtevati od zdravnika iz prvega odstavka, naj predloži izbranemu zdravniku v petih dneh po ugotovitvi zadržanost od dela potrdilo da ni bil sposoben priti k zdravniku. Iz potrdila mora biti razvidna diagnoza, terapija in razlog, zaradi katerega ni mogel delavec potovati. Če organizacija, v kateri delavec dela, osnovna organizacija sindikata v tej organizaciji ali izbrani zdravnik dvomi v verodostojnost navedb v potrdilu, predlaga, da ugotovi začasno zadržanost od dela kolegij zdravnikov osnovne zdravstvene dejavnosti, v kateri izbrani zdravnik dela. 7. člen Začasno zadržanost od dela za bolezni, ki so v zvezi z nosečnostjo, kakor tudi za čas porodniškega dopusta lahko ugotavlja tudi zdravnik, ki dela v dispanzerju za varstvo žena. Začasno zadržanost od dela v primerih, kadar gre za pljučnč obolenje, lahko ugotavlja tudi zdravnik — ftiziolog, ki dela v pnevmoftiziološkem dispanzerju in zdravi uporabnika. Začasno zadržanost od dela uporabnika zaradi nege obolelega otroka, starega do 15 let. po izjavi uporabnika, da v njegovi družini ni drugih za nego sposobnih članov, ugotavlja zdravnik — pediater ali zdravnik, ki dela v službi zdravstvenega varstva otrok in -mladine zdravstvenega doma na območju, kjer otrok biva. 8. člen Zdravniki — posamezniki iz 5. do 7. člena tega sklepa ugotavljajo zadržanost od dela do 30 dni, od 31. dne dalje pa kolegij zdravnikov, katerega sestav določi zdravstvena temeljna organizacija oziroma zdravstvena delovna organizacija. Zdravniki — posamezniki iz 5. do 7. člena tega sklepa ugotavljajo zadržanost od dela za nego otroka do starosti 7 let do 15 dni, za nego otroka starega nad 7 let in drugih članov družine do 7 dni. Kolegij zdravnikov ugotavlja zadržanost od dela v primerih iz prejšnjega odstavka do 30 dni oziroma do 15 dni. Kolegij zdravnikov napoti uporabnika na invalidsko komisijo v ocenitev, če traja zadržanost od dela zaradi bolezni ali telesne poškodbe daljši čas, najkasneje pa po dveh letih nepretrgane zadržanosti od dela oziroma po enem letu dela s skrajšanim delovnim časom (medicinska rehabilitacija). « 9. člen Kolegij zdravnikov sestavljata najmanj dva zdravnika, in sicer izbrani zdravnik, ki je ugotavljal uporabnikovo zdravstveno stanje in zadržanost od dela do 30 dni in še eden ali več zdravnikov iste zdravstvene temeljne organizacije oziroma zdravstvene delovne organizacije. 10. člen Zdravniki, ki po tem sklepu ugotavljajo začasno zadržanost od dela sodelujejo znotraj svoje zdravstvene temeljne organizacije in na ravni zdravstvenega doma (zdravstvene delovne organizacije) pri oblikovanju strokovnih kriterijev v zvezi z ugotavljanjem začasne zadržanosti od dela. 11. Člen Zdravstveni dom (zdravstvena delovna organizacija (organizira in izvaja notranji strokovni nadzor in s tem zagotavlja ustreznost strokovnega ugotavljanja zadržanosti od dela (nezmožnost za delo). 12. člen Zdravnik posameznik, ki ugotavlja začasno zadržanost od dela, lahko zahteva strokovno mnenje (strokovno pomoč) kolegija zdravnikov, kadar je potrebno pa tudi mnenje drugega ustreznega specialista za ugotovitev zadržanosti od - dela. 2. Odločanje o zadržanosti od dela 13. člen Kadar uporabnik ne soglaša z ugotovitvami zdravnika — posameznika, ki je ugotavljal zadržanost od dela do 30 dni, ugotovi njegovo zdravstveno stanje in zadržanost od dela kolegij zdravnikov. Kadar uporabnik ne soglaša tudi z ugotovitvami kolegija zdravnikov v primeru iz 1. odstavka tega člena, o zadržanosti od dela izda dokončno odločbo pristojni samoupravni organ temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti ali druge organizacije, v kateri uporabnik združuje delo. Kadar uporabnik ne soglaša z ugotovitvami kolegija zdravnikov o zdravstvenem stanju in zadržanosti od dela nad 30 dni, o zadržanosti od dela odloči in izda dokonočno odločbo odbor za varstvo pravic občinske zdravstvene skupnosti. Odbor za varstvo pravic občinske zdravstvene skupnosti mora odločiti o zadržanosti od dela uporabnika v treh dneh po ugotovitvi zdravstvenega stanja po kolegiju zdravnikov. Morebitno uveljavljanje pravic do socialne varnosti pri pristojnem sodišču združenega dela ne zadrži izvršitve odločbe. 14. člen Odbor za varstvo pravic občinske zdravstvene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: odbor) je skupen organ uporabnikov in izvajalcev v občinski zdravstveni skupnosti. Odbor tvorijo zdravniki, ki jih imenuje na predlog zdravstvene delovne organizacije — osnovne zdravstvene dejavnosti, skupščina zdravstvene skupnosti ter uporabniki, katerih število prav tako določi in imenuje skupščine zdravstvene skupnosti. Odbor deluje v senatih v sestavi dveh zdravnikov in enega uporabnika. Predsednik senata je uporabnik. 15. člen Kolegij zdravnikov praviloma pregleda uporabnika preden poda izvid ugotovitev in mnenje. Izjemoma in če je v zdravstveni dokumentaciji zadosti podatkov, lahko kolegij zdravnikov ugotavlja zdravstveno stanje in poda svoje strokovno mnenje brez poprejšnjega pregleda uporabnika. 16. člen Kadar uporabnik ne soglaša z izvidom, ugotovitvijo in mnenjem kolegija zdravnikov, zahteva, naj pristojni organ odloči o zadržanosti od dela. Kolegij zdravnikov v tem primeru pošlje po uporabniku, organu delovne organizacije, ki odloča o zadržanosti od dela, potrebno zdravstveno dokumentacijo o bolezni uporabnika (izvid, ugotovitev in mnenje), V primeru, kadar gre za zadržanost od dela nad 30 dni, pošlje kolegij zdravstnikov potrebno zdravstveno dokumentacijo odboru. 17. člen Kadar se z ugotovitvami zdravstvenega stanja in zadržanosti od dela uporabnika ne« strinja temeljna organizacija združenega dela. delovna skupnost, druga organizacija ali občinska zdravstvena skunnost v primerih iz 2. in 3. odstavka 6. člena tega sklepa, lahko organ, ki odloča o zadržanosti od dela pred izdajo izvida iti mnenja kolegija zdravnikov zahteva dopolnitev zdravstvene dokumentacije od zdravstvene delovne organizacije oziroma od zdravnika, ki je izdal potrdilo o zdravstvenem stanju uporabnika. 18. člen Zoper dokončno odločbo organov iz 13. člena tega-sklepa ima uporabnik pravico začeti postopek za sodno varstvo pravic v 30 dneh po prejemu dokončne odločbe pri pristojnem sodišču združenega dela. 3. Prehodne in končne določbe 19. člen Izplačevanje denarnih nadomestil in povračil iz zdravstvenega varstva poteka po dosedanjem načinu in postopku, v skladu s pogoji, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akt delovnih organizacij in zdravstvene skupnosti. 20. člen Naloge zdravniške komisije I. stopnje in zdravniške komisije II. stopnje, kakor jih opredeljujejo samoupravni splošni akti zdravstvene skupnosti, opravlja od dneva, ko ta sklep začne veljati, kolegij zdravnikov iz 8. člena tega sklepa. 21. člen Zdravniška komisija I. stopnje in zdravniška komisija II. stopnje kot izvedenska organa občinske zdravstvene skupnosti ugotavljata zdravstveno stanje in začasno zadržanost od dela uporabnikov po dosedanjem načinu in postopku v vseh primerih nastalih do uveljavitve lega sklepa. 22. člen Določila samoupravnih splošnih aktov zdravstvene skupnosti, statutarni sklep, pravilniki, drugi sklepi in drugi splošni akti, ki so v nasprotju s tem sklepom, prenehajo veljali. 23. člen Določbe o načinu in postopku za uresničevanje pravic po tem začasnem sklepu se uporabljajo do uveljavitve samoupravnega sporazuma o pogojih, načinih in postopkih za uresničevanje pravic do zdravstvenega varstva. 24. člen Navodilo za izvajanje tega začasnega sklepa izda izvršilni odbor skupščine zdravstvene skupnosti. ,25. člen Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti po delegatih v zboru uporabnikov In■ zboru izvajalcev in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 190-2/80 Ljubljana, dne 29. aprila 1980. Podpisniki 759. Na podlagi 58. ciena ustave .upoštevajoč usmeritve samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976. do 1980. leto ter ob upoštevanju temeljnih izhodišč in usmeritev resolucije o politiki izvanja družbenega plana SRS za obdobje 1976—1980 v letu 1980, zlasti usmeritve o porastu sredstev za skupno porabo v 1980. letu, ter sprejete stabilizacijske programe občinskih zdravstvenih skupnosti, so delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani, po delegatih v skupščinah Občinskih zdravstvenih skupnosti Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Logatec, Ribnica, Vrhnika na sejah od 18. aprila 1980 do 28. aprila 1980 sprejeli SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva 1. člen Osnova za nadomestilo osebnega dohodka v 1980. letti je mesečno povprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po za-.ključnem računu za polni delovni čas (redno delo) oz. osnova, ki jo bila podlaga za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo v 1979. letu, znižana za 7,2 odstotka. 2. člen Za delavce in druge upravičence, ki so pridobili pravico do nadomestila osebnega dohodka in jim je bila osnova za nadomestilo izračunana po 41. in 42. členu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 28/79, 29/79 in 4/80) se osnova na novo preračuna tako, da se za 1980. leto poveča največ za 16 odstotkov in tako preračunano nadomestilo izplačuje od uveljavitve tega sporazuma dalje. 3. člen Posmrtnina za 1980. leto znaša 80 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v 1978. letu, povečanega za 16 odstotkov in znaša 5.478 din. 4. člen Pogrebnina za 1980. leto znaša 80 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v 1978. letu, povečanega za 16 odstotkov in znaša 5.478 din; za otroke do enega leta starosti pa polovico tega zneska in znaša 2.739 din. 5. člen S tem samoupravnim sporazumom se nadomestijo -• odstavek 41. člena, 42. (delno z omejitvijo na 16 odstotkov), 50. in 52. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 28/79, 29/79 in 4/80) za 1980. leto. * 6. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 190-4/78 Ljubljana, dne 29 aprila 1980. Podpisniki 760. Na podlagi 58. člena ustave SRS, upoštevajoč usmeritev samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti au obdobje 1976.—1980. leto ter ob upoštevanju temeljnih izhodišč in usmeritev resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SRS za obdobje 1976—1980 V letu 1980, zlasti usmeritve o porastu sredstev za skupno porabo v 1980. letu, ter sprejete stabilizacijske programe občinskih zdravstvenih skupnosti, so delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani, po delegatih v skupščini Občinske zdravstvene skupnosti Idrija na seji dne 21. aprila 1980 sprejeli SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva 1. člen Osnova za nadomestilo osebnega dohodka v lp80. letu je mesečno povprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu za polni delovni čas (redno delo) oziroma osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo v 1979. letu, znižana za 7,2 odstotka. 2. člen Za delavce in druge upravičence, ki so pridobili pravico do nadomestila osebnega dohodka in jim je bila osnova za nadomestilo izračunana po 41. in 42. členu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 28/79, 29/79 in 4/80) se osnova na novo preračuna tako, da se za 1980. leto poveča največ za 16 odstotkov in tako preračunano nadomestilo izplačuje od uveljavitve tega sporazuma dalje. 3. člen Določbe 1. in 2. člena tega samoupravnega sporazuma se ne uporabljajo pri usklajevanju osnov za nadomestilo osebnega dohodka za čas zadržanosti od dela zaradi poroda. 4. člen Posmrtnina za 1980. leto znaša 80 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v 1978. letu, povečanega za 16 odstotkov in znaša 5.478 din. 5. člen Pogrebnina za 1980. leto znaša 80 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v 1978. letu, povečanega za 16 odstotkov in znaša 5.478 din; za otroke do enega leta starosti pa polovico tega zneska in znaša 2.739 din. 6. člen S tem samoupravnim sporazumom se nadomestijo 1. odstavek 41. člena, 42. (delno z omejitvijo na 16 odstotkov), 50. in 52. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 28/78, 29/79. in 4/80) za 1980. leto. 7. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejme skilpščina občinske zdravstvene skupnosti in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 190-4/78 Ljubljana, dne 29. aprila 1980. Podpisniki ' x ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 761. Ne podlagi 28. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79) ter 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 30. seji zbora združenega dela dne 24. aprila 1980 in na 27. seji zbora občin dne 24. aprila 1980 sprejela v ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi mestnega sklada skupnih rezerv 1. člen Mestni sklad skupnih rezerv (v nadaljevanju besedila: sklad), ustanovljen z odlokom o ustanovitvi mestnega sklada skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 16/71) se ukine 31. 12. 1979. 2 2. člen Združena sredstva komunalnih delovnih organizacij, ki so bila vplačana po doslej veljavnem zakonu se prenesejo na občinske sklade skupnih rezerv, glede na sedež temeljne organizacije združenega dela, ki je sredstva združevala, po stanju izkazanem v zaključnem računu sklada za leto 1979. 3. člen Po izvršenem prenosu sredstev iz 2. člena tega odloka se razrešijo člani upravnega odbora in skupščine sklada. 4. člen Žiro račun sklada št. 50100-651-20028 se zapre. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu SRS. St. 402-3/80 Ljubljana, dne 24. aprila 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 762. Na podlagi 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 9. člena odloka o ustanovitvi Mestnega sklada skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 16/71) je Skupščina mesta Ljubljana na 30. seji zbora združenega dela dne 24. aprila 1980 in na 27. seji zbora občin dne 24. aprila 1980 sprejela SKLEP o zaključnem računu Mestnega sklada skupnih rezerv Sprejme se: 1. zaključni račun Mestnega sk'-’-la skupnih rezerv za leto 1979, ki izkazuje: din prihodkov v višini odhodkov v višini presežek prihodkov nad odhodki 21,311.007,35 12,847.045,70 8,463.961,65 2. Presežek prihodkov nad 'odhodki v znesku 8,463.961,65 din se ob ukinitvi skada per 31. 12. 1979 razporedi za: din prenos sredstev na občinske sklade 6,102.703,00 prenos sredstev članicam sklada iz delitve dohodka 1,577.228,30 vračila obresti članicam sklada kom. del. org. 784.030,35 3. Ta sklep velja takoj. St. 400-2/80 Ljubljana, dne 24. aprila 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 763. Na podlagi 88. in 144. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 30. seji zbora združenega dela dne 24. aprila 1980, na 27. seji zbora občin dne 24. aprila 1980 in na 26. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1980 sprejela družbenega planiranja in na usklajevanje razvojnih programov in usmeritev; na sodelovanje mesta Ljubljana z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi pri pripravi in uresničevanju skupnih planskih aktov in politike razvoja.« 3. člen Besedilo 21. člena se spremeni tako, da se glasi: »Komite za industrijo, gradbeništvo in energetiko tekoče spremlja in analizira problematiko na področju industrije, gradbeništva in energetike; sprejme in usklajuje okvirne programe in smernice za razvoj industrije, gradbeništva in energetike ter s tem ustvarja osnovo za smotrno načrtovanje razvoja teh panog v mestu; zagotavlja stalno sodelovanje in usklajevanje stališč med upravnimi organi občin in mesta, bankami, gospodarskimi zbornicami, združenji ter organizacijami združenega dela pri razvojnih programih industrije«. 4. člen Za 21. členom se doda nov 21. a člen, ki se glasi: »Komite za trgovino, preskrbo in storitveno obrt opravlja zadeve, ki se nanašajo na promet blaga in storitev; na delovanje ukrepov ekonomske politike; na pojave in razmerja na trgu, spremlja tekočo problematiko navedenih področij ter usklajuje okvirne programe za njihov razvoj; usklajuje izgradnjo maloprodajne mreže, tržnic, obratov družbene prehrane ter drugih objektov, ki so pomembni za razvoj teh dejavnosti ter spremlja izvajanje sporazumov in predpisov o minimalnem poslovnem času trgovinskih in drugih storitvenih dejavnosti ter sprejema ustrezne ukrepe.« 5. člen ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o začasni organizaciji mestnih upravnih organov 1. člen V odloku o začasni organizaciji mestnih upravnih organov (Uradni list SRS, št. 9/78 in 11/78) se spremeni besedilo 12. člena tako, da se glasi: »Kolegijski mestni upravni organi so: 1. Komite za družbeno planiranje, 2. Komite za industrijo, gradbeništvo in energetiko, 3. Komite za trgovino, preskrbo in storitveno obrt, 4. Komite za urbanizem in varstvo okolja 5. Komite za stavbno-zemljiško in komunalno gospodarstvo, 6. Komite za stanovanjsko gospodarstvo, 7. Komite za promet in zveze, 8. Komite za gostinstvo, turizem in cene, 9. Komite za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo 10. Komite za zdravstveno in socialno varstvo.« 2 2. člen Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi: »Komite za družbeno planiranje usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planiranja in opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvajanje sistema družbenega planiranja; na družbeni plan Ljubljane in na dolgoročni plan Ljubljane; na spremljanje tekoče politike razvoja v letnih planskih aktih za uresničevanje družbenega plana in na njihovo izvrševanje; na sodelovanje mesta z občinami na področju Besedilo 23. člena se špremeni tako, da se glasi: »Komite za štavbno-zemljiško in komunalno gospodarstvo razpravlja o temeljnih vprašanjih stavb-no-zemljiške politike in razvoja komunalnih dejavnosti, predlaga v obravnavo in spremlja izvajanje letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja; predlaga v sprejem predpise s področja stavbno-zemljiškega in komunalnega gospodarstva, pripravlja kriterije ter merila za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč.« 6. člen Za 23. členom se doda nov 23. a člen, ki se glasi: »Komite za stanovanjsko gospodarstvo spremlja problematiko stanovanjskega gospodarstva kot celote; spremlja in usmerja oblikovanje in izvajanje planov stanovanjskega gospodarstva; predlaga v sprejem enotne -kriterije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, standarde in druge predpise s področja gradnje stanovanj, oblikovanje cen stanovanj ter za preprečevanje nedovoljene graditve; predlaga v sprejem predpise o oblikovanju stanarin in najemnin, predpise o amortizacijski dobi stanovanjskih hiš, minimalne tehnične normative za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov ter druge predpise, ki se nanašajo na graditev, vzdrževanje in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in pripravlja ukrepe za prenovo stanovanjskih hiš.« 7. člen Besedilo 25. člena se spremeni tako, da se glasi: »Komite za gostinstvo, turizem in cene spremlja problematiko navedenih področij; usklajuje okvirne programe in smernice za njihov razvoj, sodeluje pri pripravi samoupravnih sporazumov o razporeditvi, začetku in koncu delovnega časa na področju gostinstva in turizma, analizira posledice ukrepov na področju ekonomske politike in politike cen ter. skrbi za dosledno izvajanje družbenih dogovorov o politiki cen; opravlja strokovne, upravne in druge zadeve, ki se nanašajo na družbeno kontrolo cen, dokler ne bo v skladu s posebnim zakonom začela z delom Skupnost za cene mesta Ljubljane.# 8. člen Za 25. členom se doda nov 25. a člen, ki se glasi: »Komite za izobraževanje, raziskovalno, dejavnost, kulturo in telesno kulturo bpravlja zadeve, ki se nanašajo na izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo; oblikuje stališča, analize in strokovna mnenja o zadevah s svojega delovnega področja, zagotavlja stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela ter stališč med upravnimi organi občin in mesta, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter skupnostmi pri načrtovanju in izvajanju sprejete politike razvoja in dela na svojem področju; proučuje oblike organiziranja izvajanja programa in delovanje organizacij posebnega družbenega pomena, katerih ustanovitelj je skupščina mesta; s področja raziskovalne dejavnosti sodeluje' z raziskovalnimi organizacijami in Univerzo ter spodbuja združevanje sredstev za znanstveno raziskovalno delo, skrbi za povezanost znanstveno-raz-iskovalnega dela in uporabo dosežkov v gospodarskih in družbenih dejavnostih v mestu ter spodbuja inovacijsko dejavnost.« 9. člen Za 25. členom se doda nova 25. b člen, ki se glasi: »Komite za zdravstveno in socialno varstvo opravlja zadeve, s področja zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva in otroškega varstva. V sestavi socialnega varstva usklajuje dejavnost interesnih skupnosti otroškega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in stanovanjskega gospodarstva. Zagotavlja stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela ter stališč med upravnimi organi občin in mesta, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter skupnostmi pri načrtovanju in izvajanju sprejete politike razvoja in dela na področju svojega delovanja; proučuje oblike organiziranja, izvajanja programa in delovanje organizacij posebnega družbenega pomena.« 10. člen Delovna področja posameznih komitejev bodo točneje določena z novim odlokom o organizaciji mestnih upravnih organov, upravnih organizacij In strokovnih služb, ki ga bo sprejela Skupščina mesta Ljubljane na podlagi 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79). 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-4/80 Ljubljana, dne 24. aprila 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 764. Na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o začasni organizaciji mestnih upravnih organov (Uradni list SRS, št. 12/80) ter 88. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na predlog izvršnega sveta, na 30. seji zbora združenega dela dne 24. aprila 1980 na 27. seji zbora občin dne 24. aprila 1980 in na 26. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. aprila 1980 sprejela SKLEP o začasni sestavi komitejev kot kolegijskih mestnih upravnih organov 1. člen S tem sklepom se začasno določijo mestni upravni organi, samoupravne interesne skupnosti za območje mesta, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije' in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organi, organizacije in skupnosti), ki delegirajo svoje predstavnike v posamezne komiteje in število članov, ki jih v posamezni komite imenuje Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane 2. člen Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane s sklepom ugotovi za vsak komite imena delegatov, ki so jih v skladu s tem sklepom delegirali v komiteje organi, organizacije in skupnosti in imenuje tiste člane posameznih komitejev, ki jih je pooblaščen sam imenovati. 3. člen Glede na skupen pomen upravnih in drugih zadev na področju, za katerega je ustanovljen komite, zagotavljajo organi, organizacije in skupnosti prek svojih predstavnikov v ustreznem komiteju stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela pri upravljanju upravnih zadev z delovnega področja komiteja. 4. člen Predsednik komiteja glede" na vprašanja, ki se obravnavajo na seji komiteja, povabi na sejo tudi predstavnike drugih mestnih upravnih organov, organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki lahko prispevajo k reševanju vprašanj iz pristojnosti komiteja; ti lahko sodelujejo v razpravi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, nimajo pa pravice odločati. 5. člen Komiteji morajo na sejah obravnavati vse zadeve načelnega značaja iz svoje pristojnosti, zlasti pa analize, informacije in druga gradiva o stanju in pojavih na svojem delovnem področju, odloke ter predpise in druge splošne akte, ki jih pripravlja oziroma predlaga Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane ali neposredno skupščini mesta, predpise in druge splošne akte, ki jih izdaja sam ter mnenja in predloge, ki jih daje v zadevah s svojega delovnega področja; odloča o ukrepih, za katere je pooblaščen ter opravlja druge naloge, ki so v njegovi pristojnosti. \ 6. člen S poslovnikom komiteja se podrobneje določi način dela in postopek sprejemanja odločitev, pravice in dolžnosti predsednika komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja komiteja z organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v komite, kakor tudi z drugimi organizacijami in skupnostmi s katerimi sodeluje komite pri svojem delu. 7. člen V Komite za družbeno planiranje delegirajo po enega člana: — Izvršni svet SOb Ljubljana Bežigrad — Izvršni svet SOb Ljubljana Center — Izvršni svet SOb Ljubljana Moste-Polje — Izvršni svet SOb Ljubljana Šiška — Izvršni svet SOb Ljubljana-Vič-Rudnik — Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja — Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana — Mestna raziskovalna skupnost — Društvo ekonomistov Ljubljana — Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Ljubljana — Zavod za družbeno planiranje Ljubljana — Uprava za ljudsko obrambo — Inštitut za ekonomska raziskovanja. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje še pajveč osem članov. 8. člen V Komite za industrijo, gradbeništvo in energetiko delegirajo po enega člana: — Izvršni svet SOb Ljubljana Center — Izvršni svet SOb Ljubljana Bežigrad — Izvršni svet SOb Ljubljana Moste-Polje — Izvršni svet SOb Ljubljana Šiška — Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik — Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja — Iskra SOZD elektro, kovinske industrije — Litostroj, Titovi zavodi — Lek, Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov — Polikem, SOZD združeno podjetje kemije, gume in plastike ______ GIPPOS, SOZD — združena gradbena podjetja — IPK Ljubljana, delovna organizacija za individualno komunalno potrošnjo — Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana — SIS Elektrogospodarstva preskrbovalnega območja Elektro Ljubljana Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje še enega člana. 9. člen V Komite za trgovino, preskrbo in storitveno obrt delegirajo po enega člana: — Samoupravna interesna skupnost za preskrbo mesta Ljubljane — Mercator, SOZD za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev — Emona Ljubljana, SOZD, proizvodnja, trgovina, turizem, hotelirstvo, inženiring — Kurivoprodaja, trgovsko podjetje s kurivom — KIT SOZD Ljubljana — DO Ljubljanske mlekarne — Žito, živilski kombinat — Magos, Poslovna skupnost malega gospodarstva — Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja — Petrol, trgovsko in proizvodno podjetje — Mestna konferenca SZDL — svet potrošnikov — ABC Pomurka — HP Kolinska Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje še enega člana. 10. člen V Komite za urbanizem in varstvo okolja delegirajo po enega člana: — Izvršni svet SOb Ljubljana Center — Izvršni svet SOb Ljubljana Bežigrad — Izvršni svet .SOb Ljubljana Moste-Polje — Izvršni svet SOb Ljubljana Šiška — Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik — Vojna pošta 20—50 Ljubljana — Univerza Edvarda Kardelja, Ljubljana, FAGG (spomeniško varstvo in prenova) — Univerza Edvarda Kardelja, Ljubljana, Biotehniška fakulteta (okolje in oblikovanje krajine) — Univerza Edvarda Kardelja, Ljubljana, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo (sociologijo) — Društvo za varstvo okolja — Inštitut Jožef Stefan — Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje še tri člane. 11. člen V Komite za stavbno-zemljiško in komunalno gospodarstvo delegirajo po enega člana: — Izvršni svet SOb Ljubljana Bežigrad — Izvršni svet SOb Ljubljana Center — Izvršni svet SOb Ljubljana Moste-Polje — Izvršni svet SOb Ljubljana Šiška — Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik — Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin — Delovna organizacija za urejanje stavbnih zemljišč, — Delovne organizacije za individualno komunalno potrošnjo — Delovne organizacije za kolektivno komunalno potrošnjo — Samoupravna interesna skupnost za gradnjo cest, Ljubjana — Ljubljanska banka, Stanovanj sko-komunalna banka Ljubljana — dva izvajalca stanovanjske gradnje v Ljubljani, ki jih določi komite skupščine Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje še enega člana. 12. člen V Komite za stanovanjsko gospodarstvo delegirajo po enega člana: — Izvršni svet SOb Ljubljana Bežigrad — Izvršni svet SOb Ljubljana Center — Izvršni svet SOb Ljubljana Moste-Polje — Izvršni svet SOb Ljubljana Šiška — Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik — Samoupravna stanovanjska skupnost mesta Ljubljane za področja: novogradnje, prenove, gospodarjenja, družbene pomoči, — Ljubljanska banka, Stsmovan j sko-komunalna banka Ljubljana — Zavod za izgradnjo mesta Ljubljane — Staninvest Ljubljana — Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja — predstavnik gradbene operative Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje £e enega člana. 13. člen V Komite za promet in zveze delegirajo po enega člana: — Izvršni svet SOb Ljubljana Bežigrad — Izvršni svet SOb Ljubljana Center — Izvršni svet SOb Ljubljana Moste-Polje — Izvršni svet SOb Ljubljana Šiška — Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik — Uprava javne varnosti Ljubljana — Železniško gospodarstvo Ljubljana — Podjetje za PTT promet — SAP-Viator SOZD, združene delovne organizacije za opravljanje prometne, delavniške, gostin-sko-turistične in hotelske dejavnosti — Samoupravna interesna skupnost za gradnjo cest Ljubljana — Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — Zavod za izgradnjo Ljubljane — Območna SIS za PTT promet Ljubljana. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje še dva člana. 14. člen V Komite za gostinstvo, turizem in cene delegirajo po enega člana: — Turistično poslovna skupnost — Ljubljanska turistična zveza — Gostinski šolski center — Gostinsko podjetje Ljubljana — Gospodarsko razstavišče — Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja — Kulturni dom Ivan Cankar ■— Kompas Jugoslavija — Festival, prireditvena poslovalnica — Izvršni svet SOb Ljubljana Center — SOZD Mercator Ljubljana. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje še dva člana. 15. člen V Komite za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo delegirajo po enega člana: — Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana, — Ljubljanska kulturna skupnost — Telesnokulturna skupnost Ljubljane — Zveza kulturnih organizacij Ljubljane — Gospodarska zbornica občin ljubljanskega ob-močja — Raziskovalna skupnost Ljubljana. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje še 5 članov izmed strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture in znanstveno raziskovalne dejavnosti. 16. člen V Komite za zdravstveno in socialno varstvo delegirajo po enega člana: — Zdravstvena skupnost mesta Ljubljane — Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana — Skupnost socialnega skrbstva mesta Ljubljane — Skupnost socialnega varstva mesta Ljubljane — Klinični center v Ljubljani — Zdravstveni dom Ljubljana — Lekarna Ljubljana — Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana — VVZ Malči Beličeve. , Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje še največ 4 člane. 17. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o začasni sestavi komitejev kot kolegijskih mestnih upravnih organov, ki ga je sprejela Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji vseh zborov dne 30. maja 1979. 18. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 480-5/80 Ljubljana, dne 30. aprila 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 765. Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 54.' in 91. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 1. in 9. člena odloka o postopku in načinu označevanja imen ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 26/75) je Skupš**-^ mesta Ijjubljane na 27. seji zbora občin dne 24. aprila 1980 sprejela ODLOK o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljane 1. člen Na območju občine Ljubljana Bežigrad se v poimenovanju ulic izvrže naslednje spremembe in dopolnitve Spremeni se: Potek Mariborske ulice tako, da se njen severni del skrajša zaradi novoimenovane Kardeljeve ploščadi. Na novo se imenuje: Kardeljeva ploščad, ki obsega območje med Titovo cesto, Allendejevo ulico, Vojkovo ulico in Dimičevo ulico. 2. člen Na območju občine Ljubljana Center se v poimenovanju ulic izvrše naslednje spremembe in dopolnitve: Spremenijo se: • 1 Potek Prešernove ceste tako, da poteka od Gosposvetske ceste do Trga mladinskih delovnih brigad. 2. Potek Tobačne ulice tako, da poteka od novoimenovane Ceste VII. korpusa proti severozahodu in severu do železniške proge proti Trstu, s tem se ukine Ziljskega ulica. 3. Potek ulice Vrtača, zaradi ureditve In poimenovanje nove Ceste VII. korpusa tako, da se njen severni del skrajša. Na novo se imenuje: Cesta VII. korpusa, ki poteka od križišča Titove ceste in Trga OF proti zahodu, nato proti jugozahodu preko križišča z Gosposvetsko in Celovško cesto zahodno od Prešernove ceste ob železniški progi proti Trstu do križišča s Tržaško cesto in Trgom mladinskih delovnih brigad. 3. člen Na območju občine Ljubljana Moste-Polje se n a novo imenujejo: 1. Vevška cesta, ki se odcepi od Zaloške ceste zahodno od stavbe Doma svobode in poteka proti jugovzhodu do mostu na reki Ljubljanici. 2. Cesta 30. avgusta, ki se odcepi od Zaloške ceste severno od stavbe Zdravstvenega doma in poteka proti jugu do novoimenovane Vevške ceste. 3. Cimermanova ulica, ki se odcepi od novoimenovane Vevške ceste in poteka proti vzhodu in se južno od stavbe Zdravstvenega doma priključi na novoimenovano Cesto 30. avgusta. 4. Papirniški trg, se imenuje predel med industrijskim tirom in novoimenovano Vevško cesto in Cesto 30. avgusta. 5. Ulica Mirka Jurce, ki se odcepi od novo imenovane Vevške ceste pri mostu na reki Ljubljanici in poteka proti vzhodu ob južnem delu naseli a do novoimenovane ceste španskih borcev. 6. Cesta španskih borcev, ki se odcepi od Zaloške ceste nasproti stavbe Petrola in poteka proti jugu preko Kašeljske ceste mimo križišča z Ulico Mirka Jurce do novega naselja. 7. Grajzerjeva ulica, ki se odcepi od Kašelj ske ceste pred hišo št. 6 in poteka proti jugu, nato se obrne proti jugozahodu in zopet proti jugu tako, da se priključi na novoimenovano Vevško cesto pri mostu na reki Ljubljanici. 8. Ob studencu, ki se odcepi od novoimenovane Grajzerjeve ulice južno od Kašeljske ceste in poteka proti jugovzhodu preko Pečinske ulice do novoimenovane Skojevske ulice. 9. Pečinska ulica, ki se odcepi od Kašeljske ceste Južno od hiše št. 31 in poteka proti jugozahodu do novoimenovane Grajzerjeve ulice. 10. Skojevska ulica, ki se odcepi od novoimenovane Ceste španskih borcev južno od Kašeljske ceste in poteka proti jugozahodu do novoimenovane Ulice Mirka Jurce. 11. Anžurjeva ulica, ki se odcepi od novoimenovane Ceste 30. avgusta nasproti stavbe Zdravstvenega doma in poteka proti jugovzhodu, nato se obrne proti severozahodu tako, da se priključi na novoimenovano Grajzerjevo ulico. 12. M o č i 1 n i k a r j e v a u,l i c a , je prva ulica, ki se odcepi na levi strani od Kašeljske ceste in poteka proti severu do Zaloške ceste. 13. Kudrova ulica, je druga ulica, ki se odcepi na levi strani od Kašeljske ceste in poteka proti severu do Zaloške ceste. 14. Ulica Minke Bobnar, je tretja ulica, ki se odcepi na levi strani od Kašeljske ceste in poteka proti severu do Zaloške ceste. 15. Klemenova ulica, je četrta ulica, ki se odcepi na levi strani od Kašeljske ceste in poteka proti severu do Zaloške ceste. 16. Berčičeva ulica, ki se odcepi od novoimenovane Ulice Mirka Jurce vzhodno od mosta na reki Ljubljanici, in poteka proti severu do novoimenovane Pečinske ulice. 17. Gustinčarjeva ulica, je prva ulica, ki se na zahodu odcepi od novoimenovane Skojevske ulice in poteka proti severu do novoimenovane Pečinske ulice. 18. A v g u s t i n č I č e v a ulica, je druga ulica, ki se odcepi od novoimenovane Skojevske ulice in poteka proti severu do novoimenovane Pečinske ulice. 19. Vidergarjeva ulica, je tretja ulica, ki se odcepi od novoimenovane Skojevske ulice in poteka proti severu od križišča novoimenovane Pečinske ulice in Ulice Ob studencu. 20. Višnjevarjeva ulica, ki se odcepi od novimenovane Ulice Mirka Jurce, vzhodno od Skojevske ulice in poteka proti severu preko Skojevske ulice do novoimenovane Ulice Ob studencu. 21. Ulica Pariške komune, ki se odcepi od novoimenovane Ulice Mirka Jurce, vzhodno od Višnjevarjeve ulice in poteka proti severu do novoimenovane Skojevske ulice. 22. Černivčeva ulica, ki se odcepi v križišču novoimenovane Skojevske ulice in Ulice Pari-1 ške komune In poteka proti vzhodu do novoimenovane Ceste španskih borcev. 23. Jakhlejeva ulica, ki se odcepi na desni strani novoimenovane Ulice Mirka Jurce vzhodno od mostu na reki Ljubljanici in poteka proti vzhodu in jugu do športnega parka Slavlja. 24. Trtnikova ulica, ki se odcepi od Kašelj ske ceste, vzhodno od novoimenovane Ceste španskih borcev in poteka proti jugovzhodu. 25. Mazovčeva pot, ki se odcepi od Kašelj-ske ceste zahodno od Rosne poti in poteka proti jugu, nato proti jugovzhodu do mostu na reki Ljubljanici. 26. Lovšetova ulica, ki se odcepi od Kašelj ske ceste vzhodno od Rosne poti in poteka proti jugu in jugozahodu do novoimenovane Mazovčeve poti severno od mostu čez reko Ljubljanico. 27. K r m č e v a ulica, ki se odcepi od novoimenovane Trtnikove ulice in poteka proti jugozahodu do novoimenovane Ceste španskih borcev. 28. Bacciavillova ulica, ki se odcepi od Zaloške ceste nasproti novoimenovane Ceste 30. avgusta in poteka proti severu do železniške proge Ljubljana—Zidani most. 4. člen Na območju občine Ljubljana Šiška se v'poimenovanju ulic izvrše naslednje spremembe in dopolnitve: Spremenijo se: 1. Potek Celovške ceste tako, da obsega dosedanjo Celovško cesto od križišča Prešernove in Gosposvetske ceste, ter Ceste VII. korpusa proti severozahodu in novozgrajeni del ceste, ki potčka zahodno od stare Celovške ceste od križišča z Bokalovo ulico do križišča s Cesto 25. talcev in se nadaljuje po dosedanji Celovški cesti proti Gorenjski. 2. Potek Ceste Jožeta Žagarja, zaradi ureditve in poimenovanja nove Regentove ceste, tako, da poteka od križišča z Zapuško cesto in cesto Na Trati, do križišča z novo urejeno in imenovano Regentovo cesto. 3. Potek Ceste Andreja Bitenca, tako da se podaljša do meje z občino Ljubljana Vič-Rud-nik. Preimenuj e s e : Dosedanji del Celovške ceste od Bokalove ulice do Ceste 25. talcev; v Prušnikova ulica. Na novo se imenujeta ulici: 1. Regento cesta, se odcepi od križišča Vodnikove ceste in Kamnogoriške ceste in poteka proti severozahodu do Ceste Andreja Bitenca. 2. Cesta Ljubljanske brigade, ki se odcepi od Djakovičeve ceste nasproti Goriške ulice in poteka proti severozahodu, zahodno ob gorenjski železnici do Ulice Jožeta Jame. 5 6 5. člen 1. Iz naselja Vaše se izločijo hiše s št. 46, 47 in 48 in se priključijo naselju Preska. 2. Iz naselja Svetje se izločijo hiše s št. 44, 47, in 48 in se priključijo naselju Ladja. 3. Iz naselja Zg. Senice se izločita hiši št. 26 in 26 a in se priključita naselju Zbilje 6. člen Naselji Preska in Svetje se priključita naselju Medvode In prenehata obstojati kot samostojni naselji. V novo oblikovanem naselju Medvode se uvede ulični sistem. 7. člen V naselju Medvode se na novo imenujejo: 1. Gorenjska cesta se imenuje cesta I. reda Ljubljana—Kranj od št. Medvode 1 do št. Medvode 96/a. 2. Zontarjeva ulica se imenuje bivša kolesarska cesta ob železnici med h. št. Medvode 4 in 9. 3. Seškova cesta se imenuje cesta, ki se odcepi od ceste I. reda pri bivši gasilski šoli in poteka do mostu čez reko Soro. 4. Cesta komandanta Staneta se imenuje cesta, ki poteka od železniške postaje čez cesto I. reda s priključkom dovozne cestč ob reki Sori in gre čez most preko Sore skozi stare Medvode do ver-janskega mostu (od h. št. Medvode 34 do 57/a). 5. Cesta ob Sori se imenuje cesta, ki se odcepi pri gostilni pred železniško postajo in poteka mimo Kmetijske zadruge do h. št. 42. 6. Čarmanova ulica se imenuj e krožna dovozna cesta, ki se odcepi in zopet priključi na cesto I. reda na klancu desno med h. Št. Medvode 83 in 88. 7. Zbiljska cesta se imenuje cesta, ki se na vrh klanca odcepi od ceste I. reda in poteka proti Zbiljam od h. št. Medvode 103 do 102. 8. Setinova ulica se imenuje prvi odcep od Zbiljske ceste levo v trikotno naselje med h. št. Medvode 103/a in 93/b. 9. Podvizova ulica še imenuje drugi odcep od Zbiljske ceste levo v trikotno naselje med h. št. Medvode 92 do 105. 10. Gra j zer j eva ulica se imenuje tretji odcep od Zbiljske ceste levo v trikotno naselje med h. št. Medvode 161 do 176. 11. Ulica Simona Jenka se imenuje četrti odcep od Zbiljske ceste na levo v trikotno naselje med h. št. Medvode 183 in 177. 12. Ulica ob gozdu se imenuje peti odcep od Zbiljske ceste levo v trikotno naselje med h. št. Medvode 181 in 186. 13. Medvoška cesta se imenuje cesta v blokovsko naselje med S vetjem od odcepa pri krajevni skupnosti Medvode do samskega doma. 14. Kržišnikov a ulica se imenuje prvi odcep desno od Medvoške ceste do h. št. Medvode 125 do 122. 15. Višnarjeva ulica se imenuje drugi odcep desno od Medvoške ceste do h. št. Medvode 113 do 121. 16. Ulica k studencu, se imenuje tretji odcep desno od Medvoške ceste do h. št. Medvode 111 do 112. 17. Klanska ulica, se imenuje četrti odcep desno od Medvoške ceste od h. št. Medvode 110 do 128/b. 18. Donova cesta, se imenuje cesta, ki se odcepi pri podvozu od Medvoške cesto in poteka v klanec ter se priključi na cesto I. reda pri gostilni na klancu. 19. Cesta talcev, se imenuje prva cesta od Donove ceste levo — srednja terasa — od h. št. Medvode 131 do 159. 20. Turkova ulica, se imenuje levi odcep od Ceste talcev v srednji terasi med h. št. Medvode 204 in 194. 21. O s t r o v r ha r j e v a ulica, se imenuje drugi odcep od Donove ceste levo mimo nove VVZ in bodoče nove šole med h. št. Medvode 208 in 137. 22. Kebetova ulica, se imenuje levi krak Ostrovrharjeve ulice skozi novo naselje zgornja terasa do Ceste na S vet j e med h. št. Medvode 212 in S vet j e 10/b. 23. Jamnikova ulica, se imenuje tretji odcep levo od Donove ceste med h. št. Medvode 75 in 75/a. 24. Trampuž e va ulica, se imenuje četrti odcep levo od Donove ceste med h. št. Medvode 77 do 80/b. 25. Cesta na S vet j e, se imenuje cesta, ki se odcepi od Donove ceste levo v S vet j e med h. št. Medvode 63 in S vetje 39. 26. Tehovnikova ulica, se imenuje prvi odcep desno od Ceste na S vet j e med h. št. S vetje 1 in 3/a. 27. Finžgarjeva ulica, se imenuje drugi odcep desno od Ceste na Svet j e, ki poteka mimo novega naselja do ceste I. reda. 28. Arharjeva ulica, se imenuje prvi odcep od Finžgarjeve ulice levo med h. št. S vetje 53 in 49/c. 29. Kuraltova ulica, se imenuje drugi odcep od Finžgarjeve ulice levo med h. št. S vet j e 58 in 61. 30. Stalčeva ulica, se imenuje tretji odcep od Finžgarjeve ulice levo med h. št. Svetje 62 in 65. 31. Ulica Ivanke Ovijač, se imenuje četrti odcep od Finžgarjeve ulice levo med h. št. Svetje 66 in 69. 32. Š m a 1 č e v a ulica, se imenuje peti odcep od Finžgarjeve ulice levo med h. št. Svetje 70 in 72. 33. Celesnikova ulica, se imenuje šesti odcep od Finžgarjeve ulice levo, ki poteka do Dimičeve ulice in obrne nazaj levo po prečni cesti med h. št. Svetje 73 in 24/a. 34. Cesta na Stenico, se imenuje sedmi odcep levo od Finžgarjeve ulice, ki poteka proti naselju Sevnica. 35. Dimčeva ulica, se imenuje prvi odcep levo od Ceste na Senico med h. št. Svetje 50 in 75. 36. Slosarjeva ulica, se imenuje drugi odcep levo od Ceste na Senico med h. št. Svetje 83 in 86. > 37. Škofjeloška cesta, se imenuje cesta Medvode—Škofja Loka od križišča s cesto I. reda do nove tovarne COLOR. 38. Barletova cesta, se imenuje levi odcep od ceste I. reda, ki poteka skozi železniški podhod mimo Tekstilne tovarne do Škofjeloške ceste. 39. Cesta, ob železnici, se imenuje prvi odcep od Barletpve ceste levo od h. št. 15 do 13/a. 40. Breška cesta, se imenuje krožna cesta skozi staro Presko mimo šole po mostu čez potok Prešnico do Škofjeloške ceste. 41. Kalanova ulica, se imenuje cesta, ki se odcepi od Preške ceste pred šolo in poteka mimo Marlesovega naselja do Bizantove ceste h. št. Preska 53 do 69/g. 42. Dobnikarjeva ulica, se imenuje prva ulica desno od Kalanove ulice med h. št. Preska 163 do 160. 43. N a Labbrnici, se imenuje druga ulica desno od Kalanove ulice med h. št. Preska 167 in 164. 44. Hrastarjeva ulica, se imenuje tretja ulica desno od Kalanove ulice med h. št. Preska 172 in 168. 45. Bizantova cesta, se imenuje ulica, ki poteka med šolsko telovadnico in cesto Medvode— Preska h. št. Preska 37 in 21. 46. Beča no v a ulica, se imenuje ulica za stanovanjskimi bloki v Preski med h. št. Preska 21/a in 21/d. 47. N a Čerenu, se imenuje cesta, ki se odcepi od Preške ceste pri šoli in poteka na hrib Ceren. 48. Cesta v Žlebe, se imenuje cesta, ki se odcepi od Bizantove ceste pri šolski telovadnici in poteka proti Zlebem. 49. Trilarjeva ulica, se imenuje ulica, ki se odcepi in priključi na levi strani na Cesto v Žlebe med h. št. Preska 138 in 146. 50. Iztokova ulica, se imenuje predvidena ulica desno pri TF med Bizantovo cesto in Trilarjevo ulico. 51. JBernikova ulica, se imenuje desni odcep pri Cesermanu od Bizantove ceste med h. št Preska 118 in 110. 52. Bogatajeva ulica, se imenuje novo predvidena ulica, ki se odcepi pd Bizantove ceste pri Mastnakovi hiši med h. št. Preska 101 in 117. 53. Cesta na Bonovec, se imenuje novo predvidena cesta od Škofjeloške ceste mimo Kmetijskega zavoda med h. št. Preska 77/b in 77. 54. Bergantova cesta, se imenuje cesta proti Studenčicam od Gasilskega doma levo med h. št. Preska 56/a in Vaše 48. 55. Kurirska cesta, se imenuje cesta, ki se odcepi od Bergantove ceste desno med h. št. Preska 52 in 42/b. 8. člen Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik se v poimenovanju ulic izvrše nasednje spremembe in dopolnitve: Preimenujejo se: 1. Jurčkova pot se v celoti preimenuje v Cesta XVIII. divizije. 2. Cesta Ob dolenjski železnici se v celotnem poteku preimenuje v Cesta XV. divizije. 3. Kamniški š t r a d o n se ukine, ker se vključi v del novo imenovane Ceste 1. Slovenske artilerijske brigade. Na novo se imenujejo: 1. Cesta 1. Slovenske artilerijske brigade, ki se odcepi od Opekarske ceste nasproti ulice Mivka in poteka proti jugovzhodu preko potoka Mali graben in reke Ljubljanice do Ižanske ceste, nasproti novoimenovane Ceste XVIII. divizije. 2. Ulica 9. brigade, ki se odcepi od novo- imenovane Ceste XVIII. divizije zahodno od Peruzzijeve ulice in poteka proti severovzhodu do potoka Veliki Galjevec. / 3. Ulica Levstikove brigade, ki se odcepi od novoimenovane Ceste XVIII. divizije zahodno od Ulice 9. brigade in potejca proti severovzhodu do potoka Veliki Galjevec. 4. Ulica Cankarjeve brigade, ki se odcepi od novoimenovane Ceste XV. divizije zahodno od ulice Pri mostiščarjih in poteka proti jugozahodu do potoka Veliki Galjevec. 5. Ulica Gubčeve brigade, ki se odcepi od novoimenovane Ceste XV. divizije zahodno od Ulice Cankarjeve brigade in poteka proti jugozahodu do potoka Veliki Galjevec. 6. Ulica Belokranjske brigade, ki se odcepi od novoimenovane Ceste XV. divizije zahodno od Ulice Gubčeve brigade in poteka proti jugozahodu. 9. člen Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane izvede te spremembe pri objavi »Seznam ulic< v letu 1980. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-2/80 Ljubljana, dne 24. aprila 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Roiič 1. r. 766. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), drugega odstavka 40. člena zakona o razlastitvi jn prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini Tfclradni list SRS, št. 5/80), 2., 7., 8. in 9. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 18/76) ter 59. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 30. seji zbora združenega dela dne 24. aprila 1980 in na 27. seji zbora občin dne 24. aprila 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin 1. člen V odloku o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 10/76, 12/77, 12/78 in 19/79) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »»Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča znaša per 31. 12. 1979 — za ureditveno območje mesta Ljubljane (GUP) in za Medvode, Presko, Vaše, Goričane in Ladjo — 8.980 din — za vse kraje na območju ljubljanskih občin — 8.800 din. Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v višini Lil0/« od poprečne gradbene cene, določene v prvem odstavku tega člena.« 2 3 2. člen 3. člen se spremeni tako, da se glasi: »Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju ljubljanskih občin za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev znašajo per 31. 12. 1979: — stroški za individualne komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine — 540 din — stgoški za kolektivne komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine — 458 din.« 3. člen črta se besedilo 4. in 5. člena. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-2/80 Ljubljana, dne 24. aprila 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 767. Na podlagi 49. in 50. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, Št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74), 8. in 14. člena zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26/70) ter 63. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 30. seji zbora združenega dela dne 24. aprila 1980 in na 27. seji zbora občin dne 24. aprila 1980 sprejela SKLEP o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka Poklicne voznoličarske šole Centra strokovnih šol Ljubljana pri Vzgojnem zavodu Logatec 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislociranega oddelka Poklicne voznoličarske šole Centra strokovnih šol Ljubljana pri Vzgojnem zavodu Logatec. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-1/80 Ljubljana, dne 24. aprila 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 768. Na podlagi 16. člena .zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76), 5. člena odloka o pooblastilu Ljubljanskega geodetskega biroja in Ljubljanskega urbanističnega zavoda za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 4/77) ter 76. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 30. seji zbora združenega dela dne 24. aprila 1980 in na 27. seji zbora občin dne 24. aprila 1980 sprejela SKLEP 0 soglasju k najvišjim cenam za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane 1 Ljubljanskemu geodetskemu biroju in Zavodu za družbeni razvoj mesta Ljubljane — TOZD Urbanizem se daje soglasje k naj višjim cenam za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane. Urne cene v storitvah, ki so normirane (2. člen odloka o pooblastilu Ljubljanskega geodetskega biroja in Ljubljanskega urbanističnega zavoda za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane, Uradni list SRS, št. 4/77) so: a) za geodetska dela pri opazovanju horizontalnih in vertikalnih pomikov tal in objektov, pri gradnji industrijskih in poslovnih objektov, razvijanju geodetskih mrež, zakoličenju industrijskih in poslovnih objektov ter kompleksa stanovanjske gradnje — 265 din, b) za parceliranje zemljišč, nove izmere in ream-bulacije geodetskih načrtov, izmere komunalnih vodov, zakoličenje posameznih individualnih hiš, prizidkov, garaž — 216 din, c) za geodetske posnetke pri izdelavi lokacijske dokumentacije posameznih stanovanjskih objektov, operaterskih del pri novih izmerah in rcambulacijah geodetskih načrtov, operaterska dela pri izmeri komunalnih vodov — 190 din, d) za geodetska risarska opravila — 120 din, — za ligurantska opravila — 80 din. Posebej se zaračunajo pripadajoči dejanski stroški za porabljeni material. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k najvišjim cenam za opravljanje storitev v zadevah eeodetske službe na območju mesta Ljubljane objavljen v Uradnem listu SRS, St. 14/79. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-8'77 Ljubljana, dne 24. aprila 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. CERKNICA 769. Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 32/72) in 208. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je IS na 66. redni seji dne 8. aprila 1900 sprejel SKLEP o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi najvišjih ravni cen I Skiej o 'tfiOnčitvi najvišjih ravni cen (Uradni list SRS, št. 27/79) preneha veljati. II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 38-1/79-1 Cerknica, dne S aprila 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknice Franc Sterle 1. r. GROSUPLJE 770. Na podlagi 3. in 17. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 191. člen statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 23. aprila 1980 sprejela ODLOK o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno, kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Smarjc-Sap P 2 1. člen S tem o^.vKom se določijo zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Smarje-Sap P 2. 2. člen Meja zemljiškega območja poteka po sledečih parcelah v k. o. Šmarje: Od izhodiščne točke ob stičišču ceste II. reda št. ' 331 Škofljica—Šmarje—Grosuplje, pare št. 1107 in krajevne poti pare. št. 1148/1 poteka meja po južnem robu ceste II. reda št. 331 do križišča s krajevno potjo pare. št. 2014, nato ob tej krajevni poti do tromeje med parcelami pare. št. 574/3, 574/2 in 574/13, nato po V meji parcel 574/13 in 575/2 in zajame zahodni del parcele 575/1 in južni del parcele 576 do poti pare. št. 1139. Od tu poteka meja proti Z ob krajevni poti pare. št. 1139, deli parcelo št. 569/1 In 567, preseka krajevno pot pare. št. 1165 in zajame južni del parcele 1029; poteka nadalje vzporedno s krajevno potjo pare. št. 1155/1 v razdalji 25 m, se lomi proti SZ in zajame južni del parcele št. 1031 vzporedno s krajevno potjo pare. št. 1154/1 preseka to pot in poteka v isti smeri do parcele št. 1031/2, nato do meje med parcelama 1031/2 in 530 do krajevne poti pare. št. 1148/1. Od tu se obrne meja proti SV db krajevni poti pare. št. 1148/1, preseka tudi vzhodni del parcele 511 v dolžini 190 m in se nadaljuje nato zopet ob krajevni poti pare. št. 1148/1 do izhodiščne točke. 3. člen Znotraj opisanih mej ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki: VI. St. Pare. št. Kultura Površina v m’ Dosedanji lastnik 145 488/1 sadovnjak 3. r. 455 Kolovič Bogomir, Lj. Vide Janežičeve 287 520/3 travnik 3. r. 762 Samec Jože, Razdrto 10 520/1 travnik 3. r. 131 520/2 njiva 4. r. 699 521/2 pašnik 3. r. 49 444 520/4 travnik 3. r. 573 Cul j kar Andrej, Gr. Taborska 3 375 521/3 neplodno 143 1/2 Grozde Jože, Šmarje-Sap 100 travnik 3. r. 458 1/2 Grozde Jožefa, Šmarje-Sap 100 357 525 njiva 4. r. 2212 Činkole Anica, Šmarje-Sap 14 235 526/1 travnik 3. r. 331 Mazaj Amalija, Šmarje-Sap 112 pašnik 2.r. 500 njiva 5. r. 120 256 528 njiva 5. r. 2158 1/2 Kunz Vera, Lienz 9900, Hauptplatz 23, Avstrija 526/2 njiva 5. r. 210 1/4 Erklavec Metka, Lj. Topniška 43 1/8 Mulaček Maj k, Koper, Erjavčeva 18 1/8 Mulaček Maja, Ljubljana, Dolenj. 72 23 530 travnik 3. r. 1411 79/129 Škerjanc Anton, Šmarje 106 njiva 5. r. 653 50/129 Spori Branko in Sonja, Lj. Šišenska 92 1031/1 njiva 5. r.; 100 3/4 Kastelic Janez, Sap 27 pašnik 3. r. 500 1/4 Kastelic Frančiška, Sap 17 87 1029 njiva 5. r. 6228 Jančar Marija, Šmarje-Sap 17 travnik 5. r. 1300 569/1 njiva 3.r. 5935 sadovnjak 3. r. 500 111 536 njiva 5. r. 513 Vrisek Helena, Lj., Pod vozna pot 12 554 njiva 3. r. 4008 204 537 travnik 5. r. 500 Zaviršek Slavko, Šmarje Sap 13 84 540 travnik 5. r. 870 Perme Ivan, Sap 31 546 njiva 5. r. 554 547 njiva 5. r. 173 558/1 njiva 3. r. 815 95 541 njiva 5. r. 475 1/3 Zavodnik Marija, Sap 19 1/3 Zavodnik Alojzij, Sap 19 1/3 Zavodnik Anton, Sap 19 564 njiva 3. r. 242 542 njiva 5. r. 482 92 543 njiva 5. r. 410 1/4 Kastelic Frančiška, Sap 27 3/4 Kastelic Janez, Sap 27 93 545 njiva 5. r. 604 9/24 Kramar Jožefa, Sap 27 del 575/1 njiva 2. r. do 900 15/24 Kramar Franc, Sap 27 83 544 njiva 5. r. 424 Švigelj Frančiška, Sap 134 486/6 njiva 3. r. 28 486/1 njiva 3. r. 1170 407 549 njiva 5. r. 590 1/2 Gruden Anica, Razdrto 26 550 njiva 5. r. 575 1/2 Gruden Anton, Razdrto 26 551 njiva 5. r. 518 301 552 pašnik 3. r. 194 Ljubljanske mlekarne Ljubljana del 567 pašnik 4. r. do 100 1 258 ' 571/1 njiva 2. r. 680 Zajec Franc, Šmarje-Sap 22 571/3 njiva 2.r. 745 571/10 njiva 2. r. 46 571/5 njiva 2. r. 147 238 575/2 njiva 2. r. 395 1/2 Mišmaš Marija, Šmarje-Sap n. h. 574/13 travnik 4. r. 230 1/2 Mišmaš Jože, Šmarje-Sap n. h. 126 575/3 njiva 2. r. 279 1/2 Mišmaš Anica, Savlje 40, Ljubljana 574/12 travnik 4. r. 254 1/2 Mišmaš Rudolf, Savlje 40, Ljubljana 147 574/11 travnik 4. r. 61 1/2 Zajec Alojzija, Gr. Taborska 8 . 571/7 njiva 2.r. 435 1/2 Zajec Jože, G. Taborska 8 1146/9 travnik 4. r. 49 421 571/4 njiva 2. r. 20 Gabrijel Anton, Štefan 8 240 571/6 njiva 2.r. 438 Jelenčič Roman, Lj. Obirska 29 329 478/5 njiva 2. r. 959 1/2 Kralj Marija, Lj. Vožarski pot 10 1/2 Kralj Jože, Lj. Vožarski pot 10 425 569/3 njiva 3. r. 153 1/2 Sotošek Edvard, Lj. Pavlovčeva 8 1 • VI. št. Pare. št. Kultura Površine v m' Dosedanji lastnik 571/9 njiva 2. r. 480 426 569/2 njiva 3. r. 130 571/8 njiva 2. r. 494 103 565/4 pašnik 2. r. 9 565/3 pašnik 2. r. 193 565/2 pašnik 2. r. 170 461 557/5 njiva 3..r. 145 558/4 njiva 3. r. 180 559/4 njiva 3. r. 244 419 557/4 njiva 3. r. 106 558/4 njiva 3. r. 201 559/3 njiva 3. r. 321 486/10 njiva 3. r. 8 418 557/3 njiva 3. r. 47 558/3 njiva 3. r. 203 559/5 njiva 3. r. 343 486/4 njiva 3. r. 43 413 559/2 njiva 3. r. 312 558/2 njiva 3. r. 192 486/2 njiva 3. r. 85 79 557/1 njiva 3. r. 1324 548 njiva 5. r. 504 285 559/1 njiva 3. r. 1524 440 526/4 travnik 3. r. 586 330 526/3 travnik 3. r. 956 372 521/4 neplodno 11 travnik 3. r. 392 371 521/5 neplodno . 121 travnik 3. r. 380 295 521/1 njiva 4. r. 492 443 520/6 travnik 3. r. 386 520/5 njiva 4. r. 216 361 519/8 njiva 2. r. 48 519/1 njiva 2. r. 7 519/7 njiva 2. r. 22 519/6 njiva 2. r. 156 452 519/9 njiva . 2. r. 645 253 519/10 njiva 2. r. 601 250 519/11 njiva 2. r. 603 431 519/5 njiva 2. r. 1200 374 519/4 njiva 2. r. 1004 297 519/2 travnik 3. r. 228 346 519/3 njiva 2. r. 836 118 ' 518/1 njiva 2. r. 1999 185 518/3 njiva 2. r. 1033 518/4 njiva 2. r. 808 405 490/1 travnik 2. r. 2454 sadovnjak 2. r. 2000 19 489/1 sadovnjak 2. r. 1662 51V2 gozd 2. r. 3747 493 travnik 2. r. 429 532 njiva 5.r. 2227 182 490/3 neplodno pot 261 489/2 neplodno 3892 40 488/2 njiva 2. r. 2880 490/2 njiva 2. r. 3725 78 556 njiva 3. r. 1863 90 553 njiva * 3. r. 3632 To so nezazidana stavbna zemljiiča. 1/2 Hribar Matej, Lj. Jurčičev trg 2 1/2 Mestek Silva, Šmarje-Sap 89 1/2 Mestek Marjan, Šmarje-Sap 89 Potokar Jožefa, Šmarje-Sap 18 Trontelj Bojan, Lj. Verovškova 56 1/2 Bartol Otilija, Kočevska Reka 53 1/2 Bartol Lojze, Kočevska Reka 53 Cakš Marjan, Lj. Slovenska 18 1/2 Ogrinec Veronika, Razdrto 25 1/2 Ogrinec Edvard, Razdrto 25 Trontelj Franc, Sap 9 Kadunc Terezija, Sap 6 1/2 Mramor Stane, Lj. Povšetova 45 1/2 Mramor Marija, Lj. Povšetova 45 Maza j Milan, Domžale, Ljubljanska 83 Žagar Franci, Šmarje-Sap 57 Miškec Miko, Ljubljana, Breg 4 1/2 Kozlevčar Marija, Podgorica 3 1/2 Kozlevčar Franc, Podgorica 3 Culjkar Franc, Višnja gora 31 Šeme Franc, Šmarje-Sap 74 1/2 Mehič Arif, Tod. Slapnica 37, Vmograd, BiH 1/2 Mehič Medina, Tod. Slapnica 37, Vmograd, BIH Curk Janez, Lj. Vošnjakova 16 Vidrajs Boris, Lj. Trebinjska 1 1/2 C uzak Majda, Lj. Poljanska 10 1/2 C uzak Jože, Lj. Poljanska 10 Rolih Rozalija, Šmarje-Sap 113 Gruden Marija, Šmarje 8 1/2 Gruden Jelka, Šmarje n. h. 1/2 Gruden Janez, Šmarje n. h. Perovšek Jože, Šmarje-Sap 33 Perovšek Jaka, Šmarje-Sap 13 Smole Rado, Šmarje-Sap 104 Škerjanc Anton, Šmarje-Sap 106 RlmoKatollško župnljstvo Šmarje 1/2 Smole Julija, Šmarje-Sap* KM 1/6 Smole dr. Julija, Lj. Sarhova 14 1/6 Ferbežar Dora, Lj. Flevančeva 11 1/6 Smole Rado, Šmarje-Sap 104 Kračman Ana, Sap 10 Škulj Janez, Sap 32 4. člen V zazidalnem območju ležijo še naslednja stavbna zemljišča in pripadajoče funkcionalno zemljišče: VI. št. Pare. št. Kultura Površino v m* Dosedanji lastnik 40 26 hiša z dvoril 453 1/2 Smole Julija, Smarje-Sap 104 1/6 Smole dr. Julija, Lj. Sarhova 14 1/6 Ferbežar Dora, Lj. Plevančeva 11 1/6 Smole Rado, Šmarje Sap 104 25 stavbišče 632 124 stavbišče 98 165 27 stavbišče 77 1/2 Smole Julija, Smarje-Sap 104 * 1/6 Smole Julija, Smarje-Sap 104 1/6 Smole Julija, Smarje-Sap 104 1/6 Smole Julija, Smarje-Sap 104 19 130 stavbišče 59 Škerjanc Anton, Šmarje 106 182 131 stavbišče 42 Rimokatoliško župnijstvo Šmarje 135 518/5 hiša 74 Perovšek Janez, Smarje-Sap 30 dvorišče 199 njiva 2. r. 200 145 144 stavbišče 230 Kolovič Bogomir, Lj. Vide Janežič 5 297 185 dvorišče 500 Gruden Marija, Smarje-Sap 8 hiša 92 travnik 25 - 5. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na teh zemljiščih ter pridobi pravico uporabe občina Grosuplje. 6 6. člen Na stavbnih zemljiščih ter pripadajočih funkcionalnih zemljišč naštetih v 4. členu odloka postanejo dosedanji lastniki imetniki pravice uporabe, dokler bo stal na teh zemljiščih stanovanjski objekt in pripada- joči funkcionalni objekti, če po zazidalnem načrtu niso predvideni za rušenje. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-1/80 Grosuplje, dne 23. aprila 1980. Predsednik Skupščina občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 771. Na podlagi prvega odstavka 16. Člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. ,16/67, 27/72 in 8/78) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. aprila 1980 sprejela ODLOK o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ali prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju k. o. Slivnica, za katerega se izdeluje zazidalni načrt 1. člen . Z namenom, da se izdela zazidalni načrt in zagotovi možnost smotrne in urejene gradnje stanovanjskih in komunalnih objektov in uvedbe razlastitve zemljišč za območje Spodnje Slivnice, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišča ali prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč v k. o. Slivnica naslednjih parcelnih številk: 165, 164, 166, 168/1, 168/2, 169/1, 169/2, 171, 172/1, 172/2, 173, 209, 213, 219/2, 218/2, 219/1, 218/1, 212/1, 212/2, 216, 207, 237/1, 237/2, 197/2, 126/2, 226, 227, 228/2, 236, 235, 232, 231/2, 105/1, 105/2, 104, 230, 245/2, 101, 93, 96, 92, 66, 91, 89, 88, 106/1, 106/2, 65, 63, 62, 61, 60, 59, 58, 64, 67, 69, 70/1, 70/2, 71, 75, 74, 73, 57/1, 57-2, 56, 54, 55, 53, 52, 51, 50/1, 50/2, 49/1, 49/2, 49/3, 49/4, 47/1, 47/2, 47/3, 47/4, '47/5, 47/6, 47/7, 47/8, 48, 238, 239, 240, 241, 231/1, 244, 243, 203, 204, 202, 200, 201, 199, 198, 197/1, 196, 195, 192, 191, 266, 265, 276, 275, 277, 261, 263, 260, 259, 258/1, 258/2, 257, 256/2, 253, 252, 251, 246, 245/1, 250, 247, 249/1, 249/2, 248, 282, 281, 280, 279, 354/3, 313, 312, 284, 314/3, 316, 315/5, 354/2, 314/1, 315/2, 317/1, 318, 320/1, 322/1, 322/2, 323, 325, 311, 310, 309, 308, 307/1, 307/2, 337, 331/1, 331/2, 335, 304, 302/2, 302/1, 298. 332. 333, 295/1, 295/2, 292, 291, 290, 289, 354/1, 362, 314/2, 315/3, 315/1, 352, 317/2, 351, 350, 320/2, 322/2, 349, 343, 342/1, 341, 340, 336, 31/2, 334/2, 31/1, 31/5, 31/6, 31/4, 31/8, 31/7, 31/3, 32/1, 30/1, 30/2, 30/3, 29/1, 29/2, 29*3, 27, 28/1, 28/2, 26, 25, 24, 21, 19, 18/1, 18/2, 17, 15, 16, 20/1, 20/2, 401, 398, 397, 396, 395, 392, 394, 393, 391/2, 391/1, 390, 389, 386'1. 385/1, 384/1, 382. 378, 381/2, 379/2, 377/2, 376/1, 375/2, 372/2, 371/2. 370/2. 366/1, 368/2, 367/2, 364/2, 363/3, 190/1, 256/1. 267/1. 275/1. 356'3, 355/3, 417/1, 422/1. 425/2 del. 423/2 del, 416/1 del, 415 del, 414 del. 413 del. 412 del, 405. 411 del 410 del, 409 del, 408 del, 402, 406, 2, 3, 5, 6, 41, 38/1, 33/3, 38/2, 33, 34, 35, 36, 37/2, 46/1, 46/2, 46/3, 45/1, 45/2, 45/3, 47/3, 47/2, 228/1. 2. člen Na zemljiščih, navedenih v 1. točki odloka se smejo izjemoma graditi primerni infrastrukturni objekti in regionalni objekti, ter komunalne naprave, za katere bo v času prepovedi izvršen predpisan postopek. 3. člen Splošna prepoved velja za čas, dokler ne postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar ne dalj kot tri leta od dneva, ko začne veljati odlok. 4. člen Občinska urbanistična inšpekcija izvaja nadzorstvo nad tem odlokom. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-5/79 Grosuplje, dne 23. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 772. Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) • je Skupščina občine Grosuplje skladno s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. aprila 1980 sprejela ODLOK o najvišjih stanarinah za vse kategorije stanovanj V občini Grosuplje 1. člen S tem odlokom se določijo naj višje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju občine Grosuplje. 2. člen Stanarine se smejo s 1. junijem 1980 povečati za 45 odstotkov. Osnova za določitev povečane stanarine j^ stanarina, ki so jo Imetniki stanovanjske pravice plačevali v februarju 1980. 3. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje določi višino stanarine za stanovanja v družbeni lastnini v mesečnem znesku v skladu z drugim členom tega odloka. 4. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 8/77) in odlok o povišanju stanarin za stanovalce, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št 1/80). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1980 dalje. St. 36-9/79 Grosuplje, dne 23. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak L r. 773. Na podlagi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti dne 23. aprila 1980 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Grosuplje 1. člen V odloku o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Grosuplje (Uradni list SRS, it. 1-68/80) se spremeni 1. člen tega odloka, ki se glasi: Organizacije združenega dela in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu: kupci), ki odkupujejo kmetijske pridelke, pridelane v občini Grosuplje, vendar ne na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju dela, sredstev in zemlje v kmetijsko zadrugo ali organizacijo združenega dela, oziroma na osnovi kratkoročnih in dolgoročnih kooperacijskih pogodb, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva v občini Grosuplje. 2. člen 7. člen tega odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi: Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne pošlje poročila o nakupu pridelkov v določenem roku (3. člen). Z denarno kaznijo od 50 do 500 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena pri opravljanju samostojne dejavnosti. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-12/79 Grosuplje, dne 23. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Jane* Lesjak 1. r. Stran 818 URADNI LIST SRS St. 12 — 12. V. 1930 ► 774. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS^ št. 10/78) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 22. aprila 1980 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta južnega dela Mrzlih njiv v Grosupljem (št. proj. 1444, febr. 1971) I Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne predlog spremembe zazidalnega načrta južnega dela Mrzlih njiv v Grosupljem, ki ga je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9 pod št. 2640/G dne 8. januarja' 1980. II Predlog spremembe zazidalnega načrta južnega dela Mrzlih njiv v Grosupljem se nanaša na spremembo namembnosti zazidave objekta z oznako 13, namesto individualne stanovanjske hiše, stanovanjska hiša z obrtno delavnico. III V času razgrnitve lahko podajo k predlogu spremembe svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi. IV Predlog spremembe zazidalnega načrta južnega dela Mrzlih njiv v Grosupljem bo na vpogled na oddelku za urbanizem in gradbene zadeve Skupščine občine Grosuplje in v prostorih krajevne skupnosti Grosuplje. V Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St 350-1/78 Grosuplje, dne 22. aprila 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 775. Na podlagi 11, ih 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 22. aprila 1980 sprejel SKLEP o Javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta Ivančna gorica (južno od ceste II. reda In vzhodno od priključka na cesto I. reda) in spremembe zazidalnega načrta Studenec S-l in S-2 I Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne: — predlog spremembe zazidalnega načrta Ivančna gorica (južno od ceste II. reda in vzhodno od priključka na cesto I. reda), ki ga je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9 pod št. 2645 v aprilu 1980, — predlog spremembe zazidalnega načrta Studenec S-l in S-2, ki ga je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9 pod št. 2642 v aprilu 1980. II Predlog spremembe zazidalnega načrta Ivančna gorica (južno od ceste II. reda in vzhodno od priključka na cesto I. reda) in spremembe zazidalnega načrta Studenec S-l in S-2 se nanaša na spremembe prometnih razmer na cestnem prometnem omrežju. III V času razgrnitve lahko k predlogu sprememb podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi. IV Predlog spremembe zazidalnega načrta Ivančna gorica in Studenec S-l in S-2 bo na vpogled na oddelku za urbanizem in gradbene zadeve Skupščine občine Grosuplje in v prostorih krajevne skupnosti Ivančna gorica. V Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/80 Grosuplje, dne 22. aprila 1980. Predsednik / Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. IDRIJA 776. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 15. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Idrija je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na svoji seji dne 24. aprila 1980 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje »Grapa« v Idriji 1 1. člen Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta območja Grape v Idriji, katerega je izdelal Razvojno projektivni center — TOZD Atelje za projektiranje Idrija pod št. projekta 470/80 — april 1980. 2. člen Osnutek zazidalnega načrta je javno razgrnjen za 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SR Slovenije in sicer v prostorih oddelka za urbanizem Skupščine občine Idrija in prostorih krajevne skupnosti Idrija. 3. člen V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe in predloge organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti in občani. 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/80 Idrija, dne 24. aprila 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Marijan Groff, dipl. oec. L r. KOČEVJE 777. Zaradi . zagotavljanja organiziranega družbenega vpliva na razvijanje demokratičnega, samoupravnega in družbenega odločanja v delegatskem sistemu, zaradi organiziranega ustvarjalnega vpliva, na razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov ter zaradi čimprejšnjega družbenega vpliva pri oblikovanju in izvrševanju družbene politike, izvrševanju funkcije oblasti in opravljanja drugih družbenih zadev, sklepajo na podlogi 147. člena ustave SR Slovenije ter 248. in 249. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79): — Skupščina občine Kočevje, — Izvršni svet Skupščine občine Kočevje, — Občinska konferenca ZKS Kočevje, — Občinska konferenca SZDL Kočevje, — Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Kočevje, — Občinski odbor ZZB NOV Kočevje, — Občinska konferenca ZSMS Kočevje DRUŽBENI DOGOVOR o družbenih svetih v občini Kočevje 1. člen S tem družbenim dogovorom se določajo področja družbenega življenja in dela v občini Kočevje in upravna področja občinske pristojnosti, za katere se ustanovijo družbeni sveti. S tem dogovorom sc določa tudi udeležence, ki sodelujejo v delu posameznih svetov. 2. člen V občini Kočevje se ustanovijo družbeni sveti za naslednja področja družbenega življenja in dela: 1. družbeni svet za razvoj samoupravnih odnosov, 2. družbeni svet za družbenoekonomski razvoj. 3 4 3. člen Za upravna področja iz občinske pristojnosti st ustanovijo: 1. družbeni svet za uresničevanje upravnega nadzorstva. 2. družbeni svet za vprašanja uresničevanja davčne politike. 4. člen V delu družbenega sveta za razvoj samoupravnih odnosov sodelujejo udeleženci tega doeovora. , V delu družbenega sveta za razvoj samoupravnih odnosov sodelujejo v skladu s programom njegovega dela tudi posamezne znanstvene in strokovne organizacije ter znanstveniki, strokovni in drugi javni delavci kot posamezniki. 5. člen V delu družbenega sveta za družbenoekonomski razvoj sodelujejo udeleženci tega dogovora in Gospodarska zbornica za ljubljansko regijo. V delu družbenega sveta za družbenoekonomski razvoj sodelujejo v skladu s programom njegovega dela tudi poslovne banke, posamezne organizacije združenega dela, znanstvene in strokovne organizacije ter znanstveniki, strokovni in drugi javni delavci kot posamezniki. 6. člen V delu družbenega sveta za uresničevanje upravnega nadzorstva sodelujejo udeleženci tega dogovora in pristojni občinski upravni organi. V delu družbenega sveta ža uresničevanje uprav- nega nadzorstva sodelujejo v skladu s programom njegovega dela tudi strokovni in drugi javni delavci kot posamezniki. . 7. člen V delu družbenega sveta za vprašanja uresničevanja davčne politiko sodelujejo udeleženci tega dogovora in obrtniki po svojem delegatu. V delu družbenega sveta za vprašanja uresničevanja davčne politike sodelujejo v skladu s programom njegovega dela tudi strokovni in drugi javni delavci kot posamezniki. 8. člen Družbene svete ustanovi občinsjca skupščina z odlokom, s katerim določi tudi njihovo delovno področje, sestav in način dela. 9. člen Ta družbeni dogovor začne veljati, ko ga podpišejo ooblaščeni podpisniki udeleženci tega dogovora. Dogovor sc objavi v Uradnem listu SRS. Podpisniki: St. 020-6/80-1/2 Kočevje, dne 31. marca 1980. \ Predsednik Skupščine občine , Kočevje Savo Vovk, dipl. inž. L r. St. 020-6/80-2/1 Kočevje, dne 21. marca 1980.. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje Alojz Petek, dipl. iur., 1. r. St. 015-31/1-80 Kočevje, dne 14. aprila 1980. Sekretar Občinske konference ZKS Kočevje Peter Sobar 1. r. St. 223/80-4 Kočevje, dne 25. marca 1980. PredseaniK Občinske konference SZDL Kočevje Saša Bižal 1. r. St. 42/80 Kočevje, dne 26. marca 1980. Za občinske svet ZSS Kočevje Miha Majerle L r. St 156/80-R9 Kočevje, dne 7. marca 1980. Predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Kočevje Drago Gril 1. r. St. 92/80 * Kočevje, dne 4. aprila 1980. Predsednik Občinske konference ZSMS Kočevje Stane Gabrič L r. 778. Izvršni svet Skupščine občine Kočevje izdaja na podlagi 266. člena statuta občine Kočevje (Uradni Ust SRS, št. 6/69), 1 točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št 18/77) ter 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1/80) ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 na območju občine Kočevje 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih pooblaščene za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni opraviti v letu 1980 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivne ukrepe iz te odredbe opravlja na zasebnem sektorju tar na TOZD govedoreji Kmetijskega gospodarstva Kočevje, Veterinarski zavod Krim Grosuplje, na TOZD prašičereji pa lastna obratna veterinarska ambulanta, obratna ambulanta Perutnine Zalog in VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani. Navedeni izvajalci so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe s tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije, spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata ter o opravljenem delu poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. II. PREVENTIVNI UKREPI 4. člen Preventivno cepljenje govedi proti vraničnemu prisadu, se mora opraviti na deloviščih Kmetijskega gospodarstva Kočevje, in sicer Mlaka, Livold in Cvi-šlerji. Zaščitno cepljenje se mora opraviti do 30. aprila 1980. 5. člen Preventivno cepljenje govedi proti šumečemu prisadu se mora opraviti na deloviščih Kmetijskega gospodarstva Kočevje, In sicer Rajndol in Kačji potok. Cepljenje se opravi vsaj 20 dni pred odgonom na pašo. 6. člen Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri mesece proti steklini, se mora opraviti do 30. aprila 1980. Psi, poleženi do 31. avgusta 1980, morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1980. 7. člen Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev In puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti na farmi brojlerjev na Mlaki, pri zasebnikih v naselju Mlaka ter na posestvu Snežnik. Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi 8. člen Preventivno cepljenje proti prašičji kugi se opravi na obratih Kmetijskega gospodarstva Kočevje in Posestva Snežnik. Cepljenje se opravi s sevom K lapinziranega virusa. 9. člen Preventivno se morajo cepiti proti slinavki In parkljevki osnovne goveje črede Kmetijskega gospodarstva Kočevje in Posestva Snežnik. Preventivno cepljenje se opravi s polivalentno AOC vakcino. 10. člen Opraviti je treba tuberkullnizacijo vseh goved pri zasebnikih do 30. junija 1980, sanacija okuženih in sumljivih gospodarstev pa mora biti opravljena do 31. 12. 1980. Tuberkullnlzirati se mora osnovno govejo čredo Kmetijskega gospodarstva Kočevje in Posestva Snežnik. 11. člen Na brucelozo se mora preiskati: — z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih Individualnih proizvajalcev, in sicer enkrat na leto, — z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede Kmetijskega gospodarstva Kočevje ter Posestva Snežnik, —- z enakratno serološko preiskavo krvi plemenskih živali na prašičerejski farmi Kmetijskega gospodarstva Kočevje. 12. člen Na levkozo je treba preiskati: — še ne pregledane dele osnovnih govejih čred Kmetijskega gospodarstva Kočevje in Posestva Snežnik, — goveda zasebnikov, ki imajo več kot 20 ple-menic. 13. člen Plemenjake v periodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV). Preiskavo krvi opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani. 14. člen Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba pregledati na varoatozo. Preglede na varoatozo opravi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana, Gerbičeva 60. Vzorci morajo biti odvzeti do 31. marca 1980. 15. člen Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah VI. poglavja zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). 16. člen Ta priredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-10/80-3/1 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje Alojz Petek, dipl. iur. 1. r. LJUBLJANA CENTER 779. Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 617., 624. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 173. ter 174. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela dne 22. aprila 1980 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. aprila 1980 sprejela ODLOK o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji COItPAL, Ljubljana, Cankarjeva ulica 11 5. člen Ko začne z delom začasni organ, preneha opravljati funkcijo individualnega poslovodnega organa — direktor delovne organizacije Lojze Habjan, dipl. inž. Ko začne z delom začasni organ, prenehajo opravljati delavci v delovni organizaciji funkcijo delavskega sveta. 6. člen Začasni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije ki jih ima po ustavi, zakonskih in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije. Začasni organ prevzame funkcije upravljanja, ki jih opravljajo delavci v skladu s 490. členom zakona o združenem delu, ko odločajo o vprašanjih, ki so po 495. členu navedenega zakona in samoupravnih splošnih aktih v delovnem področju delavskega sveta. 7. člen Začasni organ zastopa in predstavlja organizacijo '-OREAL. 8. člen Začasni organ je dolžan zagotoviti, da se odpravijo nepravilnosti in pomanjkljivosti pri poslovanju delovne organizacije in tako zagotovi zakonito, poslovanje v skladu s predmetom poslovanja, zagotovi zakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi, odpravijo motnje v samoupravnih odnosih in zagotovi uresničevanje samoupravnih pravic delavcev. Začasni organ je dolžan predlagati tako poslovno politiko delovne organizacije, da delavci delovne organizacije združijo delo in sredstva v najustreznejšo obliko združevanja dela in sredstev. 9. člen Začasni organ je dolžan sprejeti za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in nezakonitosti ustrezen program, z ukrepi za njihovo izvajanje, in z njim seznaniti izvršni svet in občinsko skupščino v roku enega meseca. Začasni organ je dolžan sproti obveščati izvršni svet o svojem delu in svojih ugotovitvah. 1. člen Ugotovi se, da so v delovni organizaciji COREAL, Ljubljana, Cankarjeva ulica 11, nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in da so huje oškodovani družbeni interesi, ki jih kot take izrecno določata 619. in 620. člen zakona o združenem delu. 2. člen V delovni organizaciji COREAL Ljubljana se zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih in huje oškodovanih družbenih interesov imenuje začasni organ. 3. člen Za začasnega organa se imenuje Jože BalaškO, agronom- ?appslep v delovni organizacij) Agrptchni-ba-G^uda. Ljubljana, Titova 40. 4. člen Začasn. organ se imenuje za dobo enega leta od uveljavitve tega odloka. 10. člen Začasnj organ in delavci delovne organizacije lah-KO predlagajo občinski skupščini, da preneha mandat začasnemu organu pred pretekom časa, za katerega je imepovan, če prenehajo razlogi zaradi katerih je bil imenovan. 11. člen Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 023-50/79 Ljubljana, dne 22. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija *1. r. 780. Na temelju drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1/80), 17. člena odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali (Uradni list SRS, št. 3/79) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji seji, dne 26. marca 1980 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 na območju občine Ljubljana Center I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Da se prepreči širjenje stekline, mora Veterinarska postaja Posavje p. o. Ljubljana, Polje v nadaljnjem besedilu: veterinarska postaja) opraviti v letu 1980 v tej odredbi predpisane ukrepe. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarska postaja je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivno cepljenje mora opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarska postaja mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, opisu živali, proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarska postaja mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati občinski organ veterinarske inšpekcije. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Preventivno cepljenje psov proti steklini, ki so stari več kot 3 mesece, se mora opraviti do 30. aprila 1980. Psi, poleženi do 31. avgusta 1980, morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1980. HI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 6. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-1/79-02 Ljubljana, dne 26. aprila 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Zdene Mali 1. r. LJUBLJANA MOSTE-FOLJE 781. Na podlagi 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1977 sprejela SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje 1 Potrjuje se samoupravni sporazum o ustanovitvi Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. 2 Samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti je podpisala večina udeležencev. 3 Samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti se objavi v Uradnem listu SRS in je sestavni del tega sklepa. 4 Ta sklep velja takoj. St. 025-1/77-01- zel. Ljubljana, dne 22. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 782. Na podlagi 8. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in v skladu z družbenim dogovorom o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin sklepajo v občini Ljubljana Moste-Polje I. — delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti — delavci organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kot uporabniki komunalnih storitev in II. delavci komun Elinih organizacij kot izvajalci komunalnih storitev SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi komunalne interesne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Delovni ljudje in občani ter delavci organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij-skupnosti kot uporabniki in delavci komunalnih organizacij kot izvajalci komunalnih storitev (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) ustanavljajo komunalno interesno skupnost za območje občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost) z namenom, da‘ bodo v okviru te skupnosti sa- moupravno urejali družbenoekonomske in druge odnose pri opravljanju komunalnih storitev. 2. člen V komunalni skupnosti zadovoljujejo člani svoje osebne in skupne potrebe po komunalnih storitvah. Enakopravno in skupno oblikujejo politiko razvoja komunalnih dejavnosti in določajo program razvoja, zagotavljajo dostopnost komunalnih storitev, združujejo sredstva in določajo namen' njihove uporabe ter uresničujejo druge skupne interese. 3. člen Glede na vrsto potreb po komunalnih storitvah in glede na način njihovega pokrivanja lahko člani: a) za neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev ustanove v krajevnih skupnostih enote te skupnosti (krajevne enote), b) za uresničevanje širših skupnih interesov po komunalnih storitvah ustanove zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za območje Ljubljane ali za širše . območje. 4. člen Pri odločitvah, na kakšnem območju In na katerem področju člani komunalne skupnosti uresničujejo samoupravne pravice in interese, je treba upoštevati, da vrsta potreb in način njihovega pokrivanja predstavlja zaključeno celoto. 5. člen Interesno in funkcionalno zaključena celota za zagotavljanje zadovoljevanja interesov po komunalnih storitvah je na določenem območju organizacijska oblika samoupravne organiziranosti, kjer je mogoče glede na interesno povezanost uporabnikov in izvajalcev ter funkcionalnega pokrivanja potreb, uresničevati samoupravnen pravice in interese uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev. 6 7 6. člen Komunalna skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov. Sedež komunalne skupnosti je v Ljubljani, Proletarska c. 1. II. ČLANSTVO V KOMUNALNI SKUPNOSTI 7. člen Člani komunalne skupnosti so: — delavci v združenem delu (temeljnih in drugih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti) ter občani krajevnih skupnosti, kot uporabniki, — delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalne storitve na območju komunalne skupnosti, kot Izvajalci. Delavci - uporabniki in izvajalci - postanejo člani komunalne skupnosti potem, ko sprejmejo ta sporazum in ga podpiše pooblaščenec njihove samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Občani in delovni ljudje v krajevni skupnosti postanejo člani komunalne skupnosti potem, ko sprejmejo ta sporazum v okviru krajevne skupnosti in ga podpiše pooblaščenec te skupnosti. 8. člen Člani komunalne skupnosti po svojih delegatih. 1. odločajo o uresničevanju nalog, ki so kot skupni Interesi določeni v tem sporazumu, 2. sprejemajo in skrbijo za izvajanje posebnih samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev in temeljih samoupravnega planiranja, 3. usklajujejo svoje interese na področju komunalne dejavnosti v svoji temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, občini in na območju komunalne skupnosti, 4. se dogovarjajo o dostopnosti komunalnih storitev in njihovi kvaliteti, 5. uresničujejo obveznosti, sprejete s tem sporazumom, statutom komunalne skupnosti in drugimi sporazumi ter dogovori. 9. člen Člani komunalne skupnosti urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti razen s tem sporazumom še s statutom skupnosti, z drugimi samoupravnimi sporazumi in akti v skladu z določili tega sporazuma. 10. člen Komunalna skupnost uresničuje in izvaja naloge na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, statuta in drugih splošnih aktov. 11. člen Komunalna skupnost zajema naslednje komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena: I. Na področju individualne komunalne porabe: 1. oskrba naselij z vodo, 2. odprava odpadnih in atmosferskih voda {kanalizacija), 3. oskrba naselij s plinom, 4. oskrba naselij s toplotno energijo. II. Na področju kolektivne komunalne porabe: 1. javna razsvetljava v naseljih, 2. vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti iz zgradb ter javne sanitarije (javna snaga), 3. urejanje zelenih površin v naseljih, 4. opremljanje naselij z javnimi otroškimi igrišči, 5. vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov, 6. opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, 7. opremljanje naselij z javnimi tržnicami, 8. opravljanje dimnikarske službe, 9. dejavnost komunalno-storitvenih klavnic, 10. opremljanje naselij z javnimi sejmišči, 11. opremljanje naselij z javnimi parkirišči, 12. javna higienska kopališča, 13. mrliško-ogledna služba. III. Upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč IV. Urejanje ulic, trgov in lokalnih cest V. Opravljanje javnega mestnega prometa III. PROGRAMIRANJE RAZVOJA KOMUNALNIH DEJAVNOSTI IN ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 12. člen Temeljni cilj programiranja razvoja komunalnih dejavnosti v komunalni skupnosti je organizirano zadovoljevanje potreb članov komunalne skupnosti po komunalnih storitvah, to pa terja usklajen razvoj celotne družbene reprodukcije in v njenem okviru tudi komunalne dejavnosti na območju komunalne skupnosti. 13. člen Člani v komunalni skupnosti planirajo, usklajujejo in uresničujejo razvoj komunalnih dejavnosti s samoupravnim sporazumevarijem in družbenim dogovarjanjem, tako da bi z razvojem komunalnih dejavnosti omogočili sebi in združenemu delu boljši komunalni standard, večjo produktivnost svojega in celotnega družbenega dela in uresničevali skupaj določeno razvojno politiko. 14. člen Člani komunalne skupnosti ugotavljajo svoje potrebe po komunalnih storitvah v okviru lastnih samoupravnih planov, jih usklajujejo v okviru temeljnih organizacij združenega dela in drugih oblikah združenega dela ter v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih kot sestavni del plana razvoja njenega družbenoekonomskega razvoja. V okviru komunalne skupnosti sprejemajo njeni člani temelje samoupravnih planov s sporazumi, na njihovi osnovi pa srednjeročne in dolgoročne programe razvoja komunalnih dejavnosti. I 15. člen Plani komunalne skupnosti vsebujejo zlasti: 1. obseg, kakovost in način zadovoljevanja občanov in delavcev s komunalnimi storitvami, 2. združevanje dela in sredstev, oziroma izmenjave dela za uresničevanje skupnih potreb in interesov na območju skupnosti, 3. združevanje sredstev za razvoj komunalnih zmogljivosti, 4. pravice, obveznosti in medsebojne odgovornosti pri uresničevanju dogovorjenih planov. 16. člen Zaradi oblikovanja, usklajevanja in izvajanja programov in planov ter skladnejšega izvajanja investicijskih programov komunalna skupnost pri opravljanju svojih nalog sodeluje z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami, skupnostmi in društvi zlasti na področju stanovanjskega gospodarstva, cestnega gospodarstva, vodnega gospodarstva, energetike, PTT storitev, urbanizma, varstva okolja; za uresničevanje sodelovanja lahko skupnost ustanovi ustrezna koordinacijska telesa. 17. člen Skupščina komunalne skupnosti sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane na osnovi usklajenih potreb in možnosti za njihovo realizacijo ter v skladu s temelji družbenih planov. Skupščina komunalne skupnosti sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane v soglasju s skupščino občine. 18. člen Sredstva komunalne skupnosti so: — prispevek uporabnikov komunalnih storitev in naprav, — del stanovanjskih sredstev, za katere se dogovori pristojna stanovanjska skupnost s komunalnimi skupnostmi, — sredstva, ki jih namensko združujejo organizacije združenega dela, — sredstva, ki izvirajo iz zajemanja mestne zemljiške rente, — del prispevka za updrabo mestnega zemljišča, — prispevek investitorja za urejanje stavbnega zemljišča, ^ — del cestnih pristojbin in komunalnih taks, — krediti, — druga sredstva. 19. člen Združevanje sredstev uporabnikov se ureja s posebnimi samoupravnimi sporazumi o združevanju sredstev, oziroma drugimi oblikami samoupravnega sporazumevanja. 20. člen Podrobnejša določila o postopku samoupravnega planiranja, o sklepanju samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev, o metodologiji planiranja, o postopku in načinu združevanja sredstev ureja statut in drugi splošni akti skupnosti. IV. ORGANI KOMUNALNE SKUPNOSTI 21. člen Organi komunalne skupnosti so: — skupščina, — Interesni odbori za posamezne skupine komunalnih dejavnosti, — izvršni odbor, — odbor za samoupravno kontrolo. a) Skupščina 22. člen Skupščino komunalne skupnosti sestavljala: — Zbor uporabnikov komunalnih storitev', ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in delavcev organizacij združenega dela kot uporabnikov komunalnih storitev. Zbor uporabnikov ima 48 delegatskih mest — Zbor izvajalcev komunalnih storitev, ki ga sestavljajo delegati delavcev TOZD in OZD, ki opravljajo komunalno dejavnost v občini in delegirajo v svoj zbor po 2 delegata. 23. člen Delegate v zbor uporabnikov in delegate v zbor izvajalcev komunalne skupnosti v občini delegirajo delegacije: — v zbor uporabnikov delegirajo krajevne skupnosti vsaka po 1 delegata, to je 17 delegatov, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije 31 delegatov, — v zbor izvajalcev delegirajo delavci izvajalcev-podpisnikov tega samoupravnega sporazuma po 2 delegata. 24. člen Delegate v skupščino komunalne skupnosti lahko člani komunalne skupnosti delegirajo iz delegacij, oblikovanih po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 34/74) — (v nadaljnjem besedilu: zakon o volitvah SIS). Člani komunalne skupnosti lahko odločijo, da bo funkcijo delegata za delegiranje v skupščino komu- nalne skupnosti opravljal delavski svet ali drugi njihov organ, lahko pa izvolijo posebno delegacijo za delegiranje v skupščino skupnosti. b) Interesni odbori 25. člen V okviru komunalne skupnosti se lahko kot organi skupščine ustanovijo interesni odbori za individualno komunalno porabo, za kolektivno komunalno porabo, upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč, urejanje ulic, trgov in lokalnih cest ter opravljanje javnega mestnega prevoza, ki so vključene v kulturno skupnost z nalogo, da na področju komunalne dejavnosti preučujejo zadeve, da predlagajo ustrezne ukrepe, oziroma da ukrepajo v primerih, kadar jih za to pooblasti skupščina komunalne skupnosti. 26. člen Interesni odbori so organi skupščine in jih sestavljajo delegati, ki jih izvoli skupščina za dobo 4 let, 27. člen Predsednika, podpredsednika in člane interesnega odbora voli skupščina komunalne skupnosti. V interesne odbore se volijo delegati iz vrst delegatov obeh zborov. t / c) IzvrSni odbor 28. člen / Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine komunalne skupnosti in opravlja naloge, ki so določene s tem samoupravnim sporazumom in s statutom komunalne skupnosti. ' 29. člen Izvršni odbor ima predsednika in 8 članov, ki jih imenuje skupščina komunalne skupnosti izmed delegatov za dobo 4 let. ~ 30. člen 1 Izvršni odbor ima naslednje naloge: — pripravlja predloge in gradivo za delo skupščine in njenih teles, — izvršuje sklepe skupščine, — usmerja delo strokovne službe, . — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina komunalne skupnosti oziroma naloge, ki izhajajo iz tega sporazuma, statuta komunalnen skupnosti in drugih aktov, ki jih komunalna skupnost sprejme ali k njim pristopi. č) Odbor za samoupravno kontrolo 31. člen Oclbor za samoupravno kontrolo bo imel predsednika in 4 člane, ki jih delegirajo člani komunalne skupnosti. Delo odbora in način delegiranja članov bo določil statut komunalne skupnosti. 32. člen Organi skupnosti lahko za opravljanje svojih 'nalog ustanove delovna telesa. Člani delovnih teles, so, poleg delegatov, lahko tudi strokovnjaki za posamezna področja dela. V. DELO SKUPŠČINE 33. člen V skupščini delegati razpravljajo in odločajo o naslednjih zadevah: — o politiki razvoja komunalnih dejavnosti na svojem območju v skladu z družbenoekonomsko in prostorsko politiko razvoja krajevnih skupnosti, občine in mesta, — o dolgoročnih in srednjeročnih planih posameznih komunalnih dejavnosti, o letnih programih dela komunalnih organizacij in jih predlaga skupščini družbenopolitične skupnosti v soglasje, ter o posameznih investicijskih programih, — o razširitvi in nadaljnjem razvoju komunalnih zmogljivosti in načinu financiranja (razširjena reprodukcija), — o pogojih in načinu opravljanja posameznih komunalnih storitev, kot tudi o pravicah in obveznostih ustrezne komunalne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev (splošni pogoji poslovanja komunalnih organizacij) ter o vprašanjih enostavne reprodukcije komunalnih objektov in naprav, — o spremembi predmeta poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi območja, na katerem deluje komunalna organizacija ter o spremembi sedeža komunalne organizacije, — o spojitvi komunalne organizacije z drugo organizacijo, o pripojitvi k drugi organizaciji, o razdelitvi na več organizacij, o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela v sestavi komunalne organizacije, kakor tudi o osamosvojitvi enote komui nalne organizacije v samostojno organizacijo ali o pripojitvi take enote k drugi organizaciji (statusne spremembe), — o razpolaganju s komunalnimi objekti oziroma napravami, — o standardih za posamezne komunalne storitve, — o cenah za komunalne storitve in jih daje skupščini družbenopolitične skupnosti v soglasje, — o merilih za zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah v primerih, kadar zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb (redukcije), — o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov komunalnih organizacij, — o statutih komunalnih organizacij, — o statutu, spremembah in dopolnitvah statuta ter o statutarnih sklepih in drugih splošnih aktih komunalne skupnosti, — o ustanovitvi krajevnih enot in Interesnih odborov, — o finančnem načrtu in zaključnem računu komunalne skupnosti, — predlaga družbenopolitični skupnosti obvezno uporabo in obvezno plačilo za posamezne komunalne storitve in proizvode, obvezen prispevek uporabnikov za gradnjo komunalnih objektov in naprav ter drugih predpisov, ki se nanašajo na komunalne dejavnosti, — o prenosu pristojnosti iz samoupravne občinske komunalne skupnosti na zvezo samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti, — o drugih vprašanjih, za katere je tako določeno z odloki občinske ali mestne skuoščine ali z ustreznimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 34. člen Seje skupščine vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina na prvi seji za dobo 4 let. Seje zborov vodita predsednika zborov, ki ju izvolita zbora na svoji prvi seji. ' 1 35. člen Skupščina komunalne skupnosti zaseda praviloma na ločenih sejah obeh zborov, razen če oba zbora skleneta, da bosta obravnavala določena vprašanja na skupni seji. Tudi v tem primeru glasuje vsak zbor ločeno. 36. člen Odločitev skupščine je sprejeta, če jo sprejmeta oba zbora v enakem besedilu. Če zbora sprejmeta različni besedili, se opravi usklajevalni postopek, ki se določi s statutom komunalne skupnosti. 37. člen Če zaradi različnih stališč med zboroma tudi po usklajevalnem postopku ni prišlo do odločitve o vprašanju, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb oziroma interesov delovnih ljudi in občanov na področju korrtunalnih dejavnosti, lahko občinska skupščina na predlog svojega izvršnega sveta s svojo odločitvijo začasno uredi to vprašanje. Vi. krajevne enote 38. člen t Krajevne enote komunalne skupnosti se lahko organizirajo na pobudo članov komunalne skupnosti za območje krajevne skupnosti, lahko pa tudi za širše ali ožje območje, kadar je to v njihovem interesu. 39. člen Krajevna enota komunalne skupnosti ureja zadeve, ki jih pogojujejo skupni interesi uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev na ožjem območju in služijo potrebam teh območij Naloge enote, ki izhajajo iz teh skupnih interesov, so zlasti: 1. razvoj komunalnih dejavnosti in kapacitet s potrebami uporabnikov na svojem območju v okviru razvojne politike komunalne skupnosti, zlasti na področju: — lokalnih vodovodov, — lokalnih fekalnih kanalizacij in kanalizacij za odvodnjavanje atmosferskih voda, — stanovanjskih cest, vaških cest, dostopov, peš poti in lokalnih parkirišč (vse javne ceste in ulice ter trgi, ki niso v pristojnosti občine oziroma cestnih skupnosti), — zimska služba na cestah v upravljanju krajevnih skupnosti, — lokalne zelene površine, lokalna otroška igri- šča in druge zelene površine, ki niso v pristojnosti občine oziroma mesta, , — javna snaga z lokalnimi odlagališči, — lokalna pokopališča in pogrebna dejavnost na teh pokopališčih (z izjemo pokopališč, ki so z odlokom Skupščine mesta Ljubljane dane v upravljanje Komunalnemu podjetju Ljubljana — TOZD Zale), — upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč v okviru pooblastil skupščine občine; 2. povezava i s komunalnimi dejavnostmi na svojem .območju in usklajevanje izgradnje komunalnih kapacitet, 3. dajanje iniciativ skupščini komunalne skupnosti za sprejem odlokov, s katerimi se nalagajo porabnikom komunalnih storitev določene dolžnosti zaradi zagotovitve komunalnih storitev, 4. zagotavljanje sredstev za uresničevanje posebej dogovorjenih potreb in interesov članov na svojem območju, 5. opravljanje drugih nalog, ki zaradi uresničevanja skupnih interesov na svojem območju sodijo v njeno pristojnost. 40. člen Krajevne enote komunalne skupnosti so pri izvrševanju svojih nalog dolžne upoštevati sklepe in odločitve organov komunalne skupnosti. 41. člen Samoupravne organizacije krajevne enote komunalne skupnosti, način delegiranja in sprejemanja sklepov ter drugi vprašanja, ki zadevajo njeno dovoljenje, ureja enota v skladu z načeli tega sporazuma in v skladu s statutom komunalne skupnosti. VII. JAVNOST DELA 42. člen Delovni ljudje in občani imajo pravico vpogleda v delo komunalnih organizacij in komunalne skupnosti. Organi komunalnih organizacij in komunalne skupnosti morajo obravnavati pripombe in predloge delovnih ljudi glede zadovoljevanja potreb po komunalnih storitvah ter jim na zahtevo dajati odgovore na te pripombe oziroma predloge. VIII. ZDRUŽEVANJE 43. člen Komunalna skupnost se lahko združuje z drugimi SIS v skladu s skupnimi interesi v širše interesne skupnosti ter vzpostavlja druge oblike medsebojnega sodelovanja. Komunalna skupnost se združuje z ostalimi komunalnimi skupnostmi na območju mesta Ljubljane, v Zvezo komunalnih skupnosti. V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi zveze komunalnih skupnosti bo določeno, katere od svojih pristojnosti komunalne skupnosti prenašajo na zvezo skupnosti v celoti, oziroma kaj bodo reševale v soglasju z zvezo skupnosti. 44. člen Za opravljanje strokovnega in administrativnega dela za potrebe komunalne skupnosti bo organizirala komunalna skupnost strokovno službo, katere organizacija in naloge se določijo s statutom komunalne skupnosti. Strokovne naloge komunalne skupnosti i lahko opravlja tudi organizacija združenega dela, ki jo pooblasti skupščina komunalne skupnosti. IX. ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE SPORAZUMA 45. člen Za Izvajanje tega samoupravnega sporazuma, stn-futa in odločitev organov komunalne skupnosti so odgovorni organi komunalno skupnosti. 46. člen Člani komunalne skupnosti odgovarjajo za obveznosti komunalne skupnosti, sprejete s tem samoupravnim sporazumom ter sporazumom o združevanju sredstev in prevzamejo omejeno subsidiarno jamstvo do višine svojih deležev v združenih sredstvih. 47. člen Podrobnejša določila o odgovornosti članov in organov komunalne skupnosti ureja statut komunalne skupnosti. X. KONČNA DOLOČBA 48. člen Ta samdupravni sporazum začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev in potrdi skupščina občine. Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Udeleženci: Krajevne skupnosti Organizacije združenega dela Komunalne organizacije LJUBLJANA ŠIŠKA 783. Na podlagi 5. in 6. člena zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80), 221. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) in v cilju nadaljnjega razvoja samoupravnega političnega sistema v občini Ljubljana Šiška, Skupščina občine Ljubljana Šiška, Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška, Občinska konferenca SZDL, Občinska konferenca ZKS, Občinski svet zVeze sindikatov Slovenije, Občinski odbor ZZB NOV, Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, Pravna fakulteta — Inštitut za delo (v nadaljnjem besedilu: udeleženci pri delu družbenega sveta) sklepejo DOGOVOR o oblikovanju družbenega sveta za družbenopolitične odnose občine Ljubljana šiška 1 2 1. člen Oblikuje se družbeni svet za družbenopolitične odnose občine Ljubljana Šiška kot oblika organizirane, demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj in dilem, medsebojnega sodelovanja in posvetovanja med Skupščino občine Ljubljana Šiška, njenimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami v občini in strokovnimi institucijami, o načelnih in konkretnih vprašanjh, ki so povezana z določanjem in izvajanjem politike (in razvoja) s področja družbenih odnosov v občini' Ljubljana Šiška za pomoč skupščini in njenim organom ter posameznim organom in skupnostim na območju občine Ljubljana Šiška pri pripravljanju, sprejemanju in izvrševanju družbenih in samoupravnih odločitev, ki se nanašajo na vprašanja s področja družbenih odnosov v občini. 2. člen S tem dogovorom o oblikovanju družbenega sveta za družbenopolitične odnose občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet) udeleženci tega dogovora določamo podlago za ustanovitev tega družbenega sveta občinske skupščine z odlokom, udeležence pri delu družbenega sveta, podlago za izvolitev predsednika družbenega sveta, pooblasiiia. predsed- nika družbenega sveta, nadomeščanje predsednika družbenega sveta, podlago za imenovanje članov koordinacijskega odbora družbenega sveta, pooblastila koordinacijskega odbora, vprašanja skupnega pomena, ki jih družbeni sveti občine Ljubljana Šiška obravnavajo na skupnih sejah, način zagotavljanja sredstev za delo in drugih materialnih pogojev za delo družbenega sveta in način sporazumnega imenovanja sekretarja sveta ter druge pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu sveta. 3. člen Družbeni svet se ustanovi, ima položaj in deluje v skladu z določbami prvega in drugega dela zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80), tega dogovora in odloka o ustanovitvi družbenega sveta za družbenopolitične odnose občine Ljubljana Šiška. 4. člen Družbeni svet bo obravnaval vprašanja, ki zadevajo: — razvoj in uveljavljanje KS, — razvoj družbenopolitičnega sistema občine in KS, ■ — dograjevanje in poglabljanje delegatskega in skupščinskega sistema, — razvoj družbenega sistema informiranja, — družbeno varstvo samoupravnih pravic . in družbene lastnine, — družbenoekonomske odnose v združenem delu (družbenoekonomski položaj delavcev), — družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov in drugih delovnih ljudi, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnosti z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, — ustvarjanje in razvijanje materialnih in drugih pogojev za življenje in delo delovnih ljudi in občanov. 5. člen Udeleženci pri delu družbenega sveta so vsi udeleženci, navedeni v preambuli tega dogovora. 6. člen Udeleženci pri delu družbenega sveta bodo določili v svojih splošnih aktih organe oziroma druga telesa, ki delegirajo delegate in bodo uredili način njihovega delegiranja ter postopek za oblikovanje smernic za njihovo delo v družbenem svetu. Udeleženci pri delu družbenega sveta določajo' svoje delegate odvisno od vprašanj, ki so na dnevnem redu seje sveta in skrbijo za ustrezno kontinuiteto pri obravnavanju vprašanj, ki so že bila na dnevnem redu njegove seje. 7. člen Posamezna vprašanja se obravnavajo na seji sveta praviloma po poprejšnjih posvetovanjih v ustreznih organih oziroma telesih udeležencev pri delu sveta. Glede na naravo vprašanj, ki so na dnevnem redu seje sveta, si udeleženci pri delu sveta prizadevajo, da zagotovijo v poprejšnjih posvetovanjih vsestransko strokovno, znanstveno in idejnopolitično obravnavanje. 8. člen Delegati udeležencev pri delu družbenega sveta se bodo ravnali v skladu s smernicami organov oziroma organizacij, ki so jih delegirali ter v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami. Delegati so odgovorni organom oziroma telesom udeleženca pri delu sveta, ki jih delegirajo in so jih dolžni obveščati o svojem delu v družbenem svetu. 9. člen Predsednik družbenega sveta izvoli družbeni svet na podlagi tega dogovora. Pobudo za izvolitev predsednika sveta, ki jo lahko da vsak udeleženec pri delu sveta je treba poslati preko koordinacijskega odbora sveta koordinacijskemu odboru za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL, ki določa predlog za izvolitev predsednika sveta in ga pošlje prek koordinacijskega odbora sveta vseh udeležencev pri delu družbenega sveta. Predsednik sveta se izvoli s soglasjem dve tretjine vseh udeležencev pri delu družbenega sveta. 10. člen Predsednik družbenega sveta sklicuje seje sveta, predlaga dnevne rede sej in jim predseduje, skrbi za izvrševanje sklepov sej sveta, predseduje sejam koordinacijskega odbora, skrbi za izvajanje sklepov koordinacijskega odbora, se poprej posvetuje s tistimi, ki imajo uvodno besedo o temi, ki se obravnava na seji sveta, skrbi za uresničevanje načela javnosti dela sveta ter opravlja druge naloge in dela, ki mu jih zaupa svet oziroma koordinacijski odbor. Predsednik sveta 'lahko odloči, glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje koordinacijskega odbora sveta, da se na posamezne njegove seje povabijo predstavniki ustreznih občinskih organov, organizacij in skupnosti, vodje ustreznih delovnih teles sveta ali druge zainteresirane osebe. 11. člen O posamičnih vlogah delovnih ljudi in občanov, poslanih svetu oziroma predsedniku sveta, ki vsebujejo načelna vprašanja s področja družbenega življenja, za katera se ustanovi ta svet, obvešča predsednik sveta koordinacijski odbor sveta. 12. člen če je predsednik družbenega sveta odsoten ali zadržan in zato ne more opravljati svojih nalog, ga nadomešča član koordinacijskega odbora sveta, ki ga določi omenjeni odbor. 13. člen Družbeni svet ima svoj koordinacijski odbor v stalni sestavi. Vsak udeleženec pri delu sveta imenuje enega člana koordinacijskega odbora sveta skladno s svojimi splošnimi akti. 14. člen Koordinacijski odbor zagotavlja na podlagi delovnega programa družbenega sveta redno dogovarjanje med udeleženci pri delu sveta o pripravah sej sveta, spremlja izvajanje sklepov sveta, verificira zapisnike s sei sveta ter opravlja druge organizacijske naloge, ki jih določa ta dogovor ali odlok občinske skupščine iz 1. člena tega dogovora ali po pooblastilu seje družbenega sveta. 15. člen Družbeni sveti občine Ljubljana Šiška sodelujejo med seboj ter po dogovoru posamezna vprašanja skupnega pomena obravnavalo na skupnih sejah. Družbeni svet lahko po dogovoru sodeluje z ustreznimi družbenimi sveti različnih družbenopolitičnih skupnbsti glede vprašanj, ki so širšega družbenega ali skupnega pomena za več družbenopolitičnih skupnosti. Vprašanja skupnega pomena iz prvega odstavka tega člena so zlasti družbenoekonomski odnosi, ki so pomembni hkrati za družbenoekonomski razvoj in družbenopolitične odnose oziroma sistem, če je treba celoviteje dognati ta vprašanja. Vprašanja širšega družbenega ali skupnega pomena iz drugega odstavka tega člena so mišljena tudi še zlasti vprašanja, ki jih delovni ljudje in občani ter organizacije in skupnosti uresničujejo v mestu Ljubljani kot posebni družbenopolitični skupnosti. 16. člen če se obravnavajo pri pripravi skupne seje občinskih družbenih svetov vprašanja iz dela občinskih družbenih svetov, imajo lahko koordinacijski odbori skupne seje, ki jih skličejo in jih vodijo predsedniki občinskih družbenih svetov izmenično, po dogovoru. Skupnim sejam družbenih svetov predsedujejo izmenično, po medsebojnem dogovoru, predsedniki občinskih družbenih svetov. 17. člen Družbeni svet določa mnenja in predloge na seji sveta. Svet lahko dela, če so na seji navzoči delegati večine udeležencev pri delu sveta. Mnenja in predlogi sveta se določijo kot enotni ali v alternativah na podlagi izvajanja udeležencev pri delu sveta. Če svet ugotovi, da so o posameznih vprašanjih velike razlike v mnenjih, lahko predlaga udeležencem pri delu sveta, da znova preizkusijo smernice, ki so jih določili svojemu delegatu, ali jim priporoči, naj nadaljujejo medsebojna posvetovanja, da bi prišli do skupnih rešitev oziroma manjših razlik v mnenjih. 18. člen Delo družbenega sveta temelji na demokratični in kvalificirani razpravi, postavljanju alternativ, iskanju najustreznejših rešitev posameznim problemom oziroma vprašanja, ki v danih razmerah najbolj ustrezajo potrebam družbe in njenega razvoja. 19. člen Svet ob obravnavanju vprašanj s svojega delovnega področja posreduje svoje predloge in mnenja oziroma alternativne predloge udeležencem v delu sveta In drugim organom in organizacijam, ki so odgovorni za pripravo sklepov oziroma za odločitve o zadevah, na katere se mnenja in predlogi nanašajo. 20. člen Občinski upravni organi, v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet. kakor tudi strokovne službe udeležencev pri delu družbenega sveta, so dolžni opravljati strokovno delo za družbeni svet in mu preskrbeti potrebne podatke, dokumentacijo in druge informacije, s katerimi razpolagajo. če občinski upravni organ ne more opraviti strokovnih di* za družbeni svet, le dolžan razloge za to sporočiti izvršnemu svetu občinske skupščin", ki izvedbo potrebnih strokovnih del zagotovi na drug način. 21. člen Družbeni svet imenuje na predlog koordinacijskega odbora sveta, ki pomaga predsedniku družbenega sveta pri organiziranju dela sveta in njegovega koordinacijskega odbora, spremlja in organizira delo delovnih teles sveta in sodeluje pri njihovem delu, zagotavlja po pooblastilu sveta strokovna dela, podatke, dokumentacijo in druge informacije od občinskih upravnih organov in strokovnih služb udeležencev pri delu sveta, skrbi za izvajanje poslovnika sveta in opravlja Se drugo delo po sklepu sveta in njenega koordinacijskega odbora. 22. člen Delo družbenega sveta je javno. , Javnost dela se zagotavlja na način kot je določeno v statutu občine Ljubljana Šiška. 23. člen Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu. S poslovnikom o delu družbenega sveta se uredijo organizacija in način dela sveta, način uresničevanja javnosti pri delu in način obveščanja javnosti o delu sveta, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo sveta. 24. člen Dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo vsi udeleženci, navedeni v preambuli tega dogovora. Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-02-04/79 Ljubljana, dne 25. marca 1980. Podpisniki: Za Skupščino občine Ljubljana Šiška Predsednik Franc Dejak 1. r. Za Občinsko konferenco SZDL Ljubljana Šiška Predsednik Nada Svete L r. Za Občinsko konferenco ZKS Ljubljana Šiška Predsednik Jože S teh 1. r. Za Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Ljubljana Šiška Predsednik Vukašin Lutovac 1. r. Za Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Šiška Predsednik Cveto Novak 1. r. Za Občinsko konferenco ZSMS Ljubljana Šiška Predsednik Alenka Stanič L r. Za Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška Predsednik Jože Dimnik 1. r. Za Pravno fakulteto — Inštitut za delo Predsednik zbora delavcev dr. Janez Novak 1. r. 784. Na podlagi 5. in 6. člena zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80), 220. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) ter dogovora o oblikovanju družbenega sveta za družbenopolitične odnose občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 24. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajčvnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1980 sprejela ODLOK o ustanovitvi družbenega sveta za družbenopolitične odnose občine Ljubljana Šiška 1. člen Ustanovi se družbeni svet za družbenopolitične odnose občine Ljubljana Šiška kot skupni organ udeležencev v delu sveta z namenom, da bi z organizirano demokratično izmenjavo in usklajevanjem mnenj medsebojnega sodelovanja in posvetovanja dosegli optimalne družbeno sprejemljive rešitve o bistvenih vprašanjih s področja družbenih odnosov v občini Ljubljana Šiška. 2. člen S tem odlokom se določa področje, za katero s« družbeni svet ustanovi, udeležence pri delu sveta in način njihove udeležbe pri delu sveta, način zagotavljanja sredstev za delo sveta in način opravljanja strokovnega in drugega dela za svet, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo sveta. S tem odlokom se določijo organi oziroma druga telesa Skupščine občine Ljubljana šiška (kot udeleženca pri delu sveta), ki delegirajo delegate In ureja način njihovega delegiranja ter postopek za oblikovanje smernic za njihovo delo v družbenem svetu. I 3. člen Družbeni svet ima položaj in deluje v skladu z določbami prvega in drugega dela zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80), katerega določbe 1., 3., 11., 14., 15., 16. in 17. Člena se neposredno uporabljajo in po določilih dogovora o oblikovanju družbenega sveta za družbenopolitične odnose občine Ljubljana šiška ter po določbah tega odloka. 4. člen Družbeni svet za družbenopolitične odnose občine Ljubljana šiška (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet) obravnava vprašanja, Id zadevajo: — razvoj In uveljavljanje KS, — razvoj družbenopolitičnega sistema občine fcn KS, — dograjevanje in poglabljanje delegatskega in skupščinskega sistema v občini, — razvoj družbenega sistema Informiranja, — družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, — družbenoekonomske odnose v združenem delu (družbenopolitični položaj delavcev), — družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov in drugih delovnih ljudi, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, — ustvarjanje in razvijanje materialnih in drugih pogojev za življenje in delo delovnih ljudi in občanov. 5. člen Stalni udeleženci v delu družbenega sveta so; — Skupščina občine Ljubljana Šiška, — Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška, — Občinska konferenca SZDL, — Občinska konferenca ZKS, — Občinski svet zveze sindikatov Slovenije, — Občinski odbor ZZB NOV, — Občinska konferenca ZSMS, — Pravna fakulteta — Inštitut za delo. 6. člen Način udeležbe udeležencev pri delu sveta je določen v dogovoru o oblikovanju družbenega sveta za družbenopolitične odnose občine Ljubljana Šiška in s tem odlokom. 7. člen • Delegate Slkupščine občine Ljubljana Šiška v delu družbenega sveta določi predsednik skupščine po posvetu s podpredsedniki skupščine, s predsedniki zborov skupščine in predsedniki pristojnih delovnih teles skupščine glede na vsebino obravnavanega vprašanja, ki je na dnevnem redu seje družbenega sveta. 8. člen Delegat občinske skupščine je pri svojem delu v družbenem svetu dolžan upoštevati že sprejete smernice, stališča in sklepe v skupščini, sicer pa zahteva smernice od pristojnih organov oziroma delovnih teles občinske skupščine. 9. člen Kadar gre za zahtevnejša vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet lahko predsednik skupščine po posvetu s podpredsedniki skupščine, predsedniki zborov in predsedniki delovnih teles imenuje posebno delovno skupipo, da pripravi (oblikuje) smernice za delegate skupščine pri delu družbenega cveta v skladu s prejšnjim členom. 10. člen Vsi sodelujoči v delu sveta so enakopravni in so za svoje delo v družbenem svetu družbeno odgovorni. 11. člen Družbeni svet ima predsednika, ki ga izvoli družbeni svet na podlagi dogovora udeležencev v delu sveta. Z aktom o izvolitvi predsednika družbenega sveta se določi tudi čas trajanja njegove funkcije. Predsednik družbenega sveta sklicuje seje družbenega sveta, predlaga dnevni red sej in jim predseduj, skrbi za izvrševanje sklepov sej sveta in opravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo udeleženci pri delu družbenega sveta. Če je predsednik družbenega sveta odsoten ali zadržan in zato ne more opravljati svojih nalog ga na podlagi dogovora udeležencev o oblikovanju družbenega sveta nadomešča eden od delegatov udeležencev. 12. člen Družbeni svet ima koordinacij si odbor v stalni sestavi. Člane koordinacijskega odbora imenujejo udeleženci skladno s sprejetim dogovorom o oblikovanju družbenega sveta za družbenopolitične odnose občine Ljubljana Šiška. Koordinacijski odbor vodi predsednik družbenega sveta. 13. člen Skupščina občine Ljubljana Šiška imenuje svojega stalnega delegata v koordinacijski odbor družbenega sveta na svoji seji. 14. člen Proučevanje posameznih strokovnih vprašanj s svojega delovnega področja lahko družbeni svet zaupa strokovnim oziroma znanstveno raziskovalnim organizacijam ali tudi posameznim strokovnjakom oziroma znanstvenim delavcem. Družbeni svet v skladu s svojim delovnim programom ugotovi znanstveno-raziskovalne in druge samoupravne organizacije, ki niso udeleženke pri delu sveta ter posamezne družbenopolitične, znanstvene, strokovne in javne delavce, ki naj bi sodelovali v delu sveta. K udeležbi pri obravnavanju posameznih vprašanj na sejah sveta ali v njegovih delovnih telesih (13. člen) povabi te organizacije oziroma posameznike koordinacijskega odbora družbenega sveta. 15. člen Družbeni svet lahko organizira tudi posamezne delovne skupine, komisije in druga delovna telesa za proučitev posameznih vprašanj z delovnega področja sveta ali za pripravo mnenj in predlogov o posameznih vprašanjih, če so v razpravi na seji sveta izražene pomembne razlike v stališčih? IG. člen Na podlagi delovnega programa oziroma dogovora v koordinacijskem odboru sveta, družbeni svet obravnava vprašanja s svojega delovnega področja ter oblikuje mnenja in predloge na sejah, ki jih pripravljajo udeleženci pri delu sveta. Predloge za obravnavanje posameznih vprašanj v družbenem svetu dajejo udeleženci pri delu sveta in sklepajo v koordinacijskemu odboru o njihovem uvrščanju na dnevni red seje sveta. Drugi organi, organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani dajejo družbenemu svetu pobudo za obravnavo posameznih vprašanj, o teh pobudah sklepa koordinacijski odbor družbenega sveta, če koordinacijski odbor ne sprejme predloga oziro-mo pobude za obravnavo predlaganega vprašanja na seji sveta, obvesti o svojem sklepu predlagatelja in svet. ter svoje stališče obrazloži. Za obravnavanje vprašanj s svojega delovnega področja dajejo pristojni upravni organi pobude izvršnemu svetu občinske skupščine, ki jih predlaga družbenemu svetu. V okviru smernic in načelnih stališč izvršnega sveta občinske skupščine lahko pristojni občinski upravni organi dajejo svoje pobude družbenemu svetu tudi neposredno. Delovni program Iz prvega odstavka in predlog za obravnavanje posameznih vprašanj iz drugega odstavka ter odločitev o predlogu oziroma pobudi iz tretjega odstavka tega člena mora upoštevati tudi program dela Skupščine občine Ljubljana Šiška. 17. člen Družbeni sveti občine Ljubljana šiška medsebojno sodelujejo zaradi usklajevanja dela in imajo lahko tudi skupne seje o posameznih vnrašanjih, ki so na dnevnem redu seje družbenega sveta. 18. člen Sredstva za delo družbenega sveta se zagotavljajo v proračunu občine Ljubljana Šiška; druge materialne pogoje za delo družbenega sveta zagotavlja Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška. 19. člen Udeleženci v delu družbenega sveta bodo sporazumno imenovali sekretarja sveta, ki bo pomagal predsedujočemu družbenega sveta pri organiziranju dela in drugih opravilih. 20. člen Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu. S poslovnikom o delu družbenega sveta se urejajo organizacija in način dela sveta, koordinacijskega odbora ter skupnih sej družbenih svetov, način uresničevanja javnosti dela in druga vprašanja, pomembna za delo družbenega sveta. 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 1-02-04/79 Ljubljana, dne 25. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 785. Na podlagi 5. in 6. člena zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80), 221. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) in v cilju nadaljnjega razvoja samoupravnega političnega sistema v občini Ljubljana Šiška, Skupščina občine Ljubljana Šiška, Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška, Občinska konferenca SZDL, Občinska konferenca ZKS, Občinski svet zveze sindikatov Slovenije, Občinski odbor ZZB NOV in Občinska konferenca ZSMS (v nadaljnjem besedilu: udeleženci pri delu družbenega sveta) sklenejo DOGOVOR o oblikovanju družbenega sveta za družbeni razvoj občine Ljubljana šiška 1. člen Oblikuje se družbeni svet za družbeni razvoj občine Ljubljana Šiška. Ustanovi se z odlokom Skupščine občine Ljubljana Šiška. 2 2. člen S tem dogovorom o oblikovanju družbenega sveta za družbeni razvoj občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet) udeleženci tega dogovora določamo podlago za ustanovitev tega družbenega sveta občinske skupščine z odlokom, udeležence pri delu družbenega sveta, podlago za izvolitev predsednika družbenega sveta, pooblastila predsednika družbenega sveta, nadomeščanje predsednika družbenega sveta, podlago za imenovanje članov koordinacijskega odbora družbenega sveta, pooblastila koordinacijskega odbora, vprašanja skupnega pomena, ki J jih družbeni sveti občine Ljubljana Šiška obravnavajo na skupnih sejah, način zagotavljanja sredstev za delo in drugih materialnih pogojev za delo druž- benega sveta in način sporazumnega imenovanja sekretarja sveta ter druge pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu sveta 3. člen Družbeni svet se ustanovi, ima položaj in deluje v skladu z določbami prvega in drugega dela zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80), tega dogovora in odloka o ustanovitvi družbenega sveta za družbeni razvoj občine Ljubljana Šiška. 4. člen Družbeni svet bo pri izvrševanju svoje funkcije sprožil pobude in obravnaval načelna vprašanja v zvezi z določanjem in izvajanjem politike ter pripravljanjem predpisov in drugih splošnih aktov, dogovorov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki se nanašajo na ekonomski, socialni in prostorski razvoj občine ter sistem družbenega planiranja v občini ter obravnavo vprašanj v zvezi z določanjem in izvajanjem politike in pripravljanjem ter izvrševanjem predpisov, ki se nanašajo na razvoj gospodarstva, infrastrukture, družbenih dejavnosti in urbani razvoj občine. 5. člen Udeleženci pri delu družbenega sveta so vsi udeleženci navedeni v preambuli tega dogovora. 6. člen Udeleženci pri delu družbenega sveta bodo določili v svojih splošnih aktih organe oziroma druga telesa, ki delegirajo delegate in bodo uredili način njihovega delegiranja ter postopek za oblikovanje smernic za njihovo delo v družbenem svetu. Udeleženci pri delu družbenega sveta določajo svoje delegate odvisno od vprašanj, ki so na dnevnem redu seje sveta in skrbijo za ustrezno kontinuiteto pri obravnavanju vprašanj, ki so že bila na 'Mevnem redu njegove seje. 7. člen Posamezna vprašanja se obravnavajo na seji sveta praviloma po poprejšnjih posvetovanjih v ustreznih organih oziroma telesih udeležencev pri delu sveta. Glede na naravo vprašanj, ki so na dnevnem redu seje sveta, si udeleženci pri delu sveta prizadevajo, da zagotovijo v poprejšnjih posvetovanjih vsestransko strokovno, znanstveno in idejnopolitično obravnavanje. 8. člen Delegati udeležencev pri delu družbenega sveta se bodo ravnali v skladu s smernicami organov oziroma organizacij, ki so jih delegirali ter v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami. Delegati so odgovorni organom oziroma telesom udeleženca pri delu sveta, ki jih delegirajo in so jih dolžni obveščati o svojem delu v družbenem svetu. 1 N 9. člen Predsednika družbenega sveta izvoli družbeni svet na podlagi tega dogovora. Pobudo za izvolitev predsednika sveta, ki jo lahko da vsak udeleženec pri delu sveta je treba poslati preko koordinacijskega odbora sveta koordinacijskemu odboru za kadrovska vprašanja in predsedstvu OK SZDL, ki določi predlog za Izvolitev predsednika sveta in ga pošlje prek koordinacijskega odbora sveta vsem udeležencem pri delu sveta. Predsednik sveta se izvoli s soglasjem dve tretjine vseh udeležencev pri delu družbenega sveta. 10. člen Predsednik družbenega sveta sklicuje seje sveta, predlaga dnevne rede sej in jim predseduje, skrbi za izvrševanje sklepov sej sveta, predseduje sejem koordinacijskega odbora, skrbi za izvajanje sklepov koordinacijskega odbora, se poprej posvetuje s tistimi, ki imajo uvodno besedo o temi, ki se obravnava na seji sveta, skrbi za uresničevanje načela javnosti dela sveta ter opravlja druge naloge In dela, ki mu jih zaupa svet oziroma koordinacijski odbor. Predsednik sveta lahko odloči, glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje koordinacijskega odbora sveta, da se na posamezne njegove seje povabijo predstavniki ustreznih občinskih organov, organizacij in skupnosti, vodje ustreznih delovnih teles sveta ali druge zainteresirane osebe. 11. člen O posamičnih vlogah delovnih ljudi in občanov, poslanih svetu oziroma predsedniku sveta, ki vsebujejo načelna vprašanja s področja družbenega življenja, za katera se ustanovi ta svet, obvešča predsednik sveta koordinacijski odbor sveta. t 12. člen Če je predsednik družbenega sveta odsoten ali zadržan in zato ne more opravljati svojih nalog, ga nadomešča Član koordinacijskega odbora sveta, ki ga določi omenjeni odbor. 13. člen Družbeni svet ima svoj koordinacijski odbor v stalni sestavi. Vsak udeleženec v delu sveta imenuje enega člana koordinacijskega odbora sveta skladno s svojimi splošnimi akti. 14. člen Koordinacijski odbor zagotavlja na podlagi delovnega programb družbenega sveta redno dogovarjanje med udeleženci pri delu sveta o pripravah sej sveta, spremlja izvajanje sklepov sveta, verificira zapisnike s sej sveta ter opravlja druge organizacijske naloge, ki .lih določa ta dbSPVor pjj odlok občinske skupščine iz 1. člena tega dogovora ali po pooblastilo seje družbenega sveta. 15. člen Družbeni sveti občine Ljubljana Šiška sodelujejo med seboj ter po dogovoru posamezna vprašanja skupnega pomena obravnavajo na skupnih sejah. Družbeni svet lahko po dogovoru sodeluje z ustreznimi družbenimi sveti različnih družbenopolitičnih skupnosti glede vprašanj, ki so širšega družbenega ali skupnega pomena za več družbenopolitičnih skupnosti. Vprašanja skupnega pomena iz prvega odstavka tega člena so zlasti družbenoekonomski odnosi, ki so pomembni hkrati za družbenoekonomski razvoj in družbenopolitične odnose oz. sistem, če je treba celoviteje dognati ta vprašanja. Vprašanja širšega družbenega ali skupnega pomena Iz drugega odstavka tega člena so mišljena tudi še zlasti vprašanja, ki jih delovni ljudje in občani ter organizacije in skupnosti uresničujejo v mestu Ljubljani kot posebni družbenopolitični skupnosti. 16. člen Če se obravnavajo pri pripravi skupne seje občinskih družbenih svetov vprašanja iz dela občinskih družbenih svetov, imajo lahko koordinacijski odbori skupne seje, ki jih skličejo in jih vodijo predsedniki občinskih družbenih svetov izmenično, po dogovoru. Skupnim sejam družbenih svetov predsedujejo izmenično, po medsebojnem dogovoru, predsedniki flbr činskih družbenih svetov. 17. člen Družbeni svet določa mnenja in predloge na seji sveta. Svet lahko dela, če so na seji navzoči delegati večine udeležencev pri delu sveta. Mnenja in predlogi sveta se določijo kot enotni ali v alternativah na podlagi izvajanja udeležencev pri delu sveta. Čo svet ugotovi, da so o posameznih vprašanjih velike razlike v mnenjih, lahko predlaga udeležencem pri delu sveta, da znova preizkusijo smernice, ki so jih določili svojemu delegatu, ali jim priporoči, naj nadaljujejo, medsebojna posvetovanja, da bi prišli do skupnih rešitev oz. do manjših razlik v mnenjih. 18. člen Delo družbenega sveta temelji na demokratični in kvalificirani razpravi, postavljanju alternativ, iskanju najustreznejših rešitev posameznim problemom oz. vprašanja, ki v danih razmerah najbolj ustrezajo potrebam družbe in njenega razvoja. 19. člen Svet ob obravnavanju vprašanj s svojega delovnega področja posreduje svoje predloge in mnenja oz. alternativne predloge udeležencem v delu sveta |n drugim organom in organizacijam, ki so odgovorni zg pripravo 'sklepov oz. za odločitve o zadevah, na katero se mnenja in predlogi nanašajo. 20. člen Občinski upravni organi, v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet, kakor tudi strokovne službe udeležencev pri delu družbenega sveta, so dolžni Opravljati strokovno delo za družbeni svet in mu preskrbeti potrebne podatke, dokumentacijo in druge informacije, s katerimi razpolagajo. če občinski upravni organ ne more opraviti strokovnih del za družbeni svet, je dolžan razloge za to sporočiti Izvršnemu svetu občinske skupščine, ki izvedbo potrebnih strokovnih del zagotovi na drug način. > 21. člen Družbeni svet Imenuje na predlog koorhipgcijr skega odbora sveta sekretarja sveta, ki pomaga predi sedniku družbenega sveta pri organiziranju dela sveta in njegovega koordinacijskega odhpra. spremlja in organizira delo delovnih teles sveta in sodeluje prj njihovem delu, zagotavlja po pooblastilu sveta strokovna dela, podatke, dokumentacijo in druge informacije od občinskih upravnih organov in strokovnih služb udeležencev pri delu sveta, skrhi za izvaignie poslovnika sveta in opravita še druep delo po sklepp sveta in njegovega koordinacijskega odbora. 22. člen Delo družbenega sveta je javno. Javnost dela se zagotavlja na način kot je določeno v statutu občine Ljubljana Šiška. 23. člen Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu. S poslovnikom o delu družbenega sveta se uredijo organizacija in način dela sveta, način uresničevanja javnosti pri delu In način obveščanja javnosti o delu sveta, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo sveta. 24. člen Dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo vsi udeleženci, navedeni v preambuli tega dogovora. .Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-02-03/79 Ljubljana, dne 25. marca 1980. Podpisniki Za Skupščino občine Ljubljana Šiška Predsednik Franc Dejak 1. r. Za Občinsko konferenco SZDL Ljubljana Šiška Predsednik Nada Svete L r. Za Občinsko konferenco ZKS Ljubljana Šiška Predsednik Jože Steh L r. Za Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Ljubljana Šiška Predsednik Vukašin Lutovac 1. r. Za Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Šiška Predsednik Cveto Novak L r. Za občinsko konferenco ZSMS Ljubljana Šiška Predsednik Alenka Stanič 1. r. Za Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška Predsednik Jože Dimnik 1. r. 786. Na podlagi 5. in 6. člena zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80), 220. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) ter dogovora o oblikovanju družbenega sveta za družbeni razvoj občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 24. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1980 sprejela ODLOK o ustanovitvi družbenega sveta za družbeni razvoj občine Ljubljana Šiška 1. člen Zaradi popolnejšega uresničevanja organiziranega družbenega vplivanja in zagotavljanje demokratičnega samoupravnega in družbenega odločanja ter zaradi demokratične konzultacije in izmenjave mnenj o načelnih in tudi nekaterih konkretnih vprašanjih pri razreševanju problemov in vprašanj v zvezi z določanjem in izvajanjem politike družbenega razvoja občine Ljubljana Šiška, se ustanovi družbeni svet za družbeni razvoj občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet). 2. člen S tem odlokom se določa področje, za katero se družbeni svet ustanovi, udeležence pri delu sveta in način njihove udeležbe pri delu sveta, način zagotavljanja sredstev za delo sveta in način opravljanja strokovnega in drugega dela za svet, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo sveta. S tem odlokom se določijo organi oziroma druga telesa Skupščine občine Ljubljana šiška (kot udeleženca pri delu sveta), ki delegirajo delegate in ureja način njihovega delegiranja ter postopek za oblikovanje smernic za njihovo delo v družbenem svetu. 3. člen Družbeni svet ima položaj In deluje v skladu z določbami prvega in drugega dela zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80), katerega določbe 1., 3., 11„ 14., 15., 16. in 17. člena se neposredno uporabljajo in po določilih dogovora o oblikovanju družbenega sveta za družbeni razvoj občine Ljubljana Šiška ter po določbah tega odloka. 4. člen Družbeni svet obravnava vprašanja, ki zadevajo ekonomski, socialni in prostorski razvoj občine oz. razvoj gospodarstva, infrastrukture, družbenih dejavnosti, 'urbani razvoj občine in sistem družbenega planiranja. 5. Ben Udeleženci pri delu družbenega sveta so: — Skupščina občine Ljubljana Šiška, —• Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška, — Občinska konferenca SZDL, — Občinska konferenca ZKS, — Občinski svet zveze sindikatov Slovenije, — Občinski odbor ZZB NOV, — Občinska konferenca ZSMS. 6. člen Način udeležbe udeležencev pri delu sveta je določen v dogovoru o oblikovanju družbenega sveta za družbeni razvoj občine Ljubljana Šiška in s tem odlokom. 7. člen Delegate Skupščine občine Ljubljana Šiška v delu družbenega sveta določi predsednik skupščine po posvetu s podpredsedniki skupščine, s predsedniki zborov skupščine in predsedniki pristojnih delovnih teles skupščine glede na vsebino obravnavanega vprašanja, ki je na dnevnem redu seje družbenega sveta. 8. člen Delegat občinske skupščine je pri svojem delu v družbenem svetu dolžan upoštevati že sprejete smernice, stališča in sklepe v skupščini, sicer pa zahteva smernice od pristojnih organov oziroma delovnih teles občinske skupščine. 9. člen Kadar gre za zahtevnejša vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet, lahko predsednik skupščine po posvetu s podpredsedniki skupščine, predsedniki zborov in predsedniki „delovnih teles imenuje posebno delovno skupino, da pripravi (oblikuje) smernice za delegate skupščine pri delu družbenega sveta v skladu s prejšnjim členom. 10. člen Vsi sodelujoči v delu sveta so enakopravni in so za svoje delo v družbenem svetu družbeno odgovorni. 11. člen Družbeni svet ima predsednika, ki ga izvoli družbeni svet na podlagi dogovora udeležencev v delu sveta. Z aktom o izvolitvi predsednika družbenega sveta se določi tudi čas trajanja njegove funkcije. Predsednik družbenega sveta sklicuje seje družbenega sveta, predlaga dnevni red in jim predseduje, skrbi za izvrševanje sklepov sej sveta in opravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo udeleženci pri delu družbenega sveta. Če je predsednik drgužbenega sveta odsoten ali zadržan in zato ne more opravljati svojih nalog, ga na podlagi dogovora udeležencev o oblikovanju družbenega sveta nadomešča eden od delegatov udeležencev. 12. člen Družbeni svet ima koordinacijski odbor v stalni sestavi. Člane koordinacijskega odbora imenujejo udeleženci, skladno s sprejetim dogovorom o oblikovanju družbenega sveta za družbeni razvoj občine Ljubljana Šiška. Koordinacijski odbor vodi predsednik družbenega sveta. 13. člen Skupščina občine Ljubljana Šiška imenuje svojega stalnega delegata v koordinacijski odbor družbenega sveta na svoji seji. 14. člen Proučevanje posameznih strokovnih vprašanj s svojega delovnega področja lahko družbeni svet zaupa strokovnim oziroma znanstveno-raziskovalnim organizacijam ali tudi posameznim strokovnjakom oziroma znanstvenim delavcem. Družbeni svet v skladu s svojim delovnim pro- „ gramom ugotovi znanstveno-raziskovalne in druge samoupravne organizacije, ki niso udeleženke pri delu sveta ter posamezne družbenopolitične, znanstvene in • strokovne ter javne delavce, ki naj bi sodelovali v delu sveta. K udeležbi pri obravnavi posameznih vprašanj na sejah sveta ali v njegovih delovnih telesih (13 člen) povabi te organizacije oziroma posameznike koordinacijskega odbora družbenega sveta. 15. člen Družbeni svet lahko organizira tudi posamezne delovne skupine, komisije in druga delovna telesa za proučitev posameznih vprašanj z delovnega področja sveta ali za pripravo mnenj in predlogov o posameznih vprašanjih, če so v razpravi na seji sveta izražene pomembne razlike v stališčih. 16. člen Na podlagi delovnega programa oziroma dogovora v koordinacijskem odboru sveta družbeni svet obravnava vprašanja s svojega delovnega področja ter oblikuje mnenja in predloge na sejah, ki jih pripravljajo udeleženci pri delu sveta. Predloge za obravnavanje ^posameznih vprašanj v družbenem svetu dajejo udeleženci pri delu sveta in sklepajo v koordinacijskem odboru o njihovem uvrščanju na dnevni red seje sveta. Drugi organi, organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani dajejo družbenemu svetu pobude za obravnavo posameznih vprašanj, o teh pobudah sklepa koordinacijski odbor družbenega sveta. Če koordinacijski odbor ne sprejme predloga oziroma pobude za obravnavo predlaganega vprašanja na seji sveta, obvesti o svojem sklepu predlagatelja in svet ter svoje stališče obrazloži. Za obravnavanje vprašanj s svojega delovnega področja dajejo pristojni upravni organi pobude izvršnemu svetu občinske skupščine, ki jih predlaga družbenemu svetu. V okviru smernic in načelnih stališč izvršnega sveta občinske skupščine lahko pristojni občinski upravni organi dajejo svoje pobude družbenemu svetu tudi neposredno. Delovni program iz prvega odstavka in predlog za obravnavanje posameznih vprašanj iz drugega odstavka ter odločitev o predlogu oziroma pobudi iz tretjega odstavka tega člena, mora upoštevati tudi program dela Skupščine občine Ljubljana Šiška. 17. člen Družbeni sveti občine Ljubljana- Šiška medsebojno sodelujejo zaradi usklajevanja dela in imajo lahko tudi skupne seje o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje družbenega sveta. 18. člen Sredstva za delo družbenega sveta se zagotavljajo v proračunu občine Ljubljana Šiška, druge materialne pogoje za delo družbenega sveta zagotavlja Izvršni svet Skupščine občine .Ljubljana Šiška. 19. člen Udeleženci ,v delu družbenega sveta bodo sporazumno imenovali 'sekretarja sveta, ki bo pomagal predsedujočemu družbenega sveta pri organiziranju dela in drugih opravilih. 20. člen Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu. S poslovnikom o delu družbenega sve.ta se urejajo organizacija in način dela sveta, koordinacijskega odbora ter skupnih sej družbenih Svetov, način uresničevanja javnosti dela in druga vprašanja pomembna za delo družbenega sveta. 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-02-03/79 Ljubljana, dne 25. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. LJUBLJANA VlC-RUDNIK 787. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), 4. člena zakona o preki'ških (Uradni Ust SRS, št. 12/77) in 169. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. aprila 1980 sprejela , ODLOK o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe 1. člen S tem odlokom se določa prganizacijo, ureditev in način poslovanja veterinarsko-higienske službe v občini Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: občina) Organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali ter organizacije, pri katerih v proizvodnji in prometu nastajajo živalski odpadki (v nadaljnjem besedilu: posestniki živali), morajo preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo pri poginu živali in morajo z živalskimi trupli, z deli živalskih trupel in drugimi živalskimi ostanki (v nadaljnjem besedilu: živalski odpadki) ravnati tako, da ni ogrožena, prizadeta dli motena okolica, zdravje ljudi in živali. 2. člen Posestnik živali mora takoj prijaviti Veterinarskemu zavodu Krim. p. o. Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni veterinarski organizaciji) vsak pogin živali ali nastanek živalskih odpadkov. Voznik, ki povzroči pogin živali na javni cesti, upravljale! cest in organi za notranje zadeve morajo prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsako, živalsko truplo na javni cesti. 3 3. člen Pooblaščena veterinarska organizacija zagotovi redno odvažanje živalskih odpadkov od mesta pogina živali do Inštituta za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo (Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja, Gerbičeva 60, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Inštitut za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo) oziroma do zbirališča za živalske odpadke v KO-TO n. sol. o. Ljubljana TOZD Koprod, n. sub. o. Ljubljana. Tovarna beljakovinskih koncentratov (v nadaljnjem besedilja: KO-TO). KOTO mora organizirati reden odvoz živalskih ostankov iz obratov z industrijskim načinom proizvodnje in večjih aglomeracij ter objektov za promet z živalmi in živalskimi proizvodi. Zbirališče živalskih ostankov iz prejšnjega odstavka določita po dogovoru KO-TO in organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živali, oziroma živalskih proizvodov. 4. člen Redno higiensko in tehnično vzdrževanje in tekočo dezinfekcijo opreme, pribora in vozil veterinarsko-higienske službe mora zagotoviti pooblaščena veterinarska organizacija, redno higiensko in tehnično vzdrževanje ter tehnično dezinfekcijo zbirališča za živalske odpadke v klavnici Velike Lašče pa KZ Velike Lašče. Higiensko vzdrževanje in dezinfekcijo posod za živalske odpadke v zbirališčih iz tretjega odstavka 3. člena mora zagotoviti organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo in prometom živali oziroma živalskih proizvodov. 5. člen Raztelesba živalskih trupel iz območja občine se opravlja v prostorih Inštituta za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo in KO-TO. Stalno službo za’ ugotavljanje vzroka pogina zagotovi Inštitut za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo. 6. člen Dezinfekcijo objektov, opreme in pribora, kjer se ugotovi živalska kužna bolezen, opravlja pooblaščena veterinarska organizacija. 7. člen Pooblaščena veterinarska organizacija mora organizirati službo za sprejem prijave pogina živali ter preko občinskega glasila o tem obvestiti vse posestnike živali (o dežurni službi, številki telefona itd ...). Posestnik živali je dolžan pomagati pri nakladanju živalskega trupla oz.' živalskih odpadkov v vozilo oziroma jih mora dostaviti do prevozne ceste, če je živalsko truplo ali so živalski odpadki na neprevoznem kraju. 8. člen Veterinarsko-higienska služba pooblaščene veterinarske organizacije opravlja na območju občine naslednje naloge: — sprejema prijave pogina živali, — zagotavlja redno odvažanje živalskih odpadkov od mesta pogina do zbirališča, — opravlja dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo objektov in opreme za rejo in promet živali, zbirališč, vozil in drugih objektov, — po nalogu organa pristojnega za veterinarsko inšpekcijo lovi živali brez lastnikov in neregistrirane pse oziroma pse, ki niso cepljeni proti steklini ter pse in mačke, ki so brez nadzorstva, — zagotavlja za določen čas oskrbo živali iz prejšnje alinee tega člena in oskrbo živali, ki so sumljive na steklino, — vodi evidenco o razkuževanju, poginih in dokumentacijo o odvzemu ter pošiljanju materiala v diagnostični zavod. 9. člen Inštitut za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo z medsebojnim samoupravnim sporazu- mom med pooblaščeno veterinarsko organizacijo opravlja na območju občine naslednje naloge: — raztelesba živalskih trupel in ugotavlja vzrok pogina, — vodi sekcij ski protokol. 10. člen r Sredstva za organizacijo in poslovanje veterinar-sko-higienske službe ter druge stroške, ki nastajajo z odstranjevanjem živalskih odpadkov po tem odloku, zagotavlja občinska skupščina v proračunu občine. 11. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Veterinarska inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-4/79 ■ Ljubljana, dne 23. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r. 788. POROČILO volilne komisije KS Ig o izidu glasovanja na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Ig z dne 20. aprila 1980 Volilna komisija Ig obvešča skupščino krajevne skupnosti Ig, da je bil na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Ig, dne 20. aprila 1980 ugotovljen naslednji izid: Za območje krajevne skupnosti je bilo vpisanih v volilni imenik 1651 občanov, upoštevanih za ugotavljanje glasovalnega izida pa 1619 glasovalcev. Skupaj je glasovalo 1547, v 95,55 °/o. Za predlog je bilo oddano 1385, v 85,55 */o. Proti predlogu je bilo oddano 125, v 7,72 V«. Neveljavnih glasovnic je bilo 37, v 2,28 °/». Volilna komisija je na podlagi glasovalnih spisov ugotovila, da je bil na referendumu izglasovan predlog o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Ig v dve novi krajevni skupnosti, to je krajevno skupnost Ig in krajevno skupnost Iška vas. St. 115/80 Ig, dne 20. aprila 1980. Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Ig Zmago Škulj L r. 789. POROČILO volilne komisije KS Kolezija o izidu glasovanja na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Kolezija z dne 20. aprila 1980 Volilna komisija KS Kolezija obvešča skupščino krajevne skupnosti Kolezija, da je bil na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Kolezija, dne 20. aprila 1980 ugotovljen naslednji izid: Za območje krajevne skupnosti je bilo vpisanih v volilni imenik 4329 občanov, upoštevanih za ugotavljanje glasovalnega izida pa 4191 glasovalcev. Skupaj je glasovalo 3405, v 81,24 %>. Za predlog je bilo oddano 2962, v 70,67 Vo. Proti predlogu je bilo oddano 389, v 9,28 •/•. Neveljavnih glasovnic je bilo 54, v 1,29®/». Volilna komisija je na podlagi glasovalnih spisov ugotovila, da je bil na referendumu izglasovan predlog o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Kolezija V dve novi krajevni skupnosti, to je krajevno skupnost Kolezija in krajevno skupnost Murgle. St. 129/80 Ljubljana, dne 21. aprila 1980. Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Kolezija Stefan Urbanc 1. r. 790. POROČILO volilne komisije KS Kozarje o izidu glasovanja na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Kozarje z dne 20. aprila 1980 Volilna komisija KS Kozarje obvešča skupščino krajevne skupnosti Kozarje, da je bil na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Kozarje, dne 20. aprila 1980 ugotovljen naslednji izid: Za območje krajevne skupnosti je bilo vpisanih v volilni imenik 1749 občanov, upoštevanih za ugotavljanje glasovalnega Izida pa 1731 glasovalcev. Skupaj je glasovalo 1589, v 91,8 ®/o. Za predlog je bilo oddano 1363, v 78,7%. Proti predlogu je bilo oddano 212, v 12,3®/». Neveljavnih glasovnic je bilo 14, v 0,8%. i Volilna komisija je na podlagi glasovalnih spisov ugotovila, da je bil na referendumu izglasovan predlog o preoblikovanju območja krajevne skupnosti \ Kozarje in določitvi novih meja krajevne skupnosti. St. 208/80 Kozarje, dne 20. aprila 1980. Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Kozarje Marjan Stanovnik 1. r. 79L POROČILO volilne komisije KS Krim-Rudnik o izidu glasovanja na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Krim-Rudnik z dne 20. aprila 1980 Volilna komisija KS Krim-Rudnik obvešča skupščino krajevne skupnosti Krim-Rudnik, da je bil na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Krim-Rudnik, dne 20. aprila 1980 ugotovljen naslednji izid: Za območje krajevne skvpnosti je bilo vpisanih v volilni imenik 5392 občanov, upoštevanih za ugotavljanje glasovalnega izida pa 5348 glasovalcev. Skupaj je glasovalo 4404, v 82,3 0/e. Za predlog je bilo oddano 3821, v 71,4 Vo. Proti predlogu je bilo oddano 533, v 10,0 °/e. Neveljavnih glasovnic je bilo 50, v 0,9 Vo. Volilna komisija je na podlagi glasovalnih spisov ugotovila, da je bil na referendumu izglasovan predlog o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Krim-Rudnik v štiri nove krajevne skupnosti, to je krajevno skupnost Krim, krajevno skupnost Rudnik, krajevno skupnost Peruzzijeva in krajevno skupnost Galjevica. St 130/80 Ljubljana, dne 20. aprila 1980. Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Krim-Rudnik Dana Fende 1. r. 792. POROČILO volilne komisije KS Maiči Belič o izidu glasovanja na referendumu o preoblikovanju, območja krajevne skupnosti Maiči Belič z dne 20. aprila 1980 Volilna komisija KS Maiči Belič obvešča skupščino krajevne skupnosti Maiči Belič, da je bil na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Maiči Belič, dne 20. aprila 1980 ugotovljen naslednji izid: Za območje krajevne skupnosti jfe bilo vpisanih v volilni imenik 5483 občanov, upoštevanih za ugotavljanje glasovalnega izida pa 5448 glasovalcev. Skupaj je glasovalo 4103, v 75,3 •/•. Za predlog je bilo oddano 3783, v 69,4 Vo. Proti predlogu je bilo oddano 289, v 5,3 Vo. Neveljavnih glasovnic je bilo 31, v 0,6 Vo. Volilna komisija je na podlagi glasovalnih spisov ugotovila, da je bil na referendumu izglasovan predlog o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Maiči Belič v dve novi krajevni skupnosti, to je v krajevno skupnost Maiči Belič in krajevno skupnost Stane Sever. St. 198/80 Ljubljana, dne 20. aprila 1980. Predsednik volilne komisije • krajevne skupnosti Maiči Belič Anton Marolt 1. r. 783. POROČILO volilne komisije KS Škofljica o izidu glasovanja na referendumu o preoblikovanju • območja krajevne skupnosti Škofljica z dne 20. aprila 1980 Volilna komisija KS Škofljica obvešča skupščino krajevne skupnosti Škofljica, da je bil na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Škofljica, dne 20. aprila 1980 ugotovljen naslednji izid: Za območje krajevne skupnosti je bilo vpisanih v volilni imenik 1640 občanov, upoštevanih za ugotavljanje glasovalnega izida pa 1627 glasovalcev. Skupaj je glasovalo 1455, v 89,4 Vo. Za predlog je bilo oddano 1291, v 79,3 Ve. Proti predlogu je bilo oddano 137, v 8,4 Vo. Neveljavnih glasovnic je bilo 27, v 1,7 Ve. Volilna komisija je na podlagi glasovalnih spisov ugotovila, da je bil na referendumu izglasovan predlog o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Škofljica v dve novi krajevni skupnosti, to je v krajevno skupnost Škofljica in krajevni skupnost Pijava gorica. Št. 117/90 • Ljubljana, dne 20. aprila-1980. Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Škofljica Dušan Bitenc L r. 794. POROČILO volilne komisije KS Trnovo o izidu glasovanja na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Trnovo z dne 20. aprila 1980 Volilna komisija KS Trnovo obvešča skupščino krajevne skupnosti Trnovo, da je bil na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Trnovo, dne 20. aprila 1980 ugotovljen naslednji izid: Za območje krajevne skupnosti je bilo vpisanih v volilni imenik 4788 občanov, upoštevanih za ugotavljanje glasovalnega Izida pa 4763 glasovalcev. Skupno je glasovalo 3834, v 80,5 Vt. Za predlog je bilo oddano 3566, v 74,9 •/». Proti predlogu je bilo oddano 238, v.S.OV*. Neveljavnih glasovnic je bilo 30, v 0,6'/«. Volilna komisija je na podlagi glasovalnih spisov ugotovila, da je bil na referendumu izglasovan predlog o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Trnovo v tri nove krajevne skupnosti, to je krajevno skupnost Trnovo, krajevno skupnost Rakova Jelša in krajevno skupnost Zeleni log. Št. 311/80 Ljubljana, dne 20. aprila 1980. Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Trnovo Marko Kramar L r. 795. POROČILO volilne komisije KS Vrhovci o izidu glasovanja m referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Vrbovci z dne 20. aprila 1980 Volilna komisija KS Vrhovci obvešča skupščino krajevne skupnosti Vrhovci, da je bil na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Vrhovci, dne 20. aprila 1980 ugotovljen naslednji izid: Za območje krajevne skupnosti je bilo vpisanih v volilni imenik 1642 občanov, upoštevanih za ugotavljanje glasovalnega izida pa 1623 glasovalcev. Skupaj je glasovalo 1413, v 87,06 V*. Za predlog je bilo oddano 1333, v 82,13 e/e. Proti predlogu je bilo oddano 75, v 4,62 °/o. Neveljavnih glasovnic je bilo 5, v 0,31 °/e. Volilna komisija je na podlagi glasovalnih spisov ugotovila, da je bil na referendumu izglasovan predlog o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Vrhovci in določitvi novih meja krajevne skupnosti. St. 176/80 Ljubljana, dne 20. aprila 1980. Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Vrhovci Alojz Tomc 1. r. LOGATEC 796. Na podlagi 5. in 26. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76), 49. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67) in 133. člena statuta Skupščine občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. aprila 1980 sprejela SKLEP o soglasju k ustanovitvi dislocirane enote vozno-ličarske učne delavnice Centra strokovnih šol v Ljubljani v Vzgojnem zavodu Logatec I Skupščina občine Logatec daje soglasje k ustanovitvi dislocirane enote voznoličarske učne delavnice Centra strokovnih šol, avtoličarske stroke v Ljubljani za: — dislocirano enoto voznoličarske učne delavnice za gojence Vzgojnega zavoda Logatec. n Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-2/80 Logatec, dne 28. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Logatec Pnuie Godina, dipl. Ini. 1. r. MOZIRJE 797. Na podlagi 11. In 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na seji dne 17. aprila 1980 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta stanovanjske cone 3 in 4 Ljubno ob Savinji I Predlog spremembe zazidalnega načrta stanovanjske cone 3 in 4 Ljubno ob Savinji, ki ga je izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje pod št. 93/80 v februarju 1980, se javno razgrne v upravnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje in Krajevnega urada v Ljubnem ob Savinji. II Predlog spremembe zazidalnega načrta stanovanjske cone 3 in 4 Ljubno ob Savinji je na vpogled 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije. V tem času lahko k predlogu spremembe zazidalnega načrta podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti in organi. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/80 Mozirje, dne 17. aprila 1980. Predsednik Izvršnega sveta SO Mozirje Anton Vrhovnik, dipl. oec. 1. r. 798. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in enovitih DO s področja gospodarstva občine Mozirje sklenejo v skladu z zakonom o skladih skupnih rezerv SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev v skladu skupnih rezerv občine Mozirje r. sploSne določbe 1. člen Podpisniki tega samoupravnega sporazuma so temeljne organizacije združenega dela in enovite DO s področja gospodarstva občine Mozirje. 2. člen S tem sporazumom podpisniki urejajo: — temeljna načela združevanja sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv občine 'Mozirje (v nadaljnjem besedilu: sklad), — način ugotavljanja potreb za združevanje sredstev rezerv v sklad, — stopnje za obračun obveznosti združevanja sredstev rezerv v sklad, • — način in pogoje za uporabo združenih sredstev v sklad. — način in roke za pripravo in sprejemanje finančnega načrta sklada, — pogoje, način in roke za vračilo združenih sredstev rezerv sklada, — pogoje za umik združenih sredstev rezerv iz sklada, — način izdajanja certifikatov o združenih denarnih sredstvih rezerv sklada, — način in roke za vračilo že združenih sredstev rezerv sklada. II. TEMELJNA NAČELA ZDRUŽEVANJA SREDSTEV REZERV V SKLAD 3. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in enovitih DO (v nadaljnjem besedilu: temeljna organizacija) združujejo sredstva rezerv v sklad z namenom, da zagotove organizacijam združenega dela, Id poslujejo z izgubo, oziroma zaidejo v izjemne gospodarske težave, finančno pomoč. Finančno pomoč je mogoče zagotoviti, če je ta v skupnem interesu gospodarstva občine in družbenem interesu. 4. člen V skladu združena sredstva rezerv se ne obrestujejo. 5. člen Razlika med prihodki od uporabe združenih sredstev rezerv in odhodki sklada, se vsako leto po sprejemu zaključnega računa sklada razdeli na temeljne organizacije sorazmerno z višino sredstev, ki so jih v tem letu združevale. Vračila razlike in namen uporabe se določi s posebnim sklepom skupščine sklada ali finančnim načrtom za tekoče leto. 6. člen Združena sredstva sklada se dajejo v uporabo temeljnim organizacijam z obveznostjo vračanja. HI. NAČIN UGOTAVLJANJA POTREB ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV REZERV 7. člen Potrebe po višini združevanja sredstev rezerv v sklad se ugotavljajo oziroma ocenjujejo na podlagi podatkov izgub v temeljnih organizacijah občine po zaključnem računu in periodičnih obračunih ter potreb za njihovo saniranje. 8. člen Pri ugotavljanju višine za združevanje sredstev rezerv v sklad se upoštevajo tudi potrebe za možnost vračila v skladu združenih sredstev rezerv. IV. STOPNJE ZA OBRAČUN OBVEZNOSTI ZDRUŽEVANJA SREDSTEV REZERV V SKLAD 9. člen / sklad združujejo delavci v temeljnih organizacijah sredstva v višini 2°/o od dela čistega dohodka, ki je razporejen v sklad temeljnih organizacij v zaključnem računu, na način in v rokih določenih z 9. in 10. členom zakona o skladih skupnih rezerv 10. člen Znesek za združitev sredstev rezerv v sklad se izračuna po določbah zakona o skladih skupnih re- zerv in navodilih Republiškega sekretariata za finance. 11. člen Če skupščina sklada ugotovi potrebo po večjem združevanju sredstev rezerv, kot je določeno s stopnjo v 9. členu, predloži delavcem temeljnih organizacij v obravnavo in sprejem spremembo ali dopolnitev tega samoupravnega sporazuma. Če skupščina sklada oceni, da sredstva rezerv, združena v sklad po stopnji na podlagi 9. člena tega samoupravnega sporazuma, ne bodo potrebna, lahko za posamezno leto zmanjša, stopnjo, po kateri združujejo delavci temeljnih organizacij sredstva rezerv v sklad. V. NAČIN IN POGOJI ZA UPORABO ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV SKLADA 12. člen Združena sredstva rezerv sklada se daj a jo v uporabo temeljnim organizacijam za namene iz 16. in 17 člena zakona o skladih skupnih rezerv v obliki dolgoročnih, premostitvenih in kratkoročnih kreditov. 13. člen Kreditne pogoje za uporabo združenih sredstev rezerv sklada določi s posebnim sklepom skupščina sklada. 14. člen Če ugotovimo, da temeljna organizacija, ki je najela kredit iz združenih sredstev rezerv sklada, ne more poravnati svojih obveznosti v primerih redne likvidacije, prisilne poravnave in stečaja, skupščina sklada predlaga delavcem temeljnih organizacij, da sprejmejo sklep o uporabi teh sredstev brez obveznosti vračanja. VI. NAČIN IN ROKI ZA PRIPRAVO IN SPREJEMANJE FINANČNEGA NAČRTA SKLADA 15. člen Skupščina sklada najkasneje do 28. februarja vsako leto predloži delavcem v temeljnih organizacijah v obravnavo predlog finančnega načrta sklada za tekoče leto in poročilo o uporabi sredstev sklada v preteklem letu. 16. člen Predlog finančnega načrta sklada in poročilo sta v razpravi v temeljnih organizacijah združenega dela do konca meseca marca. 17. člen Finančni načrt sklada obsega: — višino združenih sredstev rezerv sklada za posamezne namene iz 17. člena zakona o skladih skupnih rezerv, — priliv združenih sredstev rezerv sklada iz naložb v prejšnjih letih, — pričakovanja vplačila sredstev rezerv v sklad v tekočem letu, — pogoje in merila za odobravanje sanacijskih kreditov za posamezne namene iz 17. člena zakona o skladih skupnih rezerv. — način vračanja sredstev, ki se združujejo v sklad v tekočem letu. VII. POGOJI, NAČIN IN ROKI ZA VRAČILO V SKLADU ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV 18. člen Delavci v temeljnih organizacijah združujejo sredstva rezerv v sklad za dobo 6 let. 19. člen Za vplačana sredstva izda sklad temeljnim organizacijam certifikat o združenih denarnih sredstvih. 20. člen Temeljnim organizacijam se vračajo v skladu združena sredstva rezerv v enkratnem znesku po preteku 6 let in sicer po 1. juniju ne glede na datum vplačila v teku koledarskega leta pred 6 leti. VIII. POGOJI ZA UMIK ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV IZ SKLADA 21. člen Temeljna organizacija lahko umakne sredstva, ki jih združuje v sklad pred končnim potekom šestih let po 20. členu sporazuma, če zaključi poslovno leto z izgubo, za katere kritje ne zadoščajo lastna sredstva rezerv temeljne organizacije. 22; člen Temeljna organizacija v primeru 21. člena samoupravnega sporazuma predloži skladu predlog za vrnitev združenih sredstev rezerv z vsemi potrebnimi dokazili In certifikatom. 23. člen Skupščina sklada lahko sklene, da se predčasno vrnejo združena sredstva rezerv tudi v drugih primerih, če oceni, da je to smotrno. IX. NAČIN IZDAJANJA CERTIFIKATOV ZA ZDRUŽENA SREDSTVA REZERV V SKLAD 24. člen Certifikat je vrednostni papir in glasi na ime. 25. člen Certifikat izda sklad temeljnim organizacijam za vsa sredstva rezerv, združena v sklad v enem koledarskem letu, po stanju na dan 31. decembra. Temeljna organizacija vrne certifikat skladu, ko prejme sredstva rezerv združena v sklad. X. NA'CIN IN ROKI VRAČILA ŽE ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV V SKLAD 26. člen Že združena sredstva rezerv po zaključnih računih leta 1970 do 1978, katera se vodijo na skladu, se vračajo temeljnim organizacijam na način in v roku, do-dolčenemu v 20. členu samoupravnega sporazuma. XI. KONČNE DOLOČBE 27. člen Za tolmačenje tega sporazuma je pristojna skupščina sklada. 28. člen Skupščina sklada ugotovi sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v Sklad skupnih rezerv občine Mozirje. 29. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki TOZD in enovitih DO, ki združujejo sredstva s tem sporazumom. 30. člen Samoupravni sporazum in sklep o sprejemu sporazuma objavi Skupščina sklada v Uradnem listu SRS. St. 402-33/80-1 Mozirje, dne 9. aprila 1980. Predsednik skupščine Sklada skupnih rezerv občine Mozirje Dominik Miklavc 1. r 799. Skupščina Sklada skupnih rezerv občine Mozirje je na podlagi določb 28. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv občine Mozirje sprejela na svoji seji dne 9. aprila 1980 UGOTOVITVENI SKLEP o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v Sklad skupnih rezerv občine Mozirje 1. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v Sklad skupnih rezerv občine Mozirje je sprejet, ker je od 19. udeležencev podpisnikov sporazuma predložilo sklep o sprejemu sporazuma 16 udeležencev. 2. Za udeležence, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma, se smiselno s 5. členom zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79), uporabljajo določila odloka o določitvi stopnje za obračun obveznosti združevanja sredstev rezerv TOZD in enovitih DO s področja gospodarstva občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 6/80). St. 402-33/88-1 Mozirje, dne 9. aprila 1980. Predsednik skupščine Sklada skupnih rezerv občine Mozirje Dominik Miklavc 1. r. 800. Skupščina Sklada skupnih rezerv občine Mozirje je na podlagi 23. člena zakona o skladih skupnih rezerv na seji dne 9. aprila 1980 sprejela STATUT Sklada skupnih rezerv občine Mozirje I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem statutom se v skladu z zakonom o sk’adih skupnih rezerv in SS o združevaniu sredstev v sklad skupnih rezerv občine Mozirje, ureja: — ime, sedež in naloge sklada, — pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini sklada ter predstavljanje in zastopanje sklada, — upravljanje in organizacija sklada, — sodelovanje sklada z drugimi organi in organizacijami ter načela za LO in DS, — druga vprašanja pomembna za organizacijo in poslovanje sklada. II. SPLOS'NE DOLOČBE 2. člen Sklad skupnih rezerv občine Mozirje je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi določenimi z SS in tem statutom. 3. člen Sedež sklada je v Mozirju. 4. člen Ime sklada je: Sklad skupnih rezerv občine Mozirje. 5. člen Sklad ima okrogel pečat z besedilom: Sklad skupnih rezerv občine Mozirje. 6. člen Delo sklada je javno: Pri uresničevanju načela javnosti pri delu, seznanja sklad s sredstvi informiranja OZD in širšo javnost o svojem delu ter daje podatke in informacije, ki so pomembne za delo sklada. 7. člen Temeljna naloga sklada je, da s solidarno združenimi sredstvi rezerv temeljnih organizacij združenega dela daje v sanacijskem postopku v obliki kredita finančno pomoč temeljnim organizacijam združenega dela, kadar le-te v zaključnem računu izkažejo nekrito izgubo oziroma Izgubo v obračunu med letom, nadalje za kritje Izdatkov za prekvalifikacijo delavcev in kolikor razpoložljiva likvidna sredstva dopuščajo, tudi za izplačilo osebnih dohodkov delavcev v temeljnih organizacijah. Sklad lahko v izjemnih primerih odobrava iz združenih sredstev rezerv tudi sredstva za investicije v osnovna sredstva, če se s takšnimi vlaganji odpravljajo vzroki izgub v skladu s sprejetim sanacijskim programom. III. UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA SKLADA 8 8. člen Sklad upravljajo TOZD in enovite DO preko svojih delegatov. Delegata v organ sklada volijo organi upravljanja v TOZD oziroma DO. Mandat delegata v organih in telesih sklada traja 4 leta. Delegatu predčasno preneha mandat z odstopom ali odpoklicem v OZD, kjer je bil izvoljen. Pravice, odgovornosti in obveznosti delegatov so, da se udeležujejo sej skupščin sklada, odločajo o zadevah, ki so na dnevnem redu skupščin, predlagajo, da se obravnavajo posamezne zadeve ter, da volijo in so voljeni v organe sklada. 9. člen Organ upravljanja sklada je skupščina. Skupščino sestavljajo delegati iz TOZD in enovitih DO, katera združujejo sredstva rezerv v sklad. 10. člen Skupščina sklada ima 19 delegatskih mest. Vsak TOZD oziroma DO, ki združuje sredstva v sklad rezerv ima v skupščini eno delegatsko mesto. 11. člen Skupščina sklada opravlja naslednje zadeve: 1. obravnava in sprejema statut sklada in druge samoupravne splošne akte, 2. ugotavlja sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v sklad v temeljnih organizacijah, 3. obravnava in sprejema sklep o nižji stoppji združevanja sredstev rezerv v temeljnih organizacijah v sklad, če oceni, da sredstva sklada združena na podlagi 9. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad za posamezno leto, ne bodo potrebne v tolikšni meri, 4. obravnava in prejema finančni načrt sklada ter sklepa o načinu vračila ali namenu .uporabe razlike med prihodki in odhodki sredstev rezerv sklada, 5. obravnava in sprejema poročilo o uporabi sredstev sklada in zaključni račun sklada, 6. določa politiko in merilg ter kreditne pogoje-kreditiranja, 7. določa elemente za izdelavo sanacijskega programa in merila za odobravanje sanacijskih kreditov, 8. prejema in sklepa o uporabi združenih sredstev rezerv za namene določene v 17. členu zakona, 9. sklepa o najetju kredita, če ugotevi, da združena sredstva rezerv ne zadoščajo za namene, določene s finančnim načrtom sklada, 10. sklepa o načinu vračanja združenih sredstev in o pogojih za predčasno vrnitev združenih sredstev rezerv sklada, 11. imenuje izvršni odbor in člane drugih organov sklada, 12. sklepa o imenovanju tajnika sklada in odloča o nosilcih opravljanja kreditnih, finančno-operativnih in drugih organizacij za sklad, 13. sprejema poslovnik o svojem delu. 12. člen Seje skupščine vodi delovno predsedstvo, ki ga skupščina izvoli na vsaki seji izmed navzočih delegatov. Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana. Skupščina se sestoji po potrebi, vendar pa vsaj dvakrat na leto. Sejo skupščine sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo 10, na pobudo posameznih TOZD oziroma DO, ali na pobudo vsaj 1/3 delegatov skupščine. Skupščina je sklepčna, če je na seji navzoča več kot 1/2 delegatov. Skupščina odloča z večino glasov vseh delegatov. Za odločanje o spremembah in dopolnilih statuta o stopnji prispevka in finančnem načrtu sklada, je potrebna soglasnost 2/3 skupnega števila delegatov. 13. člen Za odpravljanje posameznih pomanjkljivosti nalog lahko skupščina sklada s sklepom imenuje stalna in začasna delovna telesa. 14. člen Gradivo o katerem odločajo delegati na seji skupščin sklada, morajo prejeti najmanj 8 dni pred zasedanjem skupščine. Gradivo mora biti obrazloženo. V posameznih primerih, ko narava določenih vprašanj zahteva nujno obravnavo, je lahko ta rok krajši. 15. člen O poteku seje skupščine se piše zapisnik. 16. člen Skupščina sklada ima IO. Izvršilni odbor je izvršilni organ skupščine. IO ima 5 članov, ki jih izvoli skupščina iz vrst delegatov in drugih delavcev TOZD oziroma DO. IO na svoji prvi seji izvoli svojega predsednika. 17. člen Izvršni odbor: 1. skrbi za izvrševanje smernic in sklepov skupščine sklada, 2. sprejema in sklepa o uporabi združenih sredstev rezerv za namene določene v 16. členu zakona, 3. pripravi predloge o vprašanjih o katerih odloča skupščina sklada, 4. proučuje poročila, priporočila in predloge SDK in pripravi ukrepe za odstranitev nepravilnosti pri delu in poslovanju sklada, 5. opravlja druga dela in naloge, za katere ga pooblasti skupščina sklada. IV. PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE SKLADA 18. člen Sklad predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika, ki ga izvoli skupščina izmed delegatov. Predsednik in namestnik predsednika se volita za dobo 4 let. 19. člen Predsednik sklicuje in vodi skupščino sklada, skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine, predpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina ter opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina sklada. V. SODELOVANJE SKLADA 20. člen Sklad sodeluje in usklajuje svojo dejavnost s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, z organi družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnimi organizacijami ter organi skupščine republiškega sklada.' 21. člen Sklad sodeluje v pripravah za Splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito tako. da opravlja in izpolnjuje obveznosti in dolžnosti, ki jih določajo zakon, drugi predpisi in plani družbenopolitičnih skupnosti. VI. DRUGA VPRAŠANJA. POMEMBNA ZA POSLOVANJE SKLADA 22. člen Iz sredstev, katera temeljne organizacije združenega dela združujejo v sklad, se zagotavljajo potrebna sredstva za poslovanje sklada. Sredstva, ki so potrebna za delo sklada, se določijo s finančnim načrtom sklada. 23. člen Sklad ima tajnika, ki ga na predlog skupščine »xlada imenuje iz vrst strokovnih delavcev uprave, Izvršni svet Skupščine občine Mozirje. Tajnik sklada opravlja in vodi dela, ki mu jih naloži in poveri skupščina in predsednik skupščine ter predstavlja in zastopa sklad v mejah pooblastil. Tajnik sklada je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta sklada. 24. člen Bančno-kreditne posle opravlja za potrebe sklada pristojna banka. 25. člen Računovodska in administrativpa dela opravlja organ uprave, katerega na predlog skupščine sklada določi Izvršni svet Skupščine občine Mozirje. 24. člen Pogodbe za opravljanje del iz 23., 24. in 25. člena sklene skupščina sklada. VII. KONČNE DOLOČBE 27. člen Z dnem. ko prične veljati ta statut, preneha veljati statut skupnih rezerv občine Mozirje, z dne 2. junija 1971. 23. člen Sklad prevzame v skladu z določbami 28. člena zakona o skladih skupnih rezerv vsa sredstva, pravice in obveznosti dosedanjega Sklada skupnih rezerv občine Mozirje. 29. člen V šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta je potrebno z njim uskladiti obstoječe akte in sprejeti druge splošne ake, ki jih predvideva ta statut. 30. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina sklada. 31. člen Statut se objavi v Uradnem listu SRS St. 402-14/80 Mozirje, d rje 9. aprila 1980. Predsednik skupščine Sklada skupnih rezerv občine Mozirje Dominik Miklavc 1. r. SLOVENSKE KONJICE 801. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 24. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1154/75 in 13-688G7) in 163. člena statuta občine Slovenske Konjice /Uradni list SRS. št 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na sod zbora krajevnih skupnosti dne 28. aprila 1980 sprejela ODLOK o uvedbi prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne porabe za delavce v TOZD in delovnih skupnostih, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma L člen Delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) in, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne porabe, plačujejo prispevek po tem odloku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne porabe. Zbrana sredstva po tem odloku se bodo uporabljala za iste namene, kot sredstva zbrana pa samoupravnem sporazumu. 2. člen Zavezanci plačujejo sredstva po tem odloku v obliki prispevka iz dohodka. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Stopnja -prispevka je 0,5 °/o. Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po stopnji 0,5 “/o od celotno doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja. 3. .člen Prispevek se plačuje občinski skupnosti za komunalne in cestno dejavnost in sicer ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov in drugih prejemkov pri ekspozituri službe družbenega knjigovodstva na žiro računu 50720-662-112. 4. člen Z uveljavitvijo tega,odloka preneha veljati odlok o prispevku za izgradnjo komunalnih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 16-1185/78). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-5/78-1 Slov. Konjice, dne 28. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban 1. r. 802. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 88., 97., 107., 111. in 116. členu obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1-3/79) in 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seli zbora krajevnih skupnosti dne 28. aprila 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Slovenske Konjice 1. člen V odloku o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 1-128/80) se izvršijo naslednje spremembe: Prvi, drugi in tretji odstavek 2. člena se spremenijo in se glasijo: »Kmet, kateremu se odmerja prispevek za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov, lahko v svojem kmečkem gospodarstvu sprejema na prenočevanje goste ter nudi gostom in abonentom hrano in pijačo v skladu s predpisi in pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Ta dejavnost se sme opravljati samostojno ali preko organizacije združenega dela s področja gostinstva in turizma. Ce se dejavnost opravlja v sodelovanju z organizacijo združenega dela s področja trgovine in gostinstva, se način posredovanja sprejemanja gostov na prenočevanje in hrano določi s pogodbo o poslovnem sodelovanju.« 2. člen Prvi odstavek 4. člena se spremeni in se glasi: »Kmet, kateremu se odmerja prispevek za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov, ki želi v svojem kmečkem gospodarstva sprejemati na prenočevanje goste ter nuditi gostom in abonentom hrano in pijačo, mora pri občinskem upravnem organu, pristojnem za gospodarstvo, voziti pismeni zahtevek' za izdajo dovoljenja«. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 313-2/80-1 Slov. Konjice, dne 28. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban 1. r. 803. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 11. členu zakona o gostinski dejavnosti (Uradni Ust SRS, št. 42-340/73) in 9. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77) ter 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. aprila 1980 sprejela ODLOK o pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti v občini Slovenske Konjice 1. člen S tem odlokom se predpisujejo sanitarno higienski pogoji za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti na območju občine Slovenske Konjice. Kot priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti se šteje občasna prodaja hrane in pijač na raznih prireditvah, proslavah, sejmih itd. (v nadaljnjem besedilu: občasne prireditve). 2. člen Na občasnih prireditvah se lahko streže gostom z vsemi vrstami pijač, razen nevstekleničenih vin, toplimi in hladnimi napitki, ter toplimi in hladnimi jedili. Poleg tega se lahko prodajajo še tobačni izdelki, razglednice in spominki. 3. člen Prodaja živil in pijač na občasnih prireditvah je dovoljena le pod pogoji, predpisanimi v zakonu o zdravstvenem nadzorstvu nad živili. 4. člen Posodo, pribor in steklenino je treba pomivati s tekočo toplo vodo, z dodatki detergentov in splakovati pod tekočo toplo vodo. Na razpolago mora biti pokrita posoda z odpiranjem na nožni pritisk za odpadke in posebej za ostanke hrane. Če niso zagotovljeni pogoji iz prejšnjega odstavka, se smejo uporabljati samo krožniki, kozarci in pribor za enkratno uporabo. 5. člen Na prireditvenem prostoru morajo biti na razpolago ustrezni sanitarni prostori. 6. člen Ob točilnih pultih (nora j o biti na vidnem prostoru obešeni ceniki. 7. člen Organizator občasne prireditve mora najkasneje osem dni pred prireditvijo priglasiti opravljanje dejavnosti sanitarni in veterinarski inšpekciji, ki izda ustrezno soglasje. 8. člen Organizator občasne prireditve mora po končani prireditvi najkasneje pa v roku 24 ur očistiti prireditveni prostor. Če organizator ne očisti prireditvenega prostora, lahko pristojni organ odredi čiščenje na stroške organizatorja. 9. člen Osebje, ki pripravlja in prodaja živila na občasnih prireditvah mora biti zdravstveno pregledano in imeti pri sebi veljavno zdravstveno izkaznico. Osebje Iz prejšnjega odstavka tega člena mora pri delu uporabljati posebno obleko, pokrivala in obutev, ki zagotavljajo higiensko varstvo živil. 10. člen če inšpekcijski organ ugotovi, da je pri pripravljanju in prodaji živil zaposlena oseba, ki po 9. členu tega odloka ne bi smela biti, odredi organizatorju, da jo takoj odstrani z dela. 11. člen Z denarno kaznijo od 2.000 do 10.000 din se kaznuje organizator prireditve, ki krši določbe 3., 4., 5., 6. in 7. člena tega odloka. Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizatorja in posameznik, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. 12. člen Organi tržne, sanitarne in veterinarske Inšpekcije, lahko na prireditvi prepovedo prodajo hrane in pijač, toplih in hladnih napitkov, tobačnih izdelkov, razglednic in spominkov, če je prireditev organizirana v nasprotju s tem odlokom. 13. člen Za prekrške iz 11. člena se poleg kazni lahko izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, s katerimi je storjen prekršek ali odvzem premožen-skih koristi, ki je bila dosežena s prekrškom. 14. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok u opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov (Uradni vestnik Celje, št. 25-345/66). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 332-6/79-1 Slov. Konjice, dne 28. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Sovenske Konjice Frane Ban 1. r. 804. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3. členu zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 26-237/73), na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti in krajevnih skupnosti po opravljeni javni razpravi ter 163. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora krajevnih skuphostl in na seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1S80 sprejela t O D.L O K o dopolnitvi odioka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) 1. člen V 2. členu odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 20-1005/76 in 12-880/78) se izvršijo naslednje dopolnitve odloka po krajevnih skupnostih: 1. VII. krajevni skupnosti Jernej se za zaporedno številko 83 doda nova zaporedna številka 84. Furman Cecilija, Jernej 20, 2. XV. krajevni skupnosti Stranice se za zaporedno številko 374 dodajo tri nove zaporedne številke: 375 Kodrin Anton, Ivanka, Križevec 7, 376 Preložnik Ivan, Alojzija, Stranice 23, 377 Bomšek Stanislav, Stranice 4, 3. XVI. krajevni skupnosti Špitalič se za zaporedno številko 411 dodajo tri nove zaporedne številke: 412 Pivec Alojz, Kraberk 8, 413 Napotnik Jože, Kraberk 7, 414 Habjan Franc, Kraberk 15, 4. XVII. krajevni skupnosti Tepanje se za zaporedno števiko 452 doda nova zaporedna števika 453 Solar Ana, Novo Tepanje 8. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SU 320-2/80-1 Slov. Konjice, dne 28. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 805. Na podlagi 16. odstavka 1. člena, 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 150. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na seji dne 8. aprila 1980 sprejel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje varrooze prt čebelah v občini Šentjur pri Celju 1. člen Zaradi pojava varrooze pri čebelah na območju občine Celje, v kraju Zepina, ki se nahaja v neposredni bližini območja Skupščine občine Šentjur pri Celju, se na območju naselij Jarmovec, Cerovec, Trnovec, Proseniško in Goričica uvedejo naslednji ukrepi: 1. Prepoveduje se premik (promet), odtujevanje in nakup čebeljih družin, satje s čebeljo zalego, satnikov in panjev v tem območju, prevoz v to območje in iz tega na druga območja. 2. Lastnikom čebel na tem območju se prepove izdaja zdravstvenih spričeval za čebele. 3. Vse čebelnjake na tem območju je treba pregledati na vaTroozo. Stroški pregleda bremenijo posebni račun za zdravstveno varstvo živali pri Skupščini občine Šentjur pri Celju. 2. člen V slučaju pojava varrooze morajo lastniki čebel izvršiti obvezno zdravljenje čebel po navodilih veterinarske službe. 3. člen Nadzorstvo nad Izvajanjem te odredbe opravlja občinski upravni organ veterinarske inšpekcije. 4 5 4. člen Po 62. in 64. ter 65. členu zakona o varstvu žival pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) se v primeru prekrška te odredbe kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din za prekršek posameznik, ki stori kakšno dejanje iz členov 62. in 64. člena citiranega zakona. • 5. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 322-29'80-2 Šentjur pri Celju, dne 22. aprila 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ludvik Maštnak 1. r. 806. Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 145. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na svoji 56. redni seji dne 8. aprila 1980 sprejel SKLEP o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi najvišjih ravni cen I Sklep o določitvi najvišjih ravni cen, objavljen v ■ Uradnem listu SRS, št. 27/79 preneha veljati II Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 38-53/80-2 Šentjur pri Celju, dne 21. aprila 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ludvik Mastnak 1. r. 807. Na podlagi pooblastila iz 11. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu p temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1976 do 1980 za leto 1980 in na podlagi V. točke 2. člena sklepa o izvajanju konkretnih stabilizacijskih in restrikcij-skih ukrepov na območju zdravstva je izvršilni odbor po pooblastilu skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur v soglasju z zborom združenega dela Skupščine občine Šentjur na seji dne 10. aprila 1980 sprejel SKLEP o spremembi in dopolnitvi sklepa o prispevkih sa zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti Šentjur od 1. januarja 1980 dalje 1. člen Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo in odvajajo organizacije' združenega dela In drugi zavezanci za prispevek Iz osebnih dohodkov delavcev oziroma Iz dohodka po naslednjih prispevnih stopnjah: •/. 1. Za čas od 1.. 1. do 29. 2. 1980 — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 7,32 — iz bruto osebnega dohodka v breme dohodka po stopnji 2,38 2. Za čas od 1. 3. do 30. 4. 1980 — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 7,32 — Iz bruto osebnega dohodka v breme dohodka po stopnji 2,52 3. Za čas od 1. 5. do 31. 12. 1980 — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 7,32 — iz bruto osebnega dohodka v breme dohodka po stopnji 3,13 2. člen Ostala določila prvotnega sklepa ostanejo nespremenjena 3. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep objavljen v Uradnem listu SRS, št. 5/80 z dne 29. februarja 1980. 4. člen Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. St. 022/1-80 Šentjur pri Celju, dne 23. aprila 1980. Predsednik skupščine dr. Andrej Fidler 1. r. 808. Na podlagi pooblastila iz 11. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1976 do 1980 za leti 1979 in 1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur na svoji seji dne 13. februarja 1980 sprejela SKLEP o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1980) na nominalno vrednost 1. člen Celokupna realna vrednost programa za leto 1980 iz dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 upoštevajoč prekoračena izplačana nadomestila po 8. členu dodatka št. 2 se preračuna na nominalno vrednost skladno s sprejetimi izhodišči Zavoda SIS za družbeno planiranje za leto 1980 in usklajuje z. gibanjem sredstev skupne porabe v občini Šentjur 2. člen Usklajena nominalna vrednost programa za leto 1980 z upoštevanjem določil 1. člena tega sklepa se razporedi na posamezne glavne programske naloge takole: V tisočih din Opis Vrednost programa 1 2 3 4 5 6 a) enotni program '30.843 b) skupni program 639 c) dopolnilni program skupno z naložbami 35.161 Skupaj leto 1980 66.643 Od tega odpade obveznost združevanja sredstev 1. iz združenega dela za leto 1980 45.804 2. iz prispevkov upokojencev 8.894 3. iz prispevkov kmetov 2.714 4. Iz ostalih dohodkov 1.883 5. Iz sredstev republiške solidarnosti 2.885 6. Iz sredstev regijske solidarnosti 4.463 Od celotne obveznosti združevanja sredstev iz združenega dela za izvajanje programa odpade na: — obveznost združevanja za izvajanje zdravstvenega varstva /obveznosti iz leta 1979 in program 1980) 37.209 — obveznost združev. za izplačila nadomestil osebnega dohodka za čas dosot-nosti z dela nad 30 dni — boleznine, porodi itd. 8.595 Skupaj obveznosti združenega dela 45.804 Od vrednosti programa odpade na: — obveznosti združevanja za skupni program SRS 639 — obveznosti združevanja za reg. sol. (dop. program) 385 3. člen V primeru, da so izpolnjeni pogoji za valorizacijo dogovorjenih sredstev med letom, se upoštevajo določila 9. člena dodatka. 4. člen Ne glede na programirana sredstva za nadomz,-stila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela nad 30 dni in v primeru poroda (8,4 mio din) se pri ugotavljanju dovoljene porabe upoštevajo dejanska izplačila za te namene. 5. člen Dogovorjena nominalna vrednost tega programa bo podrobno opredeljena s programom in finančnim načrtom za leto 1980. 6. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. Predsednik skupščine dr. Andrej Fidler 1. r. 809. Na podlagi 37. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74) sklepamo organizacije združenega dela. družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije ter druge družbeno pravne osebe in državni organi, ki smo kot investitorji zgradili stanovanjsko hišo ali kupili stanovanje v blokovni gradnji ali na kak drug način na njej pridobili pravico uporabe (v nadaljnjem besedilu: stanodajalec) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o merilih za oblikovanje splošnega akta stanodajalcev o oddajanju stanovanj v občini Šentjur pri Celju I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom se stanodajalci sporazumemo za merila o oblikovanju splošnega akta o oddajanju stanovanj svojim delavcem, ki smo ga dolžni sprejeti po prvem odstavku 37. člena zakona o stanovanjskih razmerjih. Ta merila bomo uveljavili v svojem splošnem aktu o oddajanju stanovanj. 2. člen Stanodajalci se sporazumemo, da bomo v svojih splošnih aktih o oddajanju stanovanj predpisali enotna merila finančne udeležbe pričakovalcev stanovanj. 3. člen V primeru, da sta prosilca za dodelitev družbenega stanovanja zaposlena pri različnih stanodajalcih, se stanodajalca medsebojno dogovorita o skupnem reševanju stanovanjskega vprašanja prosilca. II. MERILA ZA OBLIKOVANJE SPLOŠNEGA AKTA 4. člen Stanovalci s tem samoupravnim sporazumom določamo naslednja merila za prednostni red, po katerem bomo oddajali stanovanja pričakovalcem stanovanj : — stanovanjske razmere, — socialno stanje, — kadrovske potrebe stanodajalcev, z — doba čakanja na stanovanje, — delovna doba pri stanodajalcu, — skupna delovna doba, — zdravstveno stanje družine, — udeležba v NOV in internacija, — oddaljenost bivališča pričakovalca od delovnega mesta. 5. člen Stanodajalci lahko s svojim splošnim aktom o oddajanju stanovanj določimo še druga merila, ki so za nas specifična in niso v nasprotju s tem sporazumom. 6. člen Zaradi enotnega vrednotenja meril pri dodeljevanju stanovanj se stanodajalci sporazumemo, da za merila iz 4. člena tega sporazuma določimo točkovno vrednost po številu točk, katero bomo stanodajalci uveljavljali v svojem splošnem aktu o oddajanju stanovanj. III. FINANČNA SOUDELEŽBA IN TOČKOVNI SISTEM 7. člen Osnova za finančno soudležbo posojila pričakovalca je poprečni osebni dohodek na zaposlenega v preteklem letu v SR Sloveniji. Stanodajalci bomo upoštevali naslednjo višino soudeležbe pričakovalca: Ce skupni dohodek na člana gospodinjstva doseže: nabavna vrednost stanovanja •/. 40—50 °/o je udeležba 2 51—60 Vo je udeležba 3 61—70 »/o je udeležba 4 71—90 V# je udeležba 5 91—100»/» je udeležba 6 101—110 •/» je udeležba 7 111—120% je udeležba 9 121—140 % je udeležba 12 141—160 % je udeležba 15 161 in več »/» je udeležba 18 8 8. člen Pričakovalcu se odda stanovanje brez finančne udeležbe, če skupni dohodek prosilca na člana gospodinjstva ne dosega 40 odstotkov poprečnega skupnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu ali če mu dodeli stanovanje, katerega točkovna vrednost ne presega 80 točk. Ne glede na višino skupnega osebnega dohodka na člana gospodinjstva se dodeli stanovanje brez .finančne udeležbe: — upokojencu in invalidskemu upokojencu, — občanu, kateremu se dodeli drugo stanovanje zaradi rušitve starega, — občanu, ki je po pravnomočni sodni odločbi preseljen v najnujnejše prostore, — v primerih, ko imetnik stanovanjske pravice zamenja stanovanje za manjše. Za določitev višine finančne soudeležbe iz predhodnega člena se upošteva nabavna vrednost stanovanja. Pričakovalcu, kateremu se dodeli staro stanovanje, se šteje kot nabavna vrednost stanovanja knjižna valorizacijska vrednost in plača finančno soudeležbo po lestvici iz predhodnega člena. 9. člen Lastna finančna soudeležba mora biti plačana v korist stanodajalca do 1/2 višine soudeležbe pred vselitvijo v stanovanje, druga polovica višine soudeležbe pa v največ 24 mesečnih obrokih od dneva vselitve. Občan, ki dobi od stanodajalca stanovanje ob prvi zaposlitvi ali po odsluženju vojaškega roka, plača lastno finančno soudeležbo v korist stanodajalca v največ 24 mesečnih obrokih od dneva vselitve. Enako velja tudi za pričakovalce, ki so bili pred veljavnostjo tega sporazuma uvrščeni na prednostni listi za dodelitev stanovanja. 10. člen Finančna soudeležba pričakovalca stanovanja je posojilo stanodajalcem za dobo od 5 do 10 let in se obrestuje po najmanj 5 % letni obrestni meri od plačila zadnjega obroka dalje. Po preteku 5 do 10 let od predaje ključev za stanovanje se imetniku stanovanjske pravice vložena sredstva skupaj z obrestmi vrnejo. . , 11. člen Plačana sredstva finančne soudeležbe vodijo stanodajalci v svojem skladu skupne porabe, stanovanjska skupnost pa na računu samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Stanodajalci vključujejo ta sredstva v stanovanjska sredstva in jih uporabljajo izključno za gradnjo ali nakup novih družbenih stanovanj. 12. člen Pred dodelitvijo družbenega stanovanja in plačilom soudeležbe stanodajalec in prosilec skleneta ustrezno pogodbo po finančni soudeležbi (posojilo), v kateri določita pravice in obveznosti iz posojilnega razmerja. Ob sklepanju pogodbe je treba zlasti upoštevati: — dobo vračila soudeležbe (posojila 5 do 10 let) — minimalno obrestno mero (2%) — način vračanja posojila . (mesečno, letno ali v enkratnem znesku) Stanodajalec določi v svojem splošnem aktu in v pogodbi konkretno dobo, obrestno mero in način vračila posojila. 13. Člen Določila tega sporazuma, ki se nanašajo na finančno soudeležbo pri pridobitvi stanovanja, se uporabljajo tudi za prosilce, ki bodo kot »mlada družina« pridobili stanovanje od stanovanjske skupnosti kot stanodajalca po razpisu. 14. člen Splošni akti o dodeljevanju stanovanj morajo vsebovati poleg meril in postopkov tudi primere, ki se lahko rešujejo izjemoma, kot npr. večje stanovanje glede na število družinskih članov, oprostitev ali odložitev plačila soudeležbe. 15. člen Stanodajalci se sporazumemo, da bomo ob upokojitvi delavcev dodelili le-temu stanovanje, kolikor je bil delavec nad 10 let na delu pri stanodajalcu in če je uvrščen v prednostno listo pričakovalcev. To velja tudi za delavce, ki so že upokojeni, njihova vloga za rešitev tega vprašanja pa. še ni bila ustrezno rešena. 16. člen Stanodajalci lahko dodelijo stanovanje prosvetnemu, kulturnemu, zdravstvenemu, telesnokultumemu, vzgoj novarstvenemu in strokovnemu delavcu v ostalih javnih ustanovah, čeprav ni član njihove delovne skupnosti, če je to v interesu delavcev stanodajalca in v splošnem interesu občanov v krajevni skupnosti. Stanovanje se odda delavcu iz prvega odstavka tega člena izven prednostne liste, upoštevajo pa se določila tega sporazuma, ki se nanašajo na plačilo finančne udeležbe. 17. člen Pričakovalec lahko dobi glede na število družinskih članov naslednje stanovanje: — 1 oseba — garsoniero, — 2 osebi — enosobno stanovanje — 3 osebe — enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje — 4 osebe — dvosobno ali dvoinpolsobno stanovanje — več oseb — trosobno stanovanje Posamezni stanodajalec lahko dodeli za določeno število družinskih članov tudi večje stanovanje kot ga predpisuje navedeni normativ. 21. člen Stanodajalci bomo merila naslednjimi točkami: 1. .Stanovanjske razmere iz 4. člena vrednotili z Ocenjeno po vrednosti Štev. točk a) vrednost stanovanja — brez stanovanja 110 — stanovanje do 30 točk 70 — stanovanje do 40 točk 60 — stanovanje do 50- točk 58 — stanovanje do 60 točk 56 — stanovanje do 70 točk 54 — stanovanje do 80 točk 52 — stanovanje nad 80 točk 50 Šteje se, da je delavec brez stanovanja, če ima sodno odpoved stanovanja (družbenega ali privatnega) brez krivde prosilca ali če je stavba namenjena za rušenje ali pa prebiva v prostoru, ki se po zakonu o stanovanjskih razmerij ne šteje za stanovanje. b) utesnjenost stanovanja (stanovanjska površina na družinskega člana) — do 5 m2 25 točk — od 5 do 7 mZ 20 točk — od 7 do 10 m2 15 točk c) upravičenec, ki je s člani družine v gospodinj- ski skupnosti s sorodniki, ki so nosilci stanovanjske Pravice 3 točke 2. Socialno stanje (skupni dohodek na družinskega člana): — do 30 «/o poprečnega osebnega do- hodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu 4 točke — od 31 do 40 »/« 3 točke — od 41 do 50 Vo 2 točki 18. člen Stanodajalci se obvezujejo v skladu s 85. členom zakona o stanovanjskih razmerjih, da bodo naši splošni akti o dodeljevanju stanovanj vsebovali tudi določila o prednostnem redu tistih pričakovalcev, ki zasedajo stanovanja v zasebni lasti, katerih lastniki živijo v težkih stanovanjskih razmerah. 19. člen Pristojni organ upravljanja stanodajalca točkuje vse pričakovalce za dodelitev družbenega stanovanja in jih uvrsti enkrat letno na prednostno listo pričakovalcev stanovanj. Poimensko sestavljena prednostna lista mora biti javno objavljena, tako da so z njo seznanjeni vsi delavci stanodajalca. 20. člen Ce ima prosilec že stanovanje, ki je premajhno za njegovo družino ali nekonfortno, se lahko opravi zamenjava stanovanja z upravičencem iz vrstnega reda za stanovanje. Natančnejše pogoje za zamenjavo določi stanodajalec v svojem splošnem aktu. Praviloma se sestavi tudi vrstni red za zamenjavo stanovanj, če je več prosilcev za zamenjavo po sklepu pristoinega organa stanodajalca o dodeljevanju stanovanj. 3. Kadrovske potrebe: Pri deficitarnih delovnih mestih in delovnih mestih nujno potrebnih strokovnjakov določi stanodajalec v splošnem aktu število točk ali jim dodeli stanovanje izven prednostne liste. Potrebe po kadrih mora vsako leto sproti potrditi najvišji organ samoupravljanja v delovni organizaciji. Pri dodelitvi kadrovskega stanovanja se upoštevajo določila tega sporazuma, ki se nanašajo na pla- čilo finančne udeležbe. 4. Doba čakanja na stanovanje: Po vložitvi prošnje do enega leta 2 točki Po vložitvi prošnje do dveh let 5 točk Po vložitvi prošnje do treh let 9 točk Po vložitvi prošnje do štirih let 15 točk Po vložitvi prošnje do pet ali več let 18 točk Prosilcu se dodelijo točke tudi za bivanje v neustreznem stanovanju pred vložitvijo in sicer: Bivanje v neustreznem stanovanju do: Štev. točk 2 leti 4 leta 6 let 8 let 10 in več let 1 2 3 4 5 5. Delovna doba pri stanodajalcu: — za vsako neprekinjeno polno leto delovne dobe do 5 let — za vsako neprekinjeno polno leto delovne dobe od 6 do 20 let — za vsako neprekinjeno polno leto delovne dobe od 21 let dalje 6. Skupna delovna doba: — za vsako priznano pokojninsko leto delovne dobe V primeru, ko je pri istem stanodajalcu zaposlenih več družinskih članov (oba zakonca ali več članov družine), se pri merilu »delovna doba pri stanodajalcu« upošteva seštevek delovne dobe vseh zaposlenih družinskih članov. Delovni dobi pod točko 5 in 6 se upoštevata pri stanodajalcih, pri katerih so prosilci zaposleni. 7. Zdravstveno stanje (upošteva se zdravstveno stanje prosilca in njegove družine kakor tudi ostalih članov gospodinjske skupnosti, kolikor njihovo zdravstveno stanje ogroža zdravje prosilca in njegove družine ali stanovanjska stiska vpliva na splošno zdravstveno stanje ostalih članov gospodinjske skup- nosti) : — invalidnost kot posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni 20 točk — duševna ali telesna prizadetost in nalezljive bolezni 18 točk — bolezni dihal 18 točk — ostala trajna obolenja 10 točk Kolikor je več kot eden član družine bolan, se lahko prizna za vsakega nadaljnjega člana 2 točki, toda skupaj največ 6 točk 8. Udeležba v NOV in internacija: — aktivna udeležba pred 9. 9. 1943 30 točk — aktivna udeležba po 9. 9. 1943 20 točk — v internaciji do enega leta 5 točk — v internaciji do dveh let 10 točk — v internaciji do treh let 20 točk 9 9. Oddaljenost od prebivališča pričakovalca (oddaljenost se upošteva pri točkovanju le za tiste prosilce, ki imajo neustrezne prometne zveze za prihod na delo in odhod z dela do stalnega prebivališča): — od 10—15 km 4 točke — od 16—20 km 7 točk — nad 20 km 10 točk 22. člen Ce dve organizaciji združenega dela financirata nakifp družbenega stanovanja za zakonca ali druge člane družine v teh dveh različnih delovnih skupnostih, se lahko takemu prosilcu prizna dodatno število točk. Tako se hitreje in z ustrezno manjšimi sredstvi reši stanovanjsko vprašanje delavca in njegove družine. 23. člen Pri enakih stanovanjskih razmerah imajo prednost pri pridobitvi družbenih stanovanj tisti delavci, ki imajo odgovornejši odnos do dela ter do dolžnosti, ki izhajajo iz združenega dela. IV. KONČNE DOLOČBE 24. člen Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina stanodajalcev in ga podpišejo pooblaščeni predstavniki. 25. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga najmanj 5 °/o podpisnikov, sprejete pa so, če jih sprejme večina podpisnikov. 26. člen Podpisniki imenujejo petčlansko komisijo za spremljanje, nadzorovanje in izvajanje tega samoupravnega sporazuma pri samoupravni stanovanjski skupnosti in sicer po ključu, ki bo naknadno predložen. Podpisniki pooblaščajo komisijo, da v primeru kršitve razpravlja s prizadetimi in s kršitelji za odpravo kršitve. Kolikor se ne doseže sporazumne rešitve, lahko prizadeti sproži spor pri pristojnem sodišču združenega dela. 27. člen Postopek za ugotavljanje kršitve tega samoupravnega sporazuma lahko prične katerikoli pod-, pisnik, če meni, da je kdo od podpisnikov kršil do-, ločbe sporazuma. 28. člen Stanodajalci se obvezujemo, da bodo naši pristojni organi upravljanja sprejeli splošni akt o oddajanju stanovanj oziroma uskladili že obstoječega z določili tega sporazuma najkasneje v treh mesecih po sprejetju tega samoupravnega sporazuma. 29. člen Stanodajalci se obvežemo, da bomo upoštevali določila družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenje in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev (Uradni list SRS, št. 3/76) in družbenega dogovora o pogojih zaposlovanja ter o minimalnih standardih za življenje in kulturne razmere pri zaposlovanju na območju samoupravne skupnosti za zaposlovanje v Celju. 30. člen Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Šentjur, dne 21. novembra 1979. Podpisniki: Lesna industrija LI »Bohor« TOZD žaga in furnirnica Šentjur pri Celju, Lesna industrija LI »Bohor« Delovna skupnost skupnih služb Šentjur pri Celju, Kmetijski kombinat Šentjur Delovna skupnost skupnih služb Šentjur pri Celju, Kmetijski kombinat Šentjur TOZD Klavnica s predelavo Šentjur pri Celju, Kmetijski kombinat Šentjur TOZD Lastna kmetijska proizvodnja Šentjur pri Celju, Kmetijski kombinat Šentjur TOZD Trgovska dejavnost Šentjur pri Celju, Kmetijski kombinat Šentjur TOZD Transport, predelava Šentjur pri Celju, Kmetijski kombinat Šentjur TOZD Obrat za kooperacijo Šentjur pri Celju, Tovarna lahke obutve »Tolo« Šentjur pri Celju, Toper Celje, obrat »Elegant« Šentjur pri Celju, Toper Celje, TOZD »Moda« Šentjur pri Celju, Komunalno podjetje Šentjur pri Celju, Merx Celje, TOZD Maloprodaja Šentjur pri Celju, GIF »Ingrad« Celje TOZD Gradbena operativa Šentjur pri Celju, Zdravstveni dom Šentjur pri Celju, Vzgojnoizobraže-valni zavod Šentjur pri Celju, Podjetje za PTT promet Celje Enota Šentjur pri Celju, Skupščina občine Šentjur pri Celju Delovna skupnost, POZD »Tajfun« Planina pri Sevnici, Društvo upokojencev Šentjur pri Celju, Gozdno gospodarstvo Celje Enota Šentjur pri Celju, Skupne službe družbenopolitičnih organizacij Šentjur pri Celju, Skupni servis SIS Šentjur pri Celju, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju. 1 točka 1,3 točke 1,5 točke 0,5 točke ŠMARJE PRI JELŠAH 810. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora 14. aprila 1980 sprejela ODLOK o proračunu občin« Šmarje - pri Jelšah za leto 1980 1. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1980 znašajo 92.710.030 din, od tega lastni prihodki 58.8,91.074 din in dopolnilna sredstva republike 33.818.956 din. 2. člen Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del občinskega proračuna. 3. člen Od skupnih prihodkov po prvem členu sc izloča 1 odstotek sredstev rezerve Skupščine občine Šmarje pri Jelšah in 1 odstotek v tekočo proračunsko rezervo. 4. člen Izvršni svet občinske skupščine lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 5. člen Državni organi v skladu z zakonom samostojno razporejajo sredstva, ki so jim dodeljena, kakor tudi sredstva, ki jih samo ustvarjajo s svojo dejavnostjo. 6 7 8 6. člen Odredbodajalec za sredstva, ki so iz proračuna razporejena delovni skupnosti in upravnim organom je oseba, ki jo pooblasti izvršni svet. 7. člen Izvršni svet je pooblaščen odločati o uporabi sredstev rezerve za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu, kot so zlasti: poplave, suša, požar, potres in druge naravne nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci ter izredne akcije teritorialne obrambe in sicer do zneska 5.000.006 din. Sredstva iz prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja. 8. člen Izvršni svet je pooblaščen odločati o uporabi sredstev rezerv za pokrivanje neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov in določiti v ta namen potrebna kreditna sredstva. Sredstva iz prejšnjega odstavka morajo biti vrnjena najpozneje do 31. decembra 1980. 9. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejemajo iz proračuna uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. 10. člen Do uskladitve z republiškimi resornimi upravnimi organi, uporabniki sredstva koristijo po dvanajstinah izvršitve leta 1979, povečane, za 16 odstotkov, razeb za OD, ki sc povečuje za 10 odstotkov do 30. 6. 1980. 11. člen Bilanca prihodkov in razhodkov je sestavni del tega odloka. 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan Po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 400-1/80-1 Šmarje pri Jelšah, dne 16. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 811. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 163. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 179. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23 76), 7. točke odloka Zveznega izvršnega sveta o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega" dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. aprila 1980 sprejela ODLOK o določitvi roka, do katerega morajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi nabaviti sredstva za osebno in kolektivno^ zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi bojnimi sredstvi 1. člen S tem odlokom se določijo roki, v katerem morajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi (v nadaljnjem besedilu organi in organizacije) nabaviti osebna in kolektivna zaščitna sredstva za zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi vojnimi, napadalnimi sredstvi (v nadaljnjem besedilu RBK). 2. člen Vsak občan mora imeti kot minimum obveznih sredstev za osebno RBK zaščito pred vojnimi akcijami zaščitno masko (civilna zaščita MC-1, otroška maska DM-1), prvi zavoj, zaščitni plašč in standardni osebni pribor za dekontaminacijo, razen če jim ta sredstva niso priskrbljena kako drugače. Vsako gospodinjstvo mora imeti en osebni dozi-meter. Namesto standardnega osebnega pribora. za dekontaminacijo iz prvega odstavka tega člena so si občani dolžni preskrbeti tale sredstva za osebno de- zinfekcijo in dekontaminacijo: 20 g praška za dekontaminacijo, 50 g pralnega sredstva, 100 g mila, 25 g sode bikarbone, 100 ml alkohola, 50 g vate, 1 zavitek papirnih robcev in sireto proti živčnim bojnim strupom. Rok za nabavo sredstev za osebno RBK zaščito iz prvega odstavka tega člena je 31. december 1985. Občinski štab za civilno zaščito bo organiziral nabavo osebnih zaščitnih kompletov in dozimetrov iz prvega in drugega odstavka tega člena tako, da bodo občani navedena zaščitna sredstva lahko kupili pri štabih civilne zaščite v krajevnih skupnostih. ' 3. člen Organi, organizacije in samostojne poslovne enote so dolžne imeti kot minimum obveznih sredstev za kolektivno RBK zaščito svojih delavcev pred vojnimi akcijami na vsakih 50 zaposlenih eno priročno lekarno, ena nosila, en komplet za dezinfekcijo iji dekontaminacijo ljudi, na vsakih 10 zaposlenih pa en komplet za dekontaminacijo predmetov in en osebni dozi-meter. Poleg naštete opreme v prvem odstavku tega člena so organi in organizacije, ki imajo nad 100 zaposlenih dolžne imeti praviloma še radiološki in kemični detektor. Oddelek za ljudsko obrambo določi v skladu z določbami prejšnjih odstavkov natančnejša merila za nabavo minimuma obveznih sredstev za kolektivno RBK zaščito. 4. člen Za kolektivno RBK zaščito občanov v krajevnih skupnostih ter delavcev v organih in organizacijah se za območje občine nabavijo štirje čitalci MTLĐ-7108 osebnega dozimetra iz sredstev družbenopolitične skupnosti. Čitalci osebnega dozimetra se razporedijo v krajevne skupnosti Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje in služijo za potrebe občanov ter organov in organizacij na območju naslednjih krajevnih skupnosti: — Rogaška Slatina, Kostrivnica, Stojno selo, Donačka gora, Rogatec in Dobovec — Šmarje pri Jelšah, Šentvid, Vinki vrh, Mestinje, Sladka gora, Zibika, Kristan vrh — Podčetrtek, Pristava, Tinsko, Virštanj, Buče in Polje ob Sotli — Kozje, Bistrica ob Sotli, Podsreda, Osredek, Lesnično in Zagorje. 5. člen Za kolektivno RBK zaščito stanovalcev v stanovanjskih hišah so organi in organizacije, ki upravljajo stanovanjske hiše, dolžni preskrbeti kot minimum obveznih sredstev na vsakih 20 stanovalcev ena nosila in- eno priročno lekarno, za vsako hišo pa komplet za dekontaminacijo. 6. člen Organi in organizacije, ki se v njihovih poslovnih nrosto’-ih zbira večje število občanov, kot so: železniške. in avtobusne postaje, gostišča, kinomatografi, šole. kulturni domovi in drugi morajo poleg sredstev za kolektivno RBK zaščito svojih delavcev poskrbeti tudi za potrebne količine sredstev iz 3. člena tega odloka zn kolektivno RBK zaščito 25 n/rf povprečnega števila ahfan0Vi k; se utegnejo hkrati znajti v teh prostorih. 7. člen Rok za nabavo sredstev iz 3., 5. in 6. člena tega odloka je 31. december 1983 tako, da se vsako leto nabavi 25 °/o predpisanih sredstev. 8. člen Priročna lekarna iz 3. in 5. člena tega odloka vsebuje: 10 prvih zavojev, 10 zavojev — obvez, 2 trebušna zavoja, 4 zavoje za opekline, 10 kosov sterilne gaze, 10 trikotnih rut, 10 zavitkov obliža s sterilno gazo, 3 zavitke navadnih obližev, 10 varnostnih zaponk, ene škarje, en svinčnik in eno bolničarsko torbo. Komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi iz 3. člena tega odloka vsebuje: 1 kg praška za dekontaminacijo telesa, 250 g sode bikarbone, 1,5 kg mila, 21 čistega alkohola, 1 kg vate, 50 zavitkov papirnih robcev in 25 siret proti živčnim bojnim strupom. Komplet za dekontaminacijo predmetov iz 3. člena tega odloka vsebuje: na vsak m^ površin strojev in vozil 10 g pralnih praškov. Komplet za dekontaminacijo iz 5. člena tega odloka vsebuje: na vsako stanovanje 250 g kaparita oz. na vsako zasebno družinsko hišo 1 kg kaparita. 9. člen šteje se, da so organi in organizacije preskrbele -a minimum obveznih sredstev za kolektivno RBK zaščito iz 3., 5. in 6. člena tega odloka, če enota za civilno zaščito, ki so jo ustanovili za svoje potrebe, razpolaga z njimi. 10. člen Občani, hišni sveti, delovne in druge organizacije, so sami odgovorni za pravilno uskladiščenje, in vzdrževanje nabavljenih RBK zaščitnih sredstev. 11. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja občinski štab za civilno zaščite in oddelek za ljudsko obrambo Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 8-1/80-1 Šmarje pri Jelšah, dne 17. aprila 1880. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 'I. r. 812. Na podlagi prvega odstavka 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarjev-kmetij (Uradni list SRS št. 26/73) ter na podlagi 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 3/78) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. aprila 1980 sprejela ODLOK o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij 1. člen Na območju občine Šmarje pri Jelšah se s tem odlokom določajo kmetije za katere velja posebna ureditev dedovanja, pp zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev kmetij. 2. člen Kmetije za katere velja posebna ureditev dedo? vanja iz prvega člena tega odloka so po krajevnih skupnostih naslednje: I. V krajevni skupnosti Bistrica ob Sotli 1. Avguštinčič Ferdo Cilka, Kunšperk 2 2. Avguštinčič Anton Terezija, Polje 3 3. Balon Jože Berta Frida, Bistrica 8 4. Babič Ivan Ana, Bistrica 29 5. Babič Anton Cecilija, Kunšperk 38 6. Bokal Jože Marija, Žagaj 4 7. Božiček Martin Jožefa, Trebče 2 8. Božiček Ivan Rozalija, Dekmanca 19 9. Bračun Alojz Angela, Dekmanca 20 10. Bračun Jožef Ivanka, Dekmanca 15 11. Bratuša Anton, Srebemik 36 12. Bratuša Ivan Brigita in sol., Polje 8 13. Bratuša Leopold Marija, Bistrica 26 14. Bratuša Miha Olga, Črešnjevec 5 15. Černelič Ivan Jožefa, Polje 14 16. Černelič Ivan Rozalija Jože, Ples 14 17. Černelič Jgže, Trebče 41 18. Černelič Terezija, Hrastje 6 19. Debelak Franc Terezija, Črešnjevec 15 20. Debelak Janez Marija, Srebemik 32 21. Debelak Franc Pepca, Kunšperk 10 22. Denžič Martin Terezija, Žagaj 51 23. Denžič Peter Jožefa, Ples 21 24. Dobrina Karel, Dekmanca 8 25. Dobrina Ivan Ana, Ples 19 26. Dobrina Jože — Regina Marija, Ples 17 27. Gabron Anton, Bistrica 23 28. Geršak Anton Jožefa, Polje 16 29. Geršak Marija, Dekmanca 16 30. Geršak Miha Jožefa, Žagaj 35 31. Geršak Franc Marija, Hrastje 20 32. Geršak Jože Marija, Dekmanca 46 33. Geršak Antonija, Ples 15 34. Geršak Karel Antonija, Polje 7 35. Geršak Ljudmila Anton, Kunšperk 12 36. 'Geršak Jože Štefanija, Kunšperk 1 37. Geršak Jože, Bistrica 48 38. Geršak Ivan Ljudmila, Srebemik 35 39. Glogovšek Karel Antonija in sol., Ples 20 40. Gregl Antonija in sol., Kunšperk 34 41. Hudina Franc Jožefa, Polje 19 42. Hudina Ivan Neža, Križan vrh 25 43. Hudina Jože Emanuela, Žagaj 5 44. Hohnjec Angela Ivan in sol., Bistrica 10 45. Javeršek Janez Ana, Kunšperk 5 46. Javeršek Ivan Miha, Trebče 82 47. Jazbec Franc Jožefa, Kunšperk 2? 48. Jazbec Karel Marija. Bistrica 87 49. Jazbec Janez Roza, Polje 15 50: Jurak Jože Julijana, Srebemik 26 51. Juričko Janez — Planinc Marija, Kunšperk 20 52. Klakočar Rajmund Jožefa in sol., Polje 18 53. Klakočar Franc Frančiška, Polje 5 54. Kliček Martin Eva, Dekmanca 38 55. Kostanjšek Franc Marija, Trebče 63 56. Kostanjšek Franc Ana, Dekmanca 32 57. Kovačič Jože, Kunšperk 13 58. Koren Alojz Marija Angela, Hrastje 39 59. Koren Anton Cilka, Križan vrh 23 60. Koren Anton Milena, Trebče 69 61. Kralj Slavko, Črešnjevec 4 62. Kralj Anton, Polje 2 63. Kramer Anton Marija, Kunšperk 17 64. Kramar Jožefa, Polje 20 65. Kunej Jože Zdenka, Kunšperk 4 66. Kunej Martin Frančiška, Žagaj 2 67. Kunej Ivan Pavla, Črešnjevec 3 68. Kunej Marjana Jožef Miha in sol., Trebče 88 69. Kunej Anton Marija, Trebče 31 70. Kunej Jože Terezija, Trebče 4 71. Kunej Martin Terezija Antonija, Bistrica 39 72. Kunej Janez Marija, Kunšperk 8 73. Kunej Ivan Marija, Trebče 1 74. Kunej Slavica Anton, Križan vrh 14 75. Kunej Ana Anton, Žagaj 44 76. Kunej Ivan Ana, Žagaj 41 77. Kunst Cvetka Franc, Žagaj 3 78. Kunst Zdenka Stanko, Bistrica 71 79. Kunst Ferdo, Žagaj 49 80. Kunst Ignac Marija, Žagaj 7 81. Kravarič Jože Gizela, Kunšperk 14 82. Lah Jože Matilda, Kunšperk 13 83. Lesjak Ivan Marija, Križan vrh 4 84. Lupšina Franc Jožefa, Žagaj 36 85. Mihelin Franc Slavka, Žagaj 31 86. Mošet Jože Antonija, Polje 4 87. Narat Ivan Hermina, Srebemik 20 88. Omerzo Franc Jožefa, Trebče 39 89. Penič Franc Boža, Žagaj 12 90. Podlesnik Vinko — Lipej Marija, Črešnjevec 19 91. Počivalšek Franc Jožefa, Dekmanca 17 92. Polak Ivan Lidija, Križan vrh 24 93. Požek Jožef Marija, Trebče 72 94. Pratengrazer Jožef Ana, Kunšperk 32 95. Rogina Ivan, Bistrica 31 96. Robek Miha Milka in sol., Črešnjevec 2 97. Romih Jakob Ana, Žagaj 45 98. Resnik Jože Marija, Križan vrh 11 99. Raj ter ič Avgust, Črešnjevec 6 100. Sokoranja Janez Antonija, Dekmanca 21 101. Stadler Ivan Ivanka, Hrastje 1 102. Stadler Jože in sol., Bistrica 70 103. Sterlek Vinko Jožica, Trebče 3 104. Štefur Franc, Trebče 22 105. Temer Franc Milena, Trebče 73 106. Ulčnik Ivan Ivanka, Križan vrh 13 107. Ulčnik Jože, Žagaj 32 108. Ulčnik Franc Marija in sol.. Polje 17 109. Ulčnik Vinko Ivanka. Hrastje 4 110. Uršič Jože Tereziia, Trebče 5 111. Valenčak Anton Angela, Dekmanca 18 112. Valenčak Ivan Gizela Jožefa, Dekmanca 5 113. Vahtarič Vili Marija, Kunšperk 16 114. Vehovar Ana Anton in sol., Trebče 9 115. Vračun Karel Ana, Dekmanca 4 116. Vuk Franc Erna, Trebče 42 117. Zorenč Franc, Trebče 37 118. Zorenč Franc Amalija, Trebče 17 119. Zupan Ivan, Bistrica 35 120. Zupan Ivan Milena, Hrastje 22 121. Zvonar Jože Ivanka, Dekmanca 25 122. Zučko Karel Antonija, Dekmanca 3 123. Žuraj Albin JJarija, Križan vrh 15 tl. V krajevni skupnosti Buče 1. Adrenšek Alojz, Vrenska gorca 24 2. Blatnik Ivan Cilka, Ortnice 9 3. Bah Anton Jožefa, Buče 23 4. Božiček Ciril Jožefa, Zeče 8 5. Božičnik Marija Jakob, Buče 5 6. Bovha Karel Jožefa, Vrenska gorca 17 7. Bovha Julijana, Ortnice 7 8. Bovha Anton Angela, Ortnice 5 9. Bovha Ana Albin, Buče 34 10. Bizjak Alojz, Buče 9 11. Brilej Franc Ana, Vrenska gorca 68 12. Brezovec Ana Jože, Pecelj 10 13. Cepin Martin Marija, Zeče 6 14. Cepin Ivan Marija, Vrenska gorca 51 15. Debelak Vili Angela in sol., Buče 56 16. Dobravc Janko Štefka, Vrenska gorca 16 17. Ferlič Franc in sol., Buče 40 18. Ceršak Jožef Jožica Franc, Buče 55 19. Godler Alojz Fanika in sol., Ortnice 3 20. Godler Dominik Ana, Buče 37 21. Hostnik Ivan Frančiška in sol., Pecelj 5 22. Ivanc Franc Pavla, Buče 21 23. Ivanc Jože Marija in sol., Vrenska gorca 1 24. Jakopina Antonija, Vrenska gorca 11 25. Jakopina Franc Marija Ana, Vrenska gorca 12 26. Jančič Jože Marija, Ortnice 4 27. Jug Albin Jožefa, Pecelj 6 28. Kajba Ivan Frančiška, Zeče 16 29. Kajba Stanko Terezija in sol., Vrenska gorca 42 30. Kašpret Franc Marija, Buče 35 31. Klakočer Alojz Ana, Vrenska gorca 23 32. Kostanjšek Anton Anica, Vrenska gorca 32 33. Kolar Marija Alojz, Buče 39 34. Kolar Franc Neža, Buče 19 35. Križnik Ivan Marija, Vrenska gorca 37 36. Križnik Miha Štefanija in sol., Pecelj 3 37. Krofel Franc Hedvika, Pecelj 25 38. Kunst Franc Terezija, Zeče 15 39. Lojen Štefan ml., Buče 38 40. Lorger Ivan Frančiška in sol., Buče 22 41. Lugarič Franc Marija, Buče 31 42. Mramor Simon Emilija, Buče 4 43. Mramor Jože Ivana, Vrenska gorca 15 44. Mramor Matija Marija, Vrenska gorca 70 45. Oglajner Anton Ana in sol., Pecelj 24 46. Oglajner Alojz Terezija, Pecelj 25 47. Oprešnik Cecilija Marija, Zeče 17 48. Pajk Amalija, Vrenska gorca 14 49. Pavlič Julijana Franc, Buče 57 50. Plevnik Stanko Pavla, Zeče 3 51. Plevnik Martin Fanika, Ortnice 2 52. Plevnik Angela in sol., Ortnice 10 53. PristOvšek Avgust Marija, Zeče 18 54. Reberšak Jože Cecilija, Buče 7 55. Senica Franc Marija, Pecelj 56. Senica Jože Marija, Vrenska gorca 25 57. Sinkovič Miloš Fanika in sol., Vrenska gorca 4 58. Sinkovič Anton Marija in sol., Vrenska gorca 45 59. Sinkovič Andrej Uršula, Vrenska gorca 34 60. Sinkovič Vlado, Vrenska gorca 29 61. Smodila Franc Marija, Vrenska gorca 47 62. Strle Ivan Marija, Pecelj 2 63. Šket Jože Marija in sol., Vrenska gorca 13 64. Spoljar Rudi Dragica in sol., Buče 2 65. Stusej Martin Marija in sol., Buče 17 66. Šušteršič Franc Antonija, Vrenska gorca 29 67. Tiselj Ivan Darinka, Vrenska gorca 27 68. Teržan Janez Marija Ivan, Zeče 2 69. Trupej Jože Marija in sol., Vrenska gorca 30 70. Trunk Stefan Marija in sol., Buče 42 71. Umek Jože Jožefina in sol., Buče 17 a 72. Vajdič Ivan Marija, Pecelj 26 73. Valenčak Franc, Vrenska gorca 46 74. Zimšek Martin Alojzija, Vrenska gorca 22 75. Žlender Martin Marija, Zeče 14 III. V krajevni skupnosti Dobouef 1. Cesar Marija, Dobovec 40 2. Bele Marija Davorin, Trlično 16 3. Galun Ana Štefka Franc, Dobovec 49 IV. V krajevni skupnosti Donačka gora 1. Bele Slava Jurij, Zahenberc 33 2. Bukšek Štefan Marija, Tlake 11 , 3. Cajzek Jože Terezija, Tlake 10 4. Drofenik Anica Andrej, Tlake 5 5. Dolšak Leopold Antonija, Tlake 51 6. Egartner Franc Jožefa, Zahenberc 55 7. Galun Ignac, Tlake 52 8. Gajser Maks Frančiška, Tlake 8 9. Gobec Jože Neža, Zahenberc 51 10. Kores Veronika, Donačka gora 45 11. Kitak Vinko Zofija, Tlake 13 12. Kitak Vincenc Cecilija, Donaika gora 41 13. Kitak Albin Alojzija, Donačka gora 10 14. Kunštek Jože — TreMfše Ana, Zahenberc 8 15. Matej Anton Marija, Donačka gora 24 16. Mikuš Anton Janez, Tlake 17 17. Mikolič Stefan Maria, Tlake 20 18. Plavčak Alojz Jožefina, Tlake 39 19. Plavčak Franc Ivanka, Donačka gora 20 20. Plavčak Barbara Anton, Donačka gora 11 21. Polajžer Stefan Ana, Donačka gora 37 22. Poharc Anton Neža, Tlake 12 23. Polajžer Marija, Sv. Jurij 4 24. Plavčak Anton Marija, Tlake 9 25. Rajher Jože Cecilija, Tlake 53 26. Šmit Leopold Angela, Tlake 58 27. Železnik Anton, Tlake 44 V. V krajevni skupnosti Kozje 1. Agrež Jože Ana, Zdole 21 2. Amon Ivan Antonija, Ješovec 21 3. Brglez Ana, Kozje 37 4. Brglez Ana — Povalej Marija, Kozje 36 5. Bračun Franc Antonija, Kozje 75 o 6. Bokalič Karel Julijana, Ježovec 23 7. Bokalič Jurij Marija, Zdole 20 8. Bovha Martin Marija, Zdole 17 9. Bunšek Milan Marija, Zdole 27 10. Centrih Ivan Pavla, Kozje 15 11. Cepin Anton Marija, Kozje 39 12. Debelak Jože Anica, Ježovec 31 13. Dobravc Janez, Ježovec 19 14. Dobravc Ludvik Helena, Ježovec 14 15. Dobravc Franc Terezija, Ježovec 28 16. Fridl Ivan, Veternik 47 17. Fridl Marija, Veternik 41 18. Geržina Maks Angela, Zdole 19 19. Gorjup Drago Ana, Zdole 45 20. Horvatič Leopold Amalija in sol., Zdole 26 21. Jagrič Jože Martina, Ježovec 3 22. Jug Stanislav Jožefa, Zdole 35 23. Klakočcr Jožef Marija, Ježovec 7 24. Kolar Jože Silvana, Zdole 41 25. Kodrin Jože, Zdole 3 26. Kovačič Ivan Marija, Ježovec 38 27. Kozole Jože Marija in sol., Veternik 45 28. Kramer Terezija, Kozje 20 29. Klobasa Franc Karolina, Zdole 33 30. Lesnika Anton Pepca, Kozje 4 31. Leskovžek Ivan Marija, Kozje 68 32. Možek Vladq Uržula, Veternik 70 33. Mramor Franc, Zdole 39 34. Mramor Jožefa Karel, Ježovec 25 35. Novak Alojz Karolina, Kozje 7 36. Pirž Jože Milena, Zdole 15 37. Perc Stanko, Ježovec 29 38. Planinc Jože Jožefa, Zdole 30 39. Prežiček Avguština, Veternik 22 40. Prežiček Karel Antonija, Veternik 2 41. Preskar Anton Viktorija, Ježovec 4 42. Rajgl Stanko Cilka, Kozje 32 43. Rajgl Zvonko Cilka, Kozje 70 44. Resnik Stanko Milka, Veternik 33 45. Romih Adolf Marta, Ježovec 30 46. Rupret Amalija, Zdole 34 47. Rupret Edvard, Zdole 42 48. Sikošek Jože Marija, Kozje 8 49. Sinkovič Matilda, Kozje 103 50. Strnad Anton in sol., Zdole 6 51. Stefančič Marija Dominik Roza, Ježovec 35 52. Sturbaj Jo4*fa, Veternik 6 53. Sošterlč Stanko Angela, Veternik 24 54. Toplišek Jakob Ivanka, Kozje 6 55. Tržan Jakob Frančižka, Ježovec 13 56. Uršič Karel Frančiška, Kozje 14 57. Valenčak Angela, Franc, Kozje 69 58. Volavšek Stanko Marija, Ježovec 10 59. Volavšek Karel Marija, Kozje 19 VI. V krajevni skupnosti Kostrivnica 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1. But Anton Štefanija, Zg. Gabemik 26 2. But Alojz Jožefa, Gaberce 2 3. But Vinko, Zg. Kostrivnica 12 4. Berglez Franc, Kamna gorca 5. Cvetko Franc Ana, Žagaj 3 6. Čebular Anton Marija, Zg. Kostrivnica 18 7. Čebular Anton Anica, Zagnj 5 8. Došler Avgust Vera, Sp. Gabemik 16 9. Erjavec Ana Franc, Brezje 4 10. Erjavec Jožef Jožica Marija, Sp. Kostrivnica 5 11. Fajs Franc Roza, Kamna gorca 5 12. Gobec Janez, Gabrovec 6 13. Gobec Stefan Marija, Sp. Gabernik 17 14. Gajšek Stefan Ljudmila, Podturn 7 « 15. Hrup Janez Dragica, Brezje 2 16. Jagodič Andrej Terezija, Podturn 3 17. Junež Milan Alojzija, Zg. Kostrivnica 8 18. Klajne Marija Avgust, Čača vas 50 19. Klevže Janez Marija, Sp. Kostrivnica 16 20. Krlvanek Franc Justa, Sp. Kostrivnica 21. Mešiček Jože Marija, Čača vas 47 22. Mikša Franc Ana, Sp. Kostrivnica 11 23. Murko Justin, Čača vas 24. Ogrizek Jožefa, Žagaj 18 25. Ogrizek Avgust Antonija, Zg. Kostrivnica 11 26. Ogrizek Janez Angela, Gabrovec 7 27. Ogrizek Ivan Štefanija, Zg. Gabernik 28. Ogrizek Jožica, Žagaj 18 29. Ogrinc Albin, Čača vas 30. Plevčak Jožef Terezija, Gabrovec 4 31. Plevnik Franc Ljudmila, Podplat 9 32. Polajžer Mihael in sol., Drevenik 19 33. Pepevnik Anton Jožefa, Sp. Gabernik 21 34. Savski Anton Marija, Zg. Gabernik 8 35. Strniša Anton Marija, Gabrovec 1 36. Strniša Stefan Vida, Zg. Kostrivnica 10 37. Strniša Marija, Čača vas 42 38. Strašek Vinko, Podturn 14 39. Strašek Ivan Maks Bernarda, Zg. Gabernik 19 40. Šmit Leopold Angela, Tlake 58 41. Šket Anton Jožefa, Zg. Kostrivnica 14 42. Šket Leopold Marija, Drevenik 21 43. Seklič Franc Leopold, Drevenik 2 44. Tadina Anton Marija, Brezje 9 45. Tadina Franc Marija, Zg. Gabernik 14 46. Tadina Vladimir Elizabeta, Brezje 6 47. Valant Anton Matilda, Čača vas 12 VII. V krajevni skupnosti Kristan vrh 1. Baštevc Jože Ana, Hajnsko 15 2. Bele Avgust Jožefa, Kristan vrh 76 3. Belej Miha Ivana, Kristan vrh 18 4. Boršič Frido, Kristan vrh 44 5. Debelak Martin Marija, Kristan vrh 87 6. Drofenik Jernej, Kačji dol 5 7. Drofenik Evgen Marija, Kačji dol 18 8. Drofenik Vinko Marija in sol., Kristan vrh 79 9. Drofenik Alojzija Stanko, Hajnsko 22 10. Drozg Franc Marija in sol., Kristan vrh 25 11. Erjavec Janez Lucija, Laže 10 12. Grilec Ivan, Grliče 11 13. Javoršek Jožef Frančiška, Kristan vrh 72 14. Jagodič Stanko, Kristan vrh 10 15. Kropeč Ivana, Kristan vrh 11 16. Krumpak Franc Marija, Laže 5 17. Krumpak Franc Alojzija, Kačji dol 2 18. Križnik Stanislava, Kristan vrh 86 19. Kužner Leopold Neža, Kačji dol 37 20. Kužner Janez Jožefina, Kristan vrh 81 21. Lipnik Anton Cecilija in sol., Kristan vrh 1 22. Mahanje Anton Alojzija, Laže 6 23. Medved Alojz Marija, Kristan vrh 30 24. Medved Stanko Anica, Kristan vrh 22 25. Medved Štefan Marija, Kristan vrh 41 26. Murko Stanko Marija in sol., Grliče 5 a 27. Orešič Franc Silva in sol., Kristan vrh 53 28. Peperko Ivan Zofija, Kristan vrh 90 29. Peperko Franc Angela, Kristan vrh 54 30. Pirš Franc Ivanka, Kristan vrh 24 31. Planinšek Jakob Silva, Kristan vrh 8 32. Povalej Anton Cecilija, Grliče 22 33. Pušnik Janez Marija, Kristan vrh 39 34. Ribič Jakob Marija, Hajnsko 8 35. Regoršek Edvard, Hajnsko 20 36. Sekirnik Ivan Liza, Kačji dol 38 37. Stojan Stanko Pavla, Kačji dol 4 38. Strašek Anton Terezija, Kristan vrh 72 39. Strašek Franc in sol., Hajnsko 3 40. Škorc Franc Olga, Kristan vrh 74 41. Škorc Margareta, Kačji dol 23 42. Šket Franc Marija in sol., Kristan vrh 71 43. Šešerko Anton Rozalija, Kristan vrh 35 44. Soster Ivan Marija, Hajnsko 4 45. Šoštar Martin Julijana in sol., Grliče 34 46. Turnšek Alojz Elizabeta, Kačji dol 36 47. Turnšek Anton Zofija, Kristan vrh 73 48. Vehovar Branko Ivanka, Laše 5 49. Vehovar Jože Marija, Laše 2 50. Verk Miha Alojzija, Grliče 3 51. Vraničar Peter, Kristan vrh 33 52. Žerak Jože Jožefa, Laše 7 Vin. V krajevni skupnosti Lesično 1. Ahačič Janko Martina, Gubno 16 2. Amon Stanko Marija, D rensko rebro 34 3. Amon Štefanija, Dobležiče 18 4. Amon Franc Marta, Dobležiče 32 5. Bah Anton Marija, Gubno 49 6. Bah Franc Ana, Gostinca 16 7. Božiček Stanislav Ana, Gostinca 14 8. Bosio Ivan Neža, Lesično 25 9. Bostner Ana Jakob, Drensko rebro 24 10. Belak Alojz Marija, Lesično 24 11. Belak Anton Neža, Gubno 50 12. Blak Alojz Marija, Gubno 13 13. Belina Angela, Drensko rebro 30 14. Beline Marija, Pilštanj 43 15. Bevc Jožefa, Gubno 34 16. Bokalič Katarina Jakob, Dobležiče 15 17. Brilej Angela Jože, Gubno 1 18. Brilej Franc Štefanija, Gubno 45 19. Centrih Vida Franc, Lesično 20. Cepin Franc Marija, Klake 6 21. Cepin Jože Jožefina, Lesično 30 22. Cepin Jože Ana, Klake 3 23. Cepin Martin Julka, Drensko rebro 20 a 24. Debelak Franc Jožefa, Lesično 33 25. Dvoršak Karel Julka, Lesično 20 26. Fiket Edi Ivanka in sol., Lesično 15 27. Gubenšek Antonija Ana, Lesično 12 28. Guček Greta, Drensko rebro 2 29. Gril Martin Amalija, Dobležiče 16 30. Humski Angela in sol., Dobležiče 31. Jagrič Anton Frančiška, Drensko rebro 28 32. Jazbinšek Anton ml., Gubno 15 33. Jazbec Vinko Marija, Pilštanj 43 34. Jokan Franc in sol., Lesično 36 35. Jokan Ivan Marija, Lesično 66 36. Jug Albin, Gostinca 1 37. Jug Andrej Martina, Gostinca 11 38. Jug Alojz in sol., Dobležiče 12 39. Jug Franc Štefka, Gostinca 10 40. Jug Franc Štefka, Gubno 4 41. Jug Marija, Lesično 34 42. Jug Uršula Jože, Pristava 4 43. Kotnik Albin Marija, Gubno 35 44. Kovačič Jože Emilija, Klake 4 45. Kovačič Franc Ana, Gubno 40 46. Kovačič Slavica Miha, Gubno 33 47. Kovačič Friderik Julijana, Lesično 26 48. Kolar Anton Marija, Lesično 51 49. Koprivc Martin Milka, Drensko rebro 34 a 50. Kostanjšek Marija, Gostinca 4 51. Križnik Ferdinand Julijana, Gubno 20 52. Križnik Anton Angela, Drensko rebro 38 53. Krofi Anton Danica, Lesično 3 54. Kvender Anton, Drensko rebro 43 55. Kvenderc Marija Anton, Gubno 43 56. Kunej Leopold Neža, Gubno 52 57. Leskovšek Martin, Gubno 4 58. Lesnika Dominika Hedvika, Drensko rebro 11 59. Lapornik Milan Slava, Dobležiče 5 60. Lupše Alojz Angela, Drensko rebro 4 61. Lupše Angela Ferdinand, Gubno 14 62. Lupše Stanko, Gostinca 15 63. Lupše' Ivan Ida', Lesično 11 64. Lupše Marija Ivan, Gubno 41 65. Lupše Valentin, Drensko rebro 5 66. Maček Anton Terezija, Lesično 46 67. Novak Jože Marija, Klake 5 68. Omerzo Alojz Julijana in sol., Dobležiče 24 69. Perc Alojz, Gubno 26 70. Plahuta Franc Antonija, Pilštanj 35 71. Potočnik Marija Zvonko, Gubno 39 72. Potočnik Pavla in sol., Gubno 24 73. Potočnik Milka, Gubno 38 74. Polutnik Daniel Marija, Dobležiče 11 75. Poznič Anton, Lesično 41 76. Pušnik Franc Marija, Pristava 2 77. Reberšak Karel Ivana, Klake 15 78. Reberšak Janez Julijana, Drensko rebro 33 79. Reberšak Albin Dragica in sol., Drensko rebro 12 80. Reberšak Ivan Marija, Klake 8 81. Rebernak Ivan Martina, Lesično 8 82. Rezec Srečko Antonija, Gubno 46 83. Rogina Ivan Alojzija, Lesično 10 84. Romih Martin Kristina in sol., Pristava 1 85. Romih Albin Miroslava, Drensko rebro 32 86. Simonišek Franc Cilka, Drensko rebro 18 87. Strnad Jakob Matilda in sol., Pilštanj 57 88. Strnad Franc Kristina in sol., Dobležiče 31 89. Stegenšek Jože Uršula in sol., Dobležiče 6 90. Škoberne Albin Marta, Gubno 22 91. Šeško Ivan Amalija, Gubno 11 92. Stus Anton, Klake 11 93. Tacer Andrej Slavica, Gubno 5 94. Tacer Janez Slavica, Gubno 36 95. Toplišek Alojz Marija, Gostinca 9 96. Turk Miloš Marija, Klake 1 97. Turnšek Andrej Magdalena, Drensko rebro 26 98. Volavšek Martin Veronika, Lesično 31 99. Vovk Miloš in sol., Pilštanj 60 100. Zakošek Marija, Pilštanj 22 101. Žerjav Anton ml., Drensko rebro 29 102. Žlender Jože Martina, Lesično 50 103. Zlof Martin Liza, Gubno 37 IX. V krajevni skupnosti Mestinje 1. Čebular Janez Marija, Topolovec 3 2. Drofenik Miha — Lovrenčak Liza, Pijovci 5 3. Ferme Matevž Cilka, Mestinje 44 4. Jezovšek Ivan Zdenka, Mestinje 36 5. Jančič Franc, Mestinje 31 6. Kampuš Friderik, Stranje 6 7. Lupše Franc in sol., Mestinje 18 8. Majcen Valerija Ivan, Lemberg 4 9. Nagode Franc Viktorija, Pijovci 8 10. Novak Ivan, Stranje 13 11. Ogrizek Marija in sol., Stranje 12 12. Orač Jožef Marija, Stranje 5 13. Smodej Franc Silva, Pijovci 20 14. Smole Marija, Pijovci 18 15. Sovine Franc Ana, Stranje 12 16. Skale Milan Angela, Topolovec 5 17. Smeh Ivan Frančiška, Mestinje 48 18. Strašek Alojz, Krtince 5 19. Strašek Franc Štefanija, Krtince 21 20. Stiplovšek Anton Neža, Stranje 23 21. Sveteljšek Franc Marija, Topolovec 1 22. Spil jak Terezija, Topolovec 2 23. Štancer Adalbert Ljudmila, Mestinje 38 24. Verk Hinko Stanislava, Pijovci 37 25. Volavšek Anton Frančiška, Lemberg 25 26. Zupanc Ivan, Mestinje 21 27. Tacer Antonija, Mestinje 32 28. Zaler Franc Ljudmila, Pijovci 34 X. V krajevni skupnosti Podčetrtek 1. Amon Ivan Frančiška, Sopete 17 2. Amon Marija, Imeno 16 3. Amon Stanko Jožefa, Slake 14 4. Amon Jože Cecilija, Slake 18 5. Amon Ivan Frančiška, Sopote 17 6. Alegro Ivan Ljudmila, Golobinjek 10 7. Aplenc Ivan, Sopote 40 8. Anderlič Alojz, Imeno sA 9. Božičnik Leopold, Imenska gorca 7 10. Božičnik Franc Jožefa, Imeno 57 11. Bračko Ivan Jožefa in sol.,'Golobinjek 7 12. Bračko Vinko Jožefa, Imego 35 13. Bračko Matevž Antonija, Podčetrtek 67 14. BrundlČ Franc Jožefa, Imeno 41 15. Ceraj Karel, Golobinjek 1 16. Černoša Karel Marija, Slake 1 17. Drofenik Ferdo Katarina, Imeno 33 18. Drofenik Franc Milena in sol., Imeno 42 19. Drofenik Karel Marija, Imeno 64 20. Drofenik Ivan Cecilija, Sopote 55 21. Druškovič Henrik Emilija, Sopote 34 22. Druškovič Cecilija, Sopote 35 a 23. Fajs Marija, Slake 2 24. Fajs Stanko Anica, Imenska gorca 19 25. Gobec Ivan Cilka, Sopote 25 26. Gubenšek Ivan Štefka, Imeno 39 27. Hohnjec Anton Slavica in sol., Imeno 2 28. Hrovatič Julijana, Sopote 44 29. Hrušovar Jože Kristina in sol., Imeno 18 30. Jakopina Franc Terezija, Sopote 8 31. Jur j ec Alojz, Imeno 13 32. Juraja Anton Marija, Imenska gorca 22 33. Kokot Jernej Leopoldina, Golobinjek 19 34. Kos Jurij Frančiška in sol., Sopote 28 35. Košak Stanko Marija, Rudnica 9 36. Knap Marija Franc, Imeno 10 37. Kolar Stanko, Golobinjek 13 38. Kliček Jože Jožefa, Slake 15 • 39. Krajnčar Jernej Neža, Sopote 56 40. Krašovec Jože Marija, Podčetrtek 53 41. Kužner Jožefa Slavko in sol., Imenska gora 20 42. Lipovšek Jože in sol., Podčetrtek 74 43. Motoh Ivan Martina, Rudnica 1 44. Motoh Ivan Dragica, Slake 13 45. Motoh Franc Ljudmila, Sopote 54 46. Motoh Anton Vera, Podčetrtek 75 47. Mraz Anton Rozalija, Slake 12 48. Omerzo Drago, Imeno 58 49. Osojnik Ferdo Angela in sol., Sopote 9 50. Pajk Marija — Levstik Frančiška, Imenska gorca 23 51. Plevnik Anton in sol., Sopote 3 52. Plevnik Franc Terezija, Podčetrtek 65 53. Pondelak Martin Frančiška in sol., Sopote 39 54. Počivalšek Janez Štefka, Podčetrtek 73 55. Počivalšek Vinko Marta, Sopote 30 56. Počivalšek Ciril NSilva, Sopote 5 57. Počivalšek Franc, Slake 5 58. Počivalšek Jakob Marija, Podčetrtek 68 59. Počivalšek Jože Marija, Imeno 43 60. Prah Stanislava, Imeno 28 61. Prah Franc, Imeno 37 62. Prebil Ivan Štefanija, Imeno 9 63. Pustišek Vili Rozalija, Podčetrtek 71 64. Ribič Karel Antonija, Imenska gorca 1 65. Strašek Ivan Jožefa, Imenska gorca 4 66. Selekar Franc Agata, Imeno 3 67. Selekar Franc Martina, Imeno 50 68. Selekar Slavko Marija, Imeno 54 69. Selekar Ivan Marija, Imeno 46 70. Šeligo Vili, Imeno 38 71. Štravs Ljudmila, Imenska gorca 1 a 72. Štravs Vinko Ivanka, Sopote 45 73. Strukl Ivan Amalija, Golobinjek 11 74. Štus Jernej Antonija, Podčetrtek 68 75. Sturbaj Ciril Jožefa, Sopote 60 76. Selekar Anton, Sopote 41 77. Škorjanc Vinko Angela, Sopote 27 78. Škorjanc Leopold Jožefa, Sopote 42 79. Škorjanc Stanko, Sopote 50 80. Škorjanc Ivan Ljudmila, Sopote 13 81. Toplišek Ivan Barbara, Sopote 1 82. Toplišek Franc Cecilija, Rudnica 7 83. Toplišek Martin Marija. Slake 16 84. Toplišek Anton Marija, Rudnica 2 85. Toplišek Ivan Marija, Sopote 16 86. Tacer Marija, Imenska gorca 11 87. Turk Franc Amalija, Imeno 19 88. Turk Marija, Imepo 26 89. Ulčnik Marija Jakob in sol.,, Golobinjek 4 90. Uršič Ivan Kristina, Sopote 32 91. Uršič Jože Štefanija, Imeno 47 92. Volavšek Jožef Marija, Slake 9 93. Zakošek Rok Ljudmila. Sopote 49 94. Žagar Ivan Slavica. Slake 19 95. Žlender Franc, Rudnica 8 96. Žlender Franc Marija, Sopete 47 97. Žlender Miha Amalija, Rudnica 8 a XI. V krajevni skupnosti Podsreda 1. Babič Franc Rozika, Gradišče 5 2. Bah Franc Jožefa, Gorjane 4 3. Bokalič Ivan Stanislava, Podsreda 48 4. Boštjančič Frančiška, Podsreda 5 5. Božičnik Veronika Roman, Gorjane 21 6. Bevc Vlado Terezija, Podsreda 14 7. Bezenšek Hinko Marija, Podsreda 42 8. Brdnik Ivan Julijana, Podsreda 97 9. Bračun Julijana, Gradišče 17 10. Bračun Stefan, Gradišče 24 11. Bračun Ivan Kristina, Gradišče 26 12. Bratuša Jože Jožefa, Gradišče 6 13. Cerjak Ivan Ivanka, Gorjane 16 14. Cerjak Ivan, Podsreda 96 15. Cerjak Franc Terezija In sol., Poklek 4 16. Černelič Franc Marija in sol., Podsreda 98 17. Dobravc Avgust, Podsreda 11 18. Felicijan Franc Marija, Poklek 13 19. Glagovšek Marija, Gradišče 20 20. Geršak Jože Marija, Gorjane 9 21. Grmšek Jože Ana Marija, Vojsko 1' 22. Grzina Anton Ana in sol., Gorjane 10 23. Hribar Ana Franc, Gorjane 17 24. Jerci Franc Terezija, Podsreda 65 25. Javeršek Drago Stanislava, Podsreda 93 26. Javeršek Ferdo Kristina in sol., Podsreda 88 27. Kostanjšek Franc Vida, Gradišče 4 28. Kos Janez Silva in sol., Podsreda 38 29. Kodrin Janez Terezija, Gradišče 10 30. Koren Ivan Pavla, Poklek 15 31. Kelher Ernest Miha in sol., Gorjane 39 32. Kladovšek Franc Marija, Podsreda 18 33. Klakočar Franc, Podsreda 9 34. Krivec Franc, Poklek 31 35. Klavžar Anton Danica, Vojsko 4 36. Kukovičič Anton Elizabeta, Podsreda 3 37. Kunej Jože Danica, Gorjane 22 38. Kunej Jože Polda, Gorjane 3 39. Kunej Jože in sol., Gorjane 2 40. Kunej Alfonz Darinka, Poklek 12 41. Labohar Ivan Anica, Gorjane 8 42. Levstik Ljudmila, Podsreda 74 43. Maškon Jože, Gorjane 12 44. Moškon Edvard Ana in sol., Vojsko 22 45. Motoh Ferdinand Terezija, Poklek 11 46. Novak Stefan Elizabeta, Poklek 3 47. Omerzel Leopold Jožefa, Poklek 30 48. Omerzel Anton Olga, Gorjane 1 49. Osojnik Alojz, Gorjane 5 50. Planinc Ivan Marija, Gorjane 19 51. Penič Ivan Kristina, Gorjane 24 52. Penič Franc, Poklek 2 53. Pečnik Vladimir Frančiška, Vojsko 2 54. Pribožič Ivan Alojzija, Vojsko 12 55. Pregrad Ivan, Podsreda 8 56. Sikošek Karel Jožefa in sol., Gorjane 37 57. Sikošek Jože Marija, Poklek 18 58. Sikošek Ludvik, Poklek 14 59. Sotošek Dominik Marija, Vojsko 3 60. Šeligo Ivan Jožefa, Podsreda 27 61. Smalčič Ana Martin, Podsreda 82 62. Smajdek Ana Jože, Podsreda 6 63. Škrbec Franc Ljudmila in sol., Poklek 1 64. Stusej Anton Ana, Podsreda 81 65. Uduč Jožefa in sol., Gorjane 23 66. Valenčak Franc, Poklek 20 67. Vimpolšek Jože Anica, Podsreda 39 68. Vuk Anton Marija in sol., Podsreda 29 69. Zorko Martin Amalija, Gorjane 20 70. Zupan Stanislav Amalija, Podsreda 21 XII. V krajevni skupnosti Polje ob Sotli 1. Agrež Ivan Neža, Lastnič 50 2. Babič Marija, Lastnič 30 3. Boštjančič Ivan Ana, Polje 10 4. Brezovec Metod, Lastnič 49 5. Bršec Jožefa in sol., Sedlarjevo 21 6. Bunšek Marija Stanko in sol., Polje 9 7. Caglič Janez Cilka, Brezovec 5 8. Caglič Ivan Jožefa, Lastnič 27 9. Dobravc Angela, Polje 7 10. Filipančič Ivan Vera, Sedlarjevo 13 11. Filipančič Jože Terezija, Brezovec 27 12. Godlar Janez Roza, Lastnič 72 13. Gradišek Janez, Polje 8 14. Geršak Anton Ana, Brezovec 20 15. Gorjup Ivan Matilda, Lastnič 35 16. Gračner Vlado In sol., Polje 12 17. Hostnik Matilda, Polje 13 18. Hostnik Jože Janko Marija, Brezovec 3 19. Hostnik Cecilija Jože in sol., Lastnič 46 20. Hostnik Ana Martin, Polje 22 21. Hostnik Jože Marija, Lastnič 21 22. Hederih Konrad Marija in sol., Sedlarjevo 1 23. Ivačič Rudi in sol., Sedlarjevo 12 24. Ivačič Anton, Lastnič 32 25. Juričan Miha Frančiška, Polje 17 26. Juričan Julijana in sol., Polje 1 27. Juričan Jože, Lastnič 4 28. Juričan Franc Marija, Lastnič 73 29. Jug Franc Jožefa in sol., Prelasko 2 30. Jagrič Ivan Marija, Lastnič 76 31. Jakopina Herman Frančiška, Sedlarjevo 15 32. Juraja Ivan Jožefa, Sedlarjevo 17 33. Kostanjšek Jože Terezija, Prelasko 15 34. Kliček Franc Marija, Sedlarjevo 11 35. Kliček Karel Veronika, Sedlarjevo 2 36. Kunej Ivan Neža, Sedlarjevo 6 37. Kunej Anton Anica in sol., Prelasko 7 38. Kotnik Alojz, Lastnič 28 39. Kovačič Franc, Lastnič 5 40. Kovačič Terezija, Brezovec 14 41. Kužner Terezija in sol., Prelasko 1 42. K^inst Martin Fanika, Brezovec 37 43. Lapornik Stanko Marija in sol., Prelasko 4 44. Lojen Franc Jožefa, Sedlarjevo 22 45. Macur Franc Marija, Lastnič 16 46. Mrkša Pavel Marija in sol., Lastnič 6 47. Motoh Franc in sol., Prelasko 17 48. Novak Miha Amalija, Brezovec 11 49. Osojnik Roza, Lastnič 82 50. Pristovšek Terezija, Brezovec 25 51. Ppčivalšek Franc Marija, Prelasko 11 52. Preskar Ivan Elizabeta in sol., Prelasko 10 53. Pečnik Rajmund Ana in sol., Prelasko 9 54. Pristovšek Franc Cilka in sol., Brezovec 8 55. Požek Anton Jožefa, Lastnič 31 56. Pristovšek Jože Marija in sol., Lastnič 23 57. Planinc Martin Roza, Brezovec 12 58. Polak Ivan Marija, Sedlarjevo 8 59. Premelč Franc Amalija, Sedlarjevo 4 60. Polak Marija Marija ml., Lastnič 26 61. Rogina Franc Ana, Brezovec 1 62. Rupnik Rozalija Marija, Sedlarjevo 26 63. Sinkovič Alojz Marija, Brezovec 38 64. Stefančič Ivan Angela, Brezovec 22 65. Štefančič Miha Ana, Polje 14 66. Stefančič Miloš Antonija in sol., Prelasko 3 67. Sarlah Ludvik Antonija, Lastnič 53 68. Šušteršič Franc Marija, Prelasko 10 69. Turk Jože Marija, Brezovec 6 70. Turk Mirko Anica, Lastnič 33 71. Vajdič Jože Ana, Lastnič 2 72. Vrenko Alojz Marija, Sedlarjevo 23 73. Valenčak Božena in sol., Sedlarjevo 5 74. Valenčak Anton Marija, Sedlarjevo 14 75. Valenčak Jože Marija, Sedlarjevo 3 76. Valenčak Anton ml, Jožefa in sol., Lastnič 54 77. Valenčak Alojz Marija, Brezovec 15 78. Vrenko Marija Jože, Sedlarjevo 14 79. Vrenko Ana, Lastnič 34 80. Vrenko Franc Ana, Lastnič 55 81. Vrenko Marija, Brezovec 13 82. Vajdič Miha Milka, Prelasko 13 83. Vajdič Anton Ljudmila, Prelasko 12 84. Vaša Karel Neža in sol., Lastnič 8' 85. Vreča Terezija, Polje 15 , 86. Visočnik Avgust Marija. Prelasko 5 87. Žlender Franc Marija, Sedlarjevo 16 88. Znidarec Miha Milka in sol., Brezovec 10 XH. V krajevni skupnosti Pristava pri Mestinju 1 Andrenšek Leopold Jerica. Sp. Mestinje 7 2. Aplenc Franc Ema, Sodna . vas 28 3. Boršič Ferdo Milka, Nezbiše 3 4. Bračun Ivan Neža, Roginska gorca 24 5. Boršič Jože Vekoslava, Sodna vas 6 6. Cakš Antonija Slavko, Roginska gorca 26 7. Conč Franc Pavla, Pristava 19 8. Čoki Franc Ana, Jerčin 17 9. Cepin Jurij Angela, Vidoviča 7 10. Cernoša Anton Angela. Dol 5 11. Drozg Jože Alojzija," Pristava 44 12. Drofenik Franc Marija, Grliče 28 13. Drofenik Anton Marija, Nezbiše 36 14. Drofenik Jože Martina, Nezbiše 13 15. Drofenik Janez Štefanija, Pristava 40 a 16. Gobec Frido Marija, Pristava 31 17. Gobec Ivan Neža, Roginska gorca 15 18. Grobin Ignac Ana, Sodna vas 40 19. Grobin Ernest Martipa, Sodna vas 4 20. Grobin Neža Jurij, Rog. gorca 28 21. Gobec Ivan Neža, Rog. gorca 15 22. Geršak Janez, Pristava 20 23. Guzelj Alojz Terezija. Rog. gorca 43 24. Herček Janez in sol.. Pristava 43 25. Herček Janez Terezija, Cmereška gorca 7 26. Jeranko Edvard Pavla. Pristava 10 27. Jeranko Ivan Antonija. Sodna vas 20 28. Jezovšek Marija, Rog. gorca 25 - 29. Jezovšek Stanko, Rog. gorca 12 30. Kos Ivan, Nezbiše 34 31. Kamenšek Jože, Nezbiše 2 32. Kovačič Franc, Sv. Ema 12 33. Kocjan Anton Amalija, Dol 2 34. Krivec Alojz Marija, Rog. gorca 16 35. Kodrnja Jože, Sodna vas 23 36. Kovačič Martin Marija, Vidoviča 13 37. Kampuš Ivan Frančiška, Sv. Ema 9 38. Kovačič Franc Vekoslava, Pristava 39. Kolar Ana, Pristava 6 40. Kunstič Ivan Slava, Jerčin 9 41. Križan Andrej Roza, Jerčin 16 42. Lipnik Jože Marija, Dol 9 43. Leskovšek Miha Ema, Sp. Mestinje 8 44. Lugarič Zlata Alojz, Vonarje 35 45. Mikulan Ignac Marija, Sv. Ema 21 46. Medved Marija Jože, Sp. Mestinje 5 47. Ogrizek Franc .Ivana, Pristava 35 48. Ogrizek Matevž Franc, Vidoviča 22 49. Popovič Frančiška, Sp. Mestinje 2 50. Petaver Jože, Sp. Mestinje 1 51. Perkovič Janez Marija, Sodna vas 31 52. Pezdevšek Marija, Sp. Mestinje 3 53. Rupnik Franc Angela, Rog. gorca 50 54. Rupnik Jože Matilda, Dol 7 55. Smole Franc Marija, Sodna vas 21 ■ 56. Smeh Alojz Ema, Nezbiše 18 57. Smeh Zofija, Nezbiše 14 58. Strašek Janez Emilija, Vidoviča 16 59. Strašek Franc in sol., Sv. Ema 27 60. Stojan Ivan Ida, Dol 1 61. Stiplovšek Franc in sol., Vidoviča 15 62. Smole Ignac in sol., Sodna vas 7 63. Škrabi Jožef Marija, Nezbiše 31 64. S poljar Konrad Gertruda, Sodna vas 1 65. Šeligo Franc. Vidoviča 5 66. Šket Franc Marija, Sodna vas 10 67. Škorc Franc Terezija, Rog. gorca 2 68. Turk Marija Jože Ivanka, Pristava 1 69. Turk Ferdinand Marija, Nezbiše 10 70. Vrbovšek Stanko Olga, Rog. gorca 3 71. Vehovar Alojz Ana, Pristava 15 72. Vehovar Otilija Anton, Pristava 18 73. Vehovar Srečko, Hajnsko 11 74. Verk Stanko Kristina, Pristava 2 75. Zupanec Janez, Rog. gorca 48 76. Zupanec Marija, Rog. gorca 49 77. Žlender Anton Frančiška, Pristava 13 78. Zmaher Angela, Pristava 8 79. Žlof Franc Marta, Rog. gorca 13 XIV. V krajevni skupnosti Osredek 1. Bevc Emilija Dominik, Osredek 19 2. Černelič Jakob Matilda, Osredek 17 3. Jagrič Alojz Ana Antonija. Osredek 25 4. Kunej Karel Terezija, Osredek 5. Kunej Marija. Osredek 12 6. Zupan Jože Jožefa, Osredek 13 XV. V krajevni skupnosti RogaSka Slatina 1. Arzenšek Ivan Angela. Prnek 7 2. Anderluh Ivan F/ančiška, Tekačevo 8 3. Anderlič Miha Angela, Plat 1 4. Bek Jožef Ivanka, Sp. Sečovo 82 5. Brence Janez Neža, Velike Rodne 34 6. Bratuša Janez Amalija, Brestovec 15 7. Cverlin Anton Štefanija, Kamence 21 8. Cernoša Franc Marija, Kamence 17 9. Čebular Franc-Marija, Sp. Sečovo 8 10. Čebular Franc Marija, Zg. Sečovo 27 11. Černigoj Jože, Žagaj 2 12. Cernoša Marjan Majda, Cerovec 19 13. Drofenik Jože Pavla, Ceste 25 14. Drozg Stanko Emilija, Gaberce 23 15. Drofenik Zofija, Gaberce 22 16. Drofenik Anton ml., Tržišče 71 17. Drofenik Alojz Terezija, Tuncovec 6 18. Dolšak Alojz Helena, Gradiški dol 5 19. Debelak Milko, Male Rodne 17 20. Debelak Antonija, Topole 26 21. Drofenik Avgust Jožefa, Velike Rodne 34 22. Firer Franc Cecilija in sol., Pristavca 7 23. Fišer Franc in sol.,. Plat 14 24. Frišek Vida Karel, Brestovec 13 25. Gajster Miha Egidija, Ločen dol 6 26. Gaberšek Jakob Veronika, Sp. Sečovo 26 27. Gaberšek Martin Neža in sol., Plat 22 28. Gaberšek Janez Marija, Plat 26 29. Gajšek Miha Hedvika in sol., Male Rodne 12 30. Gobec Jožesa Alojz, Zg. Sečovo 6 31. Gobec Janez Neža, Cerovec 16 32. Hajnšek Franc Angela, Ceste 16 33. Jagodič Jože Albina, Ceste 24 34. Janžek Ivan Marija, Topole 9 35. Janžek Alojz Marija, Topole 7 36. Janžek Jože Irena, Zg. Sečovo 7 37. Junež Alojz Helena, Male Rodne 24 38. Kitak Roza, Tržišče 79 39. Krumpak Jože Marija, Cerovec 20 40. Kužner Viktor Angela, Tekačevo 25 41. Krki j ec Ivan Rozalija, Prnek 9a 42. Koruznjak Adolf, Tekačevo 54 43. Kovačič Jože Marija, Ceste 10 44. Krušič Anton Liza, Prnek 5 45. Kores Franc Leopoldinn, Cerovec 46 46. Kovačič Jože Matilda Franc, Sp. Sečovo 83 47. Lesjak Stanko Ivana, Zg. Negonje 5 48. Miksa Marija, Tekačevo 49 49. Mlakar Jože Rozalija, Tekačevo 3 50. Novak Marija Ivan, Pristavca 8 51. Ogrizek Stanko, Celjska 36, Rogaška Slatina 52. Perkovič Franc Ana, Zg. Sečovo 4 53. Petkovič Jože Angela, Rog. Slatina 112 54. Perkovič Srečko Marija, Gozdna 19, Rogaška Slatina 55. Pelko Ivan, Ceste 14 56. Pelko Jože Ivan ndl. Rozalija, Brestovec 29 57. Pišek Ivan Marija in sol., Tekačevo 51 58. Prah Anton Ivanka, Rjavica 20 59. Rusi Franc Marija, Brestovec 1 60. Sajko Jože Marija, Rajnkovec 5 61. Sajko Anton, Rjavica 11 62. Stojnšek Vinko, Cerovec 3 63. Sekirnik Franc Erna in sol., Kamence 5 64. Strašek Franc Olga, Rjavica 23 65. Šket Stefan Marija, Zg. Sečovo 15 66. Škorc Gregor Ana, Ceste 17 67. Škrabi Janez Marija, Gaberce 3 68. Škorc Janez Cecilija in sol., Gabrce 14 69. Sipec Ivan Helena, Tržišče 72 70. Terčič Anton, Zg. Sečovo 6 71. Turšek Ivan in sol., Male Rodne 14 72. Vehovar Jože Matilda, Ceste 23 73. Vehovar Stanko Marija, Gaberce 2 74. Vehovar Vinko Marija, Plat 23 75. Vehovar Mirko Ivanka, Kamence 6 76. Vrešak Matevž Marija, Plat 13 77. Žerak Andrej, Cerovec 14 78. Zurman Mirko, Ceste 15 XVI. V krajevni skupnosti Rogatec 1. Ogrizek Ivan Elizabeta, Brezovec 7 2. Prah Franc Gizela, Brezovec 4 3. Prah Jože Ana, Brezovec 1 4. Prah Ivan Ivana, Brezovec 3 5. Sipec Andrej Jožefa, Brezovec 6 - 6. Škrabi Feliks Antonija, Brezovec 5 XVII. V krajevni skupnosti Stojno selo 1. Berghaus Peter Neža, Strmec 8 2. Cajzek Ana, Stojno selo 75 3. Cvetko Vinko, Stojno selo 91 4. Drofenik Franc Janez, Stojno selo 11 5. Ducman Štefan Marija, Strmec 23 6. Ducman Franc Avguština, Strmec 24 7. Drofenik Avgust Matilda, Stojno selo 5 8. Drofenik Anton in sol., Strmec 29 9. Janžek Roza, Strmec 21 10. Jerič Franc Katarina, Strmec 18 11. Kitak Marija Janez in sol., Stojno selo 3 12. Kropeč Ignac, Strmec 49 13. Kolar Rozalija, Stojno selo 95 14. Kregar Janez Frančiška, Stojno selo 6 15. Kregar Terezija — Sovič Matija, Strmec 33 16. Mikolič Alojz Marija, Stojno selo 96 17. Plavčak Franc Ladislava, Stojno selo 44 18. Pobežin Martin Angela, Stojno selo 82 19. Radislav Franc ml. Vera, Strmec 10 20. Rajher Franc Ljudmila, Strmec 28 21. Stojnšek Anton, Strmec 19 22. Stojnšek Anton Hedvika, Stojno solo 84 23. Trafenik Martin, Stojno selo 82 24. Trafenik Marija Franc, Stojno selo 116 25. Žerak Janez Marija, Tlake 48 26. Žerak Jožefa, Strmec 20 XVIII. V krajevni skupnosti Sladka gora 1. Cigler Anton Urška, Beli potok 15 2. Cerinšek Urška, Polžanska vas 14 3. Čebular Karel Frančiška, Polžanska gorča 1 4. Drame Stefan Angela, Polžanska gorca 2 5. Dobnik Matevž Marija, Sladka gora 14 6. Debelak Ana, Pečica 6 7. Fidler Alojz Marija, Polžanska vas 8 8. Hrup Franc Julijana, Jerovska vas 17 9. Jagodič Anton Jožefa, Pijovci 42 10. Jagodič Marija, Nova vas 23 11. Jesenko Jože Terezija in sol. Nova vas 22 12. Jecl Miran in sol., Sladka gora 2 13. Jurše Miha, Polžanska gorca 4 14. Krumpak Edi Ana, Beli potok 1 15. Kamplet Miha Marija, Polžanska gorca 1 16. Kokot Jožefa Alojz, Pij ovci 25 17. Lubej Ladislav Angela, Polžanska gorca 22 18. Majcen Stanko Matilda, Polžanska vas 11 19. Majcen Jože Štefka, Nova vas 10 20. Novak Janez Marija, Pijovci 59 21. Nunčič Stanko Matilda, Nova vas 13 22. Novak Vili Elizabeta in sol., Nova vas 3 23. Pečko Ivan Marija, Polžanska gorca 3 24. Potisk Ivan Neža, Pečica 27 25. Rupnik Franc Marija in sol., Polžanska vas 15 26. Rupnik Alojz Ivanka in sol., Polžanska gorca 13 • 27. Smodej Stanko Marija, Sladka gora 7 28. Smole Stanko Zora, Polžanska vas 9 29. Sveteljšek Alojz Olga, Polžanska gorca 7 30. Šket Ivan, Jerovska vas 4 31. Štancer Alojz in sol., Sladka gora 30 32. Škorjanc Angela, Nova vas 2 33: Stelcer Jožefa Vera, Pečica 12 34. Stumpf Franc Ana, Polžanska vas 17 35. Tkavc Franc Elza, Pečica 41 36. Tratenšek Josip Angela, Pečica 37 37. Vehovar Jože Jožefa, Pečica 46 38. Vuser Franc Liza, Sladka gora 4 39. Vodušek Alojz, Polžanska gorca 6 40. Vrbovšek Franc, Nova vas 1 41. Verk Katarina, Pijovci 44 42. Verk Karel Terezija, Nova vas 4 43. Vipotnik Alojz Anica, Polžanska vas 10 44. Zorin Franc, Pečica 11 XIX. V krajevni skupnosti Šentvid 1. Arzenšek Julijana, Bodrež 11 2. Anderluh Karel Frančiška, Sp. Ponkvica 3 3. Cerovšek Marija, Rakovec 17 4. Cerovšek Miha Marija, Bodrež 36 5. Drobne Vladimir Jožefa, Gornja vas 20 6. Dečman Jožef Neža, Gornja vas 10 7. Dečman Ivan Veronika, Sp. Selce 9 8. Duh Jakob Martina, Rakovec 19 9. Esih Karel Cilka, Šentvid 15 10. Esih Karel Marija, Šentvid 27 11. Fidler Jakob Henrih, Grobelno 12 12. Ferlež Milan Terezija, Bodrišna vas 13. Gajšek Marta Jakob, Grobelno 8 14. Gajšek Florijan in sol., Sp. Ponkvica 18 15. Golob Jurij Jožefa, Sp. Ponkvica 16 16. Gajšek Karel, Bodrišna vas 20 17. Gobec Anton Fanika, Gornja vas 9 18. Gobec Alojz in sol., Grobelno 9 19. Goručan Vida Neža, Platinovec 3 20. Gajšek Milan, Lipovec 4 21. Golob Alojz Hilda, Završe 1 22. Golež Vinko Marija, Rakovec 8 23. Golež Ludvik Marija, Rakovec 11 24. Hrovat Agica, Bodrišna vas 25. Hrovat Alojzija, Sp. Selce 11 26. Hrovat Hinko Marija, Bodrišna vas 12 27. Jazbec Karel Antonija, Bodrišna vas 25 28. Jezovšek Franc Jožefa, Sp. Selce 5 29. Javornik Stanko Jožefa, Rakovec 4 30. Kolar Slavko, Završe 13 ' 31. Kolar Alojz Marija, Sp. Ponkvica 13 32. Kovačič Jože Angela, Završe 17 33. Košak Alojz Marija, Lipovec 8 34. Kokot Miha Barbara, Ponkvica 12 35. Krnic Ivan Darinka, Gornja vas 3 36. Kvar Vida, Platinovec 1 37. Ledinšek Marija, Bodrež 32 38. Lorger Marija, Gornja vas 7 39. Mlinar Slavko Ana, Završe 20 40. Mastnak Ludvik Bernarda, Rakovec 5 41. Mastnak Jože Marija, Bodrež 18 42. Mlakar Ivan Marija, Bodrišna vas 27 43. Obreza Franc Marija, Platinovec 6 44. Podgoršek Anton Antonija, Šentvid 22 45. Podrepšek Alojz Marija, Lipovec 1 46. Peček Silva Franc in sol., Završe 21 47. Petaver Jurij Hilda in sol., Bodrišna vas 28 48. Ratej Alojz, Bodrež 31 49. Rožencvet Anton, Bodrež 9 50. Rupnik Jože Jožica, Sp. Selce 10 51. Ratej Alojz Jožica, Bodrež 33 52. Senica Anton, Ponikvica 7 53. Sivka Anton, Lipovec 2 54. Sivka Alojz Ana, Rakovec 10 55. Sivka Franc Ivana, Bodrišna vas 3 56. Stumf Frančiška Franc, Lipovec 3 57. Soster Anton Helena, Ponkvica 9 58. Stuklec Lovro Terezija, Bodrišna vas 26 59. Vračun Karel Marija, Rakovec 13 60. Vrečko Anton Urša, Bodrež 12 61. Žuraj Alojz Marija, Bodrež 7 62. Zogan Ivan Vida, Bodrišna vas 10 63. Zogan Jože Vinko, Bodrišna vas 11 XX. V krajevni skupnosti Šmarje pri Jelšah 1. Arzenšek Franc Roza, Vodenovo 14 2. Arzenšek Stanko, Sotensko 18 3. Bač Miha Marija, Sotensko 25 4. Cakš Karel Hedvika, Gaj 10 5. Cemoša Florijan in sol., Mala Pristava 2 6. Cakš Janko, Koretno 15 7. Dečman Vinko Neža, Močle 12 8. Dečman Dušan Majda, Vinski vrh 20 9. Fajs Anton Roza, in sol., Senovica 39 10. Fajs Jurij Matilda, Gaj 4 11. Guzej Franc Ljudmila, Dvor 12 12. Golob Stefan Katarina, Belo 15 13. Grobelšek Anton Antonija, Zastranje 9 14. Golob Martin Cilka, Sotensko 9 15. Grobelšek Franc Terezija, Mala Pristava 1 16. Gobec Franc Ivanka, Jazbine 6 17. Gajšek Anton Jožefa, Preloge 9 18. Hostnik Ivan, Cerovec n. h. 19. HeriČ Karel Terezija, Ješovec 1 20. Hribernik Marjan in sol., Senovica 25 21. Hrovat’ Marija Konrad, Senovica 24 22. Jager Anton Marija, Belo 13 23. Jagodič Karel Marija, Belo 5 24. Kranjc Vinko Milka, Predel 6 25. Krašovec Zofija Alojz, Cerovec 1 26. Kadenšek Jožef Marija, Brecljevo 15 27. Kampuš Jožefa, Stranje 6 28. Kokolj Marija, Serovo 14 29. Kranjc Ivan Roza, Vrh 32 30. Kranjc Viktor in sol., Predel 7 31. Logar Franc Neža, Dvor 13 32. Lorger Ivan Ana, Dragomilo 13 33. Lorger Angela in sol., Dvor 20 34. Lorger Štefan, Senovica 15 35. Murko Antonija — Ostrožnik Olga, Vrh 17 36. Močnik Ivan Ivanka, Vodenovo 32 37. Močnik Franc Roza, Vodenovo 5 38. Metličar Rok Marija, Vrh 15 39. Nunčič Franc Cilka, Sotensko 13 40. Orač Jožef Marija^ Stranje 5 41. Orač Jakob Marija, Ješovec 5 42. Pišek Franc Matilda, Jazbine 9 43. Pogelšek Franc Marija, Belo 16 44. Plevčak Veronika, Vinski vrh 18 45. Petaver Franc Marija, Cerovec 6 46. Pevec Ivan Terezija, Preloge 8 47. Plevnik Anton, Belo 7 48. Plevnik Alojz Frančiška, Kor etno 1 49. Ribič Ana, Dol 7 50. Rodež Jožef Cilka, Močle 2 51. Strašek Helena, Belo 10 52. Strašek Ivan Ana, Brecljevo 6 56. Strašek Jože, Gaj 2 54. Sovine Ivan Helena, Mala Pristava 4 55. Stoklas Anton, Dvor 14 56. Sivka Ivan Marija, Senovica 3 57. Skale Franc Frančiška, Močle 10 58. Skale Ivan Milka, Močle 8 59. Sodin Marija, Mala Pristava 14 60. Skorja Avgust Marija, Predenca 11 61. Suc Ivan Frančiška, Vodenovo 4 62. Šket Janko Vera, Belo 12 63. Šket Stanko Ana, Bobovo 3 64. Šket Franc Ana, Belo 6 65. Šket Franc, Močle 4 66. Šumeč Štefan Marija, Vrh 18 67. Tacer Ivan, Koretno 5 68. Tepež Stanko Roza, Zadrže 29 69. Vahen Ivan Zora, Šmarje 77 70. Vreže Marija in sol., Bobovo 12 71. Vizjak Rajmund, Vinski vrh 3 72. Vrečko Franc, Močle 7 73. Vrečko Jožef Cilka, Močle 6 74. Vrbek Ivan, Koretno 2 75. Vrbek Franc — Nunčič Antonija, Koretno 3 76. Zidar Karel Jožefa, Bobovo 5 77. Zidar Štefan Matilda, Brecljevo 8 78. Zidar Rudolf Marija, Jazbine 4 79. Zidar Anton Pavla, Cerovec 10 80. Zvonar Franc Amalija, Dol 9 81. ZagajŠek Rudi, Dragomilo 17 XXI. V krajevni skupnosti Tinsko 1. Arbajter Jože Ana in sol., Sp. Tinsko 1 2. Arbajter Alojz Jožefa, Zg. Tinsko 17 3. Benčina Ivanka Štefan, Zg. Tinsko 38 4. Čakš Polde Viktorija in sol., Sp. Tinsko 7 5. Dobrajc Jože, Zg. Tinsko 52 6. Drame Janez Silva in sol., Sp. Tinsko 30 7. Drame Anton, Zg.'. Tinsko 44 8. Fajs Franc Roza, Sp. Tinsko 6 9. Guzej Jože Angela, Zg. Tinsko 34 10. Gubenšek Alojzija, Sp. Tinsko 39 11. Gobec Anton Jožefa, Zg. Tinsko 27 12. Kovačič Martin Elizabeta in sol.. Sp. Tinsko 3 13. Krašovec Jože Marija, Sp. Tinsko 4 14. Tepeš Alojz Marta, Zg. Tinsko 15 15. Toplišek Jože Genovefa, Zg. Tinsko 28 16. Tojnko Jože Antonija, Sp. Tinsko 9 17. Valnar Martin Ema, Zg. Tinsko 10 18. Zaler Matevž Jožefa, Zg. Tinsko 13 19. 2lof Jurij Zofka, Sp. Tinsko 12 XXII. V krajevni skupnosti Viritanj 1. Aplenc Anton Terezija, Sela 23 2. Amon Silvo Marija, Sela 8 3. Anion Marija, Verače 42 4. Amon Martin Angela, Verače 36 5. Amon Stanko Frančiška, Vlrštanj 68 6. Amon Marija Vinko, Vlrštanj 73a 7. Amon Jože Ana, Verače 45 8. Bah Miloš Angela, Vlrštanj 35 9. Belina Venčeslav Gabrijela in sol., Verače 8 10. Bovha Anton Jožefa, Verače 4 11. Bovha Karel, Sela 27 12. Bovha Jože, Sela 15 13. Božiček Alojzija, VirŠtanj 33 14. Cepin Franc Marija, Verače 15 15. Družkovič Henrik Ljudmila, Verače 42 16. Gubenšek Anton, Verače 50 17. Grobelšek Anton, Kristina, Verače 26 18. Grobin Ferdo, Verače 2 19. Hrovatič Franc Cecilija, Verače 10 20. Hek Franc, Verače 3 21. Ivanc Marija Jože, Virštanj 60 22. Juraja Marija Edvard, Sela 3 23. Juraja Martin, Sela 7 24. Jug Jože Angela, Virštanj 19 25. Kodrin Franc Marija, Verače 11 26. Kotnik Alojz, Sela 12 27. Kužner Jože Marija, Virštanj 61 28. Kajba Kristina Jože, Virštanj 70 29. Kodrin Jože Jožefa, Verače 43 30. Leskovšek Andrej Marija, Sela 1 31. Lipovšek Jože Frančiška, Verače 35 32. Lorger Janez, Verače 38 33. Mraz Anica, Virštanj 58 34. Novak Karel Neža, Verače 12 35. Potecin Anton, Verače 9 36. Plevnik Vili Matilda, Sela 18 37. Plevnik Ivan Roza, Sela 19 38. Plankar Urša Peter, Virštanj 83 39. Reberšak Marjan Angela, Vareče 40 40. Reberšak Franc Amalija, Verače 41 41. Reberšak Karel Justa, Verače 38 42. Reberšak Alojz Slavka, Verače 22 43. Slemenšek Miha, Tomšičeva 2, Velenje 44. Sinkovič Anton Marija in sol., Virštanj 57 45. Stiplovšek Franc Ana in sol., Virštanj 62 46. Stukl Janez Antonija, Sela 14 47. Stukl Anton Marija, Verače 1 48. Stukl Anton, Sela 16 49. Štukelj Franc Frančiška in sol., Sela 29 50. Sarlah Jurij Cecilija, Verače 34 51. Štravs Maks Terezija, Virštanj 3 52. Stukl Dominik Marija, Virštanj 14 53. Toplišek Marija, Rudnica 2 54. Trupej Franc Marija, Virštanj 8 55. Uršič Anton in sol., Verače 2 56. Zakošek Polde Elizabeta, Virštanj 65 57. Žuraj Janez Marija, Verače 29 XXIII. V krajevni skupnosti Vinski vrh 1. Artiček Rudolf Terezija In sol., Groblce 14 2. Artiček Rudolf Alojzija, Grobelce 26 3. Bračko Jože Fanika, Lekmarje 4 4. Cesar Franc Angela, Babna brda 8 5. Cesar Leopold Marija, Babna brda 26 6. Čoki Alojz Marija, Lekmarje 8 7. Doberšek Slavko Ivanka, Bukovje 5 8. Drofenik Franc Jožefa, Babna reka 44 9. Drobine Miha Terezija, Bukovje 12 10. Drobine Franc Cvetka, Bukovje 11 11. Esih Stanislav — Urleb Ana, Babna reka 24 12. Ferme Kristina in sol., Brezje 8 13. Frece Stefan Marija, Babna reka 34 14. Javeršek Ivan Ivanka, Babna reka 29 15. Kramer Franc Ana, Babna gora 40 16. Kolar Franc Marija, Babna gora 12 17. Leskovšek Franc Marija, Babna brda 13 18. Mužerlin Jože Jožefina, Babna reka 35 19. Mužerlin Jože, Brezje 3 20. Mužerlin Stefan Marija, Babna reka 23 21. Mastnak Štefka in sol., Babna reka 19 22. Pevec Franc Lojzka, Vinski vrh 2 23. Polutnik Leopold, Babna reka 22 24. Pevec Franc, Vinski vrh 28 25. Povalej Rudolf Ana, Btikovje 15 26. Planinšek Stefan Cecilija in sol., Vinski vrh 26 27. Ratajc Anton Frančiška, Babna gora 15 28. Ratajc Karel Marija, Vinski vrh 151 29. Ratajc Karel Jožefa, Grobelce 16 30. Seni čar Neža, Babna gora 15 31. Smole Franc Ana, Brezje 9 32. Smole Franc Kristina, Bukovje 14 33. Tojnko Alojz Leopoldina, Grobelce 13 34. Tičar Ivan Ana, Babna reka d 35. Volavšek Uršula Ivan in sol., Brezje 5 36. Verk Karel Matilda, Babna brda 27 37. Zalokar Miha Terezija, Vinski vrh 21 38. Zorko Marjan in sol., Babna reka 2 39. Završek Ferdo in sol., Grobelce 39 40. Zaberl Angela in sol., Brezje 4 41. Zaberl Anton Marija, Vinski vrh 27 42. Zaberl Jože Zofija in sol., Vinski vrh 31 43. Zaberl Vinko StefBhija, Grobelce 17 XXIV. V krajevni skupnosti Zagorje 1. Blatnik Ljudmila, Zagorje 62 2. Brilej Alojz Marija, Topolovo 3 3. Centrih Alojz Angela, Topolovo 5 4. Centrih Miha Marija, Zagorje 58 5. Centrih Miha Terezija, Zagorje 42 6. Centrih Anton ml., Bistrica 11 7. Cepin Miha Frida in sol., Zagorje 42 8. Grobin Mirko in sol., Zagorje 65 9. Grobin Jože Marija, Bistrica 20 10. Grobin Valentin Ida, Topolovo 13 11. Ivačič Ivan Ana, Zagorje 40 12. Klakočer Jože Marta, Bistrica 70 13. Kranjc Bogomir Ana, Zagorje 11 14. Lupšina Franc Cecilija, Zagorje 45a 13. Maček Anton Alojzija, Zagorje 67 16. Manček Jože Julijana, Bistrica 5 17. Maškon Lado Vida, Zagorje 60 18. Novak Anton Nada, Bistrica 3 19. Oprešnik Alojz Ana, Topolovo 11 20. Oprešnik Anton, Bistrica 25 21. Pajek Terezija Martin, Bistrica 22 22. Polšak Anton Terezija, Bistrica 8 23. Polšak Franc Kristina, Zagorje 51 24. Polutnik Pavel Štefanija, Topolovo 8 25. Potočnik Jože Jožica, Bistrica 24 26. Perc Ferdinad Ana, Zagorje 8 27. Režek Anton Štefka, Zagorje 73 28. Romih Ciril, Zagorje 50 29. Romih Vojko in sol., Zagorje 58 30. Senica Anton Terezija, Zagorje 29 31. Sotošek Mirko Lucija, Zagorje 70 32. Sušterič Maks Julijana, Zagorje 54 33. Tovornik Rudi, Zagorje 13 34. Tovornik Marjan Cecilija, Zagorje 55 35. Valenčak Cecilija, Zagorje 64 36. Zakošek Friderik Bernarda in sol., Zagorje 63 37. Zakošek Mirko Fanika, Zagorje 39 38. Zakošek Jože Cilka, Zagorje 17 39. Zupanc Janko Olga, Bistrica 18 40. Zalokar Miha, Zagorje 78 41. Zupanc Janez Olga, Bistrica 18 42. Žlender Rudi Vincenc, Zagorje 61 XXV. V krajevni skupnosti Zibika 1. Avbreht Rudi, Zibika 42 2. Belej Henrik, Zlbiška vas 12 3. Belej Ivan, Zibiška vas 13 4. Bele Ivan, Zibika 31 5. Bedrač Jože Marija, Orehovec 13 6. Bizjak Alojz Ida, in sol., Orhovec 3 7. Bračko Jože Ana, Zibiška vas 15 8. Bračko Janez ml., Zibika 32 9. Bračko Anton Antonija, Zibiška vas 20 10. čakš Slavica Anica, Zibika 23 11. Cokl Alojz Gizela, Vršna vas 10 12. Čoki Vinko Roza, Strtenica 2 13. čoki Genovefa, Orehovec 11 14. Cokl Hinko Neža, Zibika 3 15. Cokl Marjan Angela, Vršna vas 2 16. Cokl Urša Franc, Vršna vas 11 17. Drame Jože Alojzija in sol., Zibiška vas 17 18. Drame Marija Franc, Pusiake 2 1.9. Drame Ivan Helena, Škofija 7 20. Drofenik Jemen j Barbara, Orehovec 8 21. Fajs Martin Marija, Zibiška vas 14 22. Goručan Ivan Hedvika, Pustike 14 23. Gobec Jože Ana, Zibika 11 24. Goručan Anton Ljudmila, Pustike 19 25. Guze j Anton Marija, Orehovec 9 26. Hostnik Ivan Marija, Strtenica 1 27. Hostnik Franc Ljudmila, Strtenica 6 28. Hostnik Jože Štefanija, Strtenica 8 29. Jezovšek Ivan Marija, Vršna vas 9 -0. Kajba Jože Marija, Pustike 23 31. Kajba Roza in sol., Zibika 20 32. Krivec Miroslav Franc, Zibika 33 33. Krivec Franc in sol., Zibika 34 34. Kovač Jože Marija in sol., Zibiška vas 4 35. Koritnik Jože, Zibika 46 36. Kranjc Martin Ivanka, Zibiška vas 18 37. Lesjak Franc Marija, Vršna vas 4 38. Lipnik Franc Ana, Pustike 5 39. Mlinarič Franc Marija, Strtenica 25 40. Otorepec Vinko Marija, Strtenica 4 41. Otorepec Alojzija, Zibiška vas 11 42. Orač Albin Ivanka, Vršna vas 13 43. Oset Franc Štefka, Vršna vas 17 44. Pergamož Jože Terezija, Zibiška vas 1 45. Pevec Franc, Strtenica 8 46. Pevec Avgust in sol., Strtenica 24 47. Pevec Alojz -Milka in sol., Zibiška vas 11 48. Pevec Ivan Ivanka in soL, Vršna vas 8 49. Planinšek Ivan Jožefa, Škofija 2 50. Planinšek Friderik Marija, Vršna vas 3 51. Pilko Jože Jožefh, Vršna vas 22 52. Povalej Alojz in sol., Strtenica 7 53. Popovič Ludvik Alojzija, Zibika 37 54. Rodež Rok in sol., Strtenica 21 55. Ribič Milan Marija, Škofija 12 56. Rančigaj Marjan Julijana, Pustike 4 57. Smole Alojz Cecilija in sol., Strtenica 26 58. Smole Roman, Zibika 39 59. Smole Lado Cecilija, Škofija 34 60. Smole Ignac Roza, Škofija 5 61. Smole Janez Vera, Vršna vas 16 62. Stipčič Anton Frančiška in sol., Zibika 21 63. Sveteljšek Jože Marija, Škofija 36 64. Šeligo Ivan Milena, Zibika 7 65. Šeligo Franc Hilda, Pustike 3 66. Vračko Ludvik Katarina, Zibika 19 67. Vrbek Zora, Bezgovica 1 68. Vrbovšek Franc Nežika, Škofija 1 69. Vahen Franc Cecilija in soL, Vršna vas 5 70. Vrbovšek Janez Neža, Zibika 17 71. Založnik Andrej Ana in sol., Orehovec 6 72. Zlatolas Ivan Marija, Pustike I 73. Zlatolas Mirko Albina, Zibiška vas 10 74. Zidar Jože Frančiška, Zibika 18 75. Zavski Marija Jože, Pustike 26 76. Žlender Filip Stanislava, Strtenica 27 3. člen Zemljiškoknjižni in katastrski podatki za navedene kmetije v drugem členu tega odloka so razvidni v posebni prilogi, ki se nahaja pri KZS Šmarje pri Jelšah. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta omoK, preneha veljati odlok o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev -kmetij (Uradni list SRS, št. 22/75 in 12/77). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-5/80-1 Šmarje pri Jelšah, dne 14. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. POPRAVEK V prečiščenem besedilu odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Šmarje pri Jelšah), objavljenem v Uradnem listu SRS, Št. 10-715/80 z dne 21. IV. 1980 so v 1. točki tar. št. 2 nad tretjo in naslednjimi alineami pravilno »°/o«t; v 5. točki opombe k tar. št. 2 pa je namesto »20°/o« pravilno .»2 Vo«. Uredništvo VSEBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 745. Zakon o obveznem posojila za Izpolnitev obveznosti Socialistične republike Slovenije za vračanje anuitet za kredite, dane Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo Iz sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik In avtonomnih pokrajin v dobi do leta 1980 787 746. Zakon o zavarovanju odgovornosti za jedrsko škodo 788 747. Zakon o investicijskih vlaganjih Socialistične re- publike Slovenije v graditev zaklonišč za republiške organe in organizacije v obdobju od leta 1981 do leta 1990 788 748. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji spo- razuma med Zveznim Izvršnim svetom Socialistične federativne republike Jugoslavije In vlado Kanade o zavarovanju Investicij 789 /49. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Zveznim Izvršnim svetom Socialistične federativne republike Jugoslavije In Mednarodnim centrom za podjetja v družbeni lastnini v državah v razvoju o sedežu Mednarodnega centra za podjetja v družbeni lastnini v državah v razvoju 789 PREDSEDSTVO SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE 750. Poslovnik o delu Predsedstva Socialistične republike Slovenije 789 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 751. Odločba o razveljavitvi določbe 165. člena statuta ob- čine Celje, določbe 345. člena statuta občine Litija in določbe 254. člena statuta občine Žalec 796 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 752. Pravilnik o spremembah pravilnika o stalnih sodnih tolmačih 791 Stran 753. Pravilnik o vplačevanju In evidentiranju dodatnega prispevka solidarnosti 797 754. Odredba o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecu juniju, juliju in avgustu 1980 79j DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 755. Sklep o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij 791 756. Sklepni račun Zdravstvene skupnosti Slovenije za leto 1979 799 757. Sporazum o spremembi zadržanih cen za drva i" kurjavo |gj REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 758. Začasni sklep o ugotavljanju začasne zadržanosti od dela in drugih zdravstvenih stanj uporabnikov (Ljubljana) 801 759 Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Ljubljana) 803 760. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o pravicah In obveznostih iz zdravstvenega varstva (Ljubljana) 804 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 761. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi mestnega sklada skupnih rezerv (Ljubljana) 804 762. Sklep o zaključnem računu Mestnega sklada skupnih rezerv (Ljubljana) 804 763. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o za- časni organizaciji mestnih upravnih organov (Ljubljana) 805 764. Sklep o začasni sestavi komitejev kot kolegijskih mestnih upravnih organov (Ljubljana) • 806 765. Odlok o določitvi in spremembi imen ulic, cest In trgov na območju mesta Ljubljane 808 766. Odlok o spremembi odloka o poprečni gradbeni ce- ni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) «12 767. Sklep o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka Poklicne voznoličarske šole Centra strokovnih šol Ljubljana pri Vzgojnem zavodu Logatec (Ljubljana) 812 768. Sklep o soglasju k najvišjim cenam za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane 812 769. Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi naj- viSJih ravni cen (Cerknica) 813 770. Odlok o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanj- sko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Smarje-Sap P 2 (Grosuplje) 813 771. odlok p razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacijo zemljišč ali prepovedi , graditve in spremembe kulture zemljišč na območju k. o. Slivnica, za katerega se izdeluje zazidalni na- črt (Grosuplje) 816 772. Odlok m najvišjih .stanarinah za vse kategorije stanovanj v občini Grosuplje 817 773. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pri- spevku za pospeševanje kmetijstva v občini Grosuplje 817 774. Sklep o Javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta južnega dela Mrzlih njiv v Grosupljem (št. proj. 1444, febr. 1971) 818 Stran !75. Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta Ivančna gorica (južno od ceste II. reda in vzhodno od priključka na cesto I. reda) in spremembe zazidalnega načrta Studenec S-l in S-2 (Grosuplje) 818 576. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje »Grapa« v Idriji 818 777. Družbeni dogovor o družbenih svetih v občini Kočevje 819 77*. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 na območju občine Kočevje 820 779. Odlok o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji COREAL, Ljubljana, Cankarjeva ulica 11 (Ljubljana Center) 821 7*0. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter dragih preiskavah v letu 1980 na območju občine Ljubljana Center 822 7*1. Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Komunalne skupnosti občine Ljubljana Mo-ste-Polje 822 782. Samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne interesne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje 822 783. Dogovor o oblikovanju družbenega sveta za družbenopolitične odnose občine Ljubljana Šiška 827 7*4. Odlok o ustanovitvi družbenega sveta za družbenopolitične odnose občine Ljubljana Šiška 829 78$. Dogovor o oblikovanju družbenega sveta za družbeni razvoj občine Ljubljana Šiška 831 788. Odlok o ustanovitvi družbenega sveta za družbeni razvoj občine Ljubljana Šiška 833 7*7. Odlok o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterl- narsko-higienske službe (Ljubljana Vič-Rudnik) 835 788. Poročilo volilne komisije KS Ig o izidu glasovanja na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Ig (Ljubljana Vič-Rudnik) • 836 789. Poročilo volilne komisije KS Kolezija o izidu glaso- vanja na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Kolezija (Ljubljana Vič-Rudnik) 836 790. Poročilo volilne komisije KS Kozarje o Izidu glaso- vanja na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Kozarje (Ljubljana Vič-Rudnik) 831 791. Poročilo volilne komisije KS Krlm-Rudnlk o Izidu glasovanja na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Krim-Rudnik (Ljubljana vlč-Rud-nik) 837 792. Poročilo volilne komisije KS Malčl Belič o izidu glasovanja na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Malči Belič (Ljubljana Vič-Rud- nlk) 137 793. Poročilo volilne komisije KS Škofljica o Izidu glasovanja na referendumu o preoblikovanju območja krajevne" skupnosti Škofljica (Ljubljana Vič-Rudnik) 837 794. Poročilo volilne komisije KS Trnovo o Izidu glaso- vanja na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Trnovo (Ljubljana Vič-Rudnik) 837 795. 796. 797. 798. 799. 800. SOI. 802. 803. 801. 805. 806. 807. 608. 609. 810. 811. 812. Stran Poročilo volilne komisije KS Vrhovci o izidu gliso-vanja na referendumu o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Vrhovci (Ljubljana Vič-Rudnik) 838 Sklep o soglasju k ustanovitvi dislocirane enote voz-noličarske učne delavnice Centra strokovnih šol v Ljubljani v Vzgojnem zavodu Logatec (Logatec) 838 Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta stanovanjske cone 3 in 4 Ljubno ob Savinji (Mozirje) 838 Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v skladu skupnih rezerv občine Mozirje 838 Ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v Sklad skupnih rezerv občine Mozirje Statut Sklada skupnih rezerv občine Mozirje Odlok o uvedbi prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne porabe za delavce TOZD in delovnih skupnostih, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma (Slovenske Konjice) Odlok o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Slovenske Konjice Odlok o pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti v občini Slovenske Konjice Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Slovenske Konjice) Odredba o ukrepih za preprečevanje varrooze pri čebelah v občini Šentjur pri Celju Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi najvišjih ravni cen (Šentjur pri Celju) Sklep o spremembi,in dopolnitvi sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti Šentjur pri Celju od 1. Januarja 1980 dalje Sklep o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1980) na nominalno vrednost (Šentjur pri Celju) Samoupravni sporazum o merilih za oblikovanje splošnega akta stanodajalcev o oddajanju stanovanj v občini Šentjur pri Celju Odlok o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1980 Odlok o določitvi roka, do katerega morajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi bojnimi sredstvi (Šmarje pri Jelšah) 840 840 842 843 843 844 84$ 845 845 14« 84« 354 850 Odlok o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Šmarje pri Jelšah) «51 Popravek odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Šmarje pri Jelšah) s«* OBVESTILO! ČZ »Uradni list SRS« je v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za družbeno H planiranje izdal publikacijo DRUŽBENO PLANIRANJE V publikaciji so objavljeni: zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 1/80) ter združeno besedilo x odloka o obvezni enotni metodologiji in minimumu obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SFRJ, št 27/79) in odloka o obvezni enotni metodologiji in obveznih enotnih kazalcih (Uradni list SRS, št. 27/79) ter združen tekst navodila za uporabo minimuma obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SFRJ, št. 52/79) in navodila za uporabo obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SRS, št 31/79). TA PUBLIKACIJA JE POMEMBEN STROKOVNI PRIPOMOČEK ZA VSE NOSILCE DRUŽBENEGA PLANIRANJA PRI PRIPRAVLJANJU. SPREJEMANJU IN URESNIČEVANJU PLANOVI Sprejemamo prednaročila i Izdaje Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone TomllC. vsi v Ljubljani — Naročnina za leto leso 340 din. Inozemstvo 50» din - Reklnmaelle se upo«ti'vaio le mesec dni po Izidu vsake Številke — Uredništvo In uprava Ljubljana Gregorčičeva Z7n poštni predal 379'Vll Telefon direktni uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701 prodaja preklici In naročnine 23 878 — Zlro račun 50100 003 40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, St. 421-1/72