253. številka. Ljubljana, v četrtek 5. novembra; XVIII. leto, 1885 Ifhaja > ssik dan ivečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za 6etrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gM. 10 kr. Za pošiljanj« na dom računa se po 10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne potit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 ki"., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole trankovati. - Rokopisi B« ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledatiška stolba". Upravni št vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Volitve na Angleškem. Pretekli mesec zavzemale, so splošno pozornost francoske volitve. S posebnim zanimanjem pričakoval se je 18. dan oktobra, ko se je pri ožjih volitvah imelo pokazati, ostanejo li republikanci še na krmilu, ali pa se monarhična stranka toliko ojači, da izpodrine republikance in da so eventuvalno premeni Francoske državna oblika. Z jednakim zanimanjem spremljevalo bode javno mnenje vse Evrope volitve na Angleškem, ki so določene v 17. dan t. m. Pri sedanjih razmerah so bodoče angleške volitve vsaj toliko važne, kolikor so bile francoske, če neso morda Še važneje. Pri teh volitvah se bode namreč pokazalo, kdo ima več zaslombe v narodu, liberalci ali konservativci, Gladstone ali pa Salisburv. Ime vsakega teh dveh državnikov je program zase, vsak ima posebno politiško mer. Zmaga vsakega bode močno nplivala na sedanji politiški položaj, posebno intenzivno pa na razmere na poluotoku balkanskem. Izid angleških volitev utegne hipoma predrugačiti kočljivo situvacijo ob Balkanu, kajti znano je, da je Gladstone velik prijatelj Slovanom, osobito pa Bolgarom, nasprotnik pa »neizrekljivemu" Turku. Da bi on, oziroma njegova stranka zopet prišla na krmilo, gotovo bi se znatno piemenila angleška politika. O tem ni dvojiti in kdor stvari skrbno opazuje, dozdeva se mu, kakor da bi velevlasti in njih veleposlaniki v Carigradu konferenco in sploh vsako odločitev nalašč odlašali in zavlačevali tako dolgo, da bode izid angleških volitev znan, ker se bode še le tedaj dalo ukreniti kaj stalnega, ker se bode moglo računiti z gotovimi faktorji. S tega stališča in ker imajo predstojeće volitve na Angleškem to posebnost, da, kakor so pri nas petakarji dobili volilno pravico, bodo tudi v 17. dan t. ni. angleški delavci stopali na volišče, hočemo v naslednjem objaviti nekoliko podatkov o razmerah strank. Vsa Angleška ima 34,929.679 prebivalcev. Iz-mej teh imelo je doslej 3,190.540 volilno pravico. Slednje število pa se je, ker so delavci dobili tudi volilno pravico, pomnožilo za dva milijona glasov. Volilci delavci bodo torej imeli velik ali vsaj precejšen upliv na volitve. Po računih delavcev samih, ki se pa tudi uradno priznavajo, so delavci v 266 volilnih okrajih znaten del prebivalstva. V 28 volilnih okrajih imajo četrt, v 23 tretjino, v 38 polovico, v 75 tri četrti, v 43 volilnih okrajih pa pet šestink volilnih glasov. V njih rokah so torej mandati najmanj 120 poslancev. Zaradi tega pričelo se je jako živahno gibanje v delavskih krogih in pred vsem pričeli so nabirati denarja, kajti volitve na Angleš-kom stoje veliko novcev in za vsako kandidaturo treba najmanj 5000 gld. Delavci bodo skušali poslati svojih zastopnikov v parlament, kjer pa to ne bode možno, glasovali bodo za liberalce iz hvaležnosti, da so jim naklonili volilno pravico, bi se vsaj tako smelo pričakovati. Glede razmerja glasov sestavil je Londonski časopis „Central Nevvs" že naprej račun. Po tem računu imajo doslej konservativci na Irskem 16, v Londonu 29, v ostalih pokrajinah 133, vkupe 178 gotovih glasov, liberalci pa: na Irskem 4, v Londonu 28, v ostalih okrajih 282, vkupe 314, gotovih mandatov. Negotovih je 76 okrajev. Ker bode stranka narodne samostalnosti Irske (Pat-nellovci) brez dvojbe prodrla s svojimi 78 kandidati in ker bode ta stranka glasovala s konservativci, bi slednji s Parnellovci imeli 257 glasov proti 314 liberalcem. Poslednji bodo torej morali delati na to, da si izmej negotovih okrajev pridobe" vsaj polovico. Ako se jim to posreči, potem bode razmerje glasov v zbornici naslednje: liberalci 852, konservativci 216, Parnellovci 79, ali ker se smejo konservativci in Parnellovci zmatrati za jedno stranko: liberalci 352, opozicija 295. To razmerje mora se doseči, da bode možna krepka vlada. Doslej postavili so konservativci 368, liberalci pa 470 kandidatov. Žal, da liberalci neso popolnem složni, kajti izmej rečenih kandidatov jih 238 zmernih (program Hartingtonov), 232 pa radikalnih (program Cliamberlainov) in kakor čitamo v listih pobijajo drug drugega, pri čemer imajo korist le konservativci. Možno je sicer, da preteča nevarnost konservativne večine zmerne liberalce in radikalce šo zje-dmi, kakor je zjedinila republikance na Francoskem, zlasti da bode avtoriteta Gladstonova ugladila vsa nasprotstva in da se bode pri volitvah v 17. dan LISTEK. Po Sibiriji. fAus Japnn nach Dcutschlnnd ilurch Sibirien von Wilhelra JoeBt, KOln, 1884. DuMont-Sclmubcrgischo Uuclihandlung.) Spisatelj tukaj imenovane knjige si je ogledal že skoro vse dele sveta. Kakor sam nekje pravi, bil je celih pet brez odmora le naprej na potu. Bil je s Španjci na Kubi, z Blancos iz Colovados v Uruguai, z Angleži v Afganistanu, s Holandci na Sumatri, s Portugalci na Timoru, pomagal je na bojišči „gledati"; potepal se je v družbi z rudeče-kožci, mehičanskimi lopovi in Patagonci, z Davaks, Alfuros in Papuas, popival je s formosanskimi divjaki in z Ainos na Yesso; imeli so ga sedaj za „mormonca", sedaj za katoliškega duhovnika, na Kubi so mislili, da je pretendent Don Carlos, v Travancur-u, da je protestantski misijonar; v Kolumbiji je bil nekaj časa pruski general, a nekje drugje so posli bežali od njega, češ da je on prof. Falb, ki „potrese dela"; in v Irkutsku so ga zamenjali z japanskim poslancem. Gotovo jo mož veliko videl in veliko izkusil po svetu. V rečeni knjigi pa popisuje le konec svojega petletnega potovanja, pot namreč po Sibiriji. Ni čuda, da je hitel proti domu. Menda ga je tudi zapustil potrebni humor, in zato je sliko o Sibiriji napravil zelo mračno in temno. Na vsaki strani toži kakor Jeremija, da so Sibirjani pijanci in umazanci, da imajo slabe ceste in nepoštene uradnike ter da prebivajo v neusmiljenih puščavah. Saj drugi opisovatelji Sibirije so tudi proučili kraje in ljudi sibirske, a tako vender-le ne tarnajo in jadikujejo! Zategadelj v naslednjem ne bomo poslušali, kakor se sloveči potovalec jezi in dolgočasi, nego samo to naj bo za nas zanimivo, kar v knjigi nahajamo stvarnega in istinitega. Spisatelj je zimski čas 1880/81 prebil v Japanu ter začetkom junija meseca prišel v Vladi-v os tok, v veliko rusko pristanišče ob Tihem morji. Od tu je hotel dalje v dežel. Imel je saboj mnogo važnih priporočil, a vender si je mnogo upal, ker ni znal jezika ruskega. Prejšnje čase, ko je še Jakutsk ob Leni bil središče sibirskega trgovanja s kožuhovino in slo-novo kostjo, ko je Busija svoje izgnance in čete pošiljala preko Tobolskega no vzhodnjo stran tedaj t. m. vsaj doseglo število, katero smo povzeli dobro poučenemu angleškemu listu, s katerim se strinjamo v želji, da bi zopet dobil vladno krmilo Gladstone, oziroma njegova stranka, ker bi to bilo v prid Slovanom v obče, posebno pa na balkanskem poluotoku živečim. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) III Gosp. zbornični svetnik, Iv. Perdan, poroča vsled dopisa vis. c. kr. deželne vlade z dne 17. sept. 1885, št. 8898, o vprašanji, da-li pravica v izvrševanji trgovine z mešanim blagom obsega pravico prodajati klobuke. Po § 36 zakona z dne 15. marcija 1883, drž. zak. št. 39, se razsoja obseg obrtne pravico po vsebini obrtnega pisma. Ker zakon le gostilni-čarskim, krčmarskim in trgovinskim obrtnim (§§ 16 in 38) določuje, kako daleč segajo njihove pravice, mora se v vseh družili obrtih ravnati po pravilih, ki so bila že pred izdanjem obrtnega reda veljavna, kajti v zmizlu čl. III. razglasilnega patenta za obrtni red odpravila so se le ž njim nezdružiu starejša pravila. V zmisli dvorskih ukazov z dne 20. avgusta 1792, 17. marcija 1802, 13. septembra 1806, 17. novembra 1812 in z dne 19. maja 1817 dopuščeno je trgovinam z mešanim blagom prodajati vse blago, za katero ni treba posebnega dovoljenja. Po ukazu trgovinskosodne komisije z dne 20. febr. 1822, št. 259, po gubernijalnem ukazu z dne 1. marcija 1822, štev. 2481 (zbirka provincijalnih zakonov 4. knjigo 1822, str. 58), obsegajo trgovine z mešanim blagom neomejeno trgovinsko pravico za vse za trgovino ne izključeno blago. V zmislu tega uknza imajo tudi pravico za razpošiljavno in naročilno trgovino. (Kopetz, avstrijski obrtni zakoni, I. knjiga, § 103, na Dunaju 1829 ; — Stubenrauch, upravni zakoni 1856. II. knjiga, S 503). To načelo se potrjuje tudi v § 38 obrtne novele, ki določuje, da obsega prijava za trgovinsko obrt pravico, trgovati z vsem v svobodnem prometu dopuščenim ne posebnemu đopustilu podvrženim blagom, no da bi se omejevala pravica na določeno blago ali na določeno vrsto blaga. Prodajanje klobukov tedaj ni podvrženo po- je bilo popolnem opravljeno s Petropavlovskim s Kamčatki in z Ohotskim kot lukama pri vzhodnjem morskem obrežji carstva. Ko pa se je zaznalo, kake se Amur da uporabljati za trgovsko cesto in koliko imajo vzhodnoazijske lastnine političnega pomena, tedaj je Rusija uvidela, tla jej je pri vzhodnosibir-skem obrežji treba vojaškega in upravnega središča, do katerega bode laglje prihajati, in za poglavitno mesto si je odbrala ter v trdnjavo prvega čina povzdignila Nikolajevsk ob Amurjevem izlivu. To mesto pa kot vojinsko pristanišče ni imelo nikakeršne vrednosti, ker uhod v Amur zavira nasprotni tok in je slasti globoke rezajočim ladjam zavoljo sipine nemogoče priti blizu; tudi se je pokazalo, da je mej otokom Sahalin in mej celino ploVnik zelo opasen. Treba se je torej bilo zopet pomakniti bolj na jug. V ta namen izbral se je Vladivostok in 1872. leta so se semkaj priselili z vojinsko ladjar-nico, s topovi in kar še drugega tacega zraven spada. Nikolajevsk se jo ostavll, odslej je Vladivostok bil sedež guvernerja in poveljnika vojinskemu ladjevju, katero je nastanjeno po vzhodnoazijski vodah. Na videz si ni bilo tukaj misliti boljega pristanišča, morska pot v Fvropo je bila zelo okraj- sebnemu dopustim, posebnega privoljenja za to ui treba, mora se torej tudi odsek izreči, da trgovci z mešanim blagom smejo prodajati tudi klobuke, ne da bi jim bilo treba za to pridobiti si posebne pravice. Odsek toraj predlaga: slavna zbornica naj se izreče v zmislu tega poročila. Predlog je bil vsprejet. IV. Gosp. zbor. svetnik Karol Luckmann poroča o dopisu koroške trgovinske in obrtniško zbornice, zadevajočem oa 1. oktobra 1884 veljaven zakon o davku od žganjarjenja. Po tem zakonu se je odpravil povprečni ter uvel davek od pridelka. Malim, takozvauiin kmetijskim žganjarnicam, dovoljuje zakon izjemo, da jim dopušča marveč do neke določene mere še nadalje povprečnino, in da bi jih ščitil premoči velikih tvornic, zagotavlja kmetijskim žganjarnicam vrhu tega še 25°/0 do 50/o popuščajo na davku. Ne glede na to, da zakon natanko ozuačuje kmetijske žganjarnice, stavi jim § 27. natančne mere, določujoč, da mora površje njiv, travnikov in pašnikov — izjemno go/di — meriti pet hektarov na hektoliter drozgaličnega prostora. Ta določba velja kmetijskim žganjarnicam pri držujočim povprečni davek. Kmetijskim žganjarnicam in tvornicam kvasu, ki so vsprejele davek od pridelka mesti povprečnino delujoče s prigledno-mernim aparatom velja Z Si. zakona. Pa paragraf določuje, da se obdači vsaki dan pridelana množina žganih opojljivih tekočin namesti drozgaličnega prostora, marveč dva litra žganja na jeden hektar zemljiškega površja, in jim dovoljuje 20°/0 popuščanja na davku, ako pridelujejo sploh 3.")0 litrov žganja na dan in lU°/0, ako pridelujejo sploh 350 do 20O litov na dan. Iz teh določil sledi, da morajo žganjarnice in tvoiuice kvasu, ki zahtevajo 20"/0 popuščaja na davku, kot last ali najem 175 hektarov, blizu 310 oralov, in one, ki bi zahtevale 10°/0 popuščaja, blizu 440 oralov njiv, travnikov in pašnikov skazati. Ta določila pa tudi jasno kažejo, da se na zemljiško površje planinskih dežela niti oziralo ni ter jim delajo veliko nepravice. Kakor dopis zbornice posestrime v Celovci naglasa, oziralo se je o uredovanji §§ 27 in Gl. le na velike kronovine, planinske dežele so se čisto prezirale, Tem se je odrekla dobrota popuščaja davka, kajti v planinskih de/elah je pač malo žga-njarnic, ki bi mogle skazati posestva 310 do 440 oralov zemljiškega površja, ne števši gozda. Obdavkovanju od pridelka tudi zbornica-pose-strima Celovška neče nasprotovati, marveč pokazati način, kako bi se dalo vedno laglje uvajati in pri-ljubovati; in to bi se dalo vsaj v planinskih deželah doseči s pienaredbo § 61, ki naj bi določila, da se popuščaji davka merijo po množini pridelka in ne po zemljiškem površji. Taka prenaredba § 61, ta olajšava učinjevala bi dobro tudi drugim kronovinam ter laglje uvela obdavkovanje od pridelka, ker se da vsekako in v vseh slučajih svobodneje gibati Tako svobodneje gibanje, ki ne veže več na zemeljsko površje, donašalo bi pa tudi nedvomno mnogo več davka, ker bi veliko kmetijskih žganjar- nic, ki sedaj delajo s povprečnim davkom, rado-voljno vsprejelo obdavkovanje od pridelka. Posebno pa bi to svobodno gibanje ustvarjalo nove kmetijske žganjarnice z davkom od pridelkov in s temi bi se pridobilo gotovo tudi več davka. Koroška zbornica poprosila je istodobno vse zbornice-posestrime v planinskih deželah, naj bi se obrnile do vis. ministerstva s prošnjo, da se § 61 zakona o davku od žganjarenja z dne 19. maja 1884, drž. zak. št. 63, za planinske dežele prenaredi tako, da obdavkovanje žganjarnie po zemljiškem površji čisto odpade in da se v zakonu določeni popuščaj davka odmerja le po množini vsakdanjega pridelka. Odsek poudarja, ča so žganjarnice na Kranjskem le male in da na obdavkovanje od pridelka že zarad tega ne mislijo, ker so stroški za prigledno-merni aparat preveliki, da bi se nakupoval za tako malo množino pridelka. Mogoče pa je, da bi se v bodoče osnovale veče žganjarnice, ki bi jim preuredba zakona po želji koroške zbornice ugajala, meni odsek, naj bi zbornica želji zbornice-posestrime C lovske ustregla in predlaga tedaj: zbornica naj bi se na vis. minister-stvo zaradi preuredbe §. 81. zakona o davku od žganjarenja obrnila. Predlog je bil vsprejet. (DuljH prih.) Iz učiteljskih krogov. (Dalje.) "V Vsakdo izmej mojih kolegov mi rad potrdi, i da se na »metodičen pouk verstva" prav | malo pazi. Katehetika---kdezaostajaš?! ; Priporočal bi O hlerja, Diestervvega, ali pa Izvrstne in obširne kateheze Einspielerj eve, ; — in gospodje verski učitelji mi gotovo potni e, da se verstvo nikakor ne poučuje glede na metodična i pravila, glede na duševno zmožnost in duševni raz-voj učeče se mladine. Ne zamerite, da sem govoril o tej zadevi, — a naj pri pravnejši Čas se mi je zdel, kojega se ne i sme kar tako izpustiti, č.e se hoče koristiti dob rej in koristnej stvari. Govoril sem resnico, a ob ka- : kej drugoj priliki bodeni govoril o tem pouku ob-Sirneje, če se ne oglasi kdo izmej onih, ki so v to — namenjeni. Preidimo na neke druge napade, ki zadevljejo speeijelno učiteljsko osobje. V dopisu „Edinosti" z dne 5. sept. t. I, be- i rem: »Takrat (to je pred organizacijo) so bili učitelji omikancjši od sedanjih, to je dušni pastirji povsod na razpolaganje." Da so bili in so duhovniki v nekojih predmetih temeljiteje poučeni, o tem naj ne govorim. Da so pa v šoli sposobnejši, to zanikam, — nasprotujem, ker to je učiteljstvu stan. Svoj posel bode vendar vsak stan temeljiteje poznal, kakor kdo drugi; — to je faktum, ki se ne da oporekati!--Naj se umeje, da o m o r e- bitnih (?) izjemah no govorim, saj ravno izjeme potrde pravilo! Pa! — senon 6 vero, e ben trovato, — kaj ne da? Vendar, Vi ste kje druge j, mi v Soli; kdo naj nam meri tu izobraženost — na metre, kateri stan je bolj izomikan, kateri manj, — da smo pa v šoli bolji, to trdimo in bomo trdili, — saj je to naš stan, a za vse drugo nam ni mari. Glede na Vaše prijazne besedice: da se učiteljstvo šopiri,kakor bi treslo omiko iz rokava in da hoče prekriliti celo druge Ntauove — (vem, koje stanove imate v mislih) — rečem Vam prav odkritosrčno to-le: Denašnje učiteljstvo je od tistih stanov nezavisno: zaveda se svoje naloge — in izvrševalo jo bode kljubu vsem nasprotstvam in spletkam. V 81. številki „Edinosti4' pa odgovarjate na nekoje protidopise dveh mojih kolegov, kjer nekatere stvari zanikate, nekatere sučete na druge načine, a nekaj gorkih nam tako le za nameček privržete. Kar nas pa še najbolj žali, je to: da učiteljstvu niti onih grošev ne privoščite, koje si tako trdo služi! Kdor pozna le z daleka naš stan, ta nam vsakdo potrdi: Jies slabo ste plačani, z isto plačo se ne da živeti po slami, kakor veleva zakon," — le Vam se zdi ta plača razinerna glede na naš trud in „pičle" študije. Hvala Vam za „kršćansko lj u bez en"! Naš stan primerjate rokodelskemu, naše študije — onim „Lchrpubov"! O, sarkazem, ironija, — ne! surovost, kakeršne še ni slišalo naše uho t Lepe primere! Kam pridemo, če počnemo primerjati razne stanove na jednak način?! Naj ne govorim o tem dalje, ker prežalostno je, da ste izrekli tako gorostasnost Vi, kojemu pretresa „kršćanske ljubezni" polne kosti jedino le: emancipacija uči tel j s t v a!! Učiteljstvo in duhovenstvo sta gotovo najimenitnejša a tudi najštevilnejša faktorja, ki delujeta za izomiko in izobraženost prostega naroda; — če pa bode naš narod v prihodnjosti, in to morda v prihodnjosti, ki ni več tako daleč, če bode tedaj naš narod „politično" zrel, tako si bodeta ta dva faktorja lahko v svesti, da sta k tej politični zrelosti, k p o v z d i g i prostega naroda gotovo največ pripomogla. Če pa hočemo, da nam vest ne bo imela kaj očitati, da nas narod ne bo obsojal, tedaj si moramo podati roke, da skupno delujemo za boljšo prihodnjost milega naroda, ker le sloga pravo moč rodi. Ne prepirajmo se, kateri izmej teh dveh faktorjev je imenitniši, kajti po nalogi sta si jednaka! Učiteljstvu izročena je nežna mladina, da jo vzgoja in za življenje dovolj izobrazi, a duhoven-stvu v obče le — odrasli narod. Da je pa treba že pri mladini početi, če se hoče, da doseže svoj dvojni namen, to ve vsakdo. Vendar nam je naš nasprotnik zvrnil na hrbet vso „nemoralnost" in popačenost sedanje mladine. Da bi bila mladina po\wocl tako zelo popačena, tega vendar ne smemo trditi. Vendar recimo, da je sedanja mladina bolj popačena, da je nemoralna, razuzdana, — li se sme tak slučaj pripisovati učiteljstvu. No! izjema bi bila lahko tudi tu, — a naše šolske oblasti take izjeme že odstranijo, — vzgledov imamo tudi na tem--■ polji. (Konec prili) šana, prav blizu pristanišča so se odprli založeni premogokopi in tako so jeli Vladivostok s trdnjavami obdajati in oživljati, kakor se je to bilo poprej zgodilo z Nikolajevskim. Toda baje tudi Vladivostok nema velike bodočnosti, ker tudi v njegovo pristanišče po zimi led brani. In to bode Rusijo prisililo, da se bode skušala raztegniti ob morskem bregu proti jugu, prej ali slej si bodo Rusi osvojili kako pristanišče poluotoka Korejskega. Trgovina v Vladivostoku je dosihdob stanovitno napredovala; vender pa mu manjka nekaj poglavitnega, brez česar ni rasti, namreč proizvajajo-čega zaledja; zahrbtna Mandžurija za to ni sposobna. Pot je pisatelj nastopil v 23. dan junija 1881. Parobrodič prinese popotnike k izlivu rečice Suifun in po tej so se peljali še naprej. Zadnji kos poti so morali storiti v trojki, v znanem ruskem vozilu. Jedini večji kraj spodnje Usuriške pokrajine je Nikolsk. Mislite si dolgo cesto, dvakrat tako široko, kakor so naše umetalne ceste, toda z blatom do kolena in potem ob straneh dve dolgi vrsti raztrganih, umazanih, lesenih koč — to je sibirsko mesto, taka so vsa od Amurja do Urala. V slebarnem najdeš belo iu zeleno prevlečeno leseno cerkev, v sleharnem iste ostroge, okolo njih skednje in obsežna dvorišča, iste dolge plotove in iste žganjarnice povsodi. Zanimljive so poštne naprave na velikih cestah Sibirije, ki jih je seveda le malo. Vsaksebi po 15—30 kilometrov so poštne postaje; njih gospodarji se za vladno nagrado zavežejo, da po zimi in po leti, ob vsaki uri po dnevi ali po noči odpravljajo v vozu pisma in popotnike do bližnje postaje, tako pa, dokler na voljo stojf število konj, od vlade določeno. Kolikoršen je promet na cesti, po tem se ravna to število konj, po troje do sedmero „parovu jih je — v „paru" po troje živali — in popotnik plača v vzhodnji Sibiriji in v Amurjevi pokrajini okolu lo „pfenigov" za kilometer, v zahoduji Sibiriji pa le polovico tega. Vrhu določenega števila živali pa mora poštar še imeti pripravljena dva čila konja, a konj, ki so se vrnili s pota, mu ni treba prej napreči, dokler neso počivali vsaj tri ure. Koliko je daljave do bližnjih postaj, koliko je do tja voznine, kakšna pot, so-li mostovi ali bodo pa bro-dišča, to vse popotnik lahko čita v okviru pod steklom, potrjeno z olieijalnim pečatom in kolkom na vsaki postaji poštni. Potem pa mora poštar pisa- vati knjigo, ki se vanjo natančno zapisuje, kedaj in s katerim voznikom so mimo prišli listi in poto-valci, tudi se vanjo zabeleži ime potovalčevo, kadar doide; če ni konj, če so na potu vsi, kolikor jih je določenih, o čemer se popotnik iz knjige lahko natančno uveri, potem mora pa počakati, da pridejo nazaj in odpočijejo svoje tri ure. Čegar ime je prvo uknjiženo, tisti dobi prvi konje, drugače je, če komu potni list odločuje prvstvo. Ta naprava je popolnem dobra in se tudi v istini dobro zvršuje. Čez nekoliko dni so dospeli k bregu Hanka-jezera (dolgo okolu 95 kilometrov in široka 74 kilometrov) ; jezero se vidi otožno, ker po svojem obrežji nema gozdov in holmov. Tudi vožnja po njegovi iztočnici, po krivudasti Sungači, je pusta bila. Sungača se izliva v Usuri, in ob tej vodi je natre-senih nekaj malo Kozakov. Žita sejati tukaj ni možno zavoljo vsakoletnih povodenj, tem bolj pa se izplača živinoreja in česar še po tem nedostaje, to namestijo ribe, ki jih je prav veliko po rekah. Na levem kitajskem bregu prebivajo „Goldi", mongolsko pleme, ki pa že odmira več ali manj in le ribe lovi ter sobole. (Daljo prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. novembra. V vojnem odseku avstrijske delegacije je predvčeraj vojni minister jako obširno govoril o zdravstvenih razmerah v našej vojski. Menil je, da bi se zdravstveno stanje še dosti zboljšalo, ko bi vojaki dobivali večerjo. Za pet krajcarjev na dan bi se za vsacega vojaka lahko pripravila dobra večerja, a on se ne upa tega predlagati zaradi slabih finančnih razmer države. Hrvatskemu saboru se je že predložila reforma uprave. Nadalje je saboru došla peticija zastran ustavljene volitve v prvem Zagrebškem vo-lilskem okraji. Dr. Mazzura predlagal je včeraj, da sabor nujno obravnava to peticijo. O nujnosti se bode danes glasovalo, pa bode najbrž zavržena. Po-Bilovič je interpeloval vlado, zakaj je bil kraljevi reskript, s katerim se je otvoril srbski cerkveni kongres, spisan v madjarščini. V tem in v madjar-skem govoru kraljevega komisarja vidi on rušenje nagodbe. Veioiiij«* države. Konferenca se še ni sešla in je še vprašanje, če se sploh snide. Vlasti se ne morejo sporazumeti, o čem da naj bi se konferenca posvetovala. Turčija hoče, da bi se na konferenci razgo-varjalo samo o vzhodnjerumelijskem vprašanji, velevlasti pa mislijo, da bi se na ta način ne dala stvar povoljoo rešiti in zahtevajo, da se veleposlaniki posvetujejo sploh o zadevah na Balkanu, da se bode moglo ozirati tudi na grške in srbske želje. Upanje, da bi se ustanovil status quo ante, se vedno manjša. Bolgari se ne bodo sami odrekli združenju. Kakor se da iz poročil iz Sofije posneti, bi Bolgari bili zadovoljni, ako se prizna personalna unija in uvedejo bolgarski zakoni v Vzhodnji Ruineliji, če bi tudi uprava budgeta in vojske ostala ločena. Več pa, pravijo, ne morejo prijenjati. Konferenca pa že teb zahtev ne more dovoliti, ne da bi kako odško-dovala Grke in Srbe. Bolgare bi sicer Turčija že prisilila pokoriti se sklepom konference, toda Turki nemajo veselja bojevati se ž njimi; razen tega pa tudi zapadne vlasti ne morejo privoliti, da bi turške čete zasele Vzhodnjo Rumelijo. Rusija pa, ki je najbolj navdušena za status quo ante, je neki že tudi dala razumeti, da jej ni po volji, da bi turške čete zasele kraje, katere je osvobodila od turškega ižesa. Kolikor jasneje postaja, da velevlasti neso jedine in da hodu konferenca brez vspeha, tem po-gumnejši bivajo llolguri. Srbije se v Sofiji in v Plovdivu toliko ne bojo, kakor sprva. Ker je sedaj že skoro gotovo, da Turčija ne bode s svojimi četami napala Bolgarov, bodo lahko vse svoje moči zbrali proti Srbskej. Še nedavno bili so pripravljeni Srbom odstopiti nekatere bolgarske okraje, sedaj so pa že odločno proti temu, da bi se žrtvoval kak bolgarski kraj sosednemu narodu. Kalnoky je v svojem govoru zagotavljal, da je združenje samo delo nekaterih, ne pa vsega bolgarskega naroda. Novejši dogodki pa dokazujejo, da se ves narod navdušuje za združenje. Iz vseh krajev Vzhodnjc Rumelije prihajajo h knezu deputacije ter mu zagotavljajo, da je ves narod pripravljen prelivati kri za združenje. Ravno tako se pa tudi ves narod pripravlja za hrambo domovine proti Srbom. Prostovoljci dan za dnevom odhajajo na srbsko mejo. Bolgarski vojaki noč in dan delajo in utrjujejo razne pozicije. Pri Caribrodu in Dragomanu dela nad 5000 osob — Bumakov in Petrov, katera so bili Bolgari poslali v Carigrad, sta se vrnila. Njijina misija ni bila brez vspeha. Turške državnike sta neki preverila, da Bolgari ne nameravajo nič sovražnega proti Turčiji. V Carigradu sedaj že neki žele z dobra pobotati se z Bolgari. Srbski kralj odšel je z načelnikom generalnega štaba polkovnikom Petrovičem zopet na mejo. Govori se celo, da se je divizijskim poveljnikom že dal ukaz, začeti vojno. To poročilo se ve da se nam ne zdi prav verojetno, ker smo že tolikokrat čuli, da so Srbi prestopili mejo, pa se je to pozneje vselej preklicalo. kršiti minister vnanjih zadev poslal je okrožnico grškim diplomatiškim agentom pri vlastih, v katerej izjavlja, da Grki žele miru. Da se ohrani mir, pripravljeni so celo zatajiti svoje politične interese. Vznemirjenje grškega naroda vsled dogodkov v Vzhodnji Ruineliji pa kaže, da za Grško ne more biti nič nevarnejšega, kakor ponavljanje takih dogodkov Grška zategadelj želi, da se ustanovi nov red, ki bode bolje varoval grške interese proti ponavljanju takih dogodkov. Koncem okrožnice izraža nado, da bodo vlasti to jemale v poštev in se ozirale na Grke. — Grškim konzulom se je naročilo, naj povabijo grške kolonije, da se udeleže patrijo-tičnega posojila. Grške kolonije v Marseille-u, Odesi, Aleksandriji in Varni so že prostovoljno začele pod-pisavati posojilo. Huski minister notranjih zadev grof Tolstoj je popolnem ozdravel in prevzel vodstvo minister-stva. Se nedavno se je govorilo, da se več ne povrne na svoje mesto. Imenovala se je že cela vrsta osob, katere bi ga uasledovale v ministerstvu. Francosko ministerstvo bode še pred shodom zbornice dalo svojo ostavko. Predsednik republike Grevy bode potem zopet Brissonu naročil se- staviti novo ministerstvo. Kakor se misli bodo v novo ministerstvo ustopili skoro vsi sedanji ministri, zlasti pa Frevcinet in Goblet Ilolainl.ska vlada bode zbornici predložila načrt zakona, s katerim se bodo premenile one določbe ustave, katere se tičejo javnega pouka. Do-sedaj se je zahtevalo, da mora država povsod skrbeti za zadostni ljudskošolski pouk, sedaj se bode pa določilo, da naj država podpira ljudske šole le tam, kjer se od privatne strani toliko za nje ne stori, da bi zadostovale potrebam prebivalstva. Pri občinskih volitvah so po vsem Angleškem konservativci pridobili precej mandatov. V to j njim je pomagal razkol mej zmernimi liberalci in I radikalci, kateri se je poslednje dni jako poostroril. j V več krajih se zmerni liberalci neso hoteli udele-j žiti volitve če neso upali zmagati s svojimi kandi-i dati, ali so pa dali svoje glasove konservativcem, da so le podlegli radikalci. Ne bode več dolgo, pa se začne ungleško-i birmanska vojna. Angleži so se že dvakrat bo-I Jevali z Birmo namreč 1824. in 1852. leta. V obeh ! vojnah je Birma zgubila skoro polovico svojega i ozemlja. Jednaka nesreča jej preti tudi zdaj. Res, I da se Birmanci pripravljajo za brambo, in utrjujejo ! svojo stolico Mandalav, vendar ni verojetno, da bi I se mogli vspešno ustavljati izvežbanim angleškim j vojakom. Vsa vojna sila Birmanskega kralja broji ! kakih 15.000 vojakov. Angleži bodo proti Birmi i poslali sicer le 10.000 vojakov, a pomisliti je treba, j da Birma ne more vseh svojih vojnih sil postaviti na bojišče, ker jih nekaj potrebuje za vzdrževanje reda v deželi, in da so Angleži mnogo bolje oboroženi. Dopisi. Ix <*ra o 7. zjutraj 737-93nun. 2. pop, 1 73 7 33 mm. 9. zvečer j 736 97 mm. 8-0° C 9 0° C 84° G z. svz. z. svz. z. svz. obl. obl. obl. 500«. dežja. Srednja temperatura 8-5°, za 21° nad noimalom. Vremensko porodilo 4. nov. Zračni tlak se ni dosti spremenil, vendar je začel padati na zapadu. V se-vernozapadni Evropi jo zračni tlak najnižji. V Avstro-Oger-skej kaže barometer od 761 mm. na Jadrijanskem morji in do 770 mm. v Vzhodni Galiciji. Vetrovi so večinoma slabi. Nebo je večinoma oblačno, bahki dež na Južnem Tirolskem, v Istriji in Dalmaciji. — Pričakovati vzhodno vetrove brez premembe temperature. 2D-u_n.ajsls:a "borza dne 5. novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta.......... Zlata renta........... 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London ............ Srebro........... Napol. ......... C. kr. cekini......... Nemške marke........ 4°/0 držtnue srečke h 1. 1854 250 gld Državne Rrečke iz 1. 1864 100 gld. Ogrska zlata renta 4°/0 .... . „ papirna renta 5°/0 ..... 5B/0 štajerske zemljišč odvez oblig ■ . Dunava reg srečke 5°/,, . . 100 gld Zemlj. obć avstr. 4 V/o zlati zast listi . Prior, oblig F.lizab« tine zapad železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditni; srečke .... 100 gld Rudolfov*.- srečke.....10 „ Akcije anglo-avatr banke , . 120 „ Trammway-društ volj. 170 gld a. v,. , 82 gld. 82 „ 109 „ 99 „ 868 „ 2*2 „ 125 . 9 5 61 126 171 98 90 104 116 124 115 106 176 17 98 183 45 85 10 45 40 45 96'/, 94 70 75 50 10 70 50 25 80 25 kr. Poslano. Ker nekateri trošajo veet, da sem jaz dal priobčiti v ,Slov. Narodu" inaerat „Oženii bi se", izjavljam s tem, da se rečeni inserat ne tiče moje osobe. (660) V Šiški, 4. novembra 1885. Boštjan Tome, gostilničar in mesar. Potovalei za poljedelske stroje se takoj vsprejmejo. ^12-6) Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". Od so ho le 31. oktobra naprej w le nekaj inij viieti -« V liotel-o. „Stad.t "^7"ien" V uličnem lokalu, pritlično, uhod Fran Jo sip ova oeita, IZREDNA PREDSTAVA 19 letne herkulice, boriteljice m akrobatke gospodičine ELEONORE v kakem malem mestu, trgu ali večjem kraji na dobrem prostoru išče so v nitjem. — Natančneje pove upravništvo ..Slovenskega Naroda". (640—3) V najem se da zaradi smrti, v Črnem Vrlin pri Idriji sfučnim za protln|o uiedanegn blaga In tobaka, zraven prostor za spravo blaga (magacin), klet, čedno stanovanje s tremi sobami, kuhinja z vsemi pripadajočimi pripra-ami. Hiša je tik farne cerkve. Kdor želi vzeti v najem, oglasi naj se — pismeno ali osobno — pri podpisanem lastniku. V Črnem Vrhu 29. oktobra 1885. (647—2) Anton Plešner. Št. 12.580. (634—2) Vidi se od 10. ure zjutraj do 9. nre zvečer. I. prostor 20 kr.. II. prostor 10 kr. — Vojaki in otroci polovico. (636—4) Dijaške ustanove. S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeni sta pri magistratu dve mesti cesar Fran Josipovih, po Ljubljanski mestni občini ustanovljenih štipendij po 50 gld. na leto. Pravico do teh štipendij, katere podeljuje mestni odbor Ljubljanski, imajo ubožni, v Ljubljano pristojni, ali ko bi tacih ne bilo, sploh na Kranjskem rojeni, tukajšnjo realko obiskujoči dijaki. Prošnje, katerim je priložiti krstni in ubožri list, potem pa šolski spričevali zadnjih dveh semestrov, ulože naj se tlo 80. novembra t. 1. potom šolskega ravnateljstva pri magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski, v 28. dan oktobra 1885. Župana namestnik: V on čin a. Briško vino (sloveča rehula) <632-3) letos jako sladka in izredno dobra, prodaja hc na Bagner-Catteriniievi graščini „Dobra" na ZBrdlli pri Oorici hektoliter po 20 do 24 gold. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Tujci s 4. novembra. Enropa i Kantarack iz Linca. — Kinhofer iz Trsta. Pri Mioiiu x Kaiser, Herb-ste>n z Dunaja. — Kanka iz Brna. — Unger iz Gradca. — Plovvitz z Dunaja. — Hogels-berger z Notranjskega. — Htt-raith iz ljubljane. — Czech z Dunaja. — Demšar iz Kamnika. — pl. Landvvurst iz Be-rolina. Pri IKaIMI: Schulhof z Dunaja. — Montanelli it Trsta. — Suchv z Dunaja. — Kesler iz Celovca. — Deperis iz Kočevju. — Pollak iz Zagreba. — Arlt z Dunaja. — Bučar iz Črnomlja. — Bohiitiiisky iz Prage. — Schwarz iz Reke — Ott iz Gradca. Pri <•< hui ji u\*lri jsli«-iii: Mozza