Leto II. (IX.), štev. 234 Maribor, sobota 13. oktobra 1928 JUTRA cc izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Oln Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica R. ♦ Zeppelin nad Atlantikom ABSOLVIRAL ŽE POLOVICO PRO GE. — V AMERIKO PRISPE V NEDELJO DOPOLDNE. — VREME NAD ATLANTIKOM UGODNO. BERLIN, 13. oktobra. Ker oddajajo nem$Ke radio-postaje Zeppelinu vre-mensKa poročila in ne morejo več doseči njegove radio-postaje, se splošno SKiepa, da je Zeppelin že preletel Azor skc oioke. Vesti, ki jih še ujemajo nemške^ radio-postaje, so popolnoma nerazločne. Po najnovejših poročilih je vreme na Atlantskem morju precej ugodno. Vladajo namreč jugovzhodni vetrovi, ki omogočajo Zeppelinu večjtv hitrost. AZORSKI OTOKI. 13. oktobra. Sinoči, ob 27. uri, je Zeppelin preletel otok San Miguel s hitrostjo 81 milj. izpostavil je obenem zvezo z Marco nijevo postajo in sprejema sedaj od tam vremenska poročila. Na zadnjem delu poleta se obeta deževno vreme. FRANKFURT, 13. oktobra. Po vesteh iz Newyorka, so ameriške radio-postaje že dobile zvezo z Zeppelinom. Njegov prihod se pričakuje za nedeljo dopoldne po ameriškem času. Zeppelin je sporočil, da leti s hitrostjo 150 km na uro med Azorskimi in Bermundski-mi otoki. Nadaljnih vesti o Zeppelinu do danes opoldne ni bilo. Po vsej Nem čiji vlada za Zeppelinov polet velikansko zanimanje ter obenem trdno prepričanje, da se bo tudi popolnoma posrečil. Bitka srecH Sofij® KRVAVA POULIČNA BITKA MED MAKEDONSKIMI NARJ». — 5 UBITIH IN 6 RANJENIH. REVOLUCIJO- SOFIJA. 13. oktobra. Sinoči je prišlo sredi mesta do krvavega spopada med makedonstvujuščimi. Pristaši sedanjega vodje makedonske revoluci-jonarne organizacije, Vanče Mihajlo-va. so *apadi: znantmu -ubi- tega generala Protogerova, Trajkova in dva njegova spremljevalca. Razvila se jc prava poulična bitka, ki je traja- la skoro pol ure. V boju je bilo 5 oseb ubitih, 6 pa težko ranjenih. Med ubitimi je tudi Trajkov, med ranjenci pa turški vojni ataše Jahia Kerem bej. Šele, ko je nastopilo vojaštvo, je napadalec razorožilo ter jih tudi več are tiralo. Prebivalstva se je polotila velika panika, obenem pa tudi silno ogorčenje. Dauičouic u aučijenci BEOGRAD, 13. oktobra. Ob 10.30 dopoldne je bil sprejet vodja demokratov, I.juba Davidovič od kralja v daljši avdijenci. Ker sta bila včeraj sprejeta tudi Vukičevič in dr. Korošec, se smatra, da so pričele konzultacije šefov vladnih skupin o položaju. Iz finančnega odbora BEOGRAD, 13. oktobra. Dopoldne se je vršila seja finančnega odbora, ki je med drugim razpravljal tudi o raznih prošnjah in predlogih za takozva-no narodno priznanje. Odbor je razpravljal tudi o kinematografskih taksah. Pri tej priliki se je razvila obširna debata, tekom katere so prečanski govorniki naglašali, da se srbijanski kinematografi niti primerjati ne morejo s prečanskimi. DoČim so srbijanski neke vrste kavarne, pa prečanski lahko nadomestujejo gledališča. Z novo uredbo bo sedaj odpravljena tak.« na takse. Praški občinski suet in stau-bene katastrofe PRAGA, 13. oktobra. Občinski svet le imel sinoči sejo, na kateri je podžupan Stula odgovarjal na interpelacije radi stavbnih katastrof. Priznal je. da je nadzorovanje stavb s strani občine pomanjkljivo, ker ni na razpolago dovolj strokovnjakov. Štirinadstropno hišo, ki se je včeraj podrla, je se dan poprej pregledala občinska komisija, ki pa ni našla nobenega nedo-statka. Zc šest ur kasneje pa se je hiša Podrla. Listi pripisujejo krivdo slabemu gradbenemu materijalu, ki ga morajo radi pomanjkanja domačega uvajati iz inozemstva. fimerika ne reagira na madžarske zahteue WASHINGTON, 13. oktobra. V odgovoru na madžarsko noto glede pristopa h Kellogovemu paktu, ameriška vlada niti z besedo ni reagirala na zahtevo madžarske vlade po reviziji tria nonske mirovne pogodbe. Zopet potres u Korintu ATENE, 13. oktobra. V pretekli noči so čutili v Korintu več močnih zaporednih potresnih sunkov. Prebivalstvo je zbežalo iz hiš in prenočilo na prostem. Nekega uradnika notranjega ministrstva je opeka, ki je padala raz streh, tako težko poškodovala, da jc obležal na mestu mrtev. Korotan In Morocutti Ziue baklje LONDON, 13. oktobra. V Rangsonu V Indiji je počil velik petrolejski rezer voar tamkajšnje petrolejske družbe. Z vseh strani so nato prihiteli ljudje, da bi zajeli čim več petroleja in ga odnesli domov. Nenadoma pa se je pri tem petrolej vnel in so bili vsi ljudje v hipu kot žive baklje. 48 oseb je našlo strašno smrt v plamenih, med njimi 18 žensk, 20 oseb pa je bilo težko ranjenih. Kralj hoteiou v Ameriki seveda — je general J. L. Kin-caid. Med vojno je bil med vodilnimi častniki ameriške armade, sedaj je pa predsednik hotelirske organizacije v Newyorku. On sam Ima nad sto hotelov. Kralj hotelov potuje §e^aj po Evropi in je obiskal Berlin v družBl svojega prijatelja polkovnika Barra, predsednika nune riške.civilne a vijačijo. Ugotovili smo že, da rešuje Morocutti naše, v istini pa gospodarske težkoče Avstrije in Nemčije na ta način, da solistično postavi circulus vitiosus: Vseh razvojnih težkoč jugovzhodne Evrope je krivo gospodarsko in to predvsem industrijsko osamosvejevanje Rumunije, Jugoslavije itd. Radi tega naj te države opuste misel industrializacije ter gojijo samo agrikulturo. Industrijske potrebščine pa naj uvažajo iz Nemčije in Avstrije, nakar prenehajo vse krize. Proti tem nazorom izvozne evropske industrije Velike Britanije, Nemčije, Avstrije itd., ki vodijo k nastoju gospodarsko klijentel-nih držav je na mednarodni gospodarski konferenci v Genevi efektno nastopil Šečerov; njegova izvajanja tazvredio-stijo do podrobnosti vse Morocuttijeve tr ditve. Na podoben samo obratni način rešuje Morocutti vprašanje koroških Slovencev in slovenskih Nemcev- Kot Jugoslavija z odpovedjo na industrijalizacijo lastne zemlje ne rešuje domačih gospodarskih težkoč, ampak le starejše, tuje srednjeevropske industrije, tako naj Jugoslavija z uvozom kulturne avtonomije, kakršno farizejsko ponujajo koroškim Slovencem in z nje izvedbo v Sloveniji, ne rešuje koroških sonarodnjakov, ampak razvije Nemce v Sloveniji! Ko izvrši Ju goslavija to, in pa ko privoli v priključitev Avstrije k Nerfičiji, takrat so izvršeni predpogoji za zavarovanje jugoslovan skega hrbta proti Italiji potom zbližanja z Nemčijo. Povojna nemška naziranja priznavajo za narodne manjšine samo one sonarodnjake, ki žive brez teritorijalne zveze, Popolnoma ločeni od lastnega narodnega trupa. Narodno manjšino predstavljajo tako kočevski Nemci, ne pa južnotiroiski Nemci ali pa koroški Slovenci ker so oboji teritorijalno zvezani z lastnim narodnim trupom. Kulturna avtonomija osi gura duhovni razvoj narodnih manjšin. Prirodno pravo, ki ni formalno juridično — pa daje teritorijalno sklenjenim a politično ločenim narodnostnim delom pravico do samoodločbe in do političnega samoudejstvovanja. Plebiscit, ljudsko štetje, volitve pa so na Koroškem pokazale, da sta Podjuna in Rož slovenska. Wuttejeva izvajanja pa kažejo, da je spodnja Zila bila upravno in prometno-politično dovedena do tega, da je danes narodnostno ločena od Roža. Formelno-juridično to ljudstvo radi plebiscita nima pravice bivati v Jugoslaviji, organsko pa ima ravno po nemških nazorih o manjšinah pravico do samoupravnega življenja* In to do vsestranskega samoupravnega življenja! Če pa odpade za Nemca ior-malno-juridičen razlog za obstoj samostojne Avstrije, odpade tudi za koroške Slovence za pripadnost k Nemčiji, potem ko Avstrija preneha vsled združitve z Nemčijo. Morocuttiju pa ne gre toliko za ohrani tev nemških diaspor v Sloveniji temveč za to, da omogoči definitivno hitro dena-cijonaliziranje koroških Slovencev in pa I prehod slovenskih Nemcev k gertnani/.a-torični ofenzivi proti socijalno šibkim Slo vencem. S tem ko pogoltnejo Nemci koroške Slovence in ko znova ponemšku-tarijo vsako leto gotovo število Slovencev v Sloveniji sami, je rešen narodnostni problem Nemcev v Sloveniji, njihove kulturne avtonomije in njihove kulturne zgodovinske naloge na braniku evropske kulture proti nekulturnim Slovencem! Čas bi že bil, da neha Morocutti in z njim »Cilierca« goniti lajno kulturne naloge Nemcev, ki po njih naziranju ne obstoji drugje kot v germaniziranju Sloven cev. Slovenci poznamo svoje narodne mejnike v Sloveniji, pa tudi v Korotanu! In končno sklenemo, potem ko ugodimo priključitvi Avstrije Nemčiji in kulturni avtonomiji naših Nemcev in žrtvujemo koroške Slovence za nemško-jugo slovanski sporazum. Skozi vrstice gleda precej nazorno gospodarska in politična stvar tega sporazuma, ki bi bile nove nettunske konvencije. Zmisel tega Mo-rocuttijevega koncepta nemško-jugoslo-vanskega sporazuma bi bilo zasužnjenje naših severnih krajev od Vojvodine do Gorenjske pod nemško politično in gospodarsko ter kulturno silo. Zato pa bi nam Velika Nemčija krila hrbet proti Ita liji; skupaj pa si bi Nemčija in Italija razdelili Jugoslavijo v dve interesni sferi, tam v osrčju Balkana pa bt ostalo še nekaj za tretjega prijaelja. Nivo najnovejšega Morocuttijevega de la je izraz povojne psihoze. Jadikovanje za dobrimi preteklimi časi in tarnanje čez slabe nove prilike, katerih so krivi vse premalo brihtni jugoslovanski držav niki; ti bi pač morali ravnati drugače, tako kot misli on, g. Morocutti. Vsebfna knjižice je sofistična; znanstvene solidnosti nobene osebno prepričanje avtorje vo je dogma. Vsak kdor se obrne proti tej dogmi je smešen in neresen. Odstavka o srednje in jugovzhodnoevropsketn narodnostnem problemu in cele knjižice sploh, ni pisal radi problema samega, am pak, da zopet enkrat opozori Nemce v Avstriji in Nemčiji na Nemce v Sloveniji, in pa na sebe. Pokazal pa je ravno v tem delu s svojo tendencioznostjo, deloma potvorjenimi podatki (n. pr. o manjšinah Rumunije) in preziranjem vsega slovenskega, da je vsak razgovor o rešitvi narodnostnih problemov nemško-jugoslo-vanskih nemogoč, dokler je on na nemški strani tozadevni ideolog. Nemci ne smejo pozabiti, da smo že deset let svobodni ter tako napram vsakemu in povsod enaopravni. Nemesis zgodovine pa kaznuje vsako zgodovinsko krivico in kaznovala bo narodnostne krivice v Primorju in Korotanu! Stiriacus. Najuečji zuon na suetu je »car Kolokol« v Moskvi. Zvon je ko veliki, da se more v njegovi notranjosti namestiti cela kapela, te?.ak pa je kakor 200 tovornih konj. Vhod v ta zvon tvori odprtina, o katere postanku krožijo najraznovrstnejše legende. V korist Jugos/ovenske Matice se vrši danes 13. oktobra 1928 z začetkom ob 20. uri vinska trgatev s=- v dvorani „Union“ [ Kompletna godba „Drava“. Vstopnina Din 10-. V Mariboru, dne 13. X. 1928. BBMiii Napredka vabi vse člane na predavanje g. dr. Vauhnika, ki se bo vršilo v nedeljo ob 10. dop. v mali dvorani Narodnega doma! učencih, ki' ostanejo za prehod v višje srednješolske razrede slabši nego dober, da ne rečem samo zadosten. Pravilno bi zato bilo, da se zvišajo tudi zahteve za prehod iz nižjih srednješolskih razredov v višje, n. pr. da je v to svrho potreben najmanj dober splošen učni uspeh, in redukcije se bodo na tak način podale same po sebi ter bodo zadele vse pokrajine naše države enako. Obenem se bo s tem polagoma zmanjševalo število študiranih, a brezposelnih državljanov, dijaki bodo prisiljeni, ako bodo hoteli priti naprej, da se pečajo resneje s študijem, starši se bodo morali zanimati bolj za to, kaj počenja njih »nadebudni sinko«, in končno bo prevladal edino pravilni nazor, na ni treba vsakogar siliti v srednjo šolo, kdor ni vsaj nekoliko nadpovprečno nadarjen, nego da se da živeti tudi v prostih, praktičnih poklicih — morda še celo bolje nego v poklicih, za katere se zahteva kot kvalifikacija matura ali pa fakultetna naobrazba. Nedavno nas je »Slovenec« tudi informiral, da se izenačijo vse realke v državi, in menda isti list je tudi poročal, a že prej, da dobi mariborska realka v višjih razredih poleg realčnih realno-gimnazijske oddelke. Obe vesti sta verjetni; pomislek je le eden: ne izpreminjaj te tekom šolskega leta, nego šele na začetku prihodnjega šolskega leta, ako do začetka tekočega leta priprav niste mogli dogotoviti! S temi izpremembami v zvezi pa je omeniti še gorostasnost, ki je naravnost neverjetna po dr. Korošče vi izjavi o nivelizaciji na višjem nivoju: da bi se namreč naj izenačile vse realke na osnovi učnega načrta beograjske realke!! Izenačenje bo že koristno, toda ha tej osnovi?? ... In še k realno-gimna-zijskim razredom: škoda je vsakega šol leta, ob čegar začetku te paralelke niso bile uvedene. Čas je že, da se otresemo sentimentalnosti in da postanemo popol n-oma praktični ter se vprašamo: iz katerega srednješolskega tipa ima absolvent največ poti v svet odprtih? Iz real nogimnazijskega! se mora glasiti odgovor. Kar je med dijaštvom izrazito reali" stično nadarjeno, le to naj gre v realko. Humanistične gimnazije so pa vprašanje zase, ki se ga raje ne dotikam; 3 humanistične gimnazije v Sloveniji so pa brez dvoma luksus, ki presega slovenske moči. Tudi tu je treba odložiti sentimentalnost. Kar ima že stoletno tradicijo za seboj, radi tega še nc mora biti dobro; starost ni nobena zasluga! — in stopiti na realna tla. Ko se bo torej razpravljal novi srednješolski zakon, naj se upoštevajo nave" deni ter podobni vidiki in »consules« naj storijo svojo dolžnost v korist stvari in naroda! Profesor. Živinski sejem v Mariboru. Na živinski sejem dne 9. t. m. je bilo prignanih 7 konjev, 8 bikov, 186 volov. 242 krav in 5 lelet, skupno 308 komadov Prodalo se je 252 komadov, med temi 4i za izvoz v Avstrijo. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voii kilogram žive teže Din 8—8.50; poldebeli 7.25—7 75: Plemenski 6—6.75; biki za klanje 6 75— 7.50; debele klavne krave 6.75—7.75;ple menske krave C—6.25• krave za kioba-sarje 4.25—5; molzne 5-75-—6.5(-; breje 5.75-6.50.—. Igranje z orožjem. Kljub tolikim nesrečam je orožje posebno mikavno za otroke. S floberti in raznimi drugimi pištolami se dečki Igra jo, dokler se ne ponesrečijo. Sedaj je bil n?„ vrs*' Izletni vajenec Ivan Senekovič. S flobertom si je prestrelil levo roko. Moral je v bolnišnico. Nesreča pri vožnji. V Laznici pri Limbušu je prišel 671et-ni posestnik Janez Rotner z nogo pod kolo svojega voza. Nogo mu je strlo v gležnju. Ponesrečenca so odpremili v bolnišnico. Oddahnil se je. Moja zadnja hčerka se je včeraj poročila, pripoveduje papa neki družbi. — Res, kdo pa je srečni mož, če smem vprašati?, Mariborski in Veliki župan mariborske oblasti g. dr. Fran Schau-bach nastopi v pondeljek krajši dopust. Z ačasa njegove odsotnosti ga bo nado-mestoval v vodstvu uradnih poslov dvor ni svetnik g. dr. Leon Stare. V proslavo lOletnice Češkoslovaške. V soboto, dne 27. oktobra, to je na dan pred državnim praznikom ČSR, priredi mariborska Jugoslov. češkoslovaška ,i-ga skupno s »Češkim klubom« v veliki dvorani Narodnega doma svečano proslavo lOletnice osvobojenja češkoslovaške republike in obenem 251etnico obstoja »Češkega kluba« v Mariboru. Prireditev bo imela res svečan, oficijden znača.,, ki bo zbrala zopet enkrat vse v Mariboru živeče Čehoslovake, kakor tu’ di one iz bližnje in daljne okolice mariborske oblasti ter vse mariborske prijatelje češkoslovaške republike. Prihodnje dni se bodo začela razpošiljati posebna vabila, ki jih naj blagovolijo reklamirati oni, ki doslej še niso člani Lige ali Češkega kluba, pa bi tudi radi izkazali svoje simpatije do Čehoslovakov, pri g. Burešu ali dr. Reismanu, tel. 99. Prosla va se bo pričela točno ob 20. uri v slavnostno dekorirani dvorani s češko in našo državno himno, ki jo bo zaigrala sodelujoča vojaška godba- Obljubila je sodelovanje tudi Glasbena Matica, udeležila pa se bodo te proslave nedvomno tudi vsa druga mariborska kulturna društva. Med godbenim in pevskim sporedom se bodo vrstili govori zastopnikov Lige, Češkega kluba, konzulata ČSR iz Ljubljane, poslaništva iz Beograda in drugih. Prireditev bo, ob pogrnjenih mizah. Vojaška godba bo polnoštevilna. Sprememba učnega načrta v V. razredu drž. realke v Mariboru. Zavod se -pjreosnuje postopoma v osemrazredno realno gimnazijo (I—-Vlil. razred) z realčnimi oddelke v V Vlil. razredu. V realno-gimnazbalnih oddelkih bo prevladoval jezikovni pouk, v re" alčnih pa rouk v reahsih predmetih. S tem je zavod mnogo pridobil v praktičnem pogledu, ker se je učencu treba šele v petem razredu, ko je že 14 let star, odločiti, ali naj gre v gimnazijah« ali v realčni oddelek. Pri vstepu v L razred srednje sole, ko je učenec šele IC let star, še niso dovolj razvita njego/e ;.mož nosti za jezikovno •humanistične predmete, oziroma za realno-tehniške. Kealno-gimnazijalni oddelek pa se letos otvori v V. razredu le v tem slučaji, če sc priglasi vsaj 26 učencev. Letošnji petošol-ci morajo prinesti pismeno izjavo svojih staršev, v kateri oddelek žele vstopiti.1 Letošnji šesto- in sedmošolei se bodo učili še po dosedanjem učnem nač-tu se-demrazrednih realk, petošolci bodo pa osem let študirali na zavodu. Pravoslavno parohijsko zvanje javlja: Radi zakletve vojakov se v nedeljo, dne 14. trn. ne bo vršila služba božja v pravoslavni kapeli. Vajeniška in pomočniška razstava. Slovensko obrtno društvo v Mariboru obvešča vse razstavljen.ee, da bo razdelitev diplom dne 14. oktobra ob 9.30 dop. v društveni pisarni v Narodnem domu. Zadružni načelniki kakor mojstri in moj strinje se vabijo, da se slavnosti zanesljivo udeleže. Slikarja Georg Schmitt iz Dunaja in Dora Peter iz Berlina, ki potujeta že tri in pol leta po svetu, sta dospela v Maribor. Pot v Jugoslavijo je vodila umetnika iz orijenta preko Grčije in Bolgarije. Umetniški par se preživlja s prodajanjem svojih slik, ki so res lepe in zmerne v cenah. Porabiti mislita tudi nekaj mariborskih motivov, o katerih je dejal g. Schmitt, da so zelo zanimivi in mikavi. — Velika župna vaja v Studencih. Mariborska gasilska župa, grupa II. priredi v nedeljo, 14. oktobra ob 10. dop. pod vodstvom zaslužnega načelnika požarne brambe v Studencih in tajnika ma riborske gasilske župe veliko župno va-,o. Udeležijo se je sledeče požarne oram’ ne: Studenci, Pekre. Radvanje, Kamnica, Zerkovci, Dogoše in delavnica drž. železnice v Mariboru. Napadni objekti so poslopja na Aleksandrovi cesti v Studen cih. Voda se črpa iz Drave. Na odgonu je urednik socijalističnega lista tednika »Arbeitenville« v Vršcu g. Oskar Kre-več. Iz države ga je izgnala beograjska policijska uprava in privedli so ga v Ma ribor, da ga tu spravijo preko meje. To se je tudi zgodilo, mož je bil pa te dni poslan nazaj, ker se je v Avstriji izkazal s svojimi dokumenti kot — naš državljan. Mariborska policija ga je morala sprejeti v svoj zapor, dokler ne pride odgovor na njen brzojav. ki je bil odposlan v Vršac, odnosno Beograd. G. Kre-več ima gotovo svoje dokumente tako v redu kakor tisočeri drugi. Najbrž se ga zato izganja, ker je spisal nekaj podlistkov s proticerkveno tendenco. — Dan tatov je že dolgo časa zaporedoma vsaka deževna sobota, torišče drznih tatvin Glavni trg, žrtve pa naše skrbne' gospodinje-Tatvine so preračunane in naravnost psihološko zasnovane. Dež igra pri tem veliko vlogo. Gospodinja izbira blago, drži dežnik, pazi, da ne trči ob druge, pazi, kam stopi itd. Koliko pazljivosti ji potem še ostane za torbico in denarnico? — Tat se vije kot jegulja med ljudmi in košarami, oči mu švigajo vsepovsod in urno ter spretno mu sega tudi roka. Danes do desetih je bilo prijavljenih že pet tatvin in prijeli so tudi neko tatico, ko je ravno segala po novem plenu. Tatica je doma iz neke vasi blizu Čakovca in izgleda, da spada k tatinskemu profesijonalu. — Čudna tatvina. Iz neke vile v Aškerčevi ulici se je naznanilo policiji, da se je . sredi noči splazil nekdo na balkon ter cd tani odtrgal zastor od najbližjega okna. Pobegnil je proti Tomšičevemu drevoredu. — Vežna vrata puščajo mnogi ponoči odprta in dan za dnem je na policiji polno prijav o »ne-zapiranm ^žnih vrat«. Kdor bi rad zvabil tatove pod svojo streho, naj poprej rajši premisli morebitno preveliko škodo, če se pa te ne boji, naj se spomni na to, d£ dela Stražnikom sitnosti, ko imajo itak že drugih poslov več kot dovolj. — Stražnik najde vrata odprta, išče hišnika in stanovalce in še prijavo mora pisati. Ljudje bi že lahko vedeli, da nismo v pa-trijarhalični vasi in da ni toliko stražnikov, da bi čuvali vsaka vrata. — Javna zahvafa. Odbor podružnice jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Mariboru se zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so prispevali v darilih ali denarju za proslavo 201etnice, ki se je vršila dne 8. septembra v Narodnem domu in prosimo, da ostanejo tudi v naprej tej narodni organizaciji naklonjeni. Vsi na trgatev Jug. Matice. Drevi, ob 20. uri priredi Jugosloveii« ska Matica v Mariboru v dvorani Uniona vinsko trgatev, na katero vabi vse zavedne Jugoslovane in prijatelje Primorske, ki baš sedaj preživlja najtežjo krizo in je potrebno, da naše brate podpremo v njihovem stremljenju, da ne podležejo v težki borbi za narodno živ-Jjene. Prireditev je torej nacijonalnega značaja in kdor more, naj se je gotovo udeleži. Radičev koledar. Te dni so bili dotiskani namizni kakor tudi podložni koledarji, katere izdaja »Zaklada hrvatskog naroda za oskrbo in odgoj siročadi hrvatskih mučenika blagp. Stjepana i Pavle Radiča ter dr. Djuro Besarička«. Obe vrsti koledarja sta zelo okusno izdelani tako, da istih zunanjost lahko služi kot okras na mizah, v sobah, pisarnah itd. Naročila na veliko za vso Slovenijo se naj naslovijo na poštni predal 249 Ljubljana. Na isti naslov naj se javijo tudi vse trgovine iz mest in večjih trgov, katere žele prevzeti pro-dajo- 1965 , Vinsko trgatev priredbo pazniki v nedeljo 14. trn. oh Y sostilini Dobaj, prej Visočnik, Meljski hrib. Za obilno udeležbo prosi odbor. J972 Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger, Maribor. Go moška ulica 15. m i / IX V MarlBeru, 3ne 13. X. 1923. Stran S. Hoover ali /mith I V AMERIKI ŠE VEDNO NI ČAS ZA V OLILNE PROGNOZE. MAGNETIZEM«. — »SIR HERBERT«. »OSEBNI Dolgo že ni bilo v Ameriki tako zanl mivih volitev kot so sedaj za predsedniško mesto Unije. Zanimive so te volitve zlasti vsled tega, ker izid še pri nobenih ni bil tako negotov. Dvoje velikih oseb nosti se bavi sedaj za zmago. Na prvi pogled ima vsaka najboljše izglede, a so vendar pri obeh velike zapreke. Enkrat smo že pisali o ameriški volilni agitaciji ter izrazili mnenje, da bo odločal najmočnejši — volilni fond. Oba tabora posvečata enako važnost denarju v volilni borbi. Oba volilna fonda sta na isti višini, enaka bosta tudi ostala in tako bo morala priti odločitev od druge strani. Od katere? Oba kandidata — republikanec Herbert Hoover in demokrat Alfred Smith — sta moža velikega formata. V tako-zvanem 100 odstotnem amerikanstvu sta na prvem mestu. Izven Amerike je prvi veliko bolj znan od drugega, drugi je pa doma pri širokih slojih popularnejši. Hoo ver je bolj državnik, Smith bolj narodna osebnost. V tem je razlika, ki se pa na zunaj ne vidi. Na kratko rečeno: Hoover je za udejstvovanje Amerike v svetovni politiki in za sodelovanje z evropskimi državami, dočim naglaša Smith popolno samostojnost Amerike. To je jako popularno pri masah, ni pa popularno pri veleindustriji, ki je v skrbeh za tržišča. Smith je guverner države Ne\v-York, mož, ki se je iz nižin z lastno močjo povspel do »presidential possibility« in ker je v državi New-York marsikaj dobrega, kar drugod manjka, je njegov ugeld zelo velik in imajo mase za njegove sposobnosti več razumevanja kot za Hooverjevo državniško spretpost. Naj sledi nekaj tipičnih ameriških okol nostl in naziranj glede obeh kandidatov: Obema dela veliko težavo vprašanje pro hibicije. V obeh taborih so namreč njeni vneti zagovorniki in nasprotniki, ki' zahtevajo kandidata popolnoma na svojo stran. Kandidat jim seveda ne more ustreči. Tako je 11 južnih držav, tako-, zvani »Kompaktni jug« (solid South), ki glasuje vedno za demokrate, odločno za »suhi režim«, dočim stranki bolj sodi revizija prohibicije, za katero se je Smith že ponovno izjavil. Smith je katolik, predsodek stotisočev volilcev pa zahteva iz stare tradicije in ne morebiti iz kake verske mržnje, naj bo predsednik protestant. Popularnost New-Yorka je za Smitha dvorezni nož. Masam Nevv-York imponi-ra, podjetniški svet je pa v hudih konkurenčnih bojih z metropolo. Proti njej je tudi ameriški nacijonalizem radi tolikih tujih elementov, ki so pa volilno upravičeni. Ameriški nacijonalizem pa dela tudi Hooverju velike preglavice. Hooverju se očita, da je večji del svojega poklicnega življenja prebil v tujini, da ni več »čisti« Amerikanec. Nasprotniki trdijo, da je poangležen. Dali so mu zasmehljivi priimek »Sir Herbert« in ker v Londonu ne izgovarjajo črke »H«, mu pravijo za-smehljivo »Erbert OOver«. Vneti strankarji očitajo Hooverju tudi, da ni »čist« republikanec in da je še mlad v stranki. Hoover je bil res 1. 1920 demokratski kandidat. Amerikanci zah tevajo od svojih kandidatov »osebni magnetizem« in tega Hoover baje nima. Očitajo mu, da govori na shodih preveč o statistiki, kolorijah, o številkah iz proračunov — sploh vse prestvarno in monotono. Mož »osebnega magnetizma« je pa Smith. Predsednika izvolijo v Ameriki volilni možje — elektorci. Elektorov se izvoli 531 in kdor dobi od teh 266 glasov, ta je predsednik unije. Pri teh volitvah ni običajnega optimizma in širokoustnosti voditeljev agitacije. Republikanski kakor tudi demokratski volilni »managerji« priznavajo, da bo boj za posamezne glaso' ve. Četudi so volitve že tako blizu, je za volilne prognoze še vedno prezgodaj. Ne da se namreč uganiti, na katero stran se nagne veleindustrija in delavstvo. Veleindustrija skrbno skriva svoje karte. Celo to je v popolni temi: ali bo nastopila solidarno ali pa razcepljeno. Republikanci ne računajo na enotno podporo veleindustrije. Če bi računali, bi bili tako sigurni svoje zmage, da bi tega sedaj med agitacijo ne mogli prikrivati. Samozavest je potrebna zlasti pri agitaciji med agrarci, ki so se doslej vedno obrnili tja, kjer so pričakovali gotovo večino. Delavstvo se odločuje vedno v zadnjem trenutku. Tako je razumljivo, da je vodilni motiv vseh listov v velikih naslovih: »What does it ali mean?« (Kaj bo iz tega?). O špijonažl Da je špijoriaža poklic in podjetje, se je ugotovilo nedavno pred sodiščem na Dunaju. Do tega je prišlo takole: Nekdo si je izposojal denar proti zagotovilu, da bo vse vrnil, ko kasira svoje zaslužke. Zaslužke — od kod? — Od špijonaže. Ker teh zaslužkov ni bila, so ga tožili in sodnija je smatrala zadevo za sleparsko izvabljanje denarja. Mož se je pa potrkal po prsih: O ne, ni sleparija! Jaz sem poklicni špijon. Živim od zaslužka tega posla, izpolnil bom, kakor sem rekel, vse svoje obveznosti. Vse to tudi dokažem!« — In res, dokazal je. Dokazal je, da vrši špijonska posla, da ima svojo klijentelo, kakor razni drugi poklici in svoj zaslužek. Upniki morajo čakati, da bo s špijonažo dovolj zaslužil za poravnanje dolgov. Mogoče mu bodo sedaj še rajši posojali. Prej mogoče niso prav verjeli, sedaj je pa dokazano, da je špijonaža redni posel. O špijonaži se vrši sedaj že druga razprava na Dunaju. Na brzojavno ravnateljstvo je hodil neki stotnik od vojnega ministra po karte kabelske mreže. Končno se je izkazalo, da mož ni niti stotnik, niti od'ministrstva, temveč bivši avstrijski oficir Reindl. Zaprl so ga in potem se je izkazalo, da ima v družbi upokojenega podpolkovnika Hanike in trgovskega agenta Miillerja — špijonsko poslovalnico, ki zalaga z materijalom vse, ki plačajo. Izkazalo sc je, da so Imeli trije kompanijoni največ madžarskih naročil. Enkrat so bili naročeni podatki o češki, potem o jugoslovanski voj” ski itd. Špijonska poslovalnica je naročila izvršila večinoma s — ponaredbami in bajkami. PodatRi so bili večinoma zlagani, dokumenti ponarejeni. Tako je Reindl ponujal nekemu češkemu oficiriu opis novosti madžarske artilerije. Opisal je pa neko vrsto malega topa, ki se je nekdaj uporabljal v avstrijski vojski. Madžarski stotnik Loskay je najel Reindla za špijonažo v Jugoslaviji ter mu izplačal nekaj na roko. Ko sta se čez nekaj časa sestala, je Reindl dejal, da je sicer bil v Beogradu, a da ni našel svojih pomočnikov. Priporočil je Madžaru, naj poveri ta posel podpolkovniku, ki ima boljše zveze. Hanika je tudi dobil predujm, a ni ničesar storil. Denar je porabil na Dunaju. Reindl se je dal --kakor sam pravi — najeti tudi od jugoslovanskega vojaškega atašeja Stepanoviča za špijonažo na Madžarskem. Delal je seveda ravno tako, kakor za Madžare, skrbel je samo, da je dobil kaj na roko. Zanimiva razprava še ni končana in se bo mogoče tudi zvedelo, koliko so dobili sleparji iz naših tajnih fondov. Pouk o uarčnosti Stari ameriški milijarder, John Ročke" feler, ki je dal te dni univerzi v Cambridgeu 700.000 funtov šterlingov, da more razširiti svojo knjižnico in nadaljevati svoja znanstvena dela, je pričel izvrševati svoje Človekoljubno delo zadnje čase na nenavaden način. Vsak dan, pred-no odide na izprehod, si napolni žepe s srebrnim denarjem, ki ga poklanja otrokom, katere sreča na svoji poti. Toda stari bogataš zahteva zato posebno nagrado. Vsakega otroka, ki mu pokloni kak dar, osreči s kratkim govorom o pomenu varčnosti v življenju. Kasneje se bo seveda šele pokazalo, ali take pridige res kaj koristijo. Za enkrat je le jasno, da znajo otroci bolj ceniti darežljivost starega bogataša nego krepost .varčevanj* Spori MARIBOR : ŽELEZNIČAR. Za finalno tekmo za poškodbeni fond, ki se bo vršila jutri ob 15. uri na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu, viada med športno publiko veliko zanimanje. Oba navedena kluba sta stala zadnjič nasproti 19. februarja in je končala tekma s sigurno zmago Maribora v razmerju 4:1. Od tedaj pa so se posebno pri Železničarju razmere bistveno izpremenile. Železničarji nastopijo lahko prvič s kom” pletnim moštvom, na drugi strani pa se je njihova enajstorica v tem času dobro vigrala. Železničar nastopi najbrže v sledeči postavi: Mernik, VVagner, Bauer ali Mernik II, Stauber, Frangeš, Vogrinec, Kristl, Pavlin, Pollak, Kopčič in Pezdiček. Vratar Mernik je priznano dober. Wagner je dose&^ zopet ono formo, ki jo je imel svoječasno pri Mariboru. Bauerja še nismo imeli priiike videti v težji tekmi. Proti Svobodi je Pokazal v nedeljo nekaj prav lepih momentov. Krilska vrsta je dobra. V napadu je trio najbolj nevaren, zlasti Pavlin. Maribor nastopi topot kompletno in si” cer: Geuer, Koren, Unterreiter, Hreščak I, Kirbiš, Prevo, Pepček, Hreščak II, Pavlin, Vodeb, Čmrl. Po dosedanjih rezultatih sodeč ima Maribor več izgledov za zmago, vendar igra pri nogometu sreča veliko vlogo. Vsekakor bo to interesantna tekma in bo prišla publika na svoj račun. Ker je ves inkaso namenjen fondu za poškodovane igralce, je želeti, da bi bil obrsk čim večji. se' neprestano suče okrog solnca. Ravnoiako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima Prvenstvena tekma rezerv. Rezervi Maribora in Železničarja se bosta srečali ob 13.30 v prvenstveni tekmi, ki bo ravnotako nudila lep šport. Nogomet v Ljubljani. V nedeljo ima Ljubljana svoj derby. Oba stara rivala Ilirija in Primorje nastopita v boju za točke. Ker je od izida te tekme odvisno prvenstvo, sta se oba kluba temeljito pripravila. Kdo bo zmagal? * Hazena. V Ptuju nastopi novo ustanovljena družina Edinost iz Celja proti družini SK Ptuja. Pri zadnjem nastopu v Celju je pokazala nova sedmorica že mnogo sigurnosti, vendar imajo Ptujčanke več šans. ■ NE ,9,< KOROŠKA CESTA 9 kakor je bilo že pomotoma javljeno za KARO čevlje AMPAK KOROŠKA CESTA 19 se dobi najboljše čevlje po brez-konkurenčnih cenah z znamko KARO Prosvetni šef — autobusni šofer Prometni šef v pruskem notranjem ministrstvu, vladni nadsvetnik PetscIVje dobil diplomo šoferja in je več dni upravljal neki avtobus po vsem Berlinu. Na to idejo je prišel vsled pritožbe šoferjev avtobusov, ki so mu potožili, kako težavno službo imajo in da niso krivi, da morajo tako voziti, ker imajo predpisane vozne rede, ako pa se zakasnijo, so kaznovani. Ob lepem vremenu gre stvar še v redu, ob deževnem pa je vse drugače. Voziti morajo silno previdno, ker po asfaltu zelo drči. Posvečati morajo torej vožnji vso pozornost, kar pa jim slabi živce. Prometni šef je sedaj sam izkusil vse težkoče in bo gotovo sedaj položaj šoferjev pravičneje presojal. Cuetlice, ki rastejo brez prsti Profesorju botanike Geritzkeu na univerzi v Kaliforniji se je posrečilo, da je vzgojil s pomočjo lastnega postopanja v posodah z vodo brez prsti več tisoč cvetlic. Dal je v vodo samo kemične elemente, ki so potrebni za rast cvetja. Po njegovi izjavi da ta metoda zelo malo truda in tudi ni draga. Rože in ostale cvetlice se razvijajo v posodah z vodo popolnoma normalno in vode ni treba nič menjati. Upa, da bo na ta način uvedel gojenje cvetlic v hišah in bo v ta namen izdelal potrebne etablete s potrebnimi sestavinami za vse mogoče vrste cvetja. 90 let ječe .r* Nemška sodišča vsak slučaj hudodelstva ali prestopka posebej ter za vsakega izrečejo kazen. Od vseh kazni mora obsojenec prestati najtežjo, vse se pa 'po vrsti vpišejo v kazenski list. Marsikateri od »težjih« bi moral biti pravi Metu-zalem, da bi presedel vsa leta, ki so mu že bila prisojena. Tako je stal te dni pred sodiščem v Dresdenu vlomilec Adoif