r Poštnina plačana v gotovini PROSVETNI Številka 10. Ljubljana, 31. maja 1954 LETO V. čJrejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In oprava Nazorjeva 3/1. Telefon štev. 21-397. — Letna naročnina din 300.—v Štev. ček. računa 604-»T«-140. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca«. DELAVEC GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV PO HI. KONGRESU ZKS III. kongres Zveze komunistov Slovenije je za nami. Čeprav je bil kongres namenjen organizacijam in članom ZKS, je vendar dal prosvetnim delavcem Slovenije obilo najtehtnejših napotkov za poglobljeno delo. Že referat sekretarja CK ZKS tov. Mibe Marinka, ki daje navodila komunistom, kako naj delajo, vzgajajo in usposabljajo nove kadre za dosledne socialitične borce, kaže tudi nam vzgojiteljem nova pota, po katerih moramo hoditi, če hočemo uspevati pri svojem vzgojnem delu. Brez dvoma je v njegovi ugotovitvi, da je treba čim bolj pritegovati v družbeno upravljanje najboljše in najbolj zavedne socialistične borce v krogu in izven kroga prosvetnih delavcev še vedno osnovno vprašanje, od katerega je odvisno vprašanje razvoja na področju prosvete. »Oblike družbene samouprave, ki jih imamo že na primer v zdravstvu, ali jih pripravljamo — kot v prosveti — so sicer že same po sebi velik korak naprej. Oblike pa bodo zaživele in dobile socialistično vsebino šele takrat, ko bo v njih prevladal neposredni vpliv delovnih ljudi in ko bodo utrjevale socialistične pozicije in socialistične družbene odnose. Kako se bo vzgajala mladina v naših šolah, kako bodo delale zdravstvene ustanove, kakšna bo stanovanjska politika itd., to ni samo stvar zveznih i n republiških zakonov in predpisov, ampak je tudi stvar komun, njihove politike, njihove sposobnosti, zrelosti in aktivnosti. Tu ni več mogoče utrjevati socialističnih pozicij in socialistične miselnosti samo s splošnimi programi, niti ne s splošno kritiko in frontalnimi napadi, ampak samo s stvarnim in stalnim potrpežljivim delom v organih družbenega upravljanja. Ti organi odpirajo komunistom velike možnosti za delo v korist celotne družbe. V komunah, v organih a rumenega upravljanja, kamor naj bi bili komunisti Izvoljeni — ne zato, ker so komunisti, ampak zato, ker so voliici prepričani, da bodo delali in branili koristi skupnosti — se odpirajo nove šole socialistične zavesti in novih družbenih odnosov...« O težnjah, ki smo jih prosvetni delavci stalno podpirali glede na družbeno upravljanje, je razpravljalo več govornikov. Najvažnejši med njimi so bili tovariši Kardelj, Kraigher, Ziherl in Kavčič. O mislih, ki so jih nanizali v svojih referatih, bo treba razpravljati na naših sestankih. Tov. Kavčič je v svoji razpravi o družbenem upravljanju na šolah zadel ob problem, ki v veliki meri obstoji pri šolskem upravljanju, pa ga doslej še nimo znali vskladiti s smotri tega upravljanja. Govoril je namreč o tem, kako so ponekod po šolah postali organi šolskega upravljanja instrument za navidezno olajševanje težav gmotnega značaja. »Šola kot osnova prosvetne dejavnosti nikakor ne more biti izven družbenega dogaja-nla. Zato so tudi napačne tež-bl®, naj bi družbeno upravlja-nJe kot nekakšno nujno zlo ~~ Po šolah skrbelo kvečjemu nabavljanje drv, za večja denarna sredstva itd. Gre pa seveda predvsem za to, da se tudi v šoli izoblikuje napredni duh kot nekakšen adekvatni °draz družbenega znanja in naprednih socialističnih odnosov. Seveda pa bi bilo spet napak misliti, da je šolstvo oziro-tna upravljanje po šolah mogoče izvesti brez prosvetnih delavcev.« Najbogatejša razprava o splošno vzgojnih problemih, ki nas morajo vse zanimati, se je odvijala v komisiji za ideološka vprašanja. Ne moremo navajati vseh misli, ki so bile ^rečene in se ozko dotikajo Vsega našega vzgojnega dela, načina izobraževanja, usposabljanja ljudi pri dviganju njihovega znanja in prebujanju njihove zavesti. Noben Prosvetni! delavec ne more mi-nio ugotovitev, ki sta jih na kongresu izrazila tovariša vrance Kimovec in Vlado Maj-ben. Ko je govoril tov. France v pisarni, ki se danes še vedno čuti vzvišenega nad delavcem. Najvažnejši in najtežji problem je problem idejnosti pouka na naših šolah. Trudili smo se in poskušali, da bi tako imenovani pouk moralne vzgoje bil tisti, ki bi prosvetnim delavcem in učencem dal v kompleksni obliki osnovna načela naše socialistične etike in naše socialistične morale. Ta pouk moralke pa je postal v večini primerov suho verballstičen in odtrgan od življenja ter kot tak ni žel skoraj nobenih uspehov. Pripravljajoča se šolska reforma ni torej stvar samo prosvetnih delavcev, pač pa stvar vseh komunistov, ki morajo imeti jasne pojme, kakšna naj bo šola, odgovarjajoča zahtevam in duhu časa.« Tov. Vlado Majhen je v svoji razpravi k temu problemu povedal tudi naslednje: »O šoli pa bi lahko dejali, da je v zadnjem času dosegla dokajšnje uspehe. Prosvetni delavec je razbremenjen in rešen dela, ki ni v tesni zvezi z njegovim poklicem. Tudi materialno stanje naših šol se vedno zboljšuje, prav tako imajo čedalje več razumevanja za naše šolstvo naši občinski in okrajni odbori, še vedno pa posvečamo premalo skrbi politizaciji šolstva. Dosegli smo sicer, da se je naša šola nekako »liberalizirala,« rešila najbolj grobih ostankov mračnjaštva in klerikalizma, kar pa nas ne sme za- dovoljiti, da ne bi poskušali iti še korak dalje, da ne bi stremeli tudi za temeljitm in načrtnm osvajanjem znanstvenih pridobitev marksizma. Marksistični analizi bi morali podvreči sleherni učni predmet, metode dela, odnose med učitelji in učenci ter celo kopico drugih problemov, ki se z njimi na šoli vsak dan srečujemo.« Zaradi važnosti teh razprav, predvsem še, zaradi prisvajanja socialističnega duha in marksističnih metod dela, se bomo morali prosvetni delavci stalno vračati k referatom III. kongresa ZKS. Temu častnemu obračunu dela, ki ga je polagala Zveza kumunistov Slovenije, se moramo prosvetni delavci pridružiti s tem, da bomo v vseh svojih organizacijah poglobili vzgojno delo. Dati mu moramo v bodoče več sodobne vsebine, da bomo v šolah in pri vsem svojem izvenšolskem delu mogli dajati delovnim množicam, posebno pa še njihovemu mlademu rodu, yedno več in več. Da bo pa tudi »Prosvetni delavec« prispeval k tako poživljenemu delu na področju šolstva, bomo v naslednjih številkah objavili misli, pobude, kritične pripombe prosvetnih in javnih delavcev ter staršev iz vseh vrst poklicev in raznih krajev k zadevam, o katerih je razpravljal III. kongres Zveze komunistov Slovenije. Izvršni svet je imenoval 25-članski svet za prosveto in kulturo V Svet za prosveto in kulturo LRS so imenovani: Za predsednika dr. Vogelnik Doife, redni profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani: za člane: dr. Lunaček Slava, načelnik oddelka pri Centralnem higienskem zavodu v Ljubljani; prof. Šilih Gustav, pedagoški pisatelj, Maribor; ing. Berkopec Jože, direktor »Kmečke knjige«, Ljubljana; dr. Goričar Jože, izredni profesor Pravne fakultete v Ljubljani; Ribičič Marinka, predsednik Sveta za prosveto ta kulturo Okrajnegaljudskega odbora Gorica; Kovač Pavle, predsednik DPD »Svoboda« II, Trbovlje; Zima Vršča-jeva, urednik »Cicibana«, Ljubljana. Od zavodov In organizacij so bili za člane Sveta za prosveto in kulturo delegirani: dr. Peterlin Anton, od Slovenske akademije znanosti In umetnosti; dr. Ilešič Svetozar, od Unu-vrze, Tehniške visoke šole, Medicinske visoke šole in Agronomske, gozdarske in veterinarske fakultete; Kozak Juš, od Slovenskega narodnega gledališča; Škerjanc Lucijan Marija, od Slovenske filharmonije; Albreht Roman, od Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije; Miklavič Zvone, od Zveze prijateljev mladine Slovenije; Seliger Drago, od Ljuds ke mladine Slovenije; dr. Kreft Bratko, od Društva slovenskih književnikov; Pregelj Marij, od Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov; Kranjec Miško, od Ljudske prosvete Slovenije in Zveze društev »Svoboda«; Krese Leopold, od Zveze športov Slovenije in »Partizana« — zveze za telesno vzgojo Sloven ije; ing. Torkar Janko, od Zveze inženirjev in tehnikov LRS; Milek Julka, od Združenja vzgojiteljev Slovenije; Cvetko Vladimir, od Republiškega odbora Združenja učiteljev Jugoslavije; Ravbar Miroslav, od Republiškega odbora Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Jugoslavije;’ Sbrizaj Danilo, od Republiškega odbora Združenja učiteljev in profesorjev stroko vnih šol Jugoslavije; Zakošek Jože, od Republiškega odbora Združenja učiteljev specialnih šol Jugoslavije, Prvi plenarni seji novoimenovanega Sveta za prosveto in kulturo bosta dne 4. in 5. junija. Družbeno upravljanje in strokovne šole drugim dejal tudi sledeče: »Naše šole so še vse preveč usmerjene v »pisarniško« izo-raaevanja, nimajo pa težnje, ,.*,.y?K°jile izobraženega in vaiifičiranega delavca. Stre-dii * 7'oramo za tem, da bo tu-„.,Lz"?razba našega delavca na hribLiŽno isti ravni kot je izo-»zba povprečnega uradnika Teze o nalogah in delovanju šolskih odborov sprejete na posvetovanju o načelih družbenega upravljanja na šolah na s -etu za prosveto in kulturo LRS, ki so bile objavljene v Prosvetnem delavcu v članku tov. insp. Mariona, so brez dvoma solidna osnova za delo pri dokončni sestavi osnutka nujno potrebnega odgovarjajočega pravnega predpisa. Bistveno važno je predvsem to, da dajejo šolskim odborom najširši značaj organov družbenega upravljanja z vključitvijo predstavnikov komune in neposrednih proizvajalcev in da družbenega upravljanja šol ne komplicirajo s prenašanjem in dajanjem družbeno - političnih upravnih funkcij šolskim organom s pretežno strokovno pedagoškim značajem, kakor so učiteljski zbor, razredni svet, roditeljski svet itd. Zato objavljene teze lahko sprejmemo tudi kot osnovo družbenega upravljanja na strokovnih šolah čeprav v njih ne najdemo dovolj širokega okvira za reševanje vseh pestrih vzgojnih in strokovnih problemov pri izobrazbi in vzgoji novih strokovnih kadrov za naše gospodarstvo. Predvsem iz tez ni razvidno ali je v šolskih odborih strokovnih šol zagotovljeno mesto tud predstavnikom gospodarskih organizacij tiste stroke, ki jim pripada šola. Sicer gospodarske organizacije sestavljajo delavski kolektivi, ki jim je v tezah v čl. 2 zagotovljeno predstavniško mesto v šolskih odbdrih, vendar gre pri tem nedvomno za predstavnike delavskih kolektivov na sploh, brez določene strokovne opredeljenosti, za neposredne Proizvajalce, brez katerih bi bilo družbeno upravljanje šol nepopolno. Nekega nadaljnjega pojasnila glede predstavnike delavskih kolektivov namreč v tezah ni, čeprav čl. 4 dokaj precizno pojasnuje izbor predstavnikov ostalih forumov. Vključiti je treba torej tudi predstavnike gospodarskih organizacij določenih strok za posamezne strokovne šole. Izbira teh pa vsaj pri nekaterih strokovnih šolah ne bo mogla ostati omejena izključno na okvir komune, zlasti če jo pojmujejo zgolj kot upravno enoto. Vendar s tem orientacije sestave šolskega odbora na najbližjo okolico nismo bistveno spremenili, ker pretežna večina članov šolskega odbora kljub temu izhaja iz neposredne bližine šole pa tudi predstavnike gospodarskih organizacij ne bo težko dobiti s področja širšega komunalnega okolja, ne glede na to kateri forum jih delegira. Za udeležbo predstavnikov gospodarskih organizacij v šolskih svetih strokovnih šol se nc potegujemo iz nekih neposrednih ekonomskih koristi, ker vemo, da so možnosti go- spodaskih organizacij v tem pogledu zelo omejene. Razlogi za vključitev so globlje strokovno-vzgojne narave, ker mora biti strokovni pouk neločljiva celota teorij® in prakse, kar zahteva od strokovnih šol tesno povezavo z vsakodnevno gospodarsko stvarnostjo. Edino na ta način bomo nove strokovne kadre vzgojili tako, da se bodo lahko brez večjih težav vključili v naše gospodarsko življenje. Brez take tesne povezave z gospodarsko operativo šolski odbor strokovne šole ne bo mogel uspešno i zpolnjevati svojih nalog, ki jih določa 6. člen objavljenih tez v prvem odstavku: »Šolski odbor skrbi, da šola uresničuje vzgojne in izobraževalne smotre« in dalje sredi 2. odstavka: »Obravnava pereča vprašanja ter skrbi za skladnost vzgojnih vplivov (šola — dom: »vzgojni in izobraževalni smotri strokovne šole niso le splošne, narave. Med vzgojnimi vplivi se pri strokovnih šolah šoli in domu enakovredno pridružuje tretji vzgojni vpliv- delavnica. S tem postaja zelo važno vzgojno vprašanje okolja, v katerem se učenec praktično izučuje, ali v katerem opravlja počitniško prakso. Nič manj važna kakor problematika doma, je pri strokovnih šolah tudi vzgojna problematika obrtne dalavnice, gradbišča , šolske delavnice za praktično delo, tovarne, rudnika, pisarne, kmetijskega posestva itd. Vse te probleme bodo lahko bistveno pripomogli reševati predstavniki gospodarskih organizacij in poleg teh še nekatera vprašanja, kakor vprašanje strokovnega izpopolnjevanja učnega osebja, sstavljanja in izdajanja strokovnih pripomočkov, organizacije strokovnih ekskurzij, sestavljanja predmetnikov in učnih načrtov itd. Pri vsem tem ne mislimo, da naj bi predstavniki gospodarskih organizacij v šolskih odborih strokovnih šol bili prvenstveno neke vrste posredniki med šolo in podjetji iz katerih izhajajo. Gre predvsem za strokovno pomoč in razgledanost, za praktične izkušnje in za poznavanje problematike gospodarske opera-tive, s čimer bi seznanjali ostale člane šolskega odbora in s tem prispevali k boljšemu in smiselnejšemu delu strokovnih šol, k njihovi pravilni orientaciji na potrebe šega gospodarstva. Ta do neke mere strokovni kriterij nikakor ne bo mogel odvzeti šolskemu odboru v celoti njegovega splošnega družbeno upravnega značaja, temveč ga bo le pravilno usmerjal. Število predstavnikov gospodarskih organizacij zato ne sme biti. preveliko . Po mojem mnenju naj bi skupno število predstavnikov staršev, vzgojiteljev in gospodarskih organizacij tudi na strokovnih šo- lah ne preseglo polovico šolskega odbora. Tako naj bi tudi na strokovnih šolah več kakor polovico članov šolskega odbora sestavljali predstavniki družbenih organizacij, delavskih kolektivov kot neposrednih proizvajalcev, ljudskega odbora, ki je ustanovitelj ali vsaj nadzorni organ’ nad šolo,'.n državljanov, ki se zanimajo za vprašanja šole in vzgoje. Pri kriteriju za izbor članov šolskih strokovnih šol bo treba paziti edino na to, da bodo sposobni upravljati šolo v skladu s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi brez lokalističnih in partiku-larističnih teženj. Zato vprašanje njihovega teritorialnega izvora ne more igrati pomembnejše vloge, kljub dejstvu, da ima večina strokovnih šol šolski okoliš raztegnjen vsaj na več okrajev, če ne na celotno LRS, nekatere pa celo na FLRJ. Pač pa bo treba v primerih, kjer so učenci iz okvira komune, kjer je sedež šole v manjšini, in takih primerov je pri strokovnih šolah precej, v šolske odbore obvezno vključiti tudi predstavnika vzgojiteljev iz internata. Precejšnje število strokovnih šol ima namreč lastne internate, v katerih so samo njihovi učenci. Predstavnika naj bi izvolili vzgojitelji izmed sebe. Ostane pa še vprašanje, kdo naj določa predstavnike iz vrst gospodarskih organizacij. Tudi pri tem nam je lahko za osnovo okvir komune, zlasti če jo razumemo kot gospodarsko in družbeno politično enoto, ki obsega vsaj več občin skupaj. Predstavnikov naj bi namreč ne določale gospodarske organizacije, torej podjetja sama, temveč njihove zbornice in združenja v kolikor že obstajajo . Za strokovne šole, katerih šolski okoliš obsega več občin, cel okraj, ali tudi več okrajev, naj imenuje te predstavnike za va-jensk j šole okrajna obrtna zbornica, za trgovske in ekonomske šole okrajna trgovinska zbornica, za kmetijske okrajna zadružna zveza, skratka, okrajni forum tistega okraja na področju katerega je sedež nove šole. Edino za strokovne šole, ki imajo splošen republiški pomen, kakor n. pr. Tehniška srednja šola v Ljubljani, naj bi te predstavnike imenovali republiški forumi gospodarskih organizacij. Tako za Tehniško srednjo šolo združenja podjetij tistih strok, ki imajo v okviru šole svoje odseke, za Gradbeni tehnikum Združenje gradbenih podjetij Slovenije, za gostinsko šolo Gostinska zbornica LRS, za tekstilni tehnikum Združenje tekstilne industrije LRS, za srednjo kmetijsko šolo Zadružna zveza LRS, za elektro gosopdar* sko šolo v Cerknem Elektro energetski sistem Slovenije itd. Posebno vprašanje je za tiste strokovne šole s praktičnim poukom, katerih ustanovitelji in upravni voditelji so podjetja (industrijske šole). Tudi pri teh je treba, ne glede na to, da podjetja upravljajo družbeni organi, preiti na družbeno upravljanje v isti obliki, kakor pri vseh ostalih šolah. Predstavnike gospodarske organizacije, v tem primeru bb3o podjetja, naj bi imenoval delavski svet podjetja. Končno so še šole, ki vzgajajo kadre za gospodarske dejavnosti, n. pr. razne zdravstvene šole. Pri teh bi lahko vlogo predstavnikov gospodarskih organizacij v šolskih svetih zamenjali predstavniki njihovih organov družbenega upravljanja. Pomisleki, ki jih Imajo nekatere strokovne šole, da bi tak mehanizem upravljanja, kakor ga predlagajo teze, odvzel šolam strokovni značaj, so zlasti, če bomo uresničili v tem članku navedene predloge, neutemeljeni. Kajti poleg predlaganih predstavnikov gospodarskih organizacij, že teze predvidevajo sodelovanje učnega osebja, ne smemo pa pozabiti tudi na »državljane, ki se živo zanimajo za vprašanja šole in vzgoje sploh«, kakor jih predvideva 2 čl. tez. S pravilnim pojasnevanjem problematike strokovnih šol na zborih volilcev, kar bo ena izmed važnih nalog članov Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol, bo izbor teh državljanov in tudi predstavnikov družbenih organizacij lahko tak, da bo tudi za delo, strokovnih šol ugoden. Končno ne smemo pozabiti, da bodo šolski odbori strokovnih šol prav v tej obliki preko svojih članov, predstavnikov družbenih organizacij, delavskih kolektivov, komune in državljanov najlaže seznanjali s problemi vzgoje strokovnih kadrov našo najširšo javnost, ki je o tem dostikrat zelo pomanjkljivo in premalo obveščena. Vprašanje je, ali naj se v zvezi z vsemi temi’ problemi sestavi za strokovne šole poseben osnutek predpisov o družbenem upravljanju, ali naj se predvideni splošni o-snutek primemno dopolni. Boljša bi bila vsekakor druga rešitev, saj dopolnitve ne bi bile niti obširne, niti bistvene, poleg tega pa bodo predpisi o družbenem upravljanju gotovo le okvir, na podlagi katerega si bo lahko podrobnejše predpise o sestavi, nalogah in delu šolskega odbora izdelala vsaka šola posebej. Sbrizaj Danilo Seja predsedstva centralnih odborov združenj Dne 18. in 19. maja se je v Beogradu sestalo predsedstvo Združenja učiteljev in Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Jugoslavije na sejo, ki je razpravlja o mednarodnih zvezah, o delu v naših organizacijah, o različnih materialnih vpra. šanjlh, o pomoči prosvetnit delavcev pri izobraževanju delavskega razreda in o pri, pravah na kongres obeh združenj. Glede mednarodnih zvez, ki imajo namen, da spoznamc prosvetno problematiko v svetu in da inozemce seznanimo z našo stvarnostjo in našimi vprašanji, se je ugotovilo, da imamo največ stikov z Angleži, Francozi in še nekaterimi narodi. Vendar je teh zvez še premalo. Zaželeni bi bili posebno stiki z grškimi prosvetnimi delavci. Fariteta z Angleži in Francozi v glavnem ustreza, čeprav bi bilo da bi moglo več naših spoznati šolska vprašanja v tujini. Z zvezami naj v glavnem upravlja centralni odbor, z Avstrijci naj goje stike še Slovenci, z Grki pa Makedonci kot najbližji sosedje. V mnogih naših društvih po Jugoslaviji se precej razpravlja o združitvi učiteljskih in profesorskih društev, ker bi bilo potem delovanje po mnenju nekaterih, bolj koordinirano in uspešnejše. Hudo težavo pomenijo skupine z majhnim številom članstva, razcepljenost v istem poslopju, kjer sta osnovna šola in nižja gimnazija (osemletka) z dvema organizacijama, raz-kropijenost našega članstva. Mnogokrat republiški in o-krajni odbori premalo poznajo razmere in delo na terenu ter ne nudijo dovolj pomoči. Še vedno je med nami preveč kampanjskega in premalo stalnega poglabljanja v problematiko. Pri profesorjih je na primer več interesa za strokovno delo, zato se je mnogo skupin depolitiziralo. Ni bilo pravilno, da smo skoraj prenehali z ideološkim delom, treba ga je nadaljevati, toda v novih in drugačnih oblikah, saj mora marksizem nenehno oplojevati našo teorijo in prakso kot ideologija našega gospodarstva in kulture. Glede družbenega upravljanja v šolstvu smo sedaj v fazi sestavljanja uredb in zakonov, čeprav je treba ob njem razčistiti še marsikatero vprašanje. Ta problematika je danes za prosvetne de- lavce več ali manj jasna in so marsikod že začeli družbe, no upravljanje uresničevati. Glasovi, da bi prosvetni delavci te ali one republike ne hoteli sprejeti družbenega upravljanja, niso resnični; gre samo za sporadične reakcionarne pojave. Republiški odbori so izdelali predloge za različne dodatke (funkcijske, vaške, za težka mesta) in honorarje ter jih poslali pristojnim izvršnim svetom. V Bosni in Hercegovini ter Makedoniji je bilo precej predlogov že sprejetih, v drugih republikah pa je treba doseči, da se čimprej sprejmejo. Centralni odbor bo zbral vse predloge in se zavzel, da ne bo med republikami prevelikih razlik. Dolžnost prosvetnih delavcev in druge inteligence je vsekakor, da pomagajo pri šolanju delavcev in pri kul-turno-prosvetnem dvigu delavskega razreda. To opravljajo v ljudskih univerzah, v različnih tečajih in šolah, v kulturno-umetniških društvih in pri nas še v Svobodah. Izkušnje bo treba uporabiti in sedanje prakse izpopolniti. Nastalo je mnogo težav posebno v delavskih gi-mnaizijah; zajele so premalo delavcev in so cesto vzgajale »uradnike«, ki so zapustili fizično delo; pouk v teh šolah je stereotipen, preveč »šolski«, metodika in program pa po navadi neustrezna. Večji poudarek bo treba dati ekonomskim predmetom, fiziki in kemiji, gre v teh šolah za znanje in širšo izobrazbo, ki jo potrebuje delavec v dobi socialistične industrializacije, ne. pa zato, da bi izšolani delavci zapuščali svoje delo v tovarni ali podjetju; gre torej zato, da bo delavec uspešneje in laže opravljal svoje delo. Sposobnim pa je treba omogočiti nadaljnji študij na univerzi in visokih šolah, šolska mreža med delavci se bo morala razširiti, saj smo zajeli doslej premajhen odstotek in premnogi ostajali izven nje. Tudi vprašanje nepismenosti še ni odpravljeno, zavedati se moramo, da prihajajo v tovarne vsak dan mnogi ljudje iz vasi. Na koncu se je razpravljalo o kongresu obeh združenj, ki bo v aprilu 1955, in za katerega morajo republiški odbori predlagati osnutek dnevnega reda. Kongres bo moral obseči našo celotno problematiko. R. Svet društev prijateljev mladine je imel svoj občni zbor V dneh 10. maja tega leta se je vršil v Beogradu občni zbor Sveta vseh Društev prijateljev mladine Jugoslavije, na katerem je bilo okoli 200 delegatov iz vse države. Tudi zi Slovenije je bilo 17 delegatov. Glavni točki dnevnega reda pa sta bili: poročilo o delu Sveta v času od aprila 1952. do maja 1954., ki ga je podala tovarišica predsednica Miničeva ter referat tovariša dr. Miloša Zanka o družbenem upravljanju našega šolstva. Za nas prosvetne delavce je ta občni zbor zanimiv in pomemben. Saj smo v diskusijah ugotavljali, da so prosvetni delavci v vseh republikah zelo važni da ne rečemo glavni sodelavci v Društvih prijateljev mladine ter so marsikje dosegli 6e lepe uspehe. Vsekakor je to področje dela za nas najbolj prirodno in privlačno torišče našega izvenšolskega udejstvovanja, ker je najtesneje povezano s poklicnim delom slehernega pedagoškega delavca- V referate tov. Zanka jp bilo poudarjeno, da je važna sl- rh Društva oriiateliev mladine v tem, da aktivno sodeluje pri družbenem u-pravljanju šol in ostalih prosvetnih ustanov. Danes moramo gledati šolo kot sestavni del razvijajoče se komune, v kateri ima šola važne in odgovorne naloge in dolžnosti. Zaradi tega šola tudi ne moire in ne sme rasti mimo ali izven komune. Njene naloge morajo rasti iz življenja in potreb komune v kateri deluje. Prav zato pa tudi šole ne morejo upravljati kakršni si bodi šolski odbori — ne gre samo za formalno upravljanje šol. Upravljanje šol mora postati v resnici družbeno. To pa bo le takrat, če bodo šolski odbori izvoljeni od komune, na katere področju se šola nahaja in kateri bodo dolžni dajati odgovor za svoje delovanje. Na tak način bo šola zares lahko postala ena najvažnejših družbenih ustanov, prosvetni delavec pa pomemben in priznan javni delavec. Ostala diskusija je zajela številna področja dela z mladino, ki je več ali manj znano tudi našim prosvetnim delavcem, ki delajo izven šole z mladino. Med te spada zlasti skrb za moralno in socialno ogroženo mladino, kako pomagati in vzgajati našo družino, posebej je bilo govora o predšolski mladini, o mladinskem tisku in literaturi, o filmu, o socialni in zdravstveni zaščiti mladine sorazmerno najmanj pa, se je razpravljalo o naši dorašča-joči mladini, kateri v prvih letih svojega obstoja društva še niso mogla posvetiti dovolj pažnje, ker so svoje delo šele iskala in se sama v sebi notranje oblikovala. Zaradi bolj urejenega in sistematičnega dela in reševanja nalog sta bili izvoljeni tudi dve komisiji: prva za mladinski tisk in literaturo (za predsednika je bil izvoljen pisatelj tov. Tone Seliškar) ter druga za predšolsko vzero j o. Za konec naj omenim, da so diskutanti (predsednica Društev prijateljev mladine za Vojvodino in tov. Zanko) med drugim izrekli toplo priznanje vsem prosvetnim delavcem. ki s svojim dosedanjim delom aktivno in pozitivno sodelovali v društvih Stran 2 »PROSVETNI DELAVEC«' Štev. 10,- Ova predloga združenja profesorjev Razgovori o reformi splošnoizobraževalnega šolstva v preteklem letu niso obrodili konkretnih sklepov. Zvezna komisija za reformo splošnoizobraževalnega šolstva in re-publiške komisije so sicer dale precej pobud, toda do izvajanja reforme nismo prišli, saj skrčenje predmetnika v gimnazijah na 30 tedenskih nr ali krajšanje učnega načrta še ne pomeni reformo- Polagoma se je začela uveljavljati misel, da ne gre več samo za reformo splošnoizobraževalne-ga šolstva, temveč za reformo vsega našega šolstva. Zato je republiški odbor profesorske-ga. združenja že pred beograjskim plenumom prihajal do spoznanja, da se je treba reforme našega šolstva lotiti znanstveno, ugotoviti dejansko stanje (z anketami, na terenu, s poročili itd.) v mestih ni na podeželju, temeljito pre-gledati materialno bazo naših sol, prakso dela v njih, spoznat, izkušnjo v tujini itd. Obenem pa je profesorsko Združenje spoznalo, da je tre-ba z reformo tudi začeti. Stu-dij je vsekakor potreben in nujen, toda tako, kakor se je zastavil, bo trajal predolgo, v Iz teh razlogov je republiški odbor profesorskega združenja poslal republiškemu , vetu za prosveto in kulturo, izvršnemu svetu in Ljudski Skupščini pismo, v katerem je formuliral dva predloga v zvezi z reformo šolstva: Združenje profesorjev in predmetnih učiteljev Slovenije je v zadnjih mesecih razpravljalo o neposrednih nalo-gah, ki jih ima pri reformi našega splošnoizobraževalnega solstva. Dosedanje razprave nakazujejo potrebo intenzivnega študija sedanjega šolskega sistema in narekujejo znanstveno utemeljene spremembe. Združenje se strinja z ugotovitvijo, da sedanja gimnazija ne izobražuje takih mla-dih ljudi, ki jih naša socialistična družba potrebuje- Druge pomanjkljivosti so‘še: preveliko število tedenskih ur in prenapolnjeni učni načrti, nenazornost pouka in. verbali-zem zaradi pomanjkanja učil, pomanjkanje strokovno kvali-ficiranega kadra, nesorazmerna zaposlenost kadra, pomanjkanje šolskega prostora i. t. (L Ker nižja gimnazija kot druga stopnja izobraževanja najmanj ustreza potrebam našega časa, smatra Združenje, da je treba vprašanja šolskega sistema reševati kompleksno od^ osnovnega šolanja do visokošolskega študija in v vsem našem šolskem sestavu izvršiti nujno reformo. Združenje je zastopano v raznih komisijah, smatra pa, da mora biti vse delo za reformo šole ( sistematično in znanstveno utemeljeno ter da mora sloneti na izkušnjah in praksi. Takega dela pa ne morejo opravljati komisije, ki se priložnostno sestajajo in v katerih pripravljajo člani predloge kot svoje stransko delo. Zato predlagamo, da republiški Svet za prosveto in kulturo določi skupino prosvetnih delavcev, ki bi se posvetili izključno študiju šolskih nroblemov. To študijsko telo, ki naj bo odgovorno za svoje delo Svetu za prosveto in kulturo ali Ljudski skupščini, naj bi postopoma dozorelo v šolski inštitut: ta naj bi opravljal znanstveno analizo, proučeval vprašanja reforme šolstva, nakazoval reševanje teh problemov, kakor zahteva socialistična družba. Institut bi moral biti v stalnih stikih s podobnimi ustanovami v drugih republikah, ker je treba reformo izvesti in vskladiti v vsej državi-Združenje nadalje predlaga, naj se ustanove poskusne osnovne in srednje šole, n. pr, v Ljubljani in Mariboru. S tem bi se konkretno lotili reforme šolstva in si pridobili dragocene izkušnje. Republiški odbor Združenja je osvojil ugotovitev Milivoja Uroše-viča na _ beograjskem plenumu, da je^ sedanja gimnazija zastarela šola in da ne ustreza socialistični družbi, in misel Ludvika Gabrovška, naj traja osnovno šolanje šest let, srednje šolanje pa naj se začne po šestem letu osnovnega šolanja. Na tej podlagi bi se lahko izvedla temeljita in radikalna reforma srednjega solstva, odpadla bi sedanja nižja gimnazija, ki zbuja največ diskusij, oziroma osemletka (osemletna šolska obveznost seveda ostane), poučeva. nje _ nekaterih predmetov v dvojnih ciklusih bi se zamenjalo z boljšim načinom (prirodopis, zemljepis, zgodovina, fizika, kemija), ugodneje bi se rešilo vprašanje tujih jezikov. Tako bi učence s 13. le-tom usmerili v matematično-fizične, jezikovno - literarne, industrijske, upravne, agrarne, proizvodne in podobne šole. Javnost bi tako šolo verjetno ugodno sprejela, saj bi bila veliko olajšanje za dijake, obenem pa bi dvignila raven splošne izobrazbe, pripravljala mladino za vstop v življenje ali za nadaljevanje študija na univerzi. Vodilni in učni kader na takih šolah bi moral uživati vso podporo javnosti in oblasti, kajti ta poskus bi javnost in oblast prediskutirali, šolski inštitut pa bi ga znanstveno ute-meljiL seveda če se sprejme naš predlog. Najprej bi bilo treba ugotoviti tipe nove srednje šole in trajanje študija (šest let), potem pa najbolj primerne tipe, ki bi jih uvedli že v začetku. Oba naša predloga terjata udeležbo javnosti pri reformi šolstva, ki je v preteklem šolskem letu močno razgibala predvsem naše šolske svete in prosvetne delavce. R. Kako sodijo o uvedi novih učnih predmetov šolniki Ko počasi zaključujemo letošnje šolsko leto, že mnogi nehote mislimo na naslednjega, še posebno zato, ker se nam obetajo v le-tem nekatere otipljive novosti, ki že močno posegajo v celotno vsebino našega dosedanjega šolskega dela. Na pragu je namreč uvedba kar treh (za nižjo gimnazijo) oziroma dveh (za osnovno šolo) novih učnih predmetov v našo obvezno šolo — gospodarskih znanj, ročnega dela in gospodinjstva, s čemer hočemo le-to bolj kot doslej približati praktičnim potrebam vsakdanjega življenja in jo tako tudi čvrsteje vključiti v nastajajočo komuno. Ob uvedbi takšne novosti na naše dokaj »nerazgibano« šolsko področje pa nas močno zanima, kako je prav to »nerazgibano« šolsko področje sprejelo zimisel o uvedbi novih učnih predmetov v obvezno šolo. Glede tega lahko posredujemo iz gradiva, ki ga je prejela republiška komisija za izdelavo učnih načrtov za predmete gospodarska' znanja, ročno delo in gospodinjstvo od učiteljskih in profesorskih zborov na osnovnih šolah in gimnazijah, od šolskih odborov, roditeljskih sestankov ipd., nekaj njihovih misli, ki nam prepričljivo povedo, da naše šolsko področje že iivo čuti s svojim okoljem in da vse močneje teži po preoblikovanju naše šole in spremembi njene vsebine, da bi oboje čimbolj ustrezalo našemu socialističnemu družbenemu razvoju. Tako je učni zbor v Ptuju mnenja, da uvedbo novih učnih predmetov gospodarska znanja, ročno delo in gospodinjstvo, narekujejo potrebe, zaradi katerih pravzaprav začenjamo vprašanje šolske reforme. Smoter teh predmetov more biti še močnejše povezovanje šole z družbeno prakso, z napori naše družbe za. dvig njene proizvodnje, za dvig njene kulturne ravni. Naši učni predmeti morajo posredovati otrokom osnovno. znanje za razumevanje našega družbenega življenja v celoti, za spoznavanje osnov našega ekonomskega življenja ter prirodne in družbene zakonitosti, ki ta razvoj narekujejo. Glede učnega predmeta gospodarskega znanja pravi učni zbor gimnazije v Trebnjem, da naj le-ta d£ učencem vsaj nekaj vpogleda v naše gospodarstvo, njegov sistem, naloge, perspektive za nadaljnji razvoj, da naj jih seznanja z osnovnimi vprašanji posameznih gospodarskih vej, z gospodarskimi vprašanji domačega kraja, občine, okraja, da naj jim spregovori o pomenu in nalogah KZ, o delu ljudskega odbora, organov družbenega upravljanja itd. Mladina se mora vživeti v gospodarstvo okoli sebe, mora tega spoznavati in razumevati, ne sme biti odtrgana od življenja. Gimnazija v Litiji sodi, da sd mora mladina pridobiti poleg osnovnega znanja iz fizike in kemije tudi. občutek za tehniko. Učni. zbor zato odklanja tiste vrste pouk ročnega dela, ki ga je včasih gojila meščanska šola, ko je zgolj izrezovala, lepila, vezala knjige ipd. V Žirovnici je učni zbor soglasen v tem. da bi z uvedbo novih praktičnih predmetov v obvezno šolo, morali doseči tudi to, da bi znal naš dijak gospodarsko misliti, da bi v njem vzbudili večjo ljubezen in spoštovanje do dela. Na niže organizirani osnovni šoli v Korinju meni upraviteljica, da so novi učni predmeti prav tako važni za njeno šolo, kjer ostane do SO0/« šolske mladine doma. Le-ta mora malo več vedeti kot doslej o gospodarskem življenju na domačem področju in biti zanj tudi vsestransko in bolj prioravljena. Član profesorskega zbora I. gimnazije v Ljubljani, trdi, da nižja gimnazija ne daje danes splošne izobrazbe, ker premalo ali skoraj nič ne upošteva naše proizvodnje. Učenci le malo izvedo o le-tej — (Nadaljevanje na 3. strani) Aii je risanje I v višji gimnaziji potrebno _ Zgrešeno je naziranje, da je risanje v šoli namenjeno tistim, ki so nadarjeni. Izrecno je treba poudariti, da pri tem poslu ne gre toliko za razvijanje, kolikor za pridobivanje določenih sposobnosti. Sposobnost likovnega izražanja je v tem -primeru treba ločiti od takozvanega talenta. Kot v drugih panogah kulture tako tudi v tej lahko človek z vztrajnim delom doseže uspeh. (Seveda s tem še ne postane niti umetnik niti znastvenik!) Vprašanje pa je, če ima pridobivanje sposobnosti likovnega izražanje smisel in če se lahko pri dve-urnem delu na v6!?611, ž do.seže- Talenti s®. hdd lahko mimo šole razvijali čemu torej izgubljati ze tako omejeni čas? Menim, da ni potreba posebej dokazo-vatk. koljikio koristi prinaša zmožnost oblikovanja vsakemu poklicu. Bolj se mi zdi vazno opozoriti, da lahko s pomočjo risanja človek bolj intenzivno spoznava naravo, tako spoznavanje sveta s pomočjo dejavnosti, se mi zdi, da pronica globlje v človeka. Po drugi strani pa ze samo delo, po katerem je človek postal to, kar je, opravi svoje. Tudi napor, ki je potreben za oponašanje pri-rodnuh oblik, zapusti v duševnosti mladega človeka svoje, pa četudi se vrši samo enkrat na teden. In nenadarjeni? Lahko rečem, da so me risbe teh skoraj bolj pritegnile in mi več povedale kot pa risbe nadarjenih. Zato, ker je bilo v prvih dostikrat več zapažanja in manj »vir-tuoznosti«. Da tako delo ne bi bilo v skladu z »resnostjo« višje gimnazije, ne razumem. Pač pa mi je razumljivo, da so nekateri ljudje proti trate-n ju časa z pisanjem. Globoko j c .še namreč zakoreninjeno nekakšno omalovaževanje tega načina izražanja. (Do neke mere so lahko temu krivi strokovnjaki sami.) Tudi v zgodovini človeške kulture najdemo značilne primere takega omalovaževanja. Lahko bi jih spravili v zvezo z nastankom in razvojem človeške misli, ki ne mara motenj in »vpadov« od drugod (tudi risanje kot »umetnost«, kii je vsaj do neke mer vezana na čustvo, lahko pomeni »nasprotnika«), Platon prav gotovo ni izključil iz vSvoje idealne (ali idealistične) države umetnikov samo zaradi njihovega nemoralnega življenja. Da pa umetnost in znanost ne morata biti med sabo skregani in da v sožitju lahko človeš-ki kulturi mnogo dasta, nam izpričuje primer Leonardo. Mogoče sem zašel predaleč. Za zaključek nekaj bolj konkiretnega Sedanji učni načrt za risanjfe v petem razredu gimnazije je dober. Menim, da je namen risanja (tihožitja ali kaj podobnega) predvsem v privajanju k gledanju. To se mi zdi zelo potrebno. Tudi v naravi je Ireba J iu postavili v niše tujih panteonov. Vendar pa se zdi, da ne smemo razžaljeno napenjati sobo ali ponižno čakati, kdaj bodo, kot pravi dopisnik »Borbe«, »sestavljalci zvedeli« za nas in za tiste podatke, ki so vredni, da gredo med svet in nas svetu pravilno prikažejo. Pomisliti moramo, ali ni nekaj ali pa veliko krivde za to neinformiranost na opisanem mednarodnem področju v naši kljub vsemu napredku ponekod še vedno preveč pasivni miselnosti. Dogodki zadnjega desetletja so sicer srečno zaobrnili krmilo našega ljudskega življenja v novo, boljšo smer. vendar na nosimo na svojih ramenih še toliko stare dediščine, da se je moramo ob sleherni priložnosti zavestno otresati, pa ne le na gospodarskem in političnem področju, ampak na vseh področjih naše bitnosti. Gotovo ne smemo z bridko sklonjeno glavo čakati, da bo- Štev. 10. »PROSVETNI DELAVEC« ' Stran S in (Članek nam je poslalo) uredništvo radijskih šolskih ur) Delo na šolah se steka h koncu in vrata naših učilnic se bodo za dva meseca za' nem času in prisluhniti radij-skim šolskim uram v svetu. Kajti šolski radio ima v naprednih državah že dolgo in bogato tradicijo, vse pedagoške in radijske publikacije poudarjajo njegovo veliko vlogo pri vzgoji in pouku in leg vzbujale zanimanje in enostavnost, jasnost in nazor ljubezen za naravo; pogla- nost teh oddaj, bljale so oo^iavanie iiter >- Želimo si nasvetov, želja, strokovnjaki okoli njega išče- ture s priredbami literarnih sugestij, kritike in — sode- jo vedno novih poti pri tem del, zlasti tistih iz domačega lavcev. Da, tudi sodelavcev, ---------i~ u~ 1,-------1 ______ Učila in knjižnice v okrajnem proračunu V našem tisku in na naših pa: dajte nam stroje, umetna zborovanjih vedno poudarja- gnojila, zaščitna sredstva, čtiva; reportaže so seznanja- tako iz kroga pedagogov kot prla^Tadar pT sTTapiraTo 'e "ž.ence ? domovino, z našo drugih. Kajti eden od vzro- hišna vrata, naj se p oslove lju(Jsko dejavnostjo ter s kov, da se ne moremo misliti j ~ ^ svetom; deloma pa je vsebo- na številnejše solske oddaje val program oddaje, ki naj je tudi pomanjkanje piscev, bi dvigale moralne vrednote piscev namreč, ki bi znali pi-naših otrok. sati za radio in za otroke. Koliko smo s tem svojim Prav gotovo tudi med nami delom šoli dejansko koristili, Slovenci ni majhno število ti-lahko sodijo in povedo le po- stib, ki veliko vedo, ki znajo slušalci. Kajti res je tako, da to, kar vedo, poljudno pove- bi moralo biti vse to delo dati, ki znajo zastaviti pero opravljeno v najtesnejšem in stvar napisati. Vsem tem stiku s profesorji in učitelji »srečnikom« bi se bilo treba na šolah. Tega stika je bilo samo potruditi in se poglobiti -- ------0_ „, ge Vedno mnogo premalo. v specifičnost radia: v slušno bo v ljubljanskem radiu po prav gotovo deloma po naši dojemanje, vzdramiti bi jim osvoboditvi ze osmo. krivdi, ker pravega načina bilo treba svojo domišljijo, Ker pa je takole ob koncu za tak stik še nismo našli, morda pa tudi samo malce pogled na opravljeno delo Vzgojitelji kažejo za stvar tu- natančneje prisluhniti m se kaj umestna stvar, pa naj si di še vse premalo zanimanja, zamisliti ob različnih oblikah ____ Verjetno se vanjo še niso do- ln načinih. Ni prehuda samovolj poglobili. Če hoče šolski hvala> če rečemo, da je mo-„ ___________ 1U UL radio res služiti svojemu na- §?če spoznati specifično ra- bilo dobro slišati še drugo, menu, bi morale priti pa tudi dijski način pisanja ze pri tej to je tisto iz vrst poslušalcev, oblike iz vrst vzgojiteljev, ah oni naši oddaji. Ni pa tudi Poudarimo najprej še en- Radi<> pa ^ ,te zamisli oziro- od Slle težko zasukati gumb JP t ma že izdelave izpeljal in na sprejemniku ob primer- tudi gostje. Tak gost v razredu, ki skuša na sebi lasten način pomagati pri vzgoji in pouku mladine, je med drugim šolski radio. Zato zaključuje v tem času svoje delo navzven tudi uredništvo radijskih šolskih Wr — pripravlja le še nekaj zadnjih oddaj — lotilo pa se je že izbire tem za program naslednjega šolskega leta, ki ti laska ali obuja slabo vest, ga opravimo še mi, čeprav bo to le ena plat zvona in bi delu, kar jim je pa v njihovih prilikah seveda tudi mnogo laže. — Resnično bomo torej veseli dobrih prispevkov. Pripomnimo pa naj, da ne sme stvarne, objektivno utemeljene zavrnitve teksta nihče zameriti in vreči zaradi nje puško v koruzo. Posebne ankete o radijskih šolskih urah letos nismo na- vse knjižice pa 523.000 din. Kje torej najti sredstva za mo, da je materialna baza silose in gnojnične jame itd. zgoraj omenjeni center za Kako je v tem pogledu s šolstva prešibka in da se šolstvo prav zaradi tega ne mo- šolstvom? Tudi šole potrebu-re razvijati tako, kakor bi ' ' želeli mi vsi in naša sociali- stična družba. To velja sedaj, ko se borimo zadostnega za gradnjo novih šol, za šol- učila? Najti bi jih bilo mogoče le še med izdatki za jejo za izboljšanje »umske ljudsko prosveto. V ta namen proizvodnje« primernejših je namreč predvidenih 27 mi-»obratnih sredstev«. Poleg lijonov 970.000 din. V tej vso- števila učilnic. ti so namreč zajete razne subvencije množičnim kulturnim organizacijam, čeprav so tu- _ . njihove opreme in drugih sko opremo itd. Materialna potrebščin še tudi učila in _ sredstva sicer niso edini, a knjižnice. Prenizke prora- di te podpore zelo potrebne, vendar eden od osnovnih po- čunske postavke, previsoke S tem pa ne mislim reči, da gojev za izvedbo šolske re- cene nas ovirajo, da ne mo- je bila prosveta pri sestavlja-forme. Kljub ogromnim zah- remo segati po njih. Cesto je nju proračuna prikrajšana, tevam po denarnih sredstvih, pomanjkanju kriva tudi ne- Nasprotno. Dosegla je prvo ki jih terjajo okrajni druž- smotrna in neracionalna iz- mesto med izdatki, s čimer je ** pravili. Pričakujemo pa, da nam bo ta ali ona šola le po- __ _________________ slala pregledno ali pa delno beni plani za razvoj idustri- in poleg še kaj misli in pred- naprav, zdravstva in kultur-logov za prihodnji program, nih potreb, stopa v ospredje K temu, k programu, naj povemo zaenkrat to, da ga že tudi šolstvo. Če pomislimo, da bi bilo v Slovenija zanj sestavljamo, da pa je za do- potrebnih najmanj 20 mili-datne misli še vedno čas, da jard, se ne bomo čudili, da kar naprej radi sprejemamo °kraji ne morejo zadostiti dobre tekste in pa to. da na- najnujnejšim potrebam. takega zneska. Zadeva z za' grebško šolsko opremo je Kadar govorimo v industri- namreč tale: Kolekcije učil, ji o povprečju proizvodnje, ki jih ta zavod nudi, so na- _______ _______ ________ __ ski odborniki veliko razume- nudi zagrebški Zavod za šol- vanje^ ravno za prosveto. Pri sko opremo, ne premore no- proračunski razpravi se je po-bena šola. Kdo bo dal posa- kazalo, da ni mogoče niti zni-meznd šoli poldrugi milijon zati niti zvišati nobene prora-samo za učila? Niti v okraj- čunske postavke, ne da bi bi-nem proračunu ne najdemo la ta ali ona panoga občutno meravamo organizirati ponovitve uspelih šolskih oddaj v _ . _ _ _ _____________________, ___ večernih^urah, s čimer bodo se pojavi zahteva: izboljšajte menjene posameznim cen-x 1— ' 1 —nam obratna sredstva, izme- ' ' Sodobni pouk modernih jezikov in tehnika dele na posamezne šole. Tako nejšimi potrebnimi učili- Le- nudil. Nujno je, da vsebuje radijska šoska ura učne ali vzgojne vrednote, prilagojene razvojni stopnji otroka. Toda oblike, načini, metodi- ------- ----------- — , —, - , . ka podajanja teh vrednot (°b obisku intenzivnega tečaja znanstvenega zanimanja za je- pripisovati tistim odkritjem ali gradnjo šol, za šolsko opremo izdela perspektivne načrte za naj ne bodo šolski. Zato je angleškega jezika Drž. sekreta-potrebno, da skrčimo poučna fiata za gospodarstvo) predavanja na minimum in krat osnovo radijskega deleža pri vzgoji in pouku v šoli. Radio v razredu ni in ne more biti nov učitelj, temveč je le gost, le pomožno sredstvo učitelju, ki želi dati učencu čim več. Radio ponuja. Po svoji lastni presoji in z ozirom na snov, ki jo je že ali pa jo bo obravnaval, bo šolnik ponudbo sprejel ali pa jo spustil mimo. Nekje bo nekomu gotovo prišla prav; kajti važen je učni in pedagoški hasek oddaje, pa čeprav le ozkemu krogu mladih poslušalcev. V preteklem letu je torej naša šolska mladina lahhko poslušala 74 (s ponovitvami 148) zanjo pripravljenih oddaj; od teh 37 oddaj učenci osnovnih šol z 49 temami, Prav totliko pa učenci višjih ^ ^ ^_____ razredov osemletk oziroma ležni. Toda teh glasov s te- binsko in oblikovno so v šol- tudi starši laže zasledovali to zvrst pedagoškega dela. trom, ki naj ta učila po prizadeta. Kaj hočem s tem povedati? Ugotoviti hočem, da so nam centri za nabavo učil zelo potrebni in bi bila denarna sredstva zanje dobro nalo- njajte stroje, v kmetijstvu predloženih načrtih reprodu- žen kapital,^ ker bi tako pola- cirajo, razmnožijo in poraz- gonia vse sole založili s ce- investirana vsota bi ne bila previsoka. Lahko bi pa bila X— - X - ^ \T 4<-v Ir«-»I /■» I T«-v C«"V tošnji primer proračuna narekuje organizaciji prosvet- še nižja. V to kolekcijo so nih delavcev, da temeljito namreč vključeni načrti ta pregleda proračun okraja in zike dva svetovna pojava, in potrditvam prejšnjih spoznanj, itd. Gradbenih načrtov šole sicer 1. dinamika kapitalizma, ]£[ so v teh burnih časih ne potrebujejo, kajti za vsa- uporabljamo načine, pri ka- Nagli razvoj jezikovne zna- apetitov,p^erašTa^v nSlnHr čitt^ makS terih pride vsebina neposred- ?ostl (bngvistike), psAologDe iraperializem in je v svojem lz ^to prakučmh fig.« ™sr- slušne igre. ‘ud> na metode Pouka modernih cijskl.h sredsteV) tudi 2a mm otrokom. Pouk te vrste, ki Naše delo teče v tem smi- je2|kov' Reformno gibanje, ki jeziicovno znanje svojih tehni- v Prvi vrsti praktičnega slu. Vemo, da še ni na pri- se domaia sočasno sprožilo v agentov in Cei0 krošnjar- značaja in je torej hotel posre- merni višini, da smo še mno- dragi polovici 19. stol. v Fran- jev; 2. kot posledica imperia- d°vati dijakom znanje jezika, bajajo sicer pisma, zlasti s ci)1 (Paul Passy), Nemčiji (Wu- jizma obe svetovni vojni, ki sta ne Pa znanje o jeziku, je moral podeželja, tako izpod peresa helm Vietor) in Angliji (Henry na eni strani Spro.žili stike med stremeti za metodami, ki bi mladih poslušalcev kot s Sweet), je prineslo toliko no- najrazlličnejšimi ljudstvi ln ta- pridobivanje jezika olajšale In strani vzgojiteljev. Pravijo vega in dobrega, da lahko go- ko dvignlli potrebo jezikovnega pospešile. Mnog: učitelji tujih da so zvest, m redni poslu- T dtcin^1 Vse" znanja in zanilnania za d°tlej jezikov, zUsti pa Amerikanci, mrr*L S?„vza iezike> aa drugi strani Angleži in Nemci, so se polo- ko novo šolsko zgradbo je potreben okolici prilagojen sestavo bodočih. Umestni predlogi organizacije, ki bodo upoštevala finančno zmogljivost, bodo dragocen prispevek nižjih razredov gimnazij a 44 temami. (Polurna oddaja Je namreč zajela od časa do časa po dve temi.) To število je pravzaprav majhno v razmerju z dolžino šolskega leta. Vendar nam zaenkrat števila radijskih Šolskih ur iz raznih vzrokov še ne kaže višati,, in bomo ostali tudi vnaprej pri eni oddaji tedensko, s ponovitvi, jo) za posamezno stopnjo: višjo in nižjo. — Radio Beograd, Zagreb in Sarajevo so Gn; tudi uvedli »Radio ško-lli« v svoje programe in sicer dnevno. Videti pa je pri njih večja povezanost med Radiom in prosvetnimi forumi; v Zagrebu spadajo radijske šolske ure celo v delokrog Sveta za prosveto samega. Glavna naloga , ki si jo v bratskih republikah prosvetni odbori okoli radijskih šol-skih ur zastavili, je sestava Programa, za daljše obdobje Pa zlasti radiofikacija, to je ozvočenje šol. — Pri nas v Ljubljani je prav revčina v ozvočenju eden važnih razlogov, ki oporeka povečanju rena je premalo. Ne zato, ker stvu pričeli pihati pri pouku all obrambenih arm,ad morala metod“"pa'"^" bi radi pohval in priznanja, tujih jezikov novi. sveži vetro- uvajati pri svojih oficirjih in t, P tudi relativno mlada » 1 — 7.1— «n 1,-V. 1 _• AT f . AT w-i ■ " — fl 1T K L 71? 11 T Tl d s-. GTftagl sssitt.tt-s v„m lovanje po _ vseh plateh v god pa »direktna metoda«, je dogodkov so bile eni stranl svetu. ni na vsej črti mogla veliko pomoč. Nasa zelja to- imelo svoje »vernike in muče- izpooolnjene deskripcije že zna- prfnesti kritika. Priznali so ji rej je, tesnejše sodelovanje nike«. Do leta 1900 je izšlo o nl,h 'je2,kov n dr^i strani nekatere zasluge, zlasti poudar- izien^Tol Psai vemo Tz a^keT ^ metodi nad en tisoč razprav. odkritje novih spozgnatkov> kl Janje vloge fonetike in živega ' ’ Pospeševalno sta na ta čudo- so obogatili zakladnico jezikov- razS°vornega jezika, pokazali pa so tudi na njene pomanjkljivo- da so ob času radijskih šolskih po mnogih sko opremo. Toda kjer ni denarja niti za učila in knjižnice, je pri opremi še težje. Načrt in opremo bi moral zavod ločiti od zbirke učil. V celjskem okrajnem proračunu za prosveto in kulturo je zajetih 83 osnovnih šol, 14 nižjih gimnazij, 2 popolni gimnaziji, ena ekonomska Nemci, so se polo- srednja šola, učiteljišče, dve Pa S tako na primer na tako ime- je^ v tern^ proračunu dolile- naj določil komisijo, ki bi se bavila samo s šolskim knjiž-njičarstvom ter dajala šolam enotne smernice. Na naših zborovanjih vse premalo razpravljamo o takih preprostemu poslušalcu prija l£tiu. vplivala poleg splošnega z vidika praktične pedagogike novano »papagajščino«, t. j. brez- nih za učila in knjižnice. Ker smiselno, čisto asociativno po- 80 me|i funkcionalnimi iz-navljanje fraz, ki jih dijak ne datk' za osnovne šole in nižje gimnazije izkazana samo učila, ni mogoče razvideti, koliko od dvakrat po 150.000 Društvena dejavnost Nekatera profesorska društva pa si ogledali nekatere kulturne ustanove in bili v gledališču. so poločala o svoji dejavnosti. Iz poročil povzamemo: MARIBOR Društvo j« pripravilo osnutek pravilnika o družbenem upravljanju v šolah. O njem so razpravljale skupine, tako da je plod skupnega dela. LJUTOMER Za prosvetne delavce Maribora organizira društvo skupno z učitelji predavanja v klubu, ki so zelo obiskana. ,Med predavanji v zadnjem času so bila zelo uspešna: Vlado Majhen: O uipravljainju v šolah, Draga Hu- fične probleme v mek: O šolski reformi, dr. Hil-lebranidt: O inteligentnosti u-čencev in njihovih storitvah v šoli, dr. Hillebrandit: O proble- razume popolnoma ali pa narobe, in na zanemarjanje čita-nja, k; se mora žrtvovati kon- »»».«,«*■«m*** jh gimnazij organiziran v uči- ?a 80 znova potrdili vlo- delil oba zneska na polovico te Us kem društvu. f° avai|0-vlzuelnega pristopa k jeziku, dali so nov blesk že nekoliko obledeli star; krilatici, da ni učenje po svojem bistvu Člani zborov nižjih gimnazij drugega kot razumevanje in delajo neposredno v učiteljskem ponavljanje, društvu, vendar rešujejo speci. Nastnniii n, , , aktivih in - NaSt0Pll‘ Pa.S0.Pri tudi din bo porabljenih za učila in drobnih rečeh, kakor da so te manj važne, ko vendar glo- ne glede na to, kako bodo te postavke izkoriščene. (Pri srednjih šolah sta obe postavki ločeni.) Za učila je po povprečju določenih 533, za boko posegajo v naše poklicno delo. Samo zahteva po povečanju materialne baze brez solidne notranje organizacije v podrobnosti ne bo rešila perečih vprašanj. -nik. so imeli več posvetovanj. Ugo- Poudarjala, Strokovno delo se razvija v aktivnih oziroma znanstveno- števila oddaj, saj gre preše- vihrajo pos^bne^om^sijfkl diferancirane nižje srednje U e vanje razredov y skupni So pripravile tudi skr.am;J ^ sole, O skupnem pouku, Stupan škodojpouka, nabu načrt za posamezne predmete v " ..... ” nižji gimnaziji. Načrte so raz- množili in dali na razpolago vsem nižjim gimnazijam mesta in okraja. to polna poslušalnica pa v škodo 'sprejema. Vprašanje ozvočenja šol je torej važno, Pereče ih potrebno bi bilo misliti nanj, ako hočemo na-Prodnega pomočnika — radio fes izbrati. Ce preletimo tematiko naših oddaj preteklega leta so Bogomir: O gimnaziji v sistemu našega šolstva. JESENICE Društvo ima dobre stike s člani društva Slovenj Gradec, ki so že dvakrat obiskali mariborske gimnazije in pri njih dopolnjevale domoznanski, ali hospitirali ter imeli strokovne posvete. Tudi člani zbora gim- z»odovin«ki oziroma zemHe-Pisni pouk; krepile so priro-Pisno znanje učencev in po- Diruštvo je predlagalo OLO SPK nekaj sprememb v splošnoizobraževalnem šolstvu, ki naj omogočijo večjemu številu dijakov uspešen zaključek 8-letnega šolanja. V jeseni naj bi uvedli poleg 1. in 2. razreda posvete, rum ^ gimnazije še vzporedne razrede nazije iz Murske Sobote so ho- 0,r_,0Vne ^t _ spitirali v Mariboru, obenem do »sestavljale! zvedeli«, am-Pak si moramo pomagati sa-Geslo »pomagaj si sam« ae _ pomeni vsiljivosti ali po-n 11 jan ja, ampak je eno izmed osnovnih načel kipečega živ- —_ ------------... tjonja. To velja zlasti za na- enciklopedije in leksikoni, fode, ki so stoletja bili nava- Metodo teva dela deln'1 rajoni čakati na komando. Zazi- kazuje predgovor k »Web-t'anosy v pričakovanje oriho- sterju«. Skrben pregled med- krogu znanstvenikov ali strokovnjakov namenjene revije in druge publikacije, marveč morajo naše informacije med drugim neutrudno prodirati v dela velikih naklad, kot so da nečesa rešilnega »od zgo-faj«, na mistični ploskosti pa zaziibanost v hrepenenje po »čudežih« vsake vršte, nas je Poleg objektivnih ovir usodno narodno priznanih najboljših zbornikov informacij, pa naj so to biografski,_ gospodarski glasbeni, _ medicinski, umet- _______ nostni, literarno-zgodovinski Pomagala klasirati med »za- ali univerzalni leksikoni, naj hiudnike«. To zamudništvo se z enim svojih izrastkov razodeva tudi v pomanjkljivostih pokaže, v čem smo Slovenci že ocenjeni, ali smo dovolj in pravično ocenjeni, kaj je tre- novo vnesti. Stalni stiki z vo-dilnimi inozemskimi založbami leksikalnih publikacij bi nedvomno dali pozitivne rezultate. Pri tem je treba po- »VVebsterja«, zoper katere se ba popraviti, kaj pojasniti ali Upravičeno upira beograjski dopolniti, katere podatke na- Spoznanje, ki smo si ga pri. pobili iz pregleda leksikonov ln enciklopedij, nam daje Pravico in dolžnost, da se za-Ujislimo. Osvoboditev je zane-'la silno zanimanje za našo Urzavo in njene narode. — prašanje je, ali smo Sloven- njega tiska vedno črpajo svo-1 znali stoodstono izkoristili je drobne informacije iz stan-a »plodoviti trenutek«, ki v dardnih leksikalnih del. »oj.ih iztokih še vedno traja. • Odločujoče je pri tem me-, p J« čas, da nudimo svetu, todsko načelo ekonomije čn-se zanima za nas, objek- sa, ker samo to bo olajšala vne, ne od hipnega položaja naše zamudništvo. Mi sami nd 1 r^?.ne informacije o naši moramo takoj poseči vmes in ku?f °i na znanstvenem, dati založbam na razpolago np j,.’rnem in političnem na- znanstveno preverjene in tu-^ .ku sveta. Saj takih infor- di sodobnim političnim spre-Ij^jU čakajo vsi napredni membam (razpad Avstrije, jUpje in bomo žanre nreieli krivična meia z Italijo 4jd.) in najnaprednejšim teorijam »U Miieu v ec poavci/ovanj. ugo- a. ■ h_ _ ... - ------- tavljajo, da- je V posameznih racionalen ^ ^ tUJ‘h ;ierikov prečlmetiih (kemija, fizika itd.) , , ’ areJen po nekem pouk zelo pomanjkljiv, ker šo- , ?s nein up^elu. Načelo racio-le iruimajo učil, čeprav marsikaj aa zaciJe, ki je v sodobni kul-sami napravijo. iUrli na področjih od- igralo tako pomembno vlogo, je TOLMIN dobilo pri pouku tujih jezikov zlasti dva izraza: izbor snovi in Aktivi bolj ali manj delajo, graduacijo, stopnjevanje. Snov Čeprav bi bil stalen stik z gi- ki jo nudimo dijaku pri^pouku' mmarajo zelo potreben, tega ne naj ne bo anarhično zajeta kjer’ realizirajo zaradi velikih stroiš- koli, ampak naj ustreza dijako-kov. Odbori društev ne čutijo vemu razvoju in njegovemu za-prav, kje je njihovo področje nimanju. Graduacija pa se nadela, kako naj pomagajo SRK, naša zlasti na jezikovno struk-čeprav posamezni člani dobro turo in na leksiko. Sprva pri-poznajo problematiko. Na posa- dejo funkcijski izrazi, ki izra-m^mh delovmh področjah pa žajo gramat;čne odnose: pred_ so član; dmciartorji izvensolske logi> Vprašalnikl pomoini gla-prosvetne deuaivnosti, k; omogo- ~ 11 ®la 6a SPK, da organizira rame f,1 k f- SPitnf fksnf ,0snova prosv. prireditve, pri katerih Hsubstitutivne«1 se v glavnem udejstvuje mla- ? b€sede' t0 « dina iz šol. taksne, kl nadomeščajo razne f besedne vrste (samostalnike, „„„ glagole, pridevnike), kot so na MURSKA SOBOTA primer zgimki. Za temi se dijak Aktivi so razpravljali o skr- priženia seznanjati po nekem čenju učnih načrtov, imeli so sl“eiau> -111 2re °d najbolj na-tudi nastop za člane zborov niž- yadnlh ia Pogostih k redkejšim jih gimnazij. n tehničnim izrazom, s tako „ imenovanimi »vsebinskimi bese- Problem zaposlitve mladane, dami«, t. j. z izrazi za stvari, de- kl ne ,bo.vec ,<>b^OV/la šole’ janja ln stanja ter lastnosti. fhVn«? u ZViT' mn°g0 Načel0 racionalizacije in gra-jih ostaja doma. Društvo je za- duacii« c i« -».st-n , L, to želelo zainteresirati oVrajne 1 ’10 tUf .na preidvidene pravice in dolžnosti gospodarske forume za inten- , :0V’, se, Uporabljajo zivno rešitev tega problema, ni ^ P°Uku ^ jez‘kov- Zamla' pa dobilo odziva zato mora- ? ^ ao Priieli odbirati tekste, jo posamezni člani zborov de- k obravnavajo predmete, ki lati neposredno s podjetji. ali Nadino zanimajo in jim je do-ustanovami, da najdejo absol- ras'a> Prl čemer ustrezno nje-ventom mesta. nemu razvoju nastopajo vedno t . , novi, tako vsebinsko kot jezi- Interes za družbeno upravlja- k (leksično in strukturno) nje le počasi napreduje, zato Kako sodijo o uvedbi novih učnih predmetov šolniki (Nadaljevanje z 2. strani) zdaj pri zemljepisu, zdaj pri prirodopisu ali kemiji. To pa še zdaleč ne zadostuje, da bi se mogel učenec kasneje normalno vključiti v poklicno življenje. Manjka mu zato politehnične izobrazbe, za praktično življenje je nekako nepripravljen. XI. gimnazija v Ljubljani sodobnim naprednim socialističnim gospodarstvom. Se nešteto mnenj in predlogov glede vsebine novih učnih predmetov bi mogli posredovati, saj je pri le-tem delu sodelovalo nad 150 šolskih zavodov, nekateri kar s celimi referati — tako I. gimnazija v Ljubljani, gimnazija v Pobrežju pri Mariboru, gim- navaja, da ročno delo izraža nazija na Brdu pri Lukovici, osnovne šole s skrčenim načrtom'. Do tega sklepa so prišli na osnovi podrobne analize rezultatov učnih uspehov za nekaj ocenjevalnih obdobij. Strokovni aktivi delajo pod vodstom pomožnih inšpektorjev, ki imajo največ pregleda nad potrebami v predmet, skupinah. Aktivi so izdelali pripombe k pouku v posameznih predmetih. O problemu družbenega u-pravljanja je članstvo razpravljalo skupno z učitelji na posebnem sestanku, kjer je inšpektor tov. Dolinar predložil osnutek pravilnika za šolske odbore. V osnutku so zelo natančno šolskih odborov. SLOVENJ GRADEC delovni princip in je zato središče praktičnega učenčevega udejstvovanja. Ta predmet gimnazija v Slovenjem Gradcu itd. Toda naj zadostuje že teh nekaj primerov, iz katerih mo- povezuje vse šolsko delo, daje remo zaključiti, da se je šol- zavodu značaj praktične šole. III. nižja gimnazija v Mariboru predlaga, da naj bi novi učni predmeti predvsem poudarjali praktično smer po- sko področje vendar močno razgibalo prav pri vprašanju približanja obvezne šole resničnemu življenju, za katerim še močno zaostaja. — Led je Uka, da naj bi tvorili pove- prebit. To nam dokazuje tudi dejstvo, da je 99%> odgovorov pozitivnih. V. zavo z življenjem in zahtevami bodisi Industrijskega bodisi kmetijskega področja. S temi predmeti bi morali doseči to, da dijak spozna, kakšna vprašanja nastajajo v naši POGLOBITVENI TEČAJ družbi v borbi za socializem ANGLEŠKEGA IN NEMŠKE- GA JEZIKA za profesorje Od 2. do 12. julija tega leta bo SPK LRS priredil v Delo v smeri izpoipoinjevanja strokovne usposobljenosti kadira je v tem okraju zelo intenzivno. Dvig interesa javnosti za šolo se čuti po razpravah o družbenem upravljanju v šolstvu, s in kakšna bo njegova smer, ko bo stopil v življenje. Ročno delo, gospodinjska in gospodarska znanja so enako važna za dečke kot za deklice. Osemletna šola Topolšlica Ljubljani poglobitveni tečaj želi to, da bi bila vsebina angleškega, istočasno pa tudi novih učnih predmetov takš- poglobitveni tečaj nemškega na, da bi dečki in deklice po jezika za aktivne predavate-dovršeni osnovni šoli imeli Ije teh predmetov, torei ti-vsaj predstavo o sodobnem ste, ki so učili anglešči-kmetijstvu (vseh panogah), o no ali nemščino v šol- letu industrializaciji le-tega, da bi 1953-54. kaj več vedeli sploh o gospo- Na angleškem tečaju bosta i" bomo zanje prejeli “Jinovo priznanje. Pri tem se____________________________________ ŽDe • ome'evati na ozko o narodnostni pripadnosti pri-dializirane, le določenemu lagojene podatke. Stankih množičnih organizacij. PTUJ Društvo je imelo več sestankov s predavanji o temah, ki so se obravnavale na seminarju za pouk moralne vzgoje. Razpravljali so o skrčenju predmetnika v drugem polletju, aktivi pa bodo izdelali do konca šolskega leta konkretne predloge za učne načrte v bodočem šolskem letu. Društvo se ni bavilo, v do. voljni meri s problemi nižjih je le p v » t* * je, a u VSC bolj zahtevni sestavki T«tr» - J tia angl€ŠK6Ill tCČBjll DOSIi tudi še niso formirani dobri J ~£a!£ zanimivo il dfa'ftv,u’ ° mednarodni trgo- predavala in vodila seminar, šolski odbori, v katerih bi našle kakf.n ° darik ; Vin , .in SVC™’ da, bl spo' Je člana British Councila is šole oporo pri napornem učnem aa poudarek dajejo sodobni - in vzgojnem delu- učitelji jezikov Petju, in to na BLAGAJNIKI! Poberite naročnino za I. polletje in jo nakažite s točnim seznamom. NAROČNIKI! Prihranite nam stroške opominov z rednim tromesečnim nakazovanjem naročnine! Uprava Prosvetnega delavca •••••• «•••••■• vseh starostnih stopnjah, tako da se čustveni doživljaji posrečeno povezujejo z razumskimi in spominskimi. Sodobni jezikovni pouk pripisuje tudi velik pomen pravilni intonaciji, ki so jo nekoč vse preveč prepuščali slutnjam ln posluhu. Saj je pa Intonacija tudi važna semazio-loška kategorija ln se od jezika do jezika lahko močno razlikuje. Sodobne metode pouka tujih jezikov pa ne bi bile sodobne, ako bi ne upoštevale neke zna- (Nadaljevanje na 4. strani) znali in začutili vsaj osnovne Beograda gg. W.S. Allen in probleme naše porajajoče se Jago. komune. Učno osebje na gimnaziji v pa bodo predavali naši’stro-Teznem pri Mariboru predla- tovnjaki in metodiki, ga, da naj se vsebina učne- « , , v , v . ga predmeta gospodarska zna- ”^e^ezence. tečajev, je nja prilagodi sprva okolišu Prydyidena potnina in pnspe-šole in nato preide na širša ve . k njihovim stroškom, področja. Učenci naj se se- Pismene prijave z navedbo, znanijo z industrijo, s čari- ab Je zaželeno stanovanje in nami, davki, taksami, prora- brana, pošljite čim prej, naj-čunom, zavarovanjem, zadruž- kasneje pa do 15- junija 1.1. ništvom, delavskimi sveti, or- 7a ’'7"ivet0 in k”’vtnro ganizacijskimi shemami tovar- LRS, Ljubljana, Župančičeva ne in podobno — seveda v -L s°ba 79. Kasnejših prijav obsegu in obliki, ki ustreza ne bo mogoče upoštevati, učenčevi starostni stopnji. - Mladino moramo seznaniti s -------------------------------—— Na tečaju nemškega jezika Stran 4 »PROSVETNI DELAVEC« Štev. 10. Sodobni pouk modernih Jezikov in tehnika (Nadaljevanje s 3. strani) čilnosti dobe, v kateri živimo, t. j. napredka, tehnike. Tu gre predvsem za takšne izume kot so gramofon, radio, magnetofon, kino in televizija. V sodobnem človeku vzbuja uporaba teh izumov neko svojevrstno napetost, zanimanje, neko prepričanje, da je delo s takšnimi aparati boljše, zanesljivejše, plodovitejše kot pa tradicionalno delo s knjigo in predavateljem. Zlasti mladina ima do tehnike nadvse intimen odnos, ki v njej vzbuja silno zanimanje in si od nje mnogo obeta. Tehniške pridobitve so pri pouku jezikov, kot pravimo, aktualne. Obenem pa so tehniške pridobitve velika pomoč učitelju modernih jezikov pri njegovem napornem in utrudljivem delu. Bogate dežele so že pred desetletji uvedle v šole gramofone. Za delo s temi aparati je pričela industrija izdelovati posrečene serije plošč, na katerih so bile zabeležene lekcije, pesniški proizvodi, govori in spevi najboljših odrskih umetnikov in govornikov, pa tudi »spea-kerjev« izmed kulturnih ljudi. Na tem področju je že skoro pol stoletja znana družba »Lin-guaphone«, ki se je kljub novejšim sredstvom še vedno drži na površju. Zanimivo je, kar je v tej zvezi pripovedoval tovariš, ki se je pred kratkim vrnil z obiska v Angliji. Nekajkrat je naletel tako po šolah kot po tovarnah na ljudi, ki so neverjetno dobro govorili ruski. Na vprašanje, ali je bil neki sobesednik kdaj v Rusiji, je le-ta odgovoril: »Ne, naučil sem se ruščine doma po metodi »Lin-guaphone«, nato pa po radiu«. Pri nas ima le redko katera šola gramofon. Večidel pa so starejši gramofoni za pouk v razredih neprikladni, če nimajo naprave za vključitev ojačevalca. Dandanes so v ta namen najprimernejši radio-električni gramofoni (pick-up). V čem pa je prednost gramofona oz. plošče? Pomaga nam izostriti dijaku sluh, saj mu lahko predvajamo najrazličnejše glasove, moške, ženske, tenke, globoke, počasno in naglo govorico. Poleg tega moremo večkrat, praktično tolikokrat ponoviti poedine tekste, da jih bodo dijaki ob našem vodstvu in preverjanju popolnoma razumeli in si jih tudi osvojili. Druga sodobna tehnična pridobitev, ki lahko veliko poniaga pri pouku in privatnem študiju tujih jezikov, je nedvomno radio. Za. pouk angleščine je posebno zaslužna B. B. C. s svojim »English by radio«. Vsako lekcijo v raznih oddajal ponove dvanajstkrat. Poleg tega že vnaprej objavljajo tekste teh lekcij. Sicer je res, da so diktati včasih predolgi in da tolmačenja včasih malo šepajo in besednjak ni vselej razumno izbran, vendar je »English by radio«, ako so sprejemniki v šolah na razpolago in se dajo emisije spraviti v sklad z urnikom, odlično pomagalo in poživitev v sklopu normalnega učnega poteka. Marsikdaj se sliši očitek, češ da radio — kakor tudij kino — razpolaga dijaka k pasivnosti. Seveda mora profesor s svojo iniciativo obiti to nevarno kleč, saj je jasno, da ne zadostuje le poslušati in posnemati in da je tudi razumetje šele predstopnja. Glavni cilj pouka tujih jezikov je poleg prepoznavanja glasov, besed in pomenov — vokalno, jezikovno izražanje miselnega gradiva, ki izvira iz človekovih odnosov do narave in družbe. Naloga učitelja je, da dijaka ak-tivizira in ga pripelje počasi do tega, da bo znal ne le sprejemati, ne le razumeti, ampak da bo tudi proizvajal, govoril. Eden najsodobnejših pripomočkov za pouk tujih jezikov Pa je sočasna, sinhronizirana zveza med kinom in magnetofonom. Medtem ko so radio, gramofon in magnetofon avditivna pomagala, nam kino nudi na platnu izrezke iz življenjske razgibanosti, ponazarja vizuelno predvsem dejanja, predmete In njihove lastnosti. Tako je dosežen avdio-vizuelni pristop k jeziku. Vloga magnetofona je v bogatih deželah v zadnjih letih zelo zrasla. Sodobni magnetofoni po svoji porabnosti in praktičnosti daleč nadkriljujejo nekdanje. Tvarina učbenikov, ki je izbrana in urejena po načelih, ki smo jih zgoraj navedli kot sodobna, je zapisana na traku in predstavlja odtis inteligentnega moškega ali ženskega govora. Dijak, ki sedi v zvočno hermetični pregrad., tak0 da sledi lahko tudi filmskim projekcijam, ima pred seboj učbenik ali tekst in posluša s pomočjo slušalk govor, ki se odvija na posebnem kolutu spočetka bolj polagoma, kasneje, ko je znanje že naraslo, pa z normalno hitrostjo. Ce morda ni dobro slišal ali razumel, lahko enkrat ah večkrat s posebno napravo trak zavrti nazaj in ponovi avdicijo. Delo ob magnetofonih in filmskih stripih traja določen čas, nato pa zasedejo aparate dijaki druge skupine, medtem ko dijaki prve skupine s svojimi profesorji v svobodni konverzacij i ponove predelano gradivo in tudi izluščijo neogibno potrebno gramatično znanje, pri čemer je gramatika seveda le pripomoček, bližnjica, nikakor pa ne cilj. Cilj je praktično obvladanje razgovorneoa jezika. Višje jezikovne oblike, literatura, pesništvo, tehnični in komercialni jezik pridejo na vrsto šele po-t^m, ko so dijaki dosegli avtomatizacijo osnovnega jezikovnega gradiva, ki poleg funkcijskih in substitucijskih izrazov obsega približno 1600 »vsebinskih« besed. Obisk intenzivnega tečaja angleškega jezika Državnega sekretariata za gospodarstvo napravi na opazovalca izreden vtis tako zaradi odlične organizacije, ki je zasluga tov. Rihtarja, kakor tudi svetlih in zračnih prostorov, zlasti moderno opremljenega »laboratorija« z aparaturo, vzorne discipline in popolne resnosti udeležencev, ki se zavedajo, kako pomemben je zanje kot gospodarske strokovnjake, ki pojdejo v tujino, cilj, ki so si ga postavili. Uspehi, dosežen; v štirih mesecih pridnega dela, ki naravno nekoliko fluktuirajo od osebe do osebe zaradi prirojenih ali poprej razvitih dispozicij, so izvrstni. Delo profesorjev pod vodstvom Američana g. Shehana, ki je ob koncu prvega tečaja zaključil svojo instruktažo, je živahno in Zakaj je Ml Murnikov ,Lepi Janičar' razprodan ? ODGOVORI na VPRAŠANJA To kar se danes bolj redko zgodi, se je zgodilo — 16. in 17. knjiga knjižnice Sinjega galeba, Murnikov »Lepi janičar«, je pošel. Še in še prihajajo naročila, med njimi so tudi pisma, v katerih naročniki ne morejo in nočejo razumeti, zakaj ne bodo -dobili knjig. Založba Mladinske knjige meni, da je treba zadevo pojasniti. Knjige Sinjega galeba so naše najcenejše knjige; poleg tega so ilustrirane, kar knjigo samo še podraži. Cena tem knjigam je samo zato nizka, ker jev glavnem preračunana na minimalno naklado 10.000 izvodov. Takoj ko založba ne proda te naklade, ima izgubo, prav tako ima izgubo, če tiska pod naklado. Zadnje, da bi tiskali pod naklado 10.000 izvodov, se nam še ni pripetilo, pač pa smo nekatere knjige tiskali v še večji nakladi. Naklado smo dvignili predvsem zato, ker so bile prve knjige v šolskem letu razprodane; to se nam je zgodilo lani in prav tako letos. Ala kakor lani tako so tudi letos med letom naročila padla, založbi pa je ostalo od nekaterih knjig tudi po dva do pet tisoč izvodov. Ti neprodani izvodi založbo finančno obremenjujejo — in zato o plodovito. Pri nadaljnjih tečajih jepovsemrazumljivo, da smo dan n aTeen eHp i .ve samo jim moremo želeti na podlagi letošnje zadnje knjige tiskali nomo^ali J § ’ v običajni nakladi. Na mno- Avelinova knjiga Babo. Di-jen in Košček sladkorja, Se-ton- Thompsonov Srebrni sivec, in iz prvega letnika knijžnice Sinjega galeba; Mu-ardžijeva knjiga Potujeva k in Slon. Kari obe knjigi Gil-bertovega Robina Hooda, Hes-selbergovega Sončnega Tiki-ja, WeIsou Nevidni človek, ter Vaša Kvonezinova kniiga Saje in njena borba ter Swif-tova knjiga Guliver med pritlikavci in velikani. Cena vseh teh knjig je po 80 dinarjev. Za cicibane pa sta dve knjigi iz knjižne Čebelice, ki sta prav tako ostali na zalogi: Andersen Slavec in pravljica o lokomotivi Ujka: zadnje knjige so po 50 dinarjev. Založba se zaveda obveznosti, ki jih ima do šolskih otrok in do mladine, kar izpričuje v prvi vrsti njen kvalitetni izbrani program; neredno naročanje ali padanje nročil pri posmeznih knijgah pa jo po finančni strani sili, da je vsaj do neke mere predvidna pri nakladah. Zdelo se nam je potrebno vse to pojasniti, poverjenike pa prosimo, da nas razumejo v kolikor ne bi dobili naročniki Mumikovega Lepega janičarja, naj naročijo knjige, ki so ostale iz letošnjega ali lanskega letnika, saj so prav tako lepo bamje. S tem bodo založbi, ki tiska dosedanjih uspehov. želeti na izkušenj še lepših J. P. »Ne prepiraj se s tovariši« Učiteljska konferenca. Razpoloženje je napeto,'kot bi se pripravljalo k nevihti. Pogledi se križajo. Čakajo še inšpektorja, ki naj bi razčistil položaj. Kaj je vzrok tej napeti situaciji? Nekaj, žal, prav vsakdanjega: prepir med učiteljskim zborom, ki se je razraste! — dobil take oblike, da ni več ostal samo na šoli. Inšpektor naj bi napravil red. Kdaj in kako se je prepir za-fel? Saj pravzaprav že nihče več natančno ne ve. Nekega dine sta se sporekli upraviteljeva žena in starejša učiteljica, ki je imela občutek, da je mlajša ne upošteva dovolj, oziroma, da jo hoče učiti, njo, ki že toliko let uči in ima tako vzorno urejen razred. Njeni otroci so najprid-nejši na šoli, sedaj ji je pa mlajša rekla, naj prime Tončka v roke, ker se je stepel z nekim njenim učencem. Tonče že ni bil kriv. Kriv je bil oni drugi. No, mlajša učiteljica se je ujezila in rekla nekaj ostrih besed. Tako se je pričel prepir. Iz nič! In že sta obe iskali zaveznikov med ostalimi učitelji. »Upraviteljeva žena je, pa misli, da lahko komandira, pa mene že ne bo.u »Mene tudi ne, se ne bojim nobenega.« »No, saj tudi on ni najbolj na mestu, ta, pa ta bi bil boljši, bom že ob priliki povedal na okraju!« Tako ena stranka. »Tako me je napadla, ker misli, da moj mož ne bo nič rekel, da mu ne bi kdo očital, da se za svojo ženo vleče.« »Jaz jih že poznam, hinavski so, ampak nič se jih ne bojmo« — tako druga stranka. Pa se prepirajo na tihem in na glas, vsa vas že ve in na okraju vedo in inšpektor dela red, pa nič ne pomaga. Eden je prestavljen in na njegovo mesto pride mlado dekle še vse polno idealnih predstav o svojem lepem poklicu. . ■••■••••> ■•»•••••• •••••«••• •••••»••• *•••••••• ••••••■•• •••«••••• «•••••••• »••••• •#••••••• INTERNACIONALNO LETOVIŠČE Centralnih odborov Združenja učiteljev in Združenja profesorjev Jugoslavije — LJUBLJANA, Internat Gradbenega tehnikuma Gerbičeva ulica 51/a V času velikih počitnic se odpre v tem internatu internacionalno letovišče za prosvetne delavce in dijake iz Jugoslavije in inozemstva. Internat je izven mesta v bližini Tivolija. Za bivanje v tem centru so že prijavljeni prosvetni delavci in dijaki iz Francije, Anglije in Holandske. Predviden je bogat program, predavanja, razprave z gosti iz inozemstva in podobno. Medsebojni stiki z inozemci dajejo izredno priliko, da se v prijateljski atmosferi izmenjajo misli in izkušnje in osveži znanje tujega jezika. Stanovanje je pripravljeno v paviljonih internata, v sobah je po 6 postelj, higienske naprave so urejene, internat razpolaga s 300 posteljami. Prehrana je dobra, na razpolago je tudi bife. Internat ima knjižnico, igrišče za odbojko, športne rekvizite, šah, dvorano za družabne igre, v neposredni bližini je kopališče itd. Na željo gostov se morejo organizirati izleti v Postojno, v Julijske in Kamniške planine, na Bled, Bohinj itd. Cena za celoten penzion dnevno: 1. za dijake vseh vrst šol din 280.—•, 2. za prosvetne delavce din 320.— Letovišče bo odprto od 4. julija do 1. septembra. Iz tehničnih razlogov je potrebno, da prežive udeleženci najmanj 1 teden v letovišču, bivanje pa lahko podaljšajo še za teden dni. Gosti se bodo sprejemali vsako nedeljo in sicer: 4., 11., 18. in 25. julija ter 1., 8., 15., 22. in 29. avgusta. Prijave je poslati na naslov: Centralni odbor Udruženja učitelja Jugoslavije, Beograd, Kralja Milutina 66, telefon 24-585. Ko prijavljenec dobi obvestilo, da je zanj mesto rezervirano, mora vplačati 1000 din predujma, ki bo poslan upravi internata, ostanek se vplača direktno pri upravi letovišča. Iz pisarne Združenja prosvetnih delavcev Sprejmejo Jo hladno, eni kot drugi. Vsi čakajo: kateri stranki se bo pridružila? Eden ji namigne to, drugi drugo, da je že vsa zbegana, zraven pa niti prav ne razume, kakšna je situacija. Nekoč da učencem šolsko nalogo: Ne prepiraj se s tovariši. Učenci se muzajo, pa ne ve zakaj. Takrat se odpro vrata in vstopi upravitelj. »Nailogo pišete, tako, tako — čuden naslov, ali ste imeli pri tem kak poseben namen?« Ona je vsa v zadregi in ne ve, kaj bi. Cutj, da je nekaj narobe, pa ne ve prav dobro kaj. Polomila ga je, samo kje? V odmoru potoži tovarišici od nasprotne strani. Pa naleti slabo. Kakšen naslov si dala? Oho, pa ne da bi taka zelena stvar, kot si ti, hotela učiti nas starejše? Si še premokra za ušesi, draga moja, da bi delila nauke nam, ki smo vseeno že malo več skusili na svetu, kot tl, da veš. In zapomni si to za drugič. Ce pa misliš držati z onimi — pa kar izvoli.« In ji obrne hrbet. Tako, lepa reč, sedaj se Je zamerila obema strankama. Sama Je. zelena je, miada je, neizkušena je — in tako se je veselila na to službo! Nekoč se sestane s sošolko, ki jte na sosednji šoli, pa ji potoži. Sošolka je pogledala. »Povej, pa sl res s to nalogo hotela učiti ostale?« »Ne, ne, saj ne vem, zakaj Sem dala ta naslov, morda mi Je res šel na živce prepir na šoli žično izdajo ob koncu šolskega leta se nismo mogli več zanašati, saj lanska množična izdaja ni bila razprodana. Iz povsem razumljivih razlogov je ostalo na zalogi polovico n klade Finžgarjeve knijge »Iz mladih dni«, vkljub temu, da je Finžgarjeva knjiga živalskih zgodb kvalitetno branje, in je dobila celo Levstikovo nagrado. In še to, da ne bi zakasnili ob koncu leta z razpošiljanjem knjig, smo morali oddati rokopise veliko preje v tiskarno, nekaj tudi zaradi tega, ker ima Murnikova knjiga dva dela. Letošnja množična izdaja je prenehala tudi zaradi čebelice, ki pač lahko še lepše nadomesti izdaje za cicibane iz prejšnjih let. Da ne ostanejo učennci in dijaki ob koncu leta brez knjig, predlagamo, da bi naročili namesto Mumikovega Lepega janičarja, ki je pošel, lepe in kvalitetne knjge knjižnice Sinjega galeba, ki pa doslej niso imeli te sreče, da bi jih učenci in dijaki porazgra-bili. Te knijge so: že omenjena Finžgarjeva khijga živalskih zgodb Iz mladih dni, Kaest-nerjeva Leteča učilnica, Gogoljeva knjiga Taras Bulba, Hunterjeve Neverjetne prigode profesorja Modrinjaka, in sem hotela učence vzgajati drugače.« »Vidiš, to je zato, ker hočeš več kot drugi. Drugič pa daj naslov: »Naše koline,« pa bo mar.« In ko pridejo mladi učitelji k strokovnemu izpitu, se čudimo, da niso več tako idealni, kot so bili, ko so odhajali iz šole na svoja prva službena mesta. M. Bartenjev Madinska knjiga. * 1 2 3 LETOVANJA Republiški odbor Združenja učiteljev Srbije bo organiziral za svoje elane in za člane učiteljskih združenj drugih republik od 5. julija do 19. avgusta. v svoji režiji dve letovišči: 1. SPLIT Letovišče bo v internatih Višje pedagoške šole in učiteljišča, ki sta v mestu blizu Marjana. Sobe so lepe, svetle, sončne, s 3 do 12 posteljami. V letovišče bodo sprejeti samo odrasli. 2. BECICI PRI BUDVI Bečiči so 3 km od Budve, kjer je najlepša plaža na Jadranu. Letovišče bo v privatnih hišah in pod šotori. V sobah bo 4 do 12 postelj. Šotori bodo v oljčnem gaju na morskem bregu, V vsakem po 2 postelji. V to letovišče bodo sprejeti tudi otroci, toda ne mlajši od 7 let. Zanje bo treba plačati kakor za odrasle- Dnevni stroški v obeh letoviščih po. 320 din. V letovišču lahko ostanete najmanj 15, a največ 30 dni. Prijave pošljite na naslov: Udruženje učitelja NR Srbije, Beograd, Kralja Mi-lutina 66, najpozneje do 15. junija. Člani, ki bodo sprejeti, morajo poslati takoj polovico mesečine ali 15-dnevne oskrbnine na račun 1031-T-373, drugo polovico pa bodo plačali ob prihodu v letovišče. Na hrbtni strani čeka je treba označiti, zakaj se pošilja denar. Pravico do letovišča imajo vsi člani učiteljskih združenj in člani njihovih družin. V prijavi je treba navesti imena vseh prijavljenih !n dobo, v kateri žele letovati. Letovalo se bo od 4. do 18. julija, od 20. julija do 3. avgusta, od 5, do 19- avgusta. i i i ••••* ••••••••» •••••»••• •••«••••• .#••••••• •••••• ••• (Šesto nadaljevanje) DRUGI KOMPLETNI LETNIK KNJIŽNICE »SINJI GALEB«: 1. F. Saken: Bambi — razprodan. 2. G. Aveline: Baba Dijen in košček sladkorja. 3. V. Gogolj: Taras Bulba. 4. E. Kastner: Leteča učilnica. 5. N. Hunter: Neverjetne prigode prof. Modrinjaka. 6. E. S. Thompson: Srebrni sivec in druge zgodbe. 7. R. Murnik: Lepi janičar L del — razprodan. 8. R. Murnik: Lepi janičar II. del — razprodan. Cena za naročnike: bros. 90.—, ppl. 150., cipi. 190 dinarjev. Za ostale naročnike: broš. 120.—, ppl- 160.—, cipi. 198 dinarjev. PRVI KOMPLETNI LETNIK KNJIŽNICE »ČEBELICA«: 1. Rdeča kapica — razprodano. 2. Polpetelinček — samo kartonirano. 3. Pravljica o šivilji in škarjicah — sarno kartonirano. 4. Slavec — kitajska pravljica. 5. Ujka — moderna ameriška pravljica. Cena za prednaročnike: broš. 50.—, kartonirano 110 dinarjev. Za ostale naročnike: broš. 70.—, kartonirano 115 dinarjev. POSAMEZNE KNJIGE: 1. D. Petrič: Domače živali — slikanica broš. 175.—■, polkart. 295.—, karton 390 dinarjev. o 2. G. Aveline: Zgodba o slonu, o levu, o mački in o kom še? ppl. 220 dinarjev. 3. L. Čermelj: Jurij Vega — broš. 130 dinarjev. Založba »MLADINSKA KNJIGA* želi pomagati ravnateljstvom gimnazij in upraviteljstvom osnovnih šol, da nagradijo ob koncu šolskega leta s knjižnimi zbirkami najboljše učence. Zato priporoča 10 ZBIRK V ceno zbirke je že vračunana poštnina. Zahtevajte Kam naj se obrnejo tečajniki, ki morajo opraviti drugi del diplomskega izpita, zaradi programa? Odgovor: Program za diplomske izpite učiteljev-tečajnikov je bil objavljen v Vestniku ministrstva za prosveto št. 14-1947. Vestnik so prejemale vse šole. Vprašanje: Zaprosil sem za premestitev. Na okraju so mi rekli, da moje prošnje sploh ne bodo oddali naprej, ker me potrebujejo na šoli, na kateri službujem. Ali je tako ravnanje pravilno, Odgovor: Tak0 ravnanje ni pravilno. Okraji morajo poslati vse prošnje naslovnikom, to je tajništvu sveta za prosveto in kulturo tistega okraja, kamor prosilec želi (glej Objave SPK št. 3 z dne 15. aprila 1954). Seveda pa mora okraj obenem dati tudi izjavo o možnosti in umestnosti premestitve. V spornih primerih bo posredoval republiški svet za prosveto- in kulturo, ki ima vsaj delno možnost, da pošlje okraju nadomestilo za premeščeno moč. Vprašanje: Sem slabega zdravja. Ali bi mogel biti oproščen strokovnega izpita? Odgovor: V prosvetno-znanstveni službi so mogli biti oproščeni strokovnega izpita samo tisti prosvetni delavci, ki so na dan 1. I. 1951 že imeli najmanj 10 let službe v tej stroki. Kdor tega pogoja ne izpolnjuje, ne more biti oproščen strokovnega izpita. Vprašanje: Na naši šoli imamo tovariša, ki je bil nastavljen kot »predavatelj«. Ali tak naziv obstoji? Odgovor: Naziv »predavatelj« obstoji na visokih šolah, čeprav se bo verjetno z zakonom o univerzah tudi tam ukinil. »Predavatelj« na fakulteti ali akademiji je običajno akademski učitelj, ki nima doktorata in ga zato svet visoke šole ni izvolil za docenta, ima pa sicer vse dru- ge pogoje, ki so potrebni za naziv docent. Na višjih ali srednjih šolah je naziv predavatelj (kot označba poklica) nedopusten. Tu poznamo le učitelje, predmetne učitelje, profesorje srednje šole in profesorje višje šole. Vprašanje: Kako je tolmačiti uredbo o pravici učiteljev do brezplačnega kuriva pri tovarišicah, ki niso poročene, a imajo otroke, ter koliko kuriva jim pripada? Odgovor: Uredba o pravic! učiteljev do brezplačnega stanovanja in kuriva je glede tega pomanjkljiva. Čeprav pa ne vsebuje zakonitega določila, menimo, da bi občine v takih primerih mogle priznati samskim materam iste pravice, kot jih imajo poročeni pari brez otrok. Vprašanje: Ali imajo profesorski pripravniki pravico do povišane plače: Odgovor: Za nazive učitelj, predmetni učitelj in profesor srednje šole je bila s posebno uredbo povišana temeljna plača za din 1000. —, 1500,— Pripravniško stanje je stanje v že določenem nazivu, zato imajo učitelji-pripravniki, predmetni učitelji-piripravniki in profesor j i-pripravniki pravico do poviška templjne plače. Ker ta plača ni dopolnilna plača (dopolnilne plače se bodo uslužbencem teh nazivov dajale po 5. členu uredbe o prosvetno znanstveni stroki v obliki posebnih dodatkov za težka mesta in pod.) zanje tudi ne veljajo splošna določila o dopolnilnih plačah, po katerih pripravniki načeloma nimajo pravice do dopolnilnih plač. Takšno je stališče Združenj. Nekateri oslužbenci sekretariata za občo upravo in proračun LRb pa osporavajo pravilnost takega stališča, zato so okraji, ki so zahtevali od sekretariata pojasnilo, ustavili pripravnikom nadalj-nje izplačevanje tega poviška. Prepričani smo, da ne za dolgo, vprašujemo se pa, kako je mogoče, da se splošne uredbe v Sloveniji drugače tolmačijo kot v ostalih republikah. Honorarji za prekoredno zaposlitev se ne bi sineli obdavčiti z znatnim popustom, program desetih zbirk. ? ; ; : ? : : j »MLADINSKA KNJIGA« Ljubljana, Čopova 50/III. i ?■ • ••»••■••• «•»•••••• ••■•••«••••••••••• »••••««•• '••»••••* »••••••o« •§••••«••• Ko je izšla v Uradnem listu FLRJ št. 56-1953 uredba o dohodnini, so jo nekateri finančni organi tolmačili taiko, da so začeli takoj obdavčevati s 15o/0 tudi dohodke od učiteljskih honorarjev, čeprav čl. 161 uredbe izrecno predpisuje, da se za strokovna in znanstvena predavanja ne bo plačeval davek na dohodek, dokler ne bodo izdani posebni zvezni predpisi, s katerimi se bo to vprašanje uredilo posebej. Zal je bil med tistimi, ki so tako tolmačili uredbo, tudi gospodarski oddelek Sveta za prosveto in kulturo LRS, ki je s svojim opozorilom prosvetnim ustanovam v 2. številki letošnjih Objav Sveta za prosveto in kulturo povzročil našim društvom precej težav. Takoj po objavi tega opozorila smo v Prosvetnem delavcu sporočili, da je tako tolmačenje nekaterih finančnih organov samovoljno, naša združenja, pa tudi hrvat-ska, kjer je bila enaka situacija, pa so zahtevala od odločilnih organov avtentično tolmačenje obstoječih zakonitih predpisov, kajti vsa so bila soglasna v tem, da je treba honorarje za prekoredno delovno zaposlitev šolskih delavcev obravnavati po čl. 161 uredbe. Državni sekretariat za zadeve narodnega gospodarstva FLRJ je dal sedaj v tej stvari naslednje uradno pojasnilo: Davku na dohodek niso podvrženi honorarji, ki se izplačujejo stalnim honorarnim uslužbencem, katerim je honorarna služba edina in glavna zaposlitev in jo opravljajo polni delovni čas. Taki honorarni uslužbenci so glede pravic in dolžnosti izenačeni z rednimi uslužbenci in jim honorarno delovno razmerje daje tudi pravico do socialnega zavarovanja po zakonu o socialnem zavarovanju. Honorar, ki ga dobiva učno osebje za prekoredno zaposlitev, ni podvržen plačevanju dohodnine, ako se to delo izvrši po nalogu Sveta za prosveto In kulturo, in to ne glede na to, ali se taka prekoredna zaposlitev opravlja na matični ali pa kakšni drugi šoli in' ne glede na to, alj je taka prekoredna zaposlitev potrebna zaradi pomanjkanja učnih moči, zaradi nadomeščanja odsotnih (obolelih) ali pa zaradi kakšnega drugega vzroka. Gornje pojasnilo je bilo objavljeno v zadnji številki Skol-skih novin, glssilu prosvetnih delavcev Hrvatske. Naša združenja uradnega odgovora na enako zastavljeno vprašanje doslej še niso dobila, ksr pa seveda na sami stvari, to je, da so honorarne ure na šolah zaenkrat neobdavčene, nič ne spremeni. PROSVETNI DEL. STANOV POPRAVEK Ker se je vrinilo v članek prof. Ak. Beseda o slovenskih berilih in berivu precej nspak, nekatere popravljamo: stolpec (s.), 1, v. 68: R. E. Ro-chow, prav: F. E Rochow; s. 2, v 45—6: ...večinoma pa suha beriva iz realij, prav ... suho berivo ...; s. 3, v. 17—8: stavek »Najbolj so se približale leposlovnim berilom čitanke P.« sodi nad v. 1 v istem stolpcu; s. 4, v. 23: protislovja: leposlovno berilo-realije, prav: protislovja: leposlovno berivo-re-alije; s. 4, v. 38: ... spremeniti ves razredni pouk prav: spremljati...; s. 4, v. 42: vnanje neenakosti, prav: vnanje neenotnosti; s- 6, v. 24: ... da se jo, prav: ... da se; s- 8, v. 41—2: ... staro literarno berilo, prav: staro berivo; s- 6, v. zadnja: ... se jih premalo ocenjuje; prav: se premalo ocenjujejo. Izraza berilo in berivo sta prevečkrat zamenjana; zato naj jih bralec popravi po smislu. Letovanje v sindikalnih domovih Združenja prosvetnih delavcev Slovenije so dobila nekaj nakazil za počitniški dom RS ZSS »Udarnik« v Lovranu. Dnevna Cena je 480.—, 530.— din. Reflektanti za ta dom naj takoj (najkasneje do 15- 6.) pošli jejo sporočilo na RO Združenja. V sporočilu mora biti naveden čas, v katerem žele letovati. V domovih CS ZSJ pa so cene naslednje: Blograd na moril: 500.— do 600.— din, Dubrovnik: 500.— do 580.—, Kaštel Stari: 470.— do 540.— din. Orebič: 590— do 670,— din. Opatija: 460.— do 580.— din, Rab: 480 — do 550.— din, Rovinj: 500.— do 550,— din, Ulcinj1: 660— do 750 — din, Ohrid: 430.— do 630.— din. Za te domove nimamo nakazil. Interesenti naj se zaradi rezervacije obračajo neposredno obračajo na uprave domov.