Mario mneu Košarki-slmí PRODAJA NOVIH VOZIL STARO ZA NOVO SERVIS VULKANIZERSKE STORITVE OPTIKA ALARMI AVTOMARKET d.o.o.. Drodaino servisni center. Blatnica 5. 1236TRZIN. Tel. 01 562-33-00 • Prodaia vozi! 01 562-34-50 in 562-34-55 • Fax 01 562-21-63 TOTALNA RAZPRODAJA VOZIL L. 2004, DO KONCA NOVEMBRA Prodaia voill: 01/SS27 111. 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/64« 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 E-mail: infoOavtoset.si Čistilni servis WJWíi l/J Depala vas d.o.o. Depala vas 5, Domžale Tel.: 01/ 72 41 657,041/ 695 339,01/ 72 42 489 Čistimo: • vse vrste oblačil, tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode ter marmor Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih. Čistilni servis imamo v Depali vaši tik ob cesti z velikim parkiriščem. Odprto imamo vsak dan od 8h do 19h, ob sobotah od 9h do 13h. jMÛMJ íiLjfrtíOV-m 15-ji s** rnvm-no l-iudh pyMtíLfiiJ^jJjhši servis CITROËN TRZIN Avtomarke I "NA ZALOGI! C3 XTR DIZEL AVTO, Kl ZMOREVEČ že za 3.285.000 SIT" Commerce AVTO SET d.o.u. Dragomelj 26, Domžale Omejena serija: CLIO EXTREME (klima serijsko) popust 400.000 SIT Ob nakupu in montai! brezplaCno 2-letno zavaravanje pnevmatik. (kraja, poikodba, vandalizem) 1 NOVO: MODUS - mali enoprosroret z bogato serijsko opremo. 1 Vabljeni na testrw» voínje. Internet: www.avtoset.si Avtovleka: 031 / 795 600 UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE n petkih. Ob dnevu mrtvih pri spomeniku padlihvNOB Trzin pri OŠ Trzin Vsako leto se spomnimo na ljudi, ki so izgubili svoje življenje zaradi svoje hrabrosti, poguma, ponosa in želje po boljšem, svobodném Slovencu. V novejšem času spomin nanje bledi, zato se jim želimo iskreno pokloniti in zahvaliti. S tem jim pokažemo svoje spoštovanje in upamo, da spoštljivost prenašamo tudi na mlajše, zanamcc, ki se zaradi svoje mladosti ne zavedajo pomembnosti dni, koje naša domovina ječala pod pritiskom okupatorja. Program, ki so ga izvajali učenci OŠ Trzin pod vodstvom gospe Marjance Ipavec in mešanega pevskega zbora Žerjavčki, nam je v ponos in potrditev, da pomembnost NOB in smisel smrti in življenj borccv živi naprej in ne bo pozabíjena. Udeležba na komemoraciji ni obveza. Je iskrena in spoštljiva mišci na padle. Izrekamo iskreno zahvalo gospe Marjanci Ipavec in njenim učencem. Enaka zahvala velja tudi mešanemu pevskemu zboru Žerjavčki. Trzin, 16.11.2004 Podpredsednik 00 ZB NOB Trzin Franc Mušič Že v prejšnjih števllkah Odseva smo pisali o načrtlh za preselltev občinske uprave iz sedanjih prostorov v staro trzlnsko šolo, kjer so, potem ko se Je oddelek vrtca Palčića preselil v novi prlzldek pri sedanjl osnovni šoli, nekateri prostori v pritllčju ostali nelzkorlščenl. Med Trzinci Je veliko uglbanj, kako bodo med društva razdellll prostore, kl Jih bodo po preselitvi občinske uprave sprostili v sedanjl občinski stav-bi na Mengeški 9. Tokratni pogovor z županom Antonom Peršakom smo zato začell s to temo. Pred dnevi smo z g. Gorazdom Završni-kom sklenili najemno pogodbo za prostore v občinski stavbi, ki so ostali prazni po izselitvi trgovine Flis. Vem, da bodo nekateri Trzinci žalostni, ker po toliko letih, kolikor je bila v teh prostorih trgovina z živili, te tam ne bo več. Časi so se spre-menili, veliki trgovski centri v bližini pri-tegujejo kupce, za male trgovce pa so ti centri prehuda konkurenca, zato mnogi pritiska ne zmorejo. Trudili smo se, da smo zaračunavali kar najnižjo možno na-jemnino, prostora pa zastonj nismo mogli oddajati. Koje g, Flis opustil tukajšnjo trgovino, smo si prizadevali, da bi v iz-praznjene prostore dobili novega trgovca, vendar za to ni bilo zanimanja. Objavili smo dva javna razpisa in nato poskušali na dražbi doseči kar najbolj ugodno ceno za omenjene prostore. Kot nam je zatrdil g. Završnik, ki je bil za prostore edini zainteresiran, bo v te prostore nekoliko razširil svoj Pekos Pub, zraven pa bo uredil še frizerski salon. Ali je novi - stari najemnik pri-dobil tudi nove kktne prostore? Ne. Nekaj kleti ima že zdaj v najemu, druge prostore pa zaseda strelsko društvo, ki bo tam, čeprav si prizadevamo, da bi uredili novo strelišče in druge prostore v kleti osnovne šole, ostalo še toliko časa, dokler ne bo primerno urejeno ustrez-no strelišče v zakloniščnih prostorih v šoli. Med člani društva upokojencem Žerjavčki je čutiti nekaj razočaranja, ker so upali, da bodo zdaj dobili prostore v prizidku stare osnovne šole, tam, kjer je bil doslej oddelek vrtca, vendar pa ste zdaj tja preselili občinsko sejno sobo. To o razočaranju slišim prvič. Res je, da so žerjavčki računali na to, da bodo tudi oni lahko uporabljali prostor v pritličju, do katerega je najlažji dostop, vendar nikoli ni bilo mišljeno, da bi bil ta prostor namenjen samo njim. Sejno sobo smo res preselili v ta prostor, v katerem se bodo lahko dobivali tudi žerjavčki, predvsem pa skupine za samopomoč, v katerih se zbi-rajo starejši ljudje, ki res ne rnorejo več hodi-ti po stopnicah. Tudi sejno sobo smo v ta prostor umestili med drugim ravno zaradi dostopnosti za invalide. To je tudi razlog, da bo v prihodnje vložišče občinske uprave v pritličju. K temu nas je vodila želja po njeni čim lažji dostopnosti za vse občane, tudi tište, ki so gibalno ovirani. Kot veste, smo imeli sejno sobo nekaj časa v prvem nadstropju stare šole, vendar je bila tam težko dostopna za invalide. Kasneje smo imeli sestanke občinskega sveta v dvoranici Marjance Ručigaj v CIH, vendar je bil tudi tam dostop sorazmerno zapleten, sedanji prostor paje lahko dostopen in tudi primeren za sestankovanja. Veste, nekateri menijo, daje ureditev dvigala v takšni stavbi enostaven in poceni poseg, pa ni tako. Za samo dvigalo res lahko plačaš nekaj milijonov, vendar paje zaradi tega treba precej spremeniti tudi v sami zgradbi, marsi-kdaj tudi prerazporediti prostore. Poleg tega ob gradnji teh stavb nihče ni razmišljal o tem, kam bi bilo mogoče umestiti dvigalo, tako da so povsod potrebni precejšnji gradbeni pose-gi. Zdaj smo v novi scjni sobi imeli že kar nekaj sestankov, tam pa bodo, kot rečeno, tudi srečanja skupin za samopomoč. Zato je nujno, da imamo prostor za srečanja, ki je lahko dostopen. Mislim, daje kombinacija z večerními sestanki občinskih delovnih teles v istem prostoru, ki ga dopoldne ali tudi zgodaj popoldne uporabljajo skupine za samopomoč in tudi drugi uporabniki, kar sprejem-ljiva. Kar pa se tiče članov društva upokojencev, imajo ti še vedno na razpolago prostore, kjer so se shajali doslej. Ko bomo uredili prostore za društva v sedanji občinski stavbi na Mengeški 9, pa se bodo preselili tja. Tudi sami so mi zagoto-vili, da vzpon po stopnicah v prvo nad-stropje žanje še ni tako problematičen. Gre za precej vitalne ljudi, ki predvsem potrebujejo prostor za svoja srečevanja. Je pa treba poudariti, daje društvo žer-javčkov eno najbolj dejavnih društev v Trzinu. Njihove dejavnosti se vrstijo redno ves čas in zato tudi nujno potrebujejo prostore za svoje aktivnosti. Kar se drugih društev tiče, ocenjujem, da je za njihove prostorske potrebe v občini, glede na njeno vejikost, sorazmerno dobro poskrbljeno, lahko bi rekel, da precej bolje kot v nekaterih drugih občinah. Treba paje upoštevati, da imamo kar precej društev in da vsa niti ne potrebujejo prav dosti prostorov, saj se člani srečuje-jo na sestankih enkrat na teden, mogoče tudi le enkrat na mesec, za kakšno urico. V tem primeru povsem zadostuje nek skupen prostor, ki si ga razdelijo po urni-ku uporabe. So pa nekatera društva, na primer športno, ki je ves čas dejavno, vendar njihova dejavnost poteka na različnih Iokacijah in ob različnih časih. Mislim, daje tudi za ta društva pri nas res dobro poskrbljeno. Ko bomo na Mengeški 9 uredili društveni dom, pa bodo razmere še boljše. Zame je še posebej pomembno, da zagotovimo prostor za starejše in seveda tudi za mlado generacijo. Vsaj za slednjo mislim, da smo že precej naredili. V občinski lasti je tudi objekt ob Habatovi ulici, v bližini Čebulove-ga mosta, tam, kjer je mlekarna in kjer je imelo svoje skladišče v zadnjem času podjetje Kersan. Od podjetja ste zahtevali, da do konca oktobra prostore izprazni. Zdaj nekatera društva razmišlja-jo, da bi zanje tam lahko uredili prostore. Objekt je ostal iz preteklih časov, koje bil zgrajen za potrebe kmetijske zadruge. Res snio se zavzeli za preselite v dejav-nosti podjetja Kersan, in to predvsem iz dveh razlogov. Tja so vozili težki vlačilci in zapirali promet pa tudi tamkajšnji most ni bil narejen za takšne obremenitve. Drugi razlog za to paje bil, da v Trzinu potrebujemo prostor za skladiščenje različne opreme, na primer za opremo civilne zaščite, za stojnice, mize in klopi ter drugo opremo, tisti prostori pa so kot nalašč za takšno skladišče. Občina na primer enostavno ni mogla naročiti več stojnic za različne prireditve turističnega in drugih društev, ker do zdaj nismo imeli prostora, kjer bi jih lahko shranili. Upamo, da bomo s tem ta problem rešili, dolgoročno pa razmišljamo, da bi tam postavili nek večji objekt, ki bi bil na razpolago več društvom, na primer za civilno zaščito, morda tudi za gasilce in podobno. Prav gasilci si želijo nov gasilski dom, saj sedanji že ne zadošča več vsem potřebám. Trzin seje namreč v zadnjem času precej spremenil, razvil in temu primerno se morajo prilagajati tudi gasilci. So pa v zvezi z gasilci v igri tudi druge, morda tudi boljše variante. V omenjenem prostoru je zdaj tudi mlekarna, ki bo tam še ostala, se pa tudi stvari na tem področju spreminjajo, in kmetje tudi oddajo mleka že prilagajajo novim razmeram. Ob Jemčevi cesti je še en objekt, kozolec ali lopa, v katerem so še nekateri stari kmetijski stroji, ki jih je imela nekdanja Strojna skupnost. Kaj bo zdaj s tištim objektom? Objekt je že vrnjen nekdanjim lastnikom oziroma denacionalizacijskim upravičen-cem. Občina zdaj pri tem nima nič več. Stroji pa so last strojne skupnosti in njeni člani morajo odločiti o njihovi usodi. Nekateri stroji iz lope so zdaj že zanimivi kot spomeniki tehnične kulture. Glede na to, da v Jablah vsako leto pripravljajo razstave stare kmetijske mehanizacije, bi verjetno vsaj nekateri sodili tudi na takšne razstave. Kot sem rekel, so tisti stroji v lasti Stroj- ne skupnosti. V kakšnem stanju je zdaj ta skupnost, ne vem kaj dosti, menim pa, da so nekatere naprave mogoče res zanimive, in bi jih veljalo ohraniti in restavrirati. Kdo bi imel denar za to, ne vem, je pa tudi res, da bi za take stroje potřebovali kar precej prostora, tega pa trenutno v Trzinu nimamo. Občani nas večkrat sprašujejo, kaj je s prostori v pritličju soseske T-3. Ob načrtovanju centra je bilo veliko govora o tem, kaj vse bomo v tistih prostorih dobili, zdaj pa so prostori večinoma prazni. Tisti prostori so v zasebni lasti, in občina pri tem nima kaj dosti pristojnosti. Prostori bodo sčasoma oživěli. Je pa to splošen problem, saj zdaj marsikje v mestih, na primer v nekaterih starih mestnih jedrih, prostori ostajajo prazni. Večino tistih prostorov so pokupili zasebniki, kdaj pajih bodo začeli uporabljati, je pa v njihovih rokah. Problem je v rentabilnosti, saj je odpiranje lokalov v takšnih objektih v precejšnji meri povezano tudi s pri-čakovanim številom strank. Če na primer odpiraš frizerski salon, moraš vedeti, ali boš vanj lahko pritegnil zadostno število strank, da se bo stvar obrestovala. Tako je tudi z drugimi dejavnostmi. Mnogi so pričakovali, da bo v Trzinu še več prebivalcev, da bo center zaživel bolj živahno. Verjamem, da se to bo zgodilo, vendar šele čez leto ali dve. Kaj pa trgovina z bioprehrano? Zanjo je denar namenila občina? Res je. Priprave tečejo in trgovino bodo od-prli. Imeli smo že en oglas za oddajo, vendar je prišlo do manjšega nesporazuma glede pogojev. Zdaj se bomo o oddaji in pogojih oddaje neposredno dogovarjali. Kaj pa se dogaja z načrtovano gradnjo veletrgovine ob robu T-3, kjer je zdaj Tavčarjeva kmetija? Gre za zasebno pobudo. Tam gre za zasebno lastnino, in Občina ne more posredovati. Lahko damo prostorsko informacijo, ne moremo pa ukrepati. Kakor vem, so nekateri trgovci pokazali interes. Vendar je potrebno čim prej sprejeti spremembe ureditvenega načrta, ki so že pripravljene in s katerimi bodo podani boljši pogoji za ta objekt. Tudi zainteresirani vlagatelji čakajo na te spremembe. V tem trenutku pa težko kaj rečem. Dějstvo je, da zdaj večinoma nakupujemo v Mercatorju in drugih hipermarketih v sosednjih krajih, po nekaterih informacijah pa se nekateri trgovci kar zanimajo za tisto lokacijo. Miro Štebe Vse dni svojega življenja smo pred izbiro: ali trpljenje, ko ljubimo, ali veliko večje trpljenje, ko ne ljubimo. Dag HammarskJold Novice iz Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin • V septembru in oktobru so Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin podarili knjige naslednji občani: Matija Šile, Vida Zakrajšek, I.ucija Župan, Bojan Ogorelec, Zoran Golobič, Jože Ši-menc, Aleksandra Vlahovič, Lilijana Smrekar in Iztok Mahorič. Vsem se najlepše zahvaljujemo. • Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin v mesecu novembru vabi na ogled knjige Zakaj je nebo modro? Avtor prispevkov v razstavljeni knjigi je tudi občan Trzina Jure Župan, glavni urednik Kvarkadabre, časopisa za tolmačenje znanosti. Knjiga razkriva zanimive odgovore na vprašanja, kot so: Kako je nastalo vesolje?, Kako nastane střela?, Kdo doloća uradni čas na Zemlji?, Ali lahko svetloba kaj pre makne? ... • V veselem decembru, mesecu veselja, pričakovanj in obdarovanj Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin v sodelovanju s klovneso Evo Š. Maurer vabi na predstavo Pravljica o novoletnijelki, ki bo 20. decembra ob 17. uri v dvorani Marjance Ručigaj. Vljudno vabljeni vsi otroci od treh do dvanajstih let! Barbara Erjavec, Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin STARE RAZGLEDNICE in FOTOGRAFIJE TRZINA V Turističnem društvu od vsega začetka zbiramo muzejsko gradivo, med njim tudi stare razglednice in fotografije kraja. Seveda na izposojo ali proti plačilu. Informacije: Turistično društvo Trzin ali Občinsko informativno središče. Ljubljanska c. 12 f, tel. 564 4730. Božično-novoletne voščilnice V TD je na voljo še nekaj božično-novoletnih voščilnic z motivi Trzina naše přiznané slikarke Bernarde Zajec. Naročite jih lahko po telefonu (564 45 28) ali v občinskem informa-tivnem središču. Ljubljanska 12 f, tel. 564 4730. STARA H ISA - SVOJEVRSTEN ETNOLOŠKI SPOMENIK? (jyie od prazgodovine naprej je hiša čTv pravzaprav družinska kuhinja, ki je služila lako bivanju člověka kot tudi žívali. Kasneje so ta dva delà ločili in dobili smo hišo ter gospodarsko poslopje. Ne-malokrat je iz hiše dišalo po raznih dob-rotah, ki so nastajale v črni kuhinji pod spretnimi prsti gospodinje. Le kako bi lahko pozabili ta vonj? Tišti, čigar nosovi še niso vonjali dima iz črne kuhinje ali pristnega vonja stare hiše, se brž odpravite v katero izmed mnogih ohranjenih muzejskih hiš na Slovenskem. Precej jih je, ki so več kot vredne vašega obiska. Ne daleč stran - pokukaj- Budnarjeva muzejska hiša, vir: http://usere.volia.net/ slokám/ te v sosednje Domžale (Menačnikova domačija) ali se odpravite na nekoliko višjeležeče Palovče nad Kamnikom. Tam vas v vsej svoji, izredno ohranjeni, lepoti vabi Budnarjeva muzejska hiša. Vendar je na nek način absurdno, da vas usmer-jamo k ohranjenim muzejskim oziroma etnološkim hišam v okoliške kraje, ko pa imamo nekaj izredno zanímivih in celo turistično privlačnih hiš v naši neposred- Šuštarčkova hiša (10.1999) ni okolici. Ozrimo se v stari del našega naselja - mnogi se sprehajajo tam mimo, pa sploh ne vedo, da gre za najstarejšo hišo v Trzinu. Seveda, beseda gre o Šuštarčkovi hiši, ki se nahaja v neposredni bližini gostišča Pr' Jakov Meť. Ta domačija bi bila več kot primerna za ureditev muzejske zbirke in prikaz starih trzinskih in tudi vseslovenskih običajev. Precej kmečkih in drugih starih predmetov čaka na svojih pet minut slave, čaka na město v muzejskih zbirkah. A glej ga zlomka! Nihče se ne zmeni žanje, nihče nima posluha, da bi jim našli primerno město v muzeju in na tak način ohranjali našo, trzinsko etnološko dediščino. Šuštarčkova hiša je le ena izmed mnogih, ki bi si upravičeno zaslužile prepotrebne obnove in spomeniške zaščite. Tudi občina bi se lahko zavzemala za njeno obnovo in ohrani-tev v sklopu Zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine. Zakaj? Taka hiša bi lahko služila prikazu starih običajev, šeg in navad. Potemtakem bi jo lahko izkoristili tudi za po-stavitev stalne zbirke o razvoju našega naselja. Mladi bi se lahko vključili s svojimi projekti, to je delavnicami in prikazi ljudskih plesov (saj se lahko tudi drugim pohvalimo s svojo folklorno skupino, mar ne?). Velja razmisliti... Kdo se ne spomni trzinske bitke? Eno izmed večjih bitk za samostojno Slovenijo. Mar nima zadostnega pomena, da biji postavili in uredili vsaj zbirko? S tem bi postavili spomenik tudi borcu za svobodno Slovenijo, ki je med trzinsko bitko žrtvoval svoje mlado življenje zaradi hudobije človeštva, Edvardu Pe-perku. Pozabiti pa ne bi smeli tudi na invalida iz taiste bitke, Aleša Kodreta. Hiša poleg mosta čez Pšato, ki je v bitki utrpěla največjo škodo (luknje v njenem pročelju so nas še dolgo spominjale na nesmiselnost uporabe vojaškega orožja), bi bila primerna za posta-vitev spominske zbirke. Resda na njenem pročelju že visi spominska plošča, pa se nav-zlic temu lahko vprašamo, če je to dovolj, Vsekakor je bila vojna »le« desetdnevna, a bila je vojna v pravém pomenu besede... Pa se odpravimo še malce naprej po sledeh starih, etnološko zanimivih trzinskih hiš. Nasproti Avtoservisa Štefe oko že od daleč opazi mogočno Tajčarjevo domačijo, ki že desetletja kljubuje času. Privlačna je tudi Go-stilna Narobe, znana prenekateremu Slovencu, ki obratuje v starem, precej mogočnem poslopju. Gre za eno najstarejših gostiln na Kranjskom, po nekaterih podatkih pa naj bi bila že tudi najstarejša; pozoren opazovalec lahko na njej opazi značilnosti nekdanjih »furmanskih« gostiln. Trzin poleg teh svojevrstnih etnoloških hiš skriva v svojem nedrju tudi hiše, pomembnc s kulturnega vidika. V eni izmed teh je uzrl luč sveta dr. Ivan Hribar, ugledni ljubljanski Tajčarjeva domačija (11.1997) župan, katerega ime si blagovoli deliti več slovenskih občin. Slednji je pod psev-donimom Trzinski prevajal celo pesmi. Mar ni to zadosten dokaz, da seje sam imel za zavednega Trzinca, in bi mu lahko namenili malce večje obeležje, kot je poimenovanje novega družbenega centra. Čeravno ne gre drugače, bi lahko popol-noma obnovili njegovo rojstno hišo, v kateri je za časa cvetenja trzinskega me-sarstva delovala mesarija, ki je imela lastno ledenico. Niste vedeli? Verjetno pa ste na pročelju tamkajšnjega gospo-darskega poslopja že opazili spominsko tablo, ki govori o medvojnem poboju treh vidnih partizanskih funkcionarjcv v tis-tem poslopju. Mogoče bi, kljub že zelo žalostnému stanju tište hiše, vseeno ve-Ijalo razmisliti o tem, da bi v nekakšnem tematskem sklopu povezali obnovo rojst-ne hiše Tineta Hribarja z etnografsko predstavitvijo trzinskega mesarstva in dogodkov med drugo svetovno vojno na trzinskem območju, Rojstni hiši dveh vidnih Trzincev, zna-menitega partizanskega zdravnika Tineta Zajca in prof. Tineta Orla, alpinista, dol-goletnega urednika Planinskega vestnika, pedagoga in prvega častnega člana PD Onger Trzin, sta sicer že izgubljeni, vendar vsaj za prof. Orla lahko rečemo, da njegovo delo ne bo utonilo v pozabo, kajti naši vrli planinci so mu uredili spominsko sobo v društveni hišici. Bi pa veljalo razmisliti o tem, da bi kje v nekakšnem tematskem sklopu predstavili vse po-membnejše nekdanje Trzince. Še nekaj je hiš, ki so etnološko, kulturno ali turistično zanimive in vsaka izmed njih govori svojo zgodbo, vendar o tem ob kakšni drugi priliki. Poudariti velja, da bi si lahko kot občina, ki nima večjih naravnih turističnih atrakcij in produktov, čisto upravičeno omislili posebno kultur-no-etnološko pot, ki bi jo ustrezno poi-menovali. Na ta način bi lahko zaustavili marsikaterega tranzitnega gosta, ki drvi skozi Trzin. Skupaj se potrudimo in ga privabimo v naše naselje. Pa naj še kdo reče, daje Trzin velika moderna vas ob-cestnih reklam, napisov in tabel! Nataša Prah OBVEŠČANJE VTRZINU ŠEPA estankovali smo člani Turističnega društva Trzin in se pogovarja-li, kako bi pripravili nekatere akcije, ki nas čakajo v prihodnjem obdobju. Ob tem smo se počutili precej negotovo, saj nismo imeli vseh potrebnih informacij o tem, kaj se bo še dogajalo v Trzinu in kako so si organizatorji nekaterih akcij, v katerih naj bi sodelovalo tudi Turistično društvo, zamislili te prireditve. Na ses-tanku smo sedeli tudi trije člani uredniš-kega odbora Odseva, pa nismo imeli nič več informacij kot drugi. Le nekaj večje vedela naša »novinarska« kolegica in predsednica Turističnega društva Jožica Valenčak, a še ona za marsikatero name-ro organizatorjev ni vedela. Slika je bila podobna na sestanku Komisije občinskega sveta za prireditve, promocijo Trzina in priznanja. Člani komisije smo se pogovarjali o pripravi nekaterih vidnejših prireditev pred koncem leta, spet pa nismo vedeli, kako bodo potekale nekatere druge prireditve, ki jih bodo pripravila posamezna društva, Občina in nekatere občinske organizacije. Na seji občinskega sveta je predsednik Društva upokojencev Žerjavčki in hkrati občinski svetnik Franc Pavlič poročal o nezadovoljstvu upokojencev in članov Turističnega društva, ki dežurajo v infor-macijskem središču v Družbenem centru Ivana Hribarja. Ljudje jih pogosto spra-šujejo o različnih prireditvah v Trzinu, oni pa o tem nimajo pojma, saj jim nihče ne posreduje podatkov. Občinska svetnica Lilijana Smrekar je v imenu društva prijateljev mladine na seji občinskega sveta predlagala, da naj v občini namestijo še nekaj vitrin, v katerih bi društva seznanjala svoje člane in druge občane s svojo dejavnostjo. To so zaprosili, ker ocenjujejo, daje obveščanje o nekaterih dogajanjih preslabo. Skoraj vsak teden kot urednik Odseva poslušam očitke: »Zakaj pa v Odsevu niste objavili nápovědi za ta dogodek?!« Navedel sem le nekaj primerov nezadovoljstva ljudi in organizatorjev nekaterih prireditev v zadnjem času, saj vsi skupaj ugotavljamo, da obveščanje v Trzinu šepa. Ce najprej pometem pred lastnim pragom, naj povcm, da si v uredništvu Odseva pri-zadevamo, da bi bili kar najbolj na teko-čem z dogajanjem v občini in da bi »odse-vali«trzinsko življenje, žal pa nam marsi-kak dogodek »spolzi med prsti«. Zanj iz-vemo prepozno ali pa sploh ne. Organizatorji nekaterih prireditev in pobudniki različnih akcij nas kar velikokrat spregle-dajo ali pozabijo. Po eni strani je razumljivo, da ne moremo povsem slediti vsem dogodkom, saj je Odsev mesečnik, pre- pričani pa smo, da bi vsaj za pomembnejše prireditve organizatorji le lahko poskrbeli za njihovo nápověd v Odsevu. Ravno najpo-membnejše akcije se običajno pripravljajo na nekoliko daljši rok, tako daje prav gotovo mogoče pripraviti vsaj okvirno informacijo kak mesec prej. Prav za take nápovědi smo na zadnji notranji strani glasila uvedli rubriko »Vroča stran«. Poskušamo jo napolniti, kličemo predsednike društev, ampak še vedno se stvari dogajajo mimo Odseva. Na uredništvu si želimo, da nas o svojih akcijah pri-reditelji obvestijo tudi zato, da se jih udele-žimo in potem poročamo o njih. Saj je med člani uredništva kar precej takih, ki delujemo v enem ali več društvih, vseeno pa nam nekatere informacije uidejo. Večkrat slišim očitke, da organizatorji ne dajo nápovědi svojih dogodkov, ker zamujamo. Res se dogaja, da različne akcije potekajo v času, ko ima Odsev že »zaključeno« redakcijo, vseeno paje precej dogodkov tudi takih, ki se zgodijo po iziđu Odseva, pa če zamuja tudi za en teden. Za take akcijeje pa že prav, dajih napovemo. Treba paje reči, da Odsev ni edini možni način obveščanja. Na Občini si večkrat poma-gajo tako, da ljudi obveščajo z letaki, ki jih raznašajo po hišah. Kot slišimo, je tudi takšno obveščanje drago, še večkrat pa letaki ne pridejo na cilj. To je res škoda, verjetno pa bi lahko našli odgovorne raznašalce, ki bi za malo denarja opravljali to nalogo. Občane se da obveščati tudi preko plakatov, sporočil v oglasnih vitrinah in s transparenti. Včasih je bilo obveščanje s pomočjo plakatov precej bolj razvito, zdaj pa enostavno ni Jutro, 20. oktobra, je bilo megleno in iz obla-kov je rahlo rosilo, vendar nas, trzinskih upokojencev, to ni motilo in pogumno smo se podali na obisk Gorških brd. Po kratkem postanku v Vipavi, kjer smo si ogledali čudovit izvir reke Vipave in se osvěžili z dobro kavico, smo pot nadaljevali skozi Novo Gorico in Solkan na Sveto goro. Nebo seje ta čas že delno razjasnilo, tako da smo, medtem koje vsakjedel svoj sendvič, lahko opazovali lep razgled vse do Gorice, Sabotina in Goriških brd. Sledil je ogled cerkve, o kateri sta nam mlada frančiškana skušala predstaviti vse, kar seje v zvezi z njo dogajalo v njeni dolgi zgodovini, še posebej pa sliko Svetogorske Marije, ki krasi glavni oltar cerkve. Ogledali smo si še muzejsko zbirko o soški fronti, ki jo tudi hra-nijo na Sveti gori; razstava nas je ponovno prepričala o nesmislu vojn. O tem je naše pre- plakatnih mest za trzinska društva. Na uradnih plakatnih mestih Amicusa, reklamni oglasi trzinskih društev le malokrat najdejo svoje mesto. Res je, da ponekod po Trzinu še pritrjujejo plakate in druga sporočila na debla dreves, kandelabre in druga vidna mesta, vendar je to v običaju le pri nekaterih organizacijah, pa še te svoja sporočila puščajo tam, kjer naj bi nanje naletela le določena publika. Tudi kar se tiče vitrin, lahko rečemo, dajih je premalo in tudi te so namenjene le nekate-rim organizacijam. Transparente in pano-je pa v Trzinu razprostremo le ob izjem-nihdogodkih, paše to se zgodi zadnji hip, potem pa le-ti še dolgo visijo v prazno. Ena od možnosti za obveščanje je tudi kanal, ki je rezerviran za lokalno skupnost na kabelski televiziji. To bi sicer sprva stalo nekaj denarja, kasneje pa, mislim, da niti ne bi bilo tako drago, če ne bi pri-našalo celo zaslužka. Z dobro organizacijo in marketingom bi tudi v Trzinu lahko zaživela lokalna televizijska postaja. Možnosti za obveščanje javnosti je še več, le izkoristiti jihje treba. Predvsem pa bi morali dati na Občini pobudo za bolj usklajeno in transparento delo organizatorjev društvenih in drugih prireditev. Eno od občinskih delovnih teles bi moralo poskrbeti za to pomembno dejav-nost, ki bi lahko krepko prispevala k bolj-šemu počutju prebivalcev Trzina v naši občini. Ne nazadnje pa pravijo, da so informacije moč, in bi mogoče bilo le prav, dajih ne bi zadrževali v ozkem krogu. Miro Štebc pričanje utrdila tudi vodička, ki nam je soško fronto zelo nazorno predstavila. Spust nazaj v dolino je bil za voznika zaradi oštrih zavojev in dolgega avtobusa kar naporen, a vožnjo smo veselo nadaljevali preko Italije v Dobovo v Goriških br-dih. Tam smo si ogledali vinsko klet, okušali mošt in si v njihovi trgovini obnovili tckoče zaloge. Kar prehitro seje bližala 15. ura, ko smo se morali odpraviti do zaselka Gonjače in tamkajšnjega razgledne-ga stolpa, ki se dviguje kar 24 metrov nad razgibano briško pokrajino. Nekaj naših »mladenk« in »mladeničev« seje povzpe-lo nanj - nekateri celo po dvakrát. V gos-tišču Bizjak pa nas je že čakalo okusno kosilo z dobro domačo kapljico. Zadovoljni in polni prijetnih vtisov smo se vmili domov. Izlet je pripravil Franci Bardorfer, ki je tudi avtor tega prispevka. PRI J ETEN ZAKLJUČEK LETOŠNJIH POTEPANJ TRZINSKIH ŽERJAVČKOV Karitas ♦ DOBROTA, KI NAPOLNI SRCE finski Karitas jev soboto, 6. 11., v trzinski cerkvi spet pripravi! dobrodelni koncert, na katerem so nastopili številni přiznáni umetniki. Čeprav so tisti, ki so se že lani udeležili podobnega koncerta, vedeli, da se vabilu organizatorjev iz Trzina radi odzovcjo tudi nekateri vidni slovenski glasbeniki, je bila letos udeležba Trzincev na prireditvi nekoliko manjša pa tudi izkupiček s prostovoljnimi prispevki zbranega denarja je bil letos manjši kot lani. Organizatorji vzrok za to vidijo predvsem v nekoliko slabšem obveščanju ljudi. Tisti, ki so se odzvali prijaz-nemu vabilu in so v košarico, kjer so se zbirali darovani tolarji, primaknili svoj delež, pa so tistega večera v cerkvi vseeno preži-veli nepozabno urico in pol dolg umetniški dogodek. Nastopajo-či, ki so se odrekli honorarjem, so namreč peli in nastopali iz veselja do glasbe in v želji, da bi tako podprli prizadevanja Karita-sa, ki zbira sredstva za pomoč potrebnim. Njihov nastop je bil sproščen in prisrčen. Prireditev je povezoval Gašper Ogorelec, ki se je že nekajkrat izkazal kot duhovit in nevsiljiv gostitelj. Po krajšcm pozdravném nagovoru gospoda župnika Pavla Krta so se po cerkvi razlegli nežni glasovi otroškega pevskega zbora Sonč-ni žarek. Pod vodstvom zborovodkinje Lili Sever so male pevke ganile poslušalce, da so jim spontano zaploskali. Veseljeje med zidove cerkvenega hrama vnesel pojoči pater Janez Ferlež, kije s svojo kitaro in simpatičnima sopevkama pridobil naklonjenost občinstva. Sledila je Nataša Čelik, kije ob spremljavi citer zapela venček priljubljenih melodij, namesto napovedanega Staneta Mancinija pa seje publiki predstavila simpatična mlada violi-nistka Kaja Soštarič, ki je iz svojega instrumenta spretno, kot že uveljavljena mojstrica, izvabljala nežne jokajoče tone in v srca .Trzinski cerkvenl zbor prisotnih vnašala nostalgijo in nežno hrepenenje. Za krajši predah je poskrbel naš sokrajan, poklic-ni igralec Silvo Božič, ki je iskrivo prebral nekaj globokih in iskrivih misli. Sledil je nastop klari-netistke Metke Krsnik, ki jo je na pianu spremljala Mateja Urbane. Njena glasbena pripoved je bila nekaj časa otožna, nato pa seje prelevila v živahno in razposajeno odo mladosti, čez čas pa seje melodija spet umirila in ubrano zvabila poslušalce k zadovoljnemu ploskanju. Nekaj poslušalk ni moglo prehvaliti nastopa pevca Tea Strnada, ki je zapel tri zimzelene melodije, še zlasti paje nav-dušil s skladbo I did it My Way - Naredil sem po svoje. Sledil je vrhunec večera, nastop priljubljene pevke Elde Viler, ki seje spet odzvala povabilu trzinskega Karitasa. Za razliko od lani je bila letos s spremljevalko na klavirju uglašena, prav tako pa tudi ni bilo težav z ozvočenjem, kar je lani vrglo grenak okus na prireditev. Tokrat je Elda izjemno pretanjeno in doživeto zapela Ave Marijo, nato pa na željo občinstva še Lastovko. Spet je dokazala, kakšne mojstrica obvladovanja glasilk je in kako širok je razpon njenega glasu. Ni čudno, daje bila deležna navdušenega aplavza. Za piko na i pa so poskrbeli domači pěvci s trzinskega kora. Pod vodstvom Francija Banka, ki je igral na orgie, so zapeli tri skladbe, ki jihje trzinska publika že slišala. Gre za skladbe, podane na način, ki se ga člověk ne našiti. Res je bil lep in prijeten večer. Organizatorji so se izkazali tudi z dařili, ki sojih přejeli nastopajoči in tudi tisti, ki so pomagali pri pripravi koncerta. Umetniški dogodek je bil nekakšna napoved bližnjega adventa in veselega predbožičnega časa, saj je napolnil srca publike z res prijetnim občutki. Miro Štebe POROČILO Z 2. DEKANIJSKEGA PASTORALNEGA DNE DEKANIJE DOMŽALE Naj živim Ie zase? Moravče, 2,oktober 2004: Z darovanjem svete maše ob desetih dopoldan seje pri-čelo srečanje verujočih iz 17 župnij, ki so združene v domžalski dekaniji. Somaše-valo je 10 duhovnikov, glavni pridigar pa je tokrat nagovoril ljudi z mislimi o duhovnih in redovnih poklicih, ki so v so-dobni družbi premalokrat izbrani kot način življenja in darovanja za druge. Pri našije sodelovalo okoli 50 ministrantov ter redovnice in redovniki, ki so izšli iz dekanije. Po maši so sledila pričevanja, kosilo, festival vere v dvorani kulturnega doma, športno-družabno srečanje in za zaključek še pete litanije Matere Božje. Po sveti maši je redovnica sestra Svetoga Knža Helena Furar predstavila podatke o duhovnih poklicih v dekaniji. V štirih žu-Pmjah nimajo leh poklicev, v preostalih 'nnajstih paje duhovni ali redovni poklic sprejelo 66 ljudi, od tega je 33 škofijskih duhovnikov, 12 redovnikov in 21 redovne. Le v župniji Mengeš pa imajo trenutno 2 bogoslovca. Udeleženci so se nato razporedili po skupinah k pričevanjem, ki so jih pripravili mladi, predstavniki župnij in redovnice ali redovniki. V uri in pol, kolikor časa so imeli na voljo, je stekel pogovor o redu, odločitvi za poklic in še marsičem. Pričevanja so potěkala v župnišču, kulturnem domu, gasilskem domu in v šoli. Celo kosilo je bilo imenitno družabno srečanje, zaznamova-no z mnogimi pogovori. Festival vere so oblikovali člani molitvene skupine iz Starega trga. Že vodja skupine, župnik Janez Kebe, je z umirjeno, preprosto in narečno obarvano pripovedjo vnesel posebno domače vzdušje, vendar seje jasno čutila njegova molitvena moč, ki seje prenašala na poslušalce. Njegovo zavzetost so potrdilc tudi pripovedi štirih žensk različnih starosti, ki so zaradi vztrajne molitve dosegle osebno rast, ozdravljenje in vidno spremembo v odnosu do soljudi. Fran-čiškan Janez Ferlež paje v slovenskem prostoru znano ime. S pesmijo zna in prepriča, da je to jezik, ki ga vsi razumejo. O svoji vlogi v cerkvi in družbi so spregovorili tudi stegi skavtov iz Domžal, Moravč, Doba in Vira. Poslušalce v dvorani so uspe.šno tudi razgiba-li z igro Konjske dirke. V pogovorih z vodite- ljem Vitom Kolnikom so nastopajoči spregovorili tudi o sebi in svojem delu. Na družabnih igrah so svojo domiselnost ponovno pokazali skavti, ki so vsako ekipo na igrišču za šolo dodobra preizkusili, preden so razglasili zmagovalce, loje ekipo župnije Dob. Kot pika na i pa so bili deški glasovi fan-tovskega zbora iz Doba, ki so prepevali litanije in tako slovesno zaključili srečanje. Komur pa se le ni preveč mudilo domov, je sobotno pozno popoldne preživel ob pogostitvi s pecivom in pijaco ter v razgovorih z Ijudmi iz celotne dekanije. Uspeh dneva je gotovo to, daje skupina ljudi iz različnih župnij uspela pripraviti tako raznolik potek dogajanja, ki pa seje odvijal po programu in brez zapletov. Zadovoljstvo bi bilo zagotovo še večje, če bi se na mnoga vabila odzvalo še več ljudi in morda bi kdo resneje prisluhnil klicu, ki bi se oglasil nekje v najbolj skriti not-ranjosti, mu dovolil, da se razbohoti in končno odloči. Naslednja priložnost bo kmalu tu, že naslednje leto. Boste zraven? Mal ODKOD NOVEMBRSKA PRAZNOVANJA A/November je mesec, ko se nara-V va pripravlja na svoj zasluženi poiilek. Je mesec, ko listje orumeni in odpade, je mesec, ko se živali pripravlja-jo na zimovanje. Dnevi postajajo težki, temačni in turobni, dan se krajša, sonce dobiva drugačno barvo. Takšni dnevi in takšno sonce je naše prednike navdajalo z žalostjo, obupom, strahom; prinašalo naj bi rušenje, uničenje, življenjsko ne-varnost, smrt. Morda je tudi v tej turob-nosti treba iskati vzrok praznovanja spo-mina na mrtve na prvega novembra, čeprav nam zgodovinski viri pripovedujejo drugačno zgodbo. V krščanskem svetu so se zjavnim čaš-čenjem sprva spominjali le mučencev. Vsakemu mučencu je připadal en dan v letu. Kasneje so začeli častiti tudi svetni-ke, ki niso bili mučenci. V Dioklecijanovi dobi paje število vseh, ki so jih takole posthumno častili, tako naraslo, da ni mogel vsak od njih imeti svojega godov-nega dne. Zato seje Cerkev odločila za poseben spominski dan, ko naj bi se spominjali vseh mučencev in svetnikov skupaj, tako da ne bi nihče ostal brez čaščen-ja. Tak danje bil od začetka 7. stoletja naprej v Rimu 13. maj (to je bil dan posvećenja starega rimskega Panteona v Cerkev Device Marije in vseh mučencev). Na ta datum so v Rim prihajale množice romarjev. A ker seje izkazalo, da Rim-Ijanom v tem letnem času primanjkuje živeža tako za domačine kot za romarje, je papež Gregor IV praznik přestavil na 1. november. Kelti so na začetku novembra praznovali praznik mrličev. Pogani, ki so ravno tako častili mrtve, so le-te delili na dobre in hudobne. Hudob-neže je bilo potrebno pomiriti in odvrniti stran od doma, da Ijudem ne bi škodili, dobre pa so, kakopak, privabljali domov, kjer so jim pripravili gostijo (da, prav ste prebrali), od njih pa so potem v zahvalo za pojedino pričakovali pomoč in zaščito. Vendar se tudi v tistih kulturah, ki so častile in gostile prednike, le-te po koncu obredov ali praznovanj prosili, naj se vr-nejo tja, od koder so prišli, se pravi na oni svet. Grki in Rimljani so duhove na primer nagnali, Kitajci pa so jih na pot odpravili z lampinjoni, da bi iažje našli pot domov. Slovensko ljudstvo na prvega novembra obiskuje zadnja počivališča svojih naj-dražjih. V preteklosti so verjeli, da na ta dan duše rajnih sedijo na grobovih in gle-dajo, kdo jih obišče, Ena od starih vraž pravi, da če je plamen sveče na grobu miren in pokončen, je duša rajnika že v nebesih, če pa plamen nemirno plapola, pa se duša pokojnega še pokori v vicah. Ponekod so na grobovih kadili z brinjem, češ da brinov dim vernim dušam dobro dene. Na večer pred vernimi dušami pa so naši pred-niki na mizo postavili blagoslovljeno vodo in hleb kruha (v goricah tudi vino) in prižgali svetilko, napolnjeno z oljem. Z blagoslovljeno vodo naj bi se duše ohladile, z oljem na-mazale pekoče rane, lučka naj bi jim osvětlila zatemnjene oči, s kruhom iz domačega žita pa so se okrepčali. Nekateri ljudje so pripo-vedovali, da so duše slišali, ko so prišle; sto-kale so, ihtele in trkale ali pa so se pojavile kot pojoč plamen v pečeh. Seveda pa naših prednikov ni motilo, daje bila hrana in pija-ča v naslednjem jutru več ali manj popolno-ma nedotaknjena. Verjeli so, da so bili umrli v gosteh, vendar se niso ničesar pritaknili. Splošna slovenska navada je bila tudi, da so o vseh svetih gospodinje obdarovale otroke in reveže s posebnimi kruhki, ki so nosili po različnih krajih različna imena. Najpogosteje jih imenujejo prešice, pa hlebci, hlebčki, mižnjeki, dušice, panjote, panjoka ... Hlebčki, ki so jih na ta dan spekli, so bili iz ajdo-ve, ovsene in tudi koruzne moke. Praznik vseh svetih je bil edini verski praznik, kije ostal delà prost dan v bivši socialis-tični Sloveniji, le daje bilo ime spremenjeno v dan mrtvih. Dandanes paje prvi november poimenovan v dan spomina na mrtve. Mesec november nestrpno pričakujejo tudi vinogradniki, vinarji, enologi in drugi ljubitelji žlahtne kapljice, ki si želijo poizkusiti letino, ki jim joje vinska trta milostno poklonila. Najtežje žanje paje gotovo pričakati 11. november, ko goduje sveti Martin, saj, kot pravi stari rek, Martin spreminja mošt v vin'. Martinovanje, kot poimenujemo praznovanja okoli 11. novembra, zaključuje jesensko delo na polju in naznanja začetek zimskih dni ter gretja ob kmečki peči. Sveti Martin v resničnem življenju najverjetne-je ni bil tako velik ljubitelj vina, da bi zaradi tega razloga njemu v čast pojmenovali ta praznovanja, ampak njegov god le slučajno sovpada s spreminjanjem mošta v vino. Zgodovinski viri pričajo, daje bil Martin velik dobrotnik in usmiljen mož. Oltarne slike v cerkvah ga največkrat pri-kazujejo kot usmiljenega vojščaka, ki z mečem reže svoj plašč, da bi ga dal reve-žu, ali pa prikazujejo razdeljevanje hleb-čkov kruha (ponekod jabolk) revnim otrokom. Vseeno pa večina ljudi Martinovih usmiljenih dejanj ne pozna tako dobro, kot pozna zgodbo o goseh, ki naj bi Martina izdale. Goske so namreč predirljivo gagale, ko seje Martin skrival med njimi, upajoč, da ga škofovi glasniki ne bi našli. Martina so iskali, ker so mu želeli sporo-čiti, daje postal novoizvoljeni škof. Goske za to svoje „izdajstvo" še dandanes plačujejo, kojih na Martinovo pripravljamo na 1001 način. Trzinci pa smo letos pripravili martinovanje z našimi „pobra-tenimi" Ščavničani. Kako seje peio, pilo in plesalo, bomo poročali v naslednji šte-vilki Odseva. In ker že govorimo o praznovanj ih, se lahko pomudimo še pri dveh, ki datum-sko ne sodita v november, temveč ju pra-znujemo zadnji dan oziroma večer oktobra. To sta noč čarovnic in dan reforma-cije. Noč čarovnic ali halloween (po angleš-ko) je bil prvotno star keltski običaj, imenovan samahain. Kelti so na zadnji okto-brski večer praznovali novo leto in zak-Ijuček starega. Po eni od njihovih legend naj bi se duhovi umrlih, ki so preminili v iztekajočem letu, na ta dan vrnili na Zemljo, iščoč živa telesa, v katera bi se naselili. Kelti so namreč verjeli, da se v času okoli novega leta vsi zakoni časa in prostora spremenijo, s čimer mrtvim dobijo priložnost, da se pomešajo med žive. Seveda živeči niso želeli, da bi se vanje naselili duhovi in so zato naredili vse, da bi svoja bivališča naredili neudobna, od-bijajoča in popolnoma neprivlačna. Pogasili so vsa ognjišča v svojih domovih, nato pa so se našemili v različne groteskne podobe in zganjali hrup po celi vasi ter na ta način želeli odgnati duhove. Ta keltski običaj so za svojega vzeli tudi Rimljani, ki so ga sicer nekoliko priredili, saj so istočasno s tem praznikom častili boginjo Pomono, boginjo sadežev in dreves. Samahain, seveda nekoliko spremenjen, seje v devetnajstem stoletju prenesel v Že drugič prikazujemo sliko članic trzinskega društva upokojencev Žerjavčki s srečanja upokojencev v Kranjski Gori, ki sojo objavili tudi v reviji Vzájemnost. Trzinke so, kot se to pogos-to zgodi na naših srečanjih in drugih akcijah, padle v oči po sproščenosti in veselem razpolo-ženju. Ni čudno, da so omenjeno sliko objavili kot potrditev k članku z naslovom: Povećajmo gubice sreće. Pa naj še kdo reče, da Trzinke poznaj o samo po rajfnku in žajfi! Ameriko z irskimi emigranti (ki so se podali v svet zaradi krompirjeve lakote). Tudi v Ameriki je običaj pridobil nekaj novih elementov, na primer tako imenovani trick-or-treat (pri nas podoben običaj v pustnem času, ko otroci hodijo od hiše do hiše in nabirajo dobrote za pusta hrusta). Ta navada pa naj bi izvirala iz evropskega običaja. V začetku devetega stoletja so namreč na drugega novembra (dan vernih duš) berači hodili od hiše do hiše in prosili za hlebčke kruha. Več hlebčkov kot je berač imel, več molitev naj bi opravil za svoje darovalce. Takrat so namreč verjeli, da vse duše pred vsto-pom v nebesa nekaj časa ždijo v vicah, molitev žanje (tudi od neznanih ljudi) pa naj bi pospešila njihov prihod v nebesa. Praksa rezljanja buć pa prav tako izhaja iz irske folklore. Po legendi naj bi se začela z nekim gospodom, imenovanim Jack. Po tej legendi je Jack, vaški poseb-než in pijanček, hudiča na prefrigan način ujel v drevesno deblo. Nato je v drevo vrezal križ in s tem hudiča obsodil na věčno čepenje v njem. Koje hudič Jacku obljubil, da ga ne bo več mámil v greh, gaje Jack izpustil. Koje Jack umri, ga v nebesih niso hoteli sprejeti zaradi preveč hudobnih del, ki jih je storil, v peklu pa ga hudič tako ali tako ni maral. Mu je pa dal malo žerjavice, zavité v čebulo, da bi Jacku svetila v večni temi, na katero je bil obsojen. Tako so torej Irci v pretek-losti izrezovali čebulo, ko pa so prišli v Ameriko, so ugotovili, daje veliko lažje izrezati bučo in vanjo vstaviti svečko. In kar praznujejo v Ameriki, s procesom globaliza-cije kaj kmalu postane del folklore tudi v drugih deželah. Tako je noč čarovnic zaneslo tudi v naše kraje. V Trzinu predvsem otroci že nekaj let praznujejo noč čarovnic pri okrepčevalnici Barca. Izrezo-vanje buč, izdelovanje čarovniške opre- Ljudske pevke iz Domžal prejele visoko Galiusovo priznanje ob 25. obletnici - tudi naša sokrajanka Majda Močnik me, pitje čarovniškega napitka je bil tudi letos le del zabave trzinskih otrok. Mi pa se pomudimo še pri praznovanju dne-va reformacije. Zakaj dan reformacije praz-nujemo ravno 31. oktobra? Na ta dan leta 1517 je profesor za biblijsko teologijo Martin Luter na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu oběsil 95 tez o potrebni prenovi katoiiške Cerkve in tako pokazal na cerkveno krizo, ki so se je pred tem dejanjem že mnogi cerkveni koncili zavedali, a je niso znali rešiti. Že v času humanizma in renesanse (torej že veliko pred Lutrovim nastopom) seje dogajalo, da du-hovščina ni sledila krščanskemu nauku, ki naj bi ga razširjala in poučevala. Prodajali so odpustke za grehe, školje in papeži so živeli v razvratu, žegnanim s kupom nezakonskih otrok, dogajale so se simonije (trgovanje s cerkvenimi službami) in nepotizem (dajanje prednosti sorodnikom pri podeljevanju funk-cij in služb). Luter je s svojimi tezami na glas povedal tisto, kar seje do takrat le šepetalo. Luter s svojimi tezami gotovo ni imel namena razbiti Cerkve, vendar so naredile na ljudi tako velik vtis, da so se hitro razširile po Evropi. Začelo seje re-formno gibanje, ki je přivedlo do notranje preureditve Cerkve, pa tudi do nastanka novih Cerkva: luteranske oziroma evangeličanske Cerkve, Zwinglijeve ter Kalvinove reformirane Cerkve in anglikanske Cerkve v Angliji. Lutrovi nauki so moćno odmevali tudi v slovenskih deželah. Reformacija je Slovencem přinesla prvo knjigo v slovenskem jeziku in s tem knjižni jezik, pa tudi prvo imenovanje pojma Slovenec. Slovenci dan reformacije kot državni praznik praznujemo od leta 1992. Tako, november in novembrska prazno-vanja bodo kmalu za nami, pred nami pa so že decembrska praznovanja, miklavže-vanje, božični prazniki, silvestrovanje. Le pazite, da se vam od vseh teh prazno-vanj, popitega vina, plešočih uric ne bo zavrtělo v glavi. No, pa tudi če se... Mateja Erčulj Med nami verjetno ni nikogar, ki ne bi poznal katere od njih in užival v petju predvsem ponarodelih in pravih starih ljudskih pesmi, ki so se nekdaj pele in ohranile po ustnem izročilu, Tudi zato ne, ker rade nastopajo, na povabilo Turističnega društva Trzin so nas-topale tudi v Trzinu. Rade se zadržijo po nastopih in med obiskovalci nadaljujejo s pre-pevanjem. Slavnostní koncert ob svoji 25-letnici so imele 6. novembra v dvorani KD v Grobljah. In kot so na povabilu zapisale: Začele smo v tovární Toko davnega leta 1979, koje bilo treba zapeti za neko proslavo. Prva leta jih je bilo za dva okteta, danes za oktet... Vseh 25 let jih vodi gospa Mara Vilar, doma v Domžalah, sicer rojena v glasbeni družini v Moravčah. Na njenem domu so vsak ponedeljek, seveda ob čajčku, obvezne vaje. In kot pravijo, rasti moraš in zrasti, da doživiš preprostost. Prav takaje naša Majda Močnik, ki je kot ena od štirih v zboru že 25 let inje přejela zlato jubilejno Galiusovo značko JSKD - občinske izpostave Domžale. Majda, čestitamo ti. Veseli bomo, če se boste še kdaj odzvale našemu povabilu. [\f\LOj MARtih, s/ ri V, £ah\r\a me; kva3 f%\t>ťlf? „.K/n,?,,, sELÏ TAKZAT,'? 0, KKl za! QvS^^Y^U L nic, TEkĎo/u. MOKALA V>OYA JM ?R0Y1 ZlRAn qos TE / HAf FERbo/ &0P) POSKVSNI ZAjcEK/,. -j R EAtf* c^no i^A/O OB ŠČAVNICI SO PRIJAZNI UUDJE OBČINA SVETI JURIJ OB SOWN I Ci )red dnevi, natančno 20. t.m., smo tudi v Trzinu lahko doživeli pravo martinovanje, kakršnega poznajo v vinorodnih predelih Slovenskih goric oziroma Prlekiji. O prireditvi bomo več poročali v prihodnji številki, člani uredništva pa smo se odločili, da bomo že prej poskusili kaj več izvedeti o prijateljski občini, s katero imamo Trzinci vsako leto več stikov. Trije člani uredništva Odseva smo obis-kali Sv. Jurij ob Ščavnici in čeprav za obisk nismo izbraii najboljšega vremena, smo se iz prijateljske občine vrnili z najlepšimi vtisi. župan občine Sv. Jurij Anton Slana občinska stavba v Sv. Jurlju Čeprav že kar nekaj Trzincev po zaslugi turističnih društev in občinskih vodstev obeh občin pozna tamkajšnje kraje, naj na kratko pove-mo, daje občina Sv. Jurij približno pětkrát večja od naše, v njej pa živi približno toliko ljudi kot uradno v Trzinu, se pravi približno 3000. Občina je izrazito kmetijska, še zlasti znani pa so tamkajšnji vinogradi, v katerih prideluje-jo res odlična, pravzaprav vrhunska vina. Tamkajšnje vinorodne kraje povezujeta kar dve vinski cesti, ena je tista, ki priha-ja v občino z območja Ljutomersko-ormoških goric, druga pa iz Gornjerad-gonsko-kapelskih goric. Poleg vina pa na ravnicah in položnih bregovih nad Ščav-nico pridelujejo žita in krmo za živino, veliko paje tudi sadovnjakov, kjer pridelujejo predvsem nadvse sočna in okusna jabolka.Občino deli in povezuje reka Sčavnica, kije zdaj sicer ukročena, vendar so v Žihiavskem gozdu pustili reko v takšni obliki, kot si joje ustvarila v tisoč-letjih. V zaraščeni strugi potoka z mnogi-mi meandri je zdaj pravi raj za vodne in obvodně živali, med drugim tudi za vidre, ki so drugje po Sloveniji že prava red-kost. Podobno ohranjena je narava tudi ob Blaguškem jezeru, ki še čaka, da ga obiskovalci odkrijejo in izkoristijo za spodbu-janje turističnega razvoja tistih območij. Občina Sv. Jurij se res lahko pohvali s prijetno razgibano in nikoli dolgočasno pokrajino s številnimi naravnimi in tudi kulturními za-nimivostmi, zato v občinskem vodstvu, tako kot tudi večina prebivalcev, računajo, da bi to lahko izkoristili tudi za turistični in s tem splošni razvoj. Odlične možnosti za gostin-stvo, izborna vina in okusne jedi tistega območja bi bile ob gostoljubnosti in dobrovoljnosti tamkajšnjih ljudi res lahko zaščitni znak za turizem območja, ki je bilo kar predolgo zapostavljeno in odrinjeno na rob. Zdaj ko v tište kraje prihaja avtocesta, ki bo omogočila neprimerno boljše povezave z Mariborom in preostalimi kraji, se vred-nost tistih krajev, ki so bili doslej tako rekoč shranjeni v osami umirjenosti in nestresnega življenja, skokovito povečuje. Občina leži na pol poti med Ptujem in Gornjo Radgono, kar pomeni, da staji blizu tako avstrijska kot hrvaška meja, od Maribora pa bo z novo avto-cesto oddaljena približno toliko, kot je Trzin od Ljubljane, zato ni čudno, da bodo tja lahko precej lažje přivábili goste, upajo pa tudi, da podjetnike, ki bi želeli izkoristiti danosti tistega območja in tudi pridno delovno silo. Mladi prebivalci tistih krajev namreč odhajajo na študij in za delom v sosednje, večje kraje, če bi se jim ponudile prilike, pa bi z veseljem ostajali doma. Župan občine Anton Slana pri tem s ponosom pove, da so njihovi dijaki in študenti zelo prizadevni in uspešni, da se domov vračajo z zelo lepimi ocenami in dajih tudi dnigod ce-nijo. Ni čudno, da so iz njihove občine B«TOC CAKOVA spodbudile tudi kakega od trzinskih pos-lovnežev. Nismo poklicani, da bi dajali sodbo o tem, zagotovo pa vemo, da bodo vezi med Trzinci in občino Sv. Jurij ob Ščavnici še pristnejše, saj družba veselih ljudi priteguje kot magnet, prebivalci Sv. Jurija pa so veseli ljudje in imajo radi življenje. Miro Stebe Sv. Jurij ob Ščavnici. Majhna občina odprtih ljudi s širokim srcem, ki imajo za sogovornika venomer prijazno besedo na koncu jezika. Kraj, kamor seje odpravila tričlanska delegacija Odseva z namenom, da ga bolje spozna. Z občani Sv. Jurija Trzince namreč že nekaj let povezuje pristno prijateljsko druženje; drug drugega obiskujemo ob trgatvah, občinskih praznikih ter drugih priložnostih (npr. martinovanje). A čeprav smo prijatelji, o občini Sv. Jurij Trzinci ne vemo prav dosti. Morda le tu in tam kakšen dctajl, kakšen droben kamenček iz mozaika. Z našim obiskom smo odsevovci skušali to nevedenje odpraviti, vse, do česar smo se dokopali, pa želimo deliti z vami, bralci. Mogoče za začetek nekaj geografsko in zgodovinsko zanimivejših podatkov. Občina Sv. Jurij se razteza na 51 razgibanih kvadratnih kilometrih. V občino je vklju-čenih 27 vasic, ki skupaj premorejo okoli 3000 prebivalcev. Vsaka vas ali vasica ima svoj šaljivi grb, ki ali orisuje značaj ljudi, ki v vasi živijo, ali paje le spomin na neko davno anekdoto, ki jo dandanes poznajo le še vaščani. V grbih največkrat najdemo živali (predvsem ptiče-sovice, čuke, čaplje), pa tudi hrano (koline, vino ...) in pohištvo. V tem delu Slovenije se izšli številni znani ljudje, ki so odločilno vplivali tudi na ugled in razvoj celotnc Slovenije. Občina si prizadeva, da bi na svojem območju dobila republiški center šolskih in obšolskih dejavnosti, razmišljaj o pa tudi o možnostih, s katerimi bi lahko na svoje območje přivábili visoko-šolske mlade kadre. Zaradi osame seje v 23 naseljih občine Sv. Jurij ohranilo neizmerno etnološko narodno bogastvo. Nekaj tega so prikazali v svojem etnografskem muzeju na Stari Gori, želijo pa si pred zobom časa zašči-titi še druge spomenike narodne kulture. Imajo zelo razvito društveno dejavnost, hkrati pa spodbujajo kulturno dejavnost in prizadevanja za ohranjanje identitete tistega območja. Občina poskuša po svojih močeh tudi spodbujati podjetniško dejavnost, za tovrstni razvoj pa skuša zago-toviti tudi ugodne pogoje. Občinski proračun je sicer majhen, letos seje v občin- sko blagajno nateklo kakih 360 milijonov tolarjev, vseeno pa skušajo kar v največji meri zagotoviti primerne življenjske pogoje. Pri tem so, kot je potarnal župan, vse prevečkrat izpostavljeni naravnim danostim. Letos jih je prizadela toča, ki je povzročila kar za 300 milijonov tolarjev škode, lani so se spopadali s posledicami suše, še vedno paje živ spomin na težave zaradi preobilnih padavin. Prav zaradi odvisnosti od naravnih nevšeč-nosti si želijo, da bi v občino pritegnili več podjetništva, ki ne bi bilo tako odvisno od vremenskih neprilik in bi tudi v občinsko blagajno usmerilo večje prihodke. Zatrjujejo, da bi podjetnikom zagotovili dobre pogoje za delo in razvoj. Ali bodo podjetniki, ko bo zgrajena avtocesta, prišli, ne ve z gotovostjo nihče, prav gotovo pa se bo kdo od domačih odločil ostati doma, saj bodo temu v prid govorili številni razlogi. Kot smo slišali v po-govorih s tamkajšnjimi predstavniki, upajo, da bodo možnosti, ki se ponujajo pri njih. Cerkev v Vidmu prvenstveno ukvarjajo s kmetijstvom in sadjarstvom, pa tudi s čebelarstvom. Ljudje hodijo na delo v bližnja većja mesta, kot so Radenci, Ljutomer, Murska Sobota, Maribor. Zaradi bližine meje veliko občanov delà v tujini. Občina Sv. Jurij je nastala leta 1995, in sicer z imenom Videm ob Sčavnici. Ime Videm ob Šč. je ostanek iz obdobja po drugi svetovni vojni, koje bil leta 1953 Sv. Jurij z dekretom preimenovan v Videm. Občinski svetniki pa so leta 1997 po burnih razpravljanjih sprejeli sklep, da svoje občine ne bodo več imenovali Videm, temveč raje Sv. Jurij. Občina se ponaša z več slavnimi zgodo-vinskimi osebnostmi. Tako so tu šolske klopi gulili Edvard Kocbek, Bratko Kreft, Davorin Trstenjak, dr. Anton Korošec, Fran Ilešič, Vjekoslav Grmič ... Od ustanovitve občine se občinska uprava trudi za razcvet in razvoj gospodarstva, enkrat ali dvakrat letno izdajo svoje občinsko glasilo, veliko pozornosti na-menjajo razvoju turizma, poudarjajo pa tudi pomcn kulture in življenja društev. DRUŠTVENA DEJAVNOST Ljubiteljsko kulturno udejstvovanje in udejstvovanje v kulturnih društvih ima v Sv. Juriju dolgo in bogato tradicijo. V preteklosti ni bilo vasi, kjer ne bi imeli dramske, tamburaške ali folklorne skupine, zelo hitro so se razvijala tudi čitalniš-ka gibanja. Že nekoč je veljalo in še danes velja, da skorajda ni vaščana, ki ne bi bil včlanjen vsaj v eno kulturno društvo, če že ne v dve ali tri. Društveno življenje je tako bogato in silovito morda tudi zato, ker se Ijudje po vsakodnevnih opravi-lih ali na polju ali v službi radi nekoliko poveselijo v družbi in naredijo nekaj za svojo dušo. Leta 1997 je bilo tako v občini Sv. Jurij registriranih 9 kulturnih društev, z utrditvijo lokalne samouprave pa se je kulturno življenje tako razcvetelo, da je danes registriranih že 37 različnih društev. Vsa ta društva med sabo dobro sodelujejo, najbolj tesno paje povezanih 9 društev, ki so leta 2001 postali člani novoustanovljene Zveze kulturnih društev (ZKD). Z njo so želeli doseči boljšo usklajenost in sodelovanje med društvi, njihovimi člani in občino pa tudi z drugimi organizacijami v občini in izven nje. Strategija delà ZKD je taka, da predstavniki društev aktivno sodelujejo v predsedstvu in na skupščini. Na mesečnih sestankih se pred-sedstvo ZKD dogovori o delu, sestavljajo letni koledar prireditev, določijo organizatorje in izvajalce prireditev in podobno. Dogovor med člani društev, ki so vključeni v Zvezo, je, da vsako društvo samostojno organizira in izpelje eno prireditev letno, pri ostalih pa po-maga po svojih močeh. Na Zvezi se tudi do-govorijo, katero društvo organizira prireditev ob različnih praznikih (npr. materinski dan, dan žena ipd.). Pod okriljem Zveze delujejo: pevsko društvo Mešani pevski zbor, ljubiteljsko dramsko društvo, glasbeno društvo Dežurni krivci, ljudske pevke, literarno društvo, likovno društvo, mažoretke, godba na pihala, kulturno društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Ostala društva pa delujejo samostojno, izven ZKD-ja. Vsa društva v Sv. Juriju so izjemno aktivna. Društvo Ljudskih pevk, ki ga vodi neutrudna pedagoginja Marija Simonič, deluje že 20 let. Ducat ljudskih pevk poje tako v tujini kot tudi doma. Prepevajo predvsem stare ljudske pesmi in kot pravi ena od pevk, so nejevoljne predvsem takrat, ko se morajo učiti pesmi z veliko kiticami. Besedilo gre namreč malce težje v glavo in se potem tudi na nastopih kdaj pa kdaj zgodi, da ga zaradi treme poza-bijo. Ljudske pevke so svoje pesmi izdale tudi na kaseti. Društvo kmečkih zena je tudi društvo z dol-goletno tradicijo. Pridne gospodinje celo leto organizirajo različne oblike druženja, od tečaja ročnih del do poučnih predavanj, raz-stav, delavnic, kuharskih vaj, ekskurzij ...Ob veliki noči društvo pripravi razstavo butar in velikonočnih jedi, obenem pa gospe na ogled postavijo svoje celoletno delo. V povezavi z gasilskim društvom pripravljajo tradicionalno žetev zlatega klasja. S svojimi dobrotami pa posladka-jo krajane ob praznikih, po kulturnih prireditvah pa vedno poskrbijo za pogosti-tev. Godba na pihala ima prav tako bogato in dolgoletno tradicijo. V godbi igrajo tako očetje kot sinovi ali hčere, in se za pod-mladek ni bati. V Sv. Juriju igra tudi mlada glasbena skupina Dežurni krivci, ki je posnela več cedejev in sedaj vneto nasto-pa po celi Sloveniji. Ljubiteljsko dramsko društvo skoraj vsako sezono pripravi eno dramsko delo, s katerim potem nastopajo in gostujejo predvsem po severovzhodnem koncu Slovenije. Problem pri nastopanju drugod bi bil namreč v razumevanju jezika, saj so delà, ki jih odigrajo, večkrat v prlešči-ni, ki je Neprlekom težje razumljiva. Literarnokulturno ljubiteljsko društvo pripravlja literarne večere s pesniki in pi-satelji. Vsako leto izdajo časopis Prlek piše, v katerem lahko vsi občani objavlja-jo svojo poezijo, prozo, dramatiko ali kakršnakoli druga literarna ustvarjanja. V časopisu objavljajo v prleščini in v knjiž-nem jeziku. Likovno društvo vsako leto organizira likovno kolonijo z različnimi slikarskimi motivi. Večkrat povabijo likovne ustvar-jalce iz sosednjih občin. Umetniki se povezujejo in spoznavajo na domaćih razstavah. Sv. Jurij se lahko pohvali tudi z mažoret-kami. Sprva sta obstajali dve skupini ma-žoretk, starejša in mlajša, danes pa deluje le še mlajša skupina, imenovana Palčki. Starejša skupina mažoretk je razpadla zato, ker so dekleta odšla na študij v več-je kraje, zaradi česar so se težje enkrat tedensko udeleževala vaj. Skupino Palčki pa vodi Studentka, ki je bila tudi sama mažoretka. Zelo aktivno je, po stažu sicer mlado, Društvo za ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Veliko članov društva ima močno razvito pisateljsko žilico, tako da zgodovino krajev ob Sčavnici spravljajo v knjige za zanamce. Člani društva so izdali že tri knjige, in sicer o mlinih na veter, o trgovinah in gostilnah ter o križih in kapelah na tem območju. Svoje delo so podprli s fotografijami, pri-čevanji ljudi in zgodovinskimi dokumenti. Izjemno zagnan za tovrstno delo je bil gospod Jakob Kreft, ki je v letošnjem letu na žalost preminil, ostali člani pa se neumorno trudijo naprej. Člani društva zbirajo starine in stara kmečka orodja, razstava le-tega paje v stari osnovni šoli na Stari Gori. Slovenske gorice so znane po pridelovan-ju vina, zato ni čudno, daje bilo tu ustanovljeno Društvo ljubiteljev vin in narave Društvo je bilo ustanovljeno v začetku leta 2003, z namenom strokovnega razvoja vinogradništva, predstavitve, po-nudbe vin in možnostih razvoja dopolnil-nih dejavnosti na kmetijah. Člani društva sodelujejo na prireditvah, kot so martino-vanje, postavljanje klopotca, ocenjevanje vin in drugih kmečkih dobrot, organizirajo strokovne posvete, izobraževanja ... Pred turisHino pišamo na Stari gori V Sv. Juriju je tudi mladina zelo aktivna. Se čisto sveže in mlado je Društvo pode-íelske mladine, ki organizira kolesarjenja po mejah občine, sodeluje na kmečkih igrah, na kvizu Mladi in kmetijstvo, pripravlja strokovne ekskurzije, izlete v planine in podobno. V okviru društva deluje tudi folklorna skupina, kjer sedem plesnih parov pleše najrazličnejše slovenske ljudske plese. Vsako od teh društev ima svoje nacrte za prihodnost, želje in ideje. Seveda paje delovanje društev povezano tudi s finančním stanjem, kije več ali manj omejeno, saj občina ne razpolaga z bajno bogatim proračunom. Finančno bolj podpirajo društva, ki dosegajo vidne rezultate tudi na širšem območju (npr. rokometaši, střelci), saj se na ta način promovira tudi občina, pa tudi tista, ki so aktivna in veliko delajo. Je pa občinska uprava vseeno poskrbela za uniforme oziroma obleke nekaterih društev (npr. za mažoretke, ljudske pevke). Problem, ki ga bo občina v prihodnje morala reševati, paje s prostorom, saj je njihov kulturni dom v bolj slabém stanju in trenutno prireditve pote-kajo v gasilnem domu ali pa kar na pros-tern. V gasilnem domu imajo tudi prostor, kamor spravljajo dokumentacijo, ki sojo predsedniki društev dolga časa hranili kar v domačih predalih. Seveda pa se v Sv. Juriju občani ne uk-vaijajo samo s kulturními dejavnostmi. Tu živijo tudi zagrizeni športniki in sve-tovni prvaki. Njihovi paradni disciplini sta rokomet in streljanjc, ne smem pa pozabiti na kasaštvo. Ženski rokometni klub Millenium se bori za najvišja mesta v prvi B državni ligi, v streljanju z zračno puško pa na najvišjih stopničkah ponava-di stoji Janko Jurkovič (državni prvak). Kasaštvo v občini razvija predvsem družina Slana iz Bolehnečic (vas v občini Sv. Jurij), ki na kasaških derbijih zmagu-je s svojo kobilo Fanto. V Dragotincih (vas v občini Sv. Jurij) pa že nekaj let živi dvakratna svetovna prvakinja in devet-kratna evropska prvakinja v kegljanju na ledu, Marija Vajndorfer. Občani Sv. Jurija ob Ščavnici imajo tudi svoje gasilsko društvo, turistično društvo, čebelarsko društvo, društvo upoko-jencev, društvo borcev NOV ter lovsko in ribiško družino. Ce bi društveno dejavnost primerjali z društveno dejavnostjo v Trzinu, bi ugoto-vili, da pravzaprav ni takšne razlike. Razlika med krajerna je le v tem, da morda v Trzinu dajemo prednost drugim društvom in drugim kulturnim ter športnim dejavnostim kot v Sv. Juriju. ********************** Resnici na ljubo moramo priznati, da naš obisk ni bil namenjen zgolj spoznavanju Sv. Jurija. Na pot v Slovenske gorice smo šli tudi zato (ali pa predvsem zato), da bi spoznali prejemnika solidarnostne pomoči, ki jo jc Sčavničanom dala občina Trzin ob siloviti toči, kije to območje prizadela v le-tošnjem poletju. Odločitev občinske uprave Sv. Jurija je potem, ko so přejeli informacijo o trzinski solidar-nostni pomoči v višini 1.000 000 tolarjev, bila, da denar razdelijo med dva prejemnika. Tako so polovico denarja namenili kmetiji Zorko, drugo polovico pa so dali malému podjetniku Božič Branku, ki se ukvarja z vrtnarstvom. Božič Branko se z vrtnarijo in vrtnarjenjem ukvarja že več kot deset let. Branko je izučen prodajalec, kije svoje vrtnarstvo Iris ustanovil z ženo Ano, po izobrazbi agronomistko. Vrtnarstvo sedaj že nekaj časa vodi Branko, saj seje žena po pridobitvi redne zaposlitve iz vrtnarskega posla nekoliko umaknila, v vrtnariji pa ima redno zaposleno eno delavko. Vrtnarstvo Iris je v preteklosti gojilo večinoma vrtnice različnih vrst, predvsem čajevke, vendar pa se gojenje vrtnic danes finančno ne splača. Prodaja vrtnic jc namreč močno upadla, Posledlceneufja predvsem zato, ker jih pro-dajajo tudi branjevke, ki ceno za eno vrtnico spustijo na 150 tolarjev. Te vrtnice, po bese-dah Branka Božiča, niso tako zelo kvalitetne, a jih ljudje zaradi nižje cene vseeno raje ku-pujejo. Tako so se Božiči prilagodili potřebám trga in se začeli prvenstveno ukvarjati z gojenjem pelargonij, v predbožičnem času pa gojijo božične zvezde. Njihove rožice se dobi predvsem v trgovinah in cvetličarnah v Ljutomeru, Murski Soboti, Gornji Radgoni, pa tudi v nekaterih cvetličarnah po Sloveniji. Letos so imeli Božičevi precej stroškov, saj so svojo vrtnarijo v Svetem Juriju preselili bližje glavni cesti (le par sto metrov naprej od občinske stavbě), kot je stal stari rastlin-jak. Sprememba lokacije je bila dobra poteza, saj so znatno povečali promet, žal pa jim je silovita poletna toča tako rekoč izničila vsa njihova prizadevanja. Toča, debela kot kostanj, je skoraj v celoti uničila večji, 400 kvadratnih metrov velik rastlinjak, brez po- so bile na rastlln]aku katastrofalne lomljenih stekel paje ni odnesel tudi manjši rastlinjak, ki stoji v bližini. Dobe-sedno na koščke seje tako raztreščilo 700 kvadratnih metrov stekla. Brankoje bil v času toče na službeni poti v Gradcu, razdejanje paje v rastlinjakih nemočno opazoval njegov sin, ki mu je v zadnjem hipu uspelo pobegniti na varno pred silnim nalivom in neurjem. Daje bila toča res silovita, pove tudi to, daje Brankov sin, ki gaje med begom v zavetje vseeno zadelo nekaj ledenih izstrelkov, dobil poštene modrice. Načrtov za prihodnost imajo Božičevi trenutno bolj malo, njihova energija je usmerjena predvsem v sanacijo posledic toče (stekla na velikem rastlinjaku so že zamenjana, manjši pa še čaka na preno-vo) in v to, da bi finančno čim hitreje izplavali iz rdečih številk. Glede na to, da že samo ogrevanje rastlinjaka (rože, na primer božične zvezde, lahko rastejo in cvetijo le pod posebnimi lemperaturnimi pogoji) v zimskem obdobju znese več kot šliri milijone tolarjev, verjamemo, daje Božičevim in vrtnarstvu Iris trzinska de-narna pomoč vsekakor prišla prav. Gospod Božič seje večkrat iz srca zahvalil zanjo in dejal, daje bi! izjemno prijetno presenećen nad takšno solidarnostjo naše občine ter da mu ta pomoć veliko pomeni. Mateja Erčulj ************************ SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI H odi. hodi sveli Juri. no po sveli tak zakuri, kaj se vneme zemlje koža -zima nam se že prevnoža. Hodi, hodi sveti Juri. no po sveti tak zakuri, kaj mo skoraj krave pasti — nemamo kaj nesli k jasli. Hodi, hodi sveti Juri, no po sveti tak zakuri, naj te trate zelenijo, kosci skoraj naj kosijo. Hodi, hodi sveti Juri, no po sveli lak zakuri, kaj mo skoraj gor na štali seno no otavo phali! (Stara pesem, ki sojo prcpcvali domaćini, ko so po vasi peljali v zelenje oblečenega Zelenega Jurija.) Občina Sveti Jurij ob Ščavnici se razpros-tira na severovzhodnih obronkih vinorodne pokrajine, imenovane Slovenske gorice. Istoimensko naselje se nahaja na nadmorski višini 219 metrov in seje izobli-kovalo na terasi v dolini Ščavnice. Pravzaprav se občina geografsko deli na nižji svet ob Ščavnici, ki je precej zamočvir-jen, in nekoliko višji del, ki zavzema Slovenske gorice in del Radgonsko-kapels-kih goric, ki pa sta sestavna delà vinorod-nega okoliša srednjih Slovenskih goric. Občina meri 51 km2 in je imela ob zadnjem popisu 2883 prebivalcev v 27 nase-Ijih. Občina je že od nekdaj iskala razvoj- ne usmeritve v kmetijstvu, ker večjih industrijskih podjetij ni bilo. V kraju je devetletna osnovna šola, lekarna, trgovina, pošta, zdravstvena postaja in sedež občine. Ponaša se z mnogimi kultumiki, ki so po-membni za celotno zgodovino slovenskega naroda, in sicer: duhovnik in predvojni politik dr. Anton Korošec, narodni buditelj Da-vorin Trstenjak, pesnik in politik Edvard Kocbek ter dramatik in akademik dr. Bratko Kreft. Tudi s turističnega vidika ima celotna občina marsikaj ponuditi. Ogledate si lahko mlin na veter in župnijsko cerkev Svetega duha na Stari Gori, etnološko zbirko, Pergerjevo do-mačijo, se sprehodite po učni poti Breza in se poleti osvežite v Blaguškem jezeru. RAZVOJ TURIZMA V OBČINI Ena izmed večjih razvojnih možnosti občine je vsekakor turizem kot najhitreje rastoča pa-noga svetovnega gospodarstva, ki pa bo dobila še večjo veljavo z dokončanjem slovenskega avtoccstnega križa, ki bo potěkal tudi skozi občino Sveti Jurij ob Ščavnici. Slednja v svoji turistični promociji stavi na svojo bogato kulturno dediščino, iz katere so izšle mnoge znane in za slovensko zgodovino pomembne osebnosti. Kot je povedal gospod Anton Slana, župan občine, se na področju turizma in kulturne dediščine dogovarjajo z ljubljansko Filozofsko fakulteto, da bi Studentom slavistike, ki preučujejo življenje in delo njihovih literatov, za potrebe študijskega ra-ziskovanja ponudili občinske garsonjere. Vinogradi in vinogradništvo postaja vse bolj privlačna turistična dejavnost, zaradi katere so Slovenske gorice in predvsem njena vina poznana širom Slovenije in tudi drugod izven meja. Tod potekata tudi dve vinsko- turistič- ni cesti, in sicer vinska cesta srednjih Slovenskih goric in Radgonsko- kapelska vinska cesta. Žal pa so, po besedah gospoda župana, lokalni vinogradniki premalo samoiniciativni, da bi prodajali in tržili svoja vina in izdelke. Vendar se že pojavljajo zametki tudi na tem področju. Na ocenjevanju vin na Kmetijsko-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni, na Ljub-Ijanskem vinskem sejmu in številnih drugih podobnih prireditvah v tujini so tamkajšnji vinogradniki dobili že vrsto zlatih medalj in naslovov vinskih šampi-onov. Potrebno bi bilo ustanoviti zadru-go, ki bi odkupovala přiděláno količino grozdja in vina ter skrbela za promocijo in skupen nastop vinogradnikov na tržiš-ču. Precej slabo paje tudi medsebojno povezovanje turističnih kmetij, ki s svojo ponudbo nastopajo kot del vinsko-turis-tične ceste. Še razmeroma neodkrita možnost za več-ji razvoj turizma je Blaguško jezero, ki je zaradi pomanjkanja kapitala še vedno brez ustrezne turistične infrastrukture. Z večjimi vlaganji in kapitalom se ponuja odlična priložnost širjenja ponudbe. Na občini so odprti za prihod kakršnegakoli kapitala. Županje omenil tudi možnost vlaganja trzinskih podjetnikov v turistični razvoj Blaguškegajezera. Omenja se tudi možnost postavitve Centra šolskih in obšolskih dejavnosti na Stari Gori, ki bi dopolnila turistično ponudbo občine. V centru bi učencem predstavili možnosti izkoriščanja in delovanja obnovljivih naravnih virov, ki ne le pri nas dobivajo vse večji pomen. Zaradi global-nega onesnaževanja in segrevanja ozračja bo moralo človeštvo čimprej preiti na rabo obnovljivih energetskih virov, kot so: vodna, vetrna in sončna energija. Tega se dobro zavedajo tudi v občinskeni svetu, in so naklonjeni postavitvi demon-stracijskega centra za šolsko mladino. Za prostore stare šole na Stari Gori, kjer je danes urejena etnološka zbirka, se že zanima vlagatelj, ki bi v omenjeni stavbi uredil penzion. V njegovi neposredni bližini stoji cerkev Sv. duha. Ker je v občini veliko sakralnih objektov (cerkve, kapelice, križi), so jih natančno popisali in jih predstavili v knjižni obliki. Zaradi odsotnosti predsednika turistične-ga društva Sveti Jurij ob Ščavnici, ki se ponaša s pravo turistično pišamo na Stari Gori, z njim žal nisem mogla opraviti pogovora, da bi kaj več izvedela o zgodovi-ni, delovanju, dejavnostih in prireditvah v društvu samem. TURISTIČNA PONUDBA OBČINE Pa se prepustimo bogati naravni in kulturni dediščini občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Ko bomo naslednjič obiskali to od gričev mehko zaobljeno pokrajino Slovenije, si vendarle vzemimo dovolj časa za odkrivanje njene čarobnosti v vseh letnili časih. Spomladi je kot cveto-ča češnja; opajajo nas omamné vonjave prebujajoče pokrajine. Poleti je razigrana kot let dveh metuljev v poletnom jutru. Jeseni je pisana od tisočerih barv, pozimi pa se pod neskončno belino pokrajina umiri. Vse do naslednje pomladi. Pika na i vsej njeni bleščeči lepoti pa so izredno gostoljubni in prijazni domaćini, Prlcki. Zato ni razloga, daje ne bi obiskali v kateremkoli letnem času. Sprva zavijmo na Staro Goro, kjer nas bo prijazno pozdravil mlin na veter (ne, nismo na Nizozemskem), edini tovrstni primerek na področju slovenske tehnične dediščine. Nekoć je bilo po pokrajini Slovenskih goric postavljenih dvajset takš-nih mlinov. Temu na Stari Gori so nekdaj pravili tudi potujoči mlin, ker so ga lahko prestavljali in ker je zamenjal precej last-nikov. Kar pravšnje ime tudi za današnje razmere - tnlin je bil namreč ponovno postavljen tu, ker seje prejšnji zaradi starosti podrl. Tam, kjer je stal nekdaj, je danes vinska klet, zato lokacija s tega vidika ni več za-nimiva. Ostanke starega mlina hra-nijo v njegovem následníku na Stari Gori, katerega rojstvo seje začelo v letu 1993. Svojo do-končno podobo je ob pomoći doma-činov ter dr. Jane-za Bogataj a in inž. Tadeja Brate-ta dobil leta 1996. Vrhnji del (ostrešje) tega lesenega lepotca se lahko premika glede na smer pihanja vetra, ki poganja njegov najbolj funkcionalni del - mlinsko kolo. Ko boste v notranjosti vrhnjega delà mlina uzrli kanjo, se ne ustrašíte! Gre le za nagačen primerek ptice stražarke, ki je mlin varovala pred ne-povabljcnci - golobi. Stara Gora poleg mlina na veter ponosno raz-kazuje tudi cerkev Svetega duha, ki se poleti hladi v senci 16 lip, na kar nakazuje tudi slogan v bližini, ki pravi: Stara Gora - kjer lipe diše kol nekoć. Se splača preveriti na pomlad! Cerkev hrani druge najstarejše orgle na Slovenskem. Te naj bi nastale leta 1732 v Gradcu. Baročnost cerkve je opazna na vsakem koraku. Kako se v njeni notranjosti bo-hotijo freske, ki nas nekako vzvišeno pozdra-vljajo že takoj po vstopu! Zvonik, ki se naha-ja 47 metrov visoko, skriva dva zvonová, na katera še danes zvonijo ročno. V etnografskem muzeju na Stari gori V mnilnu na veter Cerkev Sv. Duha na Stari gori Nasproti cerkve stoji stara šola, kjer hranijo etnološko zbirko. Staro šolo so leta 1988 zaprli zaradi pomanjkanja otrok. Že sama zgradba je poglavje zase, njeni molčeči zidovi pa kot bi nam hoteli nekaj povedati, izdati skrivnosti minulih šols-kih dni! Če bi ostali dlje, bi nam morda razkrili, zakaj je Ivan Can-kar hodil na obisk k pesnici in učiteljici Kristini Šuler, V šoli so raz-stavili kmečko orodje, staro notra-njo opremo in uredili arhiv, kjer hranijo zbirke lokalnih zanesenja-kov. Ce vaša duša hrepeni po starih, nostalgičnih časih, si le oglejte Per-garjevo domačijo, ki je iz svojega varnega objema izpustila še enega Pergarjeva domačija znanega Slovenca. Gre za Janeza Pergar-ja, gencralnega direktorja nacionalnoga ponudnika turističnih storitev Kompasa. V domačiji, ki je grajena v obliki ključa, si lahko ogledate tudi črno kuhinjo. Za konec našega potepanja po igrivi pokrajini Slovenskih goric pa vendarle po-kukajmo v njeno naravo. Sprehodimo se okoli Blaguškega jezera, ki še tiho čaka na svoj še neodkrit potenciál. Jezero je umetno inje nastalo po zajezitvi Blaguškega potoka z namenom, da bi v sušnem času namakali polja. Pa še majcena zani-mivost: ob jezeru je bila izmerjena naj-nižja temperatura v Slovenskih goricah, ko seje živo srebro spustilo na - 29,1°C. Ce bi na potepanju radi izvedeli še kaj novega in zanimivega, pa se odpravite po učni poti Breza. Mi smo naše potepanje po turističnih kotičkih občine Sveti Jurij ob Ščavnici zaključili v eni izmed mnogih zidanic, ki dajejo poseben čar valovanj u jesenske pokrajine. Kmalu zopet nasvidenje, deže-la prijaznih ljudi, prelepe narave, dobre jedaće in pijače! Pogovor z družino Zorko Zorkovi so petčlanska družina, ki ji je julijska ujma s točo razdejala dobršen del letošnjega pridelka. Ukvarjajo se s kme-tijstvom in so specializirani v pridelavo jabolk in breskev, ki jih največ prodajo privatno in manjšim trgovinam. Dopol-nilno dejavnost kmetije predstavlja živi-noreja (krave, biki in prašiči). Sadje pro-dajajo tudi po terenu - ob nedeljah pro-dajajo v Apačah, včasih tudi v Pesnici. Nasadi, med katerimi je precej mladih, se razprostirajo na površini 3,5 ha. Imajo pa tudi 0,7 ha vinogradnih površin. Sadje tudi sušijo (njihovi krhlji so odlični) in Pogled na sadovniak Zorkovlh g. Zorko delajo kis. Gospod Zorko pravi, da se mu albanske konkurence ni treba bati. Včasih je sodeloval z njimi, aje zaradi neplače-vanja dostavljenega blaga sodelovanje z njimi prekinil. Danes prav tako predstavlja problem cenejše sadje iz uvoza, vendar kdor stavi na kakovost, ve, daje domače sadje boljše. Sadje iz Italije in Grčijc potrgajo še nezrelo in dozori med transportom. Domače sadje pa utrgajo isti dan, ko ga peljejo na tržišče. Zato je primer-java okusov skorajda nesmiselna. V pogovoru z gospodarjem smo še izvedeli, da mu je toča uničila kar 60 % vsega letošnjega pri-delka. Vendar zaradi premajhne površine sa-dovnjaka ni upravičen do državnega povrači- la škode. V enem samem trenutku je šel po zlu ves njihov celoletni trud in pride-lek. Potrebno je poudariti, da so posledice toče dolgotrajne, saj drevje okreva šele po treh do štirih letih. Ker je drevo od udarca toče poškodovano, je potrebno poškodovani del odrezati. To pa ima za posledico slabši pridelek naslednje leto. Da pa nesreča pride vedno takrat, ko jo najmanj pričakujemo, ve povedati tudi g. Zorko. Pred letošnjim letom so imeli sadovnjake zavaravane, a ravno letos se za zavaravanje niso odločili. Zato jim je denar, ki gaje prispevala naša občina, přišel še kako prav. Očitno nesreča bedi nad njihovo hišo, kajti lánsko leto jih je prizadela suša, letos pa poleg toče še zemeljski usad, ki paje na srečo že saniran. Potemtakem z gotovostjo lahko trdimo, daje denar přišel v prave roke! Pri Zor-kovih smo preživeli nekaj lepih trenutkov in bili zelo lepo postreženi (ob kozarčku mošta smo poizkusili kvasenice in ocvir-kovice). Gospodar pa nam je za slovo dal še polno jabolk in vrečo krhljev. Nataša Prah IZ DEJAVNOSTI TURISTIČNEGA DRUŠTVA TRZIN Podjetna regija - regija priiožnosti - skupna turistična po-nudba občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Men-geš, Moravče in Trzin tudi v prihodnjem letu Predstavniki turističnih društev in občinskih komisij za turizem Podjetne regije smo na sestanku v Mengšu začrtali program delà za leto 2005. Med drugim smo se dogovorili, da bomo z dose-danjimi skupnimi nastopi in pestro turistično ponudbo /o tem smo pisali v prejšnji številki Odseva/ nadaljevali. Sodelovanje in turistično ponudbo pa bomo poskušali še razširiti in jo kakovost-no izboljšati. Še naprej si bomo prizadevali za pripravo kar najbolj privlačne-ga in kakovostnega promocijskega gradiva, kamor sodi "osebna izkaznica" regije priiožnosti kot celote in posameznih občin s povabilom na ogled zanimivosti. Nadaljevali bomo tudi s kole-darjem prireditev za leto 2005, vanj pa naj bi vključili kar največ privlačnih in že tudi tradicionalnih prireditev posameznih občin. Pripravili naj bi razglednico podjetne regije. V letu 2005 bo Podjetna regija konec aprila s svojo stojnico prisotna na razstavi cvetja v Volčjem Potoku, kjer je tudi največ obiskovalcev in zanimanje za izlete v okoliške kraje ! '-—IM največje. Turistični delavci vključenih občin bodo zagotovili, da bo podjetna regija s svojim promocijskim gradivom navzoča najmanj na eni od prireditev v vsaki od občin /predvsem na sejmih/. Nadaljevali bomo tudi z izobraževanjem turističnih vodnikov. Preko Agencije za turizem in podjetništvo v tem mesecu poteka tečaj za lokalne turistične vodnike. Ugotavljajo namreč, daje obiskovalcev predvsem v Kamniku, ki ima bogato dediščino, dobro organizirano turistično informativno točko s promocijskim gradivom, vedno več. Predlog Razvojnega programa podeželja za območje trinajstih občin Savske ravni in Posavskega hribovja odpira nove priiožnosti za razvoj turizma... Občinski sveti vključenih občin naj bi v novembru ta program sprejeli, tržni produkt območja - ponudba bogate naravne in kulturne dediščine pa naj bi bila spomladi predstavljena na sejmu Počitnice 2005. Premika se tudi pri projektu kolesarskih poti v Ljubljanski urbani regiji. RAZPIS ZAČETNEGA SEMINARJA ZA VODJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN JSKD Slovenije spet razpisuje začetni seminar za vodje otroških folklornih skupin. V Trzinu trenutno ni mentorja, ki bi prevzel otroško folklorno skupino TD in OŠ "Smarkci". Če imate veselje in si želite pridobiti osnovno znanje s tega področja, se prijavite na: Turistično društvo Trzin, Mengeška c. 9, 1236 Trzin/tel. 5644528/. Seminar se bo začel i I. in 12. decembra in nadaljeval še \ petih sklopih /enkrat mesečno ob vikendih/. Stroške krije društvo. TRZINSKI REZBARJI SE VSE BOLJ UVELJAVLJAJO Trzinski rezbarji na Ptuju... Na Ptuju je bila sredi oktobra 3. slovenska rezbarska razstava. Pripravila stajo Pokrajinski muzej Ptuj in Združenje rezbarjev in inodelarjev lesa Slovenije. Prva razstava je bila leta 2001 v HoČah, druga pa leto kasneje v Solkanu. Splošna ocenaje, daje v letih po prvi razstavi rezbarjenje v Sloveniji izredno napredovalo. Na letošnji razstavi seje predstavilo 53 slovenskih rezbarjev, vsak s po tremi izdelki. Iz trzinske rezbarske skupine so sodeiovali: Franc Kubelj, Milan Lampič, Milan Kuferšin, Marijan Vodnik in Luka Župan. Njihova delà so bila pri obiskovalcih ugodno spreje-ta, seveda pa so bile naj večje pozornosti deležnc jaslice Srce kršćanstva Marijana Vodnika. Delà Marijana Vodnika, Jaslice so na sredini V Ljubljani je bil od 2. do 7. novembra 15. pohištveni sejem. Na povabilo Društva inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana in Ljubljanskega sejma so se na letošnji sejemski prireditvi vsak dan od 10. do 20. ure prvič predstavili trzinski rezbarji. Na sejmu niso predstavili samo svojih del, ampak so přikazovali tudi način kle-sanja v les. Predstavili so se: Janez Jare, Franc Kubelj, Rozka in Milan Kosec, Milan Lampič, Marijan Vodnik in Luka Župan. Deležni so bili iz-' jemnega zanimanja številnih obiskovalcev. Štirje izmed njih so se že včlanili v trzinsko rezbarsko skupino, ki sedaj šteje 26 aktivnih članov. Učilnica za tehnični pouk v osnovni šoli, v kateri vsak to-rek poteka rezbarjenje, tako postaja že kar premajhna. Razstavtjeni relief! Franca Kubtla ^BpWrwIwdnlk OIT lesarstva Ljubljana Borut Křidel in •rziraki rezbarji na razstavnem prostoru KOMU ZVONI? wlv eden dni pred počitnicami je Tr-zin razburila novica, daje eden od staršev v trzinski šoli »prebunkal« enega od učiteljev. Slovenske Novice so tistega in naslednjega dne na našem območju naredile dober posel. Ze dopoldne je na vseh prodajnih mestih Novic zmanj-kalo, ljudje so se spraševali, če ima kdo časopis na posodo, drugi so se ponj kar odpeljali v sosednje kraje. Po Trzinu pa je bilo veliko šušljanja in ugibanja, po tistem, kar je bilo mogoče prebrati v No-vicah, pa bi bilo najbolje omenjenega profesorja pribiti na križ, Odprti lov na učitelje in pretepanje učiteljev bi se skoraj lahko začel. Nisem bil priča dogodku, vem pa, čeprav smo v Trzinu ponosni na svojo »bojevi-to« zgodovino, da kakršnokoli fizično obračunavanje ni več na mestu. Poučevanje otrok je odgovoren posel in od profesorjev zahteva silno veliko znanja, potrpežljivosti in tudi diplomatske spretnosti. Pretepanje in fizično kazno-vanje učencev bi morala že davno na smetišče zgodovine. V Solskem muzeju v Ljubljani si je še mogoče ogledati, na kakšne načine so včasih zasmehovali, ka-znovali in celo trpinčili otroke, da so jim v glave vbili vsaj osnovno znanje. Tudi marsikdo od starejših Trzincev se verjetno še spominja, da so včasih učitelji lahko brez kančka slabe vesti učencu navili uro, ga pocukali za »ta sladke«, s člen-kom potrkali po »buči« ali pa poslali iz razreda. Spomnim sc, daje bilo za nas najbolj poniževalno, ko nas je poredneže ravnatelj ob različnih prilikah nagnal čistit svoje kolo. Mislim, da seje učiteljevo kolo najbolj svetilo v Trzinu, saj je bil učitelj zelo natančen in kazni se nisi rešil, dokler delà nisi dobro opravil. Tišti časi so na srečo ali pa žal že davno minili. Sodobni učitelji se običajno krepko zamislijo, predno posežejo po kakšni takšni kazni, je pa res, da imajo nekateri za vlivanje znanja in discipline v otroške glave svoje metode. Če se kdo še zateka k fizičnim »metodam«, se morajo njegovi kolegi nad tem zamisliti in ustrezno ukrepati. Primer, da seje očka fizično znesel nad učiteljem, paje bil, kot zatrjujejo pred-stavniki Sindikata vzgoje in izobraževan-ja, prvi tovrstni izgred v novejši zgodovi-ni slovenskega šolstva. Nad tem prvenstvom nikakor ne more biti zadovoljen ne očka, še manj pa so lahko navdušeni trzinski šolniki in tudi drugi Trzinci. Na občinskem svetu so hoteli razpravljati tudi o tem dogodku, ki, kot so rekli, meče tudi slabo senco na Trzin, vendar niso Očka prebutal učitelja Véíraj je i trzinsko šolo pribitel oce osnoinošolca in se s pěstmi lotil učitelja çosp«dinjstva Dušana Gorenca - Zgodilo naj bi se po sporu dveh ucencev i jedila Ici. Coreoc naj ti malce ostieje posi edoial, eden od »pletenih nadobudnežev pa je na po.Tioc pokliča! staiše - Učitelj je potřeboval zdravniško pomoč, »oíst»o šole pa se |e ovilo y molli imeli ustreznih podatkov, in so sklenili, daje to pravzaprav problem, ki naj bi ga razrešila šola ob sodelovanju pristojnih organov. Res je to problem, ki seje zgodil v šoli inje neposredno povezan z njo. Vsi smo pričako-vali ustrezno pojasnilo in ukrepanje s strani šole, vendar v šoli po dogodku niso odločno povedali svoje sodbe in temu primerno ukre-pali. Do izgredaje prišlo prav v času, koje bil ravnatelj odsoten, njegovi namestniki in tudi zbor učiteljev pa niso želeli prevzeti odgovornosti in predstaviti šolskega stališča do dogodka in obtožb na račun njihovega kolega. Morali bi se zavedati, da so si s tem naredili medvedjo uslugo in da takih stvari ni mogoče potisniti pod preprogo. Res bi bilo najbolje, če bi dogodek pozabili, žal pa bi tako za njim ostal grenak priokus nedorečenosti in priznanja krivde. Nismo razsodniki, a z gotovostjo lahko napišemo, da v civilizirani družbi problemov otrok ne rešujemo na način, kot si gaje izbral razboriti očka. Tudi na Balkanu takšno početje ne bi bilo deležno odobravanja. Verjetno bi bilo le prav, da se tudi starši zamislimo nad početjem svojih otrok, njiho-vem odnosu do drugih, sošolcev, profesorjev, starejših. Včasih so starši kar s strahom prihajali na pogovore k učiteljem o tem, kako bi lahko vplivali na izboljšanje otrokove-ga obnašanja in učenja. Zdaj pa se precej staršev sploh ne zamisli nad ocenami in obnašanjem svojih otrok. Za njihove slabe oce-ne so krivi slabi profesorji, za njihovo divje in celo surovo obnašanje je kriva šola. Neka-terim staršem niti na kraj pameti ne pride, da bi pomislili, da tudi njihov »sonček« ni čisto zlato. Poznam nekaj marnic, ki brezpogojno verjamejo vsem pritožbam svojih otrok. Že zgodaj sojih naučile, daje zelo prikladno krivdo za svoje težave prevaliti na koga drugega. »Moj otrok pa že ne laže!« Saj otrok mogoče niti ne laže, išče samo grešnega kozla za svoj neuspeh. To je precej lažje kot zavihati rokave. Tudi številni starši so s tem načinom zelo zadovoljni, saj nimajo časa, da bi se ukvarjali z otrokovimi težavami. Tudi sami pokimajo in za slabo vedenje otrok in za slabe ocene krivijo šolo in šolski sistem. Ko otroci vidijo, daje ta rešitev za starše kar prikladna, je njihov problem rešen. Ni sejim treba bolj potruditi, ni treba upoštevati dru- gih, saj jih starši »razumejo«. Šola na ta način dobi še eno koristno funkcijo, če na njen račun letijo obtožbe.je pa še toliko bolje. Mamice se ob kavici lahko poveže-jo in s skupnimi močmi »udrihajo« po učiteljih in šolskem sistemu. Več glav več ve in pravzaprav si druga drugi piše-jo opravičilo za takšno početje. Ob vseh zadolžitvah, ki jih imajo, je res najbolje, da prepustijo šoli, ki jo je sicer treba pribiti na križ, da izoblikuje osebnost njihovih otrok, če pa otrokom pri tem ostane kaj prostega časa, pa ga lahko koristno preživijo za računalniki, televizorji ali v družbi vrstnikov na cesti. Računalniške igrice, televizijski filmi, ri-sanke in tudi igrače, ki jih zdaj »vsiljuje-jo« otrokom za koristno preživetje od-večnega časa, pa pritegnejo več pozornosti otrok v sorazmerju z agresivnostjo in stopnjo dviga adrenalina, ki jo ponuja-jo. Čim bolj so igrice krvave, grozljive in nasilne, bolj priljubljene so. Ni čudno, da se to odraža tudi na obnašanju otrok. V šoli ugotavljajo, daje vsaka generacija otrok bolj agresivna, težje obvladljiva. V zadnjem času se na najrazličnejših ravneh po Sloveniji vrstijo seminarji, okrogle mize in razprave o agresivnosti v šolah. Znanstvenik! in drugi strokovnjaki so v tem naletěli na zlato jamo, saj se vrtimo v začaranem krogu. Veliko učiteljev se v takem odloči zgolj za »sobivanje« z učenci, s potrpežljivim prenašanjem otroške »živahnosti«, drugi upajo, da jim bo z različnimi triki le uspelo doseči želene rezultate, nekateri pa se včasih zatečejo tudi k »strožjim ukre-pom«. S tem prav gotovo tvegajo gnev in jezo staršev, koliko pa so uspešni, paje odvisno tudi od značaja otrok in tistega, kar so otroci s sabo přinesli v šolo. Če so otroci deležni nekritične podpore staršev, je res najbolje, da s seboj nosijo mobitele in kličejo na pomoč, kadarkoli sejim kaj zalomi. Pred kratkim je fant, ki je klical očka na pomoč, pretepel sošolca. Kako je odreagiral »poučni« očka? Miro Štebe ŠOLA - ta naša vsakdanja » toirt je tu sUwmIh toife StiM Bran» H trwHi dmtletti tón. «tnihwli,fill SSKí ; \M Sw** ••»«*« mmn i 100€. Verjetno bi se velika većina bralcev strinjala z mano o trditvi, da se otrokov značaj in sploli osebnost v največji meri izoblikuje prav v letih, ko otroci obiskujejo osnovno šolo. Morda se tega ob vseh dnevnih zadoliitvah in zaposlitvah v premujhni meri zaveda-nio in odgovornost radiprenašamo na ustanove, v obravnavanem primeru zavod za vzgojo in izobralevanje (de-vetletka). V zavodu pa verjetno ob težav ah, kiso težko rešljive, menijo, da je to dolžnost staršev. Posluša! sem obe strani, in vem, da je dostikrat tako. In vendar nam zakonodaja, kot je šolski pravilnik, nudi edino pravo rešitev, in sicer razgovor med starši in šolnikom. Tega se poslužujemo v većini primer o v bolj malo in čakarno samo na govori Ine ure, kipa imajo običajno omejen čas, in se ni možno pogovoriti o vseh težavah vzgoje. Potem je tu še čisto človeško dějstvo, da ze v osnovi verjamemo besedám otroka in za težave krivimo šolo in se niti ne potrudimo raziskati ozadje, kije pripeljalo do težav; seveda velikokrat kasneje spoznamo, da nismo ravnali prav in da bi morati kritično ocenili besede svojega otroka in se tnu bolj posvetiti. Za na-zaj popravljati napake pa je silno težko. Namen članka seveda ni moralizi-rati in soliti pamet, vendar je včasih dobro, da nam tudi kdo drug pove svoje misii. Na razgovor v osnovni šoli sem se naja-vil pri g. Franců Brečku - ravnatelju, po napotilu uredniškega odbora Odseva, da prevetrimo trditve o prerazporejanju proračunskih sredstev, ki jih je občina namenila za šolo v naravi. O tem je bilo veliko govora na seji občinskega sveta. G. Brečko: Porabo proračunskih sredstev pregleduje nadzorni odbor Občine in redno poroča OS. V Ietošnjem šolskem letu smo imeli dvakrat šolo v naravi, in sicer v zimskem času in gorniško-tabor-niško. Prednost smo dali zimski. Za šolo v naravi prispevajo sredstva tako država kot šola in občina, del sredstev pa tudi starši. Zavcdamo se, da občina po zakonu ni dolžna dati sredstev za to šolo, zato smo hvaležni za razumevanje, saj so nam tako omogočili dve šoli v naravi in sorazmerno znosni prispevek staršev. Pazimo tudi, da rezerviramo zadosti sredstev (15%) za prispevek sociálno šibkim učencem in doslej nismo imeli primera, da bi koga odklonili, smo pa svetovali staršem, da zaprosijo za sredstva tudi na drugih mestih, kjer so rezervirana za ta namen, in sicer iz enega samega razloga, da bi vsem učencem omogočili udeležbo. Trdim, da se trudimo čimbolj smotrno uporabiti sredstva, ki nam jih namenja družba. Na tem mestu naj povem, da se zavedamo, da občina Trzin daje iz proračuna velika sredstva za vzgojo in izobraževanje tudi tam, kjer po zakonu ni dolžna. Prav ta sredstva nam omogočajo, da neprestano dvigamo kvaliteto našega delà in tudi materialno bogatimo šolski sklad z raznimi pripomočki. Stremimo k temu, da bi bili zelo solidna šola in med bolj-šimi v Sloveniji. Zelo cenimo tudi odločitev Občine, daje brez zagotovljenih sredstev države zgradi la prepotrebne prizidke k šoli in s tem omogo-čila prehod na devetletno šolanje in tudi iz-boljšavo pogojev za vrtec, S preselitvijo nekaterih oddelkov je šolska knjižnica dobila nove prostore s čitalnico, kar lahko rečem tudi za računalnico, učitelji so dobili dodatne kabinete, zbornico, ob kateri je urejena stro-kovna knjižnica. Bogatejši smo za malo telo-vadnico in prostore za tri oddelke vrtca z vsem i spremljajočimi objekti. Pred nami je sicer velik investicijski zalogaj, to je temeljita prenova kuhinje, vendar se tudi tega ne bojimo, če bo naša občina imela še naprej pozitiven odnos do teh vprašanj, v kar ne dvomi-mo. Seveda paje na prvem mestu vzgoja in izobraževanje učenk in učencev. Naj na začetku povem, da se trudimo z učenci postopati čimbolj strpno, jih vzgajati in jim nuditi preko učnega načrta čim več znanja. V nobenem primeru ne dovolimo, da bi prišlo do nasilnih dejanj med učenci, čeprav je to zelo težko. Nasilje pomeni neustrezne načine reševanja konfliktov; konflikt, ki vodi k násilnému ve-denju, paje obremenjen s čustvi, praviloma negativními, kot so strah, jeza, sovraštvo, nemoč, maščevanje... Otroci so vedno bolj nagnjeni k nedisciplini, med njimi je veliko zelo aktivnih otrok, ki se stežka zberejo, so nemirni in motijo pouk. Nasprotno pa učitelji, čeprav strokov-no dobro podkovaní, nimajo znanja, kako ravnati s taki-mi otroki in se težko znajdejo v konfliktnih situacijah. Prav zato smo organizirali vrsto stroko-vnih predavanj z izobraževalno vse-bino na teh področ- jih. Mnogo pričakujemo tudi od razume-vanja staršev, saj je vzgoja v našem skupnem interesu. Če pa so starši stalno kritični do delà učiteljev, pred otroki glasno izpostavljajo njihove napake, ne gledajo pa kritično obnašanja svojega otroka, je za otroke to znak, da lahko po-čno marsikaj, saj jih bodo starši zaščitili. Učitelji ne kaznujejo učencev, skušajo jim pomagati z vzgojnimi ukrepi in se le težko odločajo za pisni opornin ali drugačno obliko opozorila. Občani so bili preko medijev sezna-njeni s pretepom, ki se je v torek, 26. oktobra, pripetil v prostorih šole. Ali lahko poveste nekaj o tem? Letos praznujemo 20-letnico delà v trzinski šoli, ki je odprla svoja vrata septembra 1985 leta. Zato sem toliko bolj razočaran nad dogodkom, ki seje pripetil 26. oktobra. Mislim, da si take popotnice za nadaljnje delo res nismo zaslužili. Ta dogodek so izrabili nekateri mediji in v rumenem tisku na pompozen način nanizali celo vrsto netočnih in nedokazanih ter za učitelja pa tudi za šolo kočljivih očitkov. S strani javnosti je bilo precej ugibanj, zakaj šola molči. Za to je bilo kar nekaj razlogov: jaz sem bil na dopustu, moji sodelavci, ki so bili močno přetřeseni, pa niso hoteli dajati izjav, dokler se stvari temeljito ne raziščejo in se da stvarna ocena dogodka, saj bi vsako nepromišljeno izjavljanje samo poslabšalo vso stvar in razgrelo strasti. Skratka, nismo hoteli drezati v osir in zadeve še potencirati. Menili smo, da bi bilo najbolj pametno, če na očitke odgovorimo v trzinskem mesečniku Odsev, saj doga-janja v trzinski šoli zadevajo predvsem Trzinee. c/a * __ 2223 Trzinski starši obtožujejoučitel Trzinski starši Lbtožujejoučitelja obeh straneh, da se problemi, ki so vezani na vzgojno- izobraževalno delo, rešijo že na nivoju šole. Upam, da bomo tudi ta problem řešili v obo-jestransko zadovoljstvo in da dogodek ne bo skalil praznovanja 20-obletnice delà v trzinski šoli, ki bo letos pospremila v nadaljnje izobraževanje dvajseto generacijo učencev. Kako bi ocenili odnose z Občino? Treba seje zavedati, da sta šola in vrtec po-membni ustanovi. Nepretrgoma sije potrebno prizadevati za čim boljše pogoje delà, če naj uspešno realiziramo zahtevne vzgojno-izobraževalne cilje, ki jih pred učence in učitelje postavlja družba. To nehvaležno vlogo borca za čim boljši kos proračunske pogače ima seveda ravnatelj. Povsem normalno je, da v teh prizadevanjih nisem bil vselej uspe-šen, kar nikoli ne jcmljem kot kritiko do Občine, saj se zavedam, daje občina obvezna finančno pokriti tudi druga področja, razen tega pa država nalaga občinam vedno več břemen, tudi na vzgojno-varstvenem področju, in povečuje obveznosti občine, za kar pa ji ne přiznává višjih dohodkov iz državnega proračuna. Kljub temu mislim, daje bilo v letih, od kar je Trzin samostojna občina, ogromno storje-nega predvsem na vzgojno-izobraževalnem področju. Večkrat rad poudarim, da bi bili po programu investicij v prizidke v občini Domžale na petem mestu, in bi še dolgo ča-kali na nove prostore, kar bi ob uvedbi devetletke verjetno pomenilo dvoizmenski pouk, tako pa se danes lahko pohvalimo z veliko boljšimi pogoji, kot jih imajo na mar-sikateri drugi šoli, in nam pogoje in razmere upravičeno zavidajo mnogi šolniki širom po Sloveniji. Morda je prav zato Zavod za šol-stvo izbral našo šolo za center za izobraževanje učiteljev za predmet naravoslovje in tehnika. Mnogo je še stvari, ki bi jih lahko našteval: informacijska tehnologija, zgodnje učenje tujega jezika, softnanciranje šole v naravi in raziskovalnega tabora in mnoge druge interesne dejavnosti... Nekaj pa le pogrešamo v teh naših medseboj-nih odnosih, kar bi močno dvignilo samoza-vest in moralo zaposlenim na šoli: moralno podporo za zahtevno in odgovorno delo, ki ga opravljamo. Mnogim Trzincem in okoličanom je hudo in obsojamo neciviliziran dogodek na naši šoli. Upamo, da bo v prihodnje tega le manj, saj če dobro razmislimo, se slepo zagovarjanje ene opcije skoraj vedno vrne kot bumerang in udari nas same nazaj. Življenje je pač tako. O šolski problematiki sem se želei še malo pogovoriti s prvim možem naše občine, županom g. Peršakom Tonetom. Ni mu bilo odveč vzeti si čas in tako je sledil pogovor. Kakšni so vaši pogledi na vzgojno-izobraževalno problematiko v naši občini? Odnos med OS in Občino ni slab, lahko pa rečemo, da se šola trudi pridobiti čim-več denarja, potrebe občine pa so tudi na drugih pomembnih področjih. Občina daje znatna sredstva iz proračuna tudi za dejavnosti šole, za kar po zakonu ni dolžna. To so na primer knjižnica, šola v naravi, učna pot... Zakaj? Ker smo se tako odločili in želimo imeti na tem področju višji standard. Nekajkrat so nam hote ali nevede očitali, da ne damo dovolj sredstev in da se Občina izogiba obveznostim, pri tem pa so prezrli, da občina v tem primeru sploh ni dolžna financirati za konkretno dejav-nost. Verjamem, daje bilo to izrečeno nehote, starši se pa vseeno jezijo na Občino. Občina ima velik del proračuna obre-menjen z zakonsko določenimi izdatki (primerna poraba), ostanek pa skuša porabiti za prepotrebne investicije. Naša občina vsako leto daje več sredstev v te namene, kot jih določa zakon s primerno porabo. Obveznosti so velike, saj imamo skoraj vse predšolske otroke v vrtcu, zakonske obveznosti so vsako leto večje, dohodki, ki nam jih odmerja država, pa zato niso nič večji. Občina daje po svoji volji veliko več denarja, kot gaje dolžna, tudi raznim društvom, ker želi občanom izbolj-šati kakovost življenja. Razporejanje proračunskega denarja na šoli se mora izvajati po pravilih in mislim, daje pri šoli v naravi prišlo do nesporazuma. Občina namreč daje sredstva le za eno šolo v naravi, šola paje organizirala dve. Pripombe bi bile lahko tudi pri porabi denarja za vzdrževanje, vendar je to stvar šole, kako načrtuje in potem sredstva tudi porabi. Sicer paje bila investicija v prizidke zelo visoka, vendar smo s tem šoli omogočili, da si ustvari višji standard. Smo majhna občina, in so toliko bolj pregledni posamezni stroški, zato tudi občani radi pokritiziramo, kako bi mi to storili drugače. Ali pa tudi bolje? V dvo-govoru je možno večino stvari razrešiti, le če se najdeta prava dva in se poslušata. Kajti velikokrat poslušamo, vprašanje pa je, ali tudi slišimo. 'i one Ipavec Prava ljubezen se začne, kadar v zameno ne pričakujemo ničesar. Antoine de Saint-Exupéry Odločeni smo dogodek ob pomoči stro-kovnih služb, potem ko se bo učitelj po okrevanju vrnil na delo, natančno preteh-tati in ustrezno ukrepati. Za zdaj pa obsojamo kakršnokoli fizično obračunavanje! Obžalujemo in obsojamo napad na učitelja, ki je bil povsem nepotreben, saj je v šolskem sistemu dovolj možnosti za korektno, mirno in civilizirano reše-vanje vseh težav in sporov med učenci, učitelji in starši. Učitelji ob tem in podobnih dogodkih ne mislimo obupati. Naša naloga je, da de-lamo z otroki, jih ob učenju tudi vzgaja-iiio, ne glede na njihov odnos do šole in šolskih obveznosti. Vselej pa se veselimo še tako majhnega premika na bolje, tako v učněm kot v vzgojnem smislu. V letošnjem letu smo že izvedli nekaj aktivnosti v zvezi s preprečevanjem nasilja in ravnanjem pedagoških delavcev v primerih, če se to pojavi. Zadnji dogodki pa terjajo od nas še dodatne aktivnosti pri delu z učenci in njihovimi starši. Moram pa poudariti, da gre za problematiko, ki ne pesti le našo šolo, ampak slovensko šolstvo na sploh. Predvsem bi si morali medsebojno zaupati! Izkoristil bi to priložnost in pozval vse starše, da v izogib podobnim dogodkom vse morebitne pritožbe v zvezi z vzgoj-no-izobraževalnim delom poskušajo reši-ti na strpen način najprej neposredno z učiteljem oz. razrednikom. Če starši niso zadovoljni z odgovorom, je potrebno is-kati pomoč pri vodstvu šole. Če tudi to ne pomaga razrešiti problem, se lahko starši obrnejo na svet staršev ali na svet šole. Zadnja možnost je pritožba oz. iskanje odgovora pri republiškem šolskem inšpektoratu. Doslej smo vse morebitne pritožbe staršev reševali na strpen način s pogovori, po gornjem postopku. Seveda NARAVOSLOVNO- RAZISKOVALNI TABOR OÝ/" razširjeni program naše šole spa-V da tudi ta oblika delà z učenci. Že peto leto zapored odhajajo tretješolci v Kandrše. Na isti lokaciji ostajamo zaradi zadovoljstva otrok, staršev in drugih de-javnikov (primerna cena, ponudba programa, urejeni bivalni prostori, način pre-hranjevanja, oddaljenost od šole). Tudi občina prispeva za izvedbo te dejavnosti del finančnih sredstev. Letos so se tabora udeležili vsi tretješolci na šoli-37 učen-cev. Tam so skupaj s tremi učitelj icami preživeli tri, za ta letni čas, mrzle oktob-rske dneve (11.-13.). Naloge in cilji naravoslovno-razisko-valnega tabora so: • Otroci spoznajo nov kraj in njegove zemljepisne, zgodovinske in demografske značilnosti. • Je posebna oblika šolskega delà s po-udarkom na opazovanju, spoznavanju, ponavljanju učne snovi po načelu začetnega naravoslovja. Pouk vodi razrednik. • Je celodnevna šola, saj traja 24 ur. Razredne skupnosti se preselijo v novo okolje in otroci razvijajo pozitivne osebnostne lastnosti, spoznajo tudi sovrstnike iz sosednjih oddelkov. • Učitelj spozna lastnosti učencev, ki jih pri rednem pouku težko odkrije. • Učenci se navajajo na samostojnost, razvijajo delovno vzgojo: postiljanje, urejanje bivalnih prostorov, svojih oblačil, potrebščin. • Šola v naravi prispeva k srečnejšemu otroštvu in lepim spominom na OŠ. PRISPEVKI OTROK MOJI VTISI Zjutraj ob osmih smo bili že vsi zbrani pred šolo, da se odpravimo na pot. Po poti do Vač smo si ogledali tamkajšnjo okolico. Ko smo přispěli v Vače, smo v cerkvi slišalo mnogo stvari o vaški situli. Situla je sestavljena iz treh različnih delov. Na prvem so narisani zmagovalci, ki prinašajo ukraden plen. Na drugem je suženj s tehtnico, ki tehta bogatašev delež. Na tretjem pa so narisane živali. Nato smo se sprehodili do povečanega spomenika vaške situle. Ob nj ej smo se slikali. Kasneje smo se še dotaknili sredine Slovenije. Komaj smo čakali, da vidimo naš dom v Kandršah. Blaž Abe NARAVOSLOVNO- RAZISKOVALNI TABOR V ponedeljek, 11.10. 2004, smo odšli v Kandrše. Najbolj mije ostalo v spominu, ko smo si šli ogledat vaško situlo in središče Slovenije. Ko smo stali na središču, smo zapeli slovensko himno. Bilo nas je lepo slišati. Upam, da se bomo z našim razredom še kam odpravili skupaj, saj nam je bilo zelo prijetno. Anže Kmetič NA KMETIJI V ponedeljek popoldan smo se z gospodom zbrali pred vrati in odšli na kmetijo. Do kme-tije smo hodili približno 40 minut. Ko smo prišli do nje, smo videli veliko živali. Učiteljica nam je naročila, naj si izberemo eno ži-val in jo opišemo. Opišemo naj čim več lastnosti, na primer koliko je stara, kakšno dlako ima in še kaj. Konjev in krav pa nismo videli v hlevu, ampak približno 20 metrov stran od kmetije na pašniku. Na kmetiji smo videli: konja, žrebička, krave, teličke, bike, prašičke in psa. Jaz sem mladička prašička vzela v naročje. Bilje zelo majhen. Prašičke smo si kar podajali iz roke v roke, ker smo jih vsi hoteli imeti, Vsem je bilo smešno. Koje pra-šiček opazil, da ni pri svoji mami, je začel čudno cviliti. Na kmetiji mije všeč, ker imajo veliko živali. Urša Matičič SPOZNAVNIVEČER Najprej je vsaka soba predstavila svojo točko. Mi smo imeli srečelov z bonboni, Najbolj mije bil všeč Nejc Lisjak z Atomik harmoniko in Nore krave. Ko smo vsi predstavili svoje sobe, smo imeli srečelov. Vsi smo izžrebali eno darilce, eni malo večjega, drugi malo manjšega. Po moje smo bili vsi veseli svojega darilca. In upam, da se bo to kmalu ponovilo. Maja Pire TOREK, DRUGI DAN Zjutraj sem se zbudila ob 6.30, tako kot Urša in Špela. Nekaj časa smo klepetale, potem pa smo vstale in se uredile. Ob 8.00 smo odšli na zajtrk. Postregli so nam maslo in marmelado. Zajtrk je bil dober in tudi zabavali smo /tH\.ih-' se. Ko smo pojedli, smo se preobuli in z gozdarjem odšli na Zasavsko goro. Med potjo smo nabirali liste, ki so se nam zdeli najlepši. Videli smo tudi sledi jazbeca. Celo pot je bilo mrzlo in strmo. Na polovici poti smo se ustavili in pojedli malico. Potem so se učiteljice odločile, da se vrnemo, ker je bilo premrzlo. Ob gozdni cesti smo videli posekáno drevo, ki so ga napadli luba-darji. Po vrnitvi smo imeli malo prostega časa, nato so nam postregli juho, meso, krompir in zelenjavo. Po kosilu smo imeli pouk. Pisali smo razglednice, ki so jih potem oddali v nabiralnik. Po konča-nem pouku smo zunaj igrali boj med dvěma ognjema, a proti b razredu. Igrali smo tri igre. Prvo in tretjo igro smo pre-magali b razred in dobili pokal. Pokal je dobil tudi b razred, vendar manjši. Po končani igri smo imeli še 45 minut pouka. Reševali smo naloge v delovnem zvezku. Potem smo imeli takoj večerjo: makaróne in omako. Po večerji smo odšli v sobe, se uredili in odšli v gostilno, kjer smo imeli zabavni večer. Ta večer seje imenoval družabni večer, zato smo se tam igrali različne igre. Preden smo zače-li, smo si z okna še ogledali taborni ogenj. Najprej smo se šli igro Hitro spre-meni gibe. En učenec je šel ven, ostali pa smo spreminjali gibe. Druga igra je bila Ubogi črni muc. Pri tretji igri smo plesali v paru, žoga pa ni smela pasti na tla in držati je nisi smel z rokami, ampak z obrazom. Igrali smo še veliko družabnih iger. Ko seje družabni večer končal, smo odšli v svoje sobe, si umili zobe in šli spat. Tadeja Mirič Ti in jaz sva eno. Ne morem ti storiti nič žalega, ne da bi s tem ranil tudi sebe. Mahatma Gandhi OTROK ZA ZDRAV RAZVOJ POTŘEBUJE LJUBEZEN IN VZGOJO VZGAJANJE BREZ SIVIH LAS Večina staršev seje že znašla v situaciji, ko kljub potrpežljivosti ni mogla zaustaviti svojeglavega nadebudneža. Šele udarec po riti gaje »spravil k sebi«. Temu ravnanju je sledila ploha besed (s tihim obžalovanjem), da res nismo mogli drugače. Nekateri starši pa takšno razmišljanje odrinejo in si preprosto oddahnejo, ker jim je z udarcem uspelo vrtiljak dogajanja ponovno »naravnati« v želeno smer. V trenutku , ko otroka udarimo, se starš in otrok pos-tavita na nasprotna »bregova reke«. Vsak na svoj način si ližeta rane. Od moči ega je odvisno, kdo v prizadetosti in užaljenosti prvi popusti. V večini primerov mi - starši, saj nam slaba vest ne da miru. A čemu slaba vest? Od kje prihaja? Dobro, dajo imamo! Gledano z objektivními očmi nas tiha notranja presoja šele po končani akciji (udarcu) opozori, da nismo ravnali pošteno, čeprav nam je odleglo. Vselej, kadar otroka udarimo, gre za sprostitev notranje napetosti odraslih, a priznati si to, je brez globlje analize komajda mogoče. K sreči nam vsaj slaba vest potrka na vrata duha. Ravnanja, ki preprečujejo razvoj nemira in uporništva Na prvem mestu je potrebno naglasiti pristne odnose v družini. Sledi spodbujanje otrokovega samospoštovanja, univerzalnih civilizacijskih vrednot in aktivnega učenja. Pristni odnosi: Odnosi med člani družine predstavljajo večsmerni splet komuni-kacij v raznolikih situacijah dneva. Otroci se prek njih spontano učijo svoje vloge in tolerance do drugih, ne da bi bili pri tem, v lastnih očeh, podcenjeni. Reševanja socialnočustvenih konfliktov se morajo otroci naučiti doma. Nikjer drugje ni mogoče pridobiti teh veščin na tako občutljiv način. Frustracije, ki jih doživi v družini, kjer je ljubljen in zaželen, se otrok nauči prenašati brez notranjih kriz. Zunaj doma se na ta način (že čustveno okrepljen) laže sooči z njimi in tudi bolj konstruktivno sodeluje v konfliktih med vrstni-ki. Verjetneje je, da bo med njimi sprejet kot toleranten pogajalec in sprejemljiv razsodnik, ki ga bodo drugi otroci radi upoštevali in mu sledili. Prav ta otrokova kvaliteta v veliki meri določa način sodelovanja z vrstniki in plemeniti otrokovo lastno podobo o JESENSKAZBIRALNA AKCIJA ODPADNEGA PAPIRJA Čeprav nekateri ob taki akciji pomislijo, daje zbiranje papirja staromodno in preživcto, seje pokazalo, daje ta akcija med , učenci naše šole in krajani naletela na velik odziv. ■ Učenci so konec septembra s pomočjo krajanov zbrali kar osem i ton odpadnega papirja, izkupiček paje znašal dobrih 100.000 I SIT. ki so jih glede na úspěšnost akcije prejele posamezne i oddelčne skupnosti. S tem denarjem si bodo učenci privoščili I nekaj prijetnega. Seveda pa ni bistvo v denarju. kajti s tako akcijo učenci kažejo I tudi ekološko osveščenost. saj vedo, da se s tem ohranjajo goz- dovi, konec koncev pa se očisti tudi dom in okolica. Akcijo bomo ponovili spomladi, zato prosimo vse krajane, da shranjujejo odpadli papir. Šolska skupnost in gospodinjski krožek OŠ Trzin sebi. V družinah, kjer prevladujejo pristni medsebojni odnosi, se otroci ne bojijo pripovedovati o svojih manj zaželenih ravnanjih in tudi kasneje v odraščanju ne skrivajo ali izkrivljajo pripovedi o početjih zunaj doma. Starši, ki jim v otrokovem zgodnjem otrošt-vu uspe ustvariti pristnost domačega okolja, si trdno zagotovijo tudi iskren in povezujoče zaupljiv odnos v najstniških letih otroka. Vrednote: Že majhnim otrokom približamo vrednote družine, kasneje pa postopoma vse ostale univerzalne civilizacijske vrednote, ki spremljajo življenje in ga olajšujejo. Pripovedujmo jim zgodbe, kjer dobro zmaguje, slabo paje odrin-jeno ali se zaplete samo vase in se na koncu pripovedi tudi slabo konča. Preko zgodb in pesmic na razumljiv in preprost način pripovedujmo o sočutju, poštenosti, zaupanju, pogumu, odgovornosti in tako dalje, a nikar ne pričakujmo, da bo literatura s še tako visoko umetniško vrednostjo samo po sebi delovala. Le živa, stvarna ravnanja staršev in drugih vzgojiteljev ji dvigajo ceno in podkre-pijo njeno verodostojnost. V besedičenje brez dokazov otroci celo manj verjamejo kot mi odrasli, ki nas (pre)hitro zapeljejo lepe besede, posebno če so izrečene iz ust javnih avtoritet. Samospoštovanje: Omogoča izražanje in kreativno oblikovanje lastne identitete. Znova se vračam k puhlim pohvalam. Prav te v veliki meri rušijo samospoštovanje otroka in mu vcepljajo prehitro zadovoljstvo s samim seboj. Pohvala DA, toda le kot spontan izziv vzradošče-nosti ob tem, ko vidimo, da otrok udejanja svoje sposobnosti in usvojeno znanje na različne načine uporablja v praksi. Omogo-čajmo mu izkušnje, ki vzburjajo čustva in so naravni sprožilci razvoja na višjo razvojno raven. V družini z več otroki (pa tudi starša med seboj) izkazujmo spoštljiv odnos do različnosti v na-darjenosti in spretnosti članov družine. Veselimo se vsakega napredka, ne glede na to, kako počasi se odvija. Primerjanje otrok med seboj (že samo v mislih staršev!), izkazuje nespoštovanje do otrok. Seveda lahko rečemo: »Tina je shodila pri enajstih mese-cih, Jan pa pri trinajstih,« a v tovrstnih debatah naj ne bo prisot-nih vrednostnih sodb, ki otroke opredeljujejo z »boljši in slabši«. Aktivno učenje Nezaupanje v otrokové zmožnosti le-te dejansko paralizira in v otroku izziva bes, jezo, strah, ponižanje, upornost - skratka, destruktivno vedenje in blokado njegovih dejanskih zmožnosti. Nefunkcionalna družina Vedenjske motnje pri otrocih visoko korelirajo z nefunkcional-nostjo družine, ki se izraza v kronični jezi enega od staršev, nc-nehni zaskrbljenosti za preživetje ali druge težave, depresiji in neorganiziranem načinu življenja, ki ga pogosto ustvarja pomanjkanje časa (posebno v družinah, kjer je kariéra enega ali obeh staršev najvišja vrednota). V teh družinah vzgoja otrok poteka z naglašeno o potrebo po: • stalnem nadzoru otrok • iskanje krivca v drugih (partnerja med seboj ali v otrocih) • perfekcionizmu • ali omaloževanju sposobnosti otrok za samostojno zaznavanje, čutenje, mišljenje in odločanje Otrok se mora okrog 95 % vsega, kar potřebuje v življenju, naučiti doma (od samospoštovanja, čustvene tolerance, odgovornosti, delovnih navad, do številnih praktičnih znanj. ! Se nadaljuje ... Mateja Chvatal Društvo prijateljev mladine WWŠTV© PRIIATEUEÏ ÍÍLAl£)||ÍE TI1I1 DELAVNICE V ČASU JESENSKIH POČITNIC Prišla je jesen, čas za koštanje... Z jesenjo pa ne pride le čas za koštanje, temveč tudi čas za prve osnovnošolske počitnice, ki jim že mnogi rečejo tudi krompirjeve počitnice. Bile so od 2.11. do 5.11. Zagotovo se počitnic najbolj veselijo otroci, predvsem tišti, ki ta čas izkoristijo za bližnja in daljna potovanja s svojimi starši. Je pa veliko otrok, ki v času počitnic ostanejo doma. Bodisi zaradi slabšega finančnega stanja družine ali pa starši ne morejo imeti prostih dni. Da pa tište, ki so doma, ne bi v času počitnic preveč-krat srečali na ulici, povsem zdolgočasene in prepuščcne samim sebi, jc Društvo prijateljev mladine žanje zopet organiziralo različne delavnice. Delavnice so potekale od torka do petka, od 9. do 12. ure, in so bile tudi tokrat, kot vedno, brezpiačne. Potrebna jc bila le predhodna prijava otroka zaradi lažje organizacije delavnic. Odziv otrok je bii zelo dober. Na vsaki delavnici je bilo dnevno od 5 do 20 otrok, skupno pa je bilo v vsem tednu 84 udeležencev. Športnih iger v mali telovadnici seje udeležilo 21 otrok, na likovni delavnici je sodelovalo 23 otrok, za računalniki v računalniški delavnici seje zbralo 22 otrok, na ogled muzejske Menačnikove domačije v Domžalah je šio 5 otrok, za ogled gasilskega doma v Trzinu pa seje odločilo 9 otrok. Sportne igre v novi mali telovadnici osnovne šole so ob različnih dneh vodile v paru ali posamezno Petra Kociper, Petra Mušič, Meta Železnik ter Lili Smrekar. Pri računalniški delavnici so otroci pod vodstvom Mojce Rozman v programu Slikar risali metulje, spoznali pa so tudi osnove programa Word, internet in kako delu-je elektronska pošta. Breda Podbevšek je v likovni delavnici otroke naučila izdelovati hišice iz gline, zanimivo je bilo tudi obliko- vanje glinenih posod z aplikacijami in relief!, izdelovali so tudi reliefe s patiniranjem, risali šopke rož, zadnji dan pa so ustvarjali z gravurami in izdelovali nakit. Zbrali pa smo tudi nekaj mnenj udeležencev počitniških delavnic • Računainiška delavnica Na računalniški delavnici je carska, rada sem tukaj (Karmen). Všeč mije. da lahko igramo igrice (Laura Jemc) Zelo mije všeč. ker se učimo, kako upravljali z računalni kom (Luka). • Likovna delavnica Zelo mije bilo všeč, ker smo delali iz gline (Lara). V imenu DPM bi se rada zahvalila Turističnemu društvu, in sicer Jožici Valenčak, Gasilskemu društvu, Jožetu Kajfežu, ter vsem, ki so sodelovali pri izvedbi delavnic. Za DPM Petra Mušič KONCERT SKUPINE DAY OUT V TRZINU Všeč mije bilo, ker smo telovadili in ker sem lahko skakal na ponjavi (Urban Mušič). y/,/ ladinski klub v Trzinu ali (zz/vL' DZMT se počasi postavlja na noge ter dobiva vse organe in prav tako srce, ki počasi začenja biti. Kot sem že v prejšnji številki napisala, v klubu poteka-jo redne tedenske dejavnosti. Mlade hoćemo zaposliti na razno razne načine oziroma želimo, da bi koristno izkoristili svoj prosti Čas. Vendar brez zabave ne gre! V petek, 12. novembra, smo v klubu organizirali koncert skupine Day Out. Člani skupine prihajajo iz neposredne bliži-ne, kot tudi iz Trzina. Skupina šteje šest članov (seveda brez deklet, tokrat za klaviaturami, ne gre). Kljub le enemu plakatu in nekaterim razposlanim SMS-ovje bil klub ob pričetku (21.30) skoraj popol-noma poln. Videlo seje, da so mladi željni zabave in dobre glasbe. Sledil je Zahvala: G7, ker so kot sponzor poskr-beli za brezhibno varnost na koncertu! Urša dobri dve uri dolg rock program. Z besedami je těžko opisati razpoloženje, ki je vladalo, zato naj fotografije pověj o več! Koncert seje končal malo po polnoči. Kljub strahu, ki smo ga organizatorji nosili v sebi, da bi prišlo po koncertu do vandalizma, seje vse dobro izteklo. Mladi so se ves čas koncerta zadrževali v prostorih DZMT-ja ter po koncertu odpešačili ali pa se odpeljali domov. Tokrat so se obiskovalci koncerta izkazali s svojo disciplino, zato verjamem, da bodo koncerti v Trzinu še živeli (kljub ukinjeni Kišti)! Lepo se imam na likovni delavnici (Sara). Najboljše mije bilo, ko smo delali punčke iz gline (Sara K). Tukajje »Jul« lepo in super (Maja Planine). Na likovni delavnici mi je bilo krasno: prvi dan smo izdelovali hiške iz gline, drugi dan smo izdelovali punčke iz gline, trelji dan smo ulivali v kalup, kaj pa me čaka ćetrli dan, pa je še presenečenje (Nika). • Športne igre V šolo sem prišla, ker sem se doma dolgočasila. Za športne igre pa sem se odločila, ker sem se hotela razgibaii. Imeli smo se lepo (Nina Strmljan). Za športno delavnico sem se odločil, ker bi mi bilo doma dolgčas. Najbolj všeč mije bila igra Boj med dvema ognjema (Nejc Lisjak). Ker rad telovadim, sem se prijavit na športne igre (Luka Škrlep) POGLED IZ ZAODRJA — A/~a drugi strani Atlantika, v Ameriki, je noč čarovnic • y r eden izmed največjih dogodkov in temu primerno tudi komercialno obarvan. Nekoliko je podoben našemu pustovanju: ravno tako se v različne kostume našemi staro in mlado, ravno tako maske hodijo od vrat do vrat, večer pa se sprevrže v vsesploš-no kostumirano rajanje. V Evropi pa tradicionalno praznovanje noči čarovnic sega v keltske čase. Keltsko novo leto seje namreč začenjalo 31. oktobra, takrat ko se začne mraz, pomanjkanje hrane in tema, takrat se začne obdobje vladavine duhov, strahov, smrti in nadnaravnega. Na ta dan so odšle tudi dobre vile, ki so bedele nad ljudmi in se niso vrnile vse do i. maja. Za žive je bilo to zimsko obdobje zelo nevarno, ker so naokrog letale čarovnice, škratje pa so ugrabljali ljudi. Da bi obdržali sonce in svetlobo, so kurili kresove, skakali čez plamene in skoznje vodili živino, na kres pa so tu in tam vrgli še kakšno čarovnico, daje bolje gorelo. Poleg tega pa so verjeli, da po sežigu čarovnice živina ne bo več bolehala, da bodo krave zopet dajale mlcko, da v družini ne bo več nesreč in podobno. Pozneje, ko so Angleži sprejeli kršćanstvo, je ta dan postal All Halloween Even ali večer vseh svetih. Nato so hallooween pre-vzeli Američani, ga skomercializirali do konca in ga potem izvozili nazaj v Evropo, z všemi plastičnimi nepotrebščinami vřed. Komerciaiizacija gor ali dol, važno je, da se imamo lepo, važno je, da v življenju poleg sebe osrečimo še kakšnega svojega bližnjega, če pa so to otroci, pa še toliko bolje. Približno tako si je mislila tudi Lidija Babnik, prizadevna lastnica lokala Barce. S pomočjo našega KUD-a je letos tradicionalno, že četr-tič, za trzinske otroke organizirala praznovanje noči čarovnic. Res je, daje datum za en dan prehiteval in da seje noč čarovnic pričela že ob 13. uri popoldne in pravzaprav končala, še preden sta se spustila prava mraz in tema, vendar te zanemarljive podrobnosti niso prav nič ovirale zbrane množice otrok in staršev, da ne bi nadvse uživali v sončni, popoldanski prireditvi. Na vrtu lokala smo male goste sprejeli kudovci in osebje lokala, oblečeni predvsem v čarovnice in druge strašne kreature, ki prile-zejo na plano na to noč duhov. Da se otroci med nami ne bi počutili drugačni, smo tudi njih ne-mudoma povabili v svoje vrste. Dve spretni kudovki sta neumorno vihteli barve za kožo in kaj hitro so se mali otroški obrazki prelevili v grozovite čarovnike in strašno lepe čarovnice. Da pa ne bi ostalo samo pri obrazih, so se otroci lahko udeležili delavnice, kjer so si iz črnih plastičnih vreč, kaširanega papirja, samolepilnega barvastega papirja in ostalih potrebščin lahko izde-lali celotni čarovniški kostum. Ker je bila izdelava kar zahtevna, jim je še kako prav prišla pomoć številnih čarovnic, ki so manjšim, še nespretnim prstkom, pomagali pri nekaterih bolj zahtevnih operacijah. Tudi starši medtem niso držali rok križem, ampak so v većini pomagali svojim otrokom pri rezanju, lep-Ijenju, risanju in sestavljanju čarovniških kostu-mov, še posebej potem, koje bilo razglašeno, da bodo najboljši kostumi nagrajeni. Domišljija malih čarovnic pa se ni ustavila samo pri oblačilih, marsikatera mala čarovnica sije izdelala tudi čarovni klobuk ali pa vsaj čarobno frizuro, videti paje bilo tudi vse vrste čarobnih palčk. Med samimi delavnicami, če je kakšna čarovnica končala izdelavo kostumov že prej, so se otroci lahko zabavali še z animacijsko igro, to je z me-tanjem žogice v čarobni stolp iz starih konzerv, v katerih so bili včasih prav gotovo zaprte kakšne začarane žabe ali pajki, če ne še kaj hujšega. Sledila je prava parada in rajanje malih čarovnic in čarovnikov, oblečenih v Iastnoročne, malo prej narejene kostume in s strašnim make upom na obrazkih. Kot pa se za izbor naj-lepše čarovnice spodobi, seje moral vsak mali coprnik in coprni-ca še pred mikrofonom predstaviti s svojim coprniškim imenom in najljubšim čarobnim izrekom. Glede na izvirnost, pogum in domiselnost oblačila je pet najboljših čarovnic za nagrado dobilo čisto prave čarovné kape. Ker pa so se potrudili vsi sodelujoči in ker so bili od intenzivnega čaranja oblačil že kar malo utrujeni, so jim prijazni natakarji Barce postregli čisto pravi čarobni zvarek, ki paje bil bolj jedaća kot pijača, vsekakor pa ni bil za gledanje. V polnem loncu goste rdeč-kaste in lepljive tekočine so namreč plavale številne gliste, kače, žabe in po pričevanju nekaterih tudi žive zobne proteze. Nekateri odrasli brez domišljije so sicer dejali, daje to čisto navaden bo-rovničev sirup, v katerem plavajo gumijasti bomboni raznih oblik, toda male čarovnice in čarovniki so že vedele, daje to pravi in prav okusen čarobni zvarek. Kraljica noči čarovnic paje bila kot vedno buča. Radodarna gos-titeljicajih je pripravila celo skladovnico. Med otroke smo razde-lili jedilne nože in že so se skupaj s starši zagrizli v buče. Zaradi varnost mladih umetnikov so bili pokrovi buč že večinoma izrezani, zato je bilo potrebno z žlico najprej zdolbsti notranjost, pol-no semen. Potem je přišel na vrsto važnejši, ustvarjalni del. Za najlepšo bučoje bilo namreč razpisana lepa nagrada, ki paje do konca tekmovanja ostala skrivnost. Pred našimi očmi so buče dobivale svoje karakterje in tudi imena. Pri marsikateri buči je domišljija otrok in staršev razmahnila svoja krila in nastajali so prave bučmanske lepotice. Med drugimi smo na razstavi, ki je sledila, viděli bučo, ki je bruhala, in bučo, ki je kadila pravo priž-gano cigareto, dovoljena pa so bila tudi razna lepotilna sredstva, tako daje nekaj buč dobilo tudi dodatke v obliki drevesnih vejic ali slame za lase. Da bi »stroga« komisija medtem lažje odločila in da bi si mali co-prniki lahko pogreli ročice, so v Barci vsem obiskovalcem post-regli že drugi brezplačni priboljšek, tokrat je bil to slasten vroč pečen kostanj. Komisija je na koncu ugotovila, da so prav vse buče in bučmani zelo lepi in vsaka posebej originalna in zaradi vloženega truda vredna nagrade, da pa vendarle morajo izbrati eno najboljšo. Pred svečano razglasitvijo so še prijazne čarovnice in čarovniki iz našega KUD-a pokazali, da se znajo igrati tudi z ognjem in ga po potrebi tudi bruhati, vendar so hkrati opozorile male coprnike, da naj pa tega vendarle ne poskušajo doma. Nato je přišel svečani trenutek razglasitve najlepše buče, ki je za nagrado dobila kar izlet v Gardaland, samo razglasitev paje spre-mljal ognjemet iz čarovniškega pokrivala enega izmed odraslih čarovnikov. Male coprnice in coprniki in njihovi starši so iz pravega družin-skega druženja domov odšli z bučami pod pazduho, veseli in navdušeni nad novimi doživetji, nekje iz ozadja pa so njihove žareče očke zadovoljno opazovale čarovnice in čarovniki iz KUD-a na čelu z dobrovoljno gostiteljico Lidijo Babnik. Andrej Župane PIKA NOGAVIČKA IN SVETI MIKLAVŽ L_-------- . ,■!.■■ 1... ..... . ■ '-■ ' - ■ " i« ||"l lllt. i »| ■ • • ■ •' ' •-'--" ' •' .........'■- - qçc čisto malo, pa bomo zopet doži-Qz veli najlepše dneve v letu. Čez štirinajst dni se začne adventní čas. S tem pa pridejo prazniki, ki so polni topline, družinskih druženj in mnogo daril dobrih bradatih mož. Prvi nas bo obiskal, tako kot ponavadi, sveti Miklavž. Vsakemu pridnemu otroku bo prinesel darilo, porednim pa palico. Tudi letos Občina Trzin ter Kulturno-umetniško društvo Trzin ništa pozabila na otroke. Mladi igralci že zavzeto pripravljamo čisto novo igro. Tokrat ne bo le Miklavž razveselil otrok, temveč tudi nagajiva in navihana Pika Nogavička, ki jo bo odigrala naša nova igralka Nina Go-ropečnik. Družbo ji bosta dělala že znana soseda Anica in Tomaž. Prva Pikina de-lovna naloga bo peka piškotov po mezo-potamsko Seveda je Pika že obiskaia te kraje s svojim očetom Evrazijem Nogavi-c°, in ve, kako se stvari střeže. Anica (Urška Kanduč) in Tomaž (Marko Miha-lec) ji odsvetujeta takšen način delanja piškotov. Vendar Pika se ne pusti kar tako. Njena življenjska želja je, da bi an-gelčkom in svetemu Miklavžu pomagala IMOVOLETINII VIDEOMEH SPORTNA1 KAM DVORANA N 1 1 K SOBOTA, 18.12. obl9h ■NAVIHANKE ■ MODRIJANI •ATOMIK HARMONIK ■ LJUPKA DIMITROVSKA ■NANOS -ans. BRATOV POLJANŠEK ■ans. TON1JA VERDERBERJA ■ VANDROVCI ■klub harmonlkarjev STOPAŘ ■DVOJČICI Z JANEZOM ■ans. ROBERTA GOLIČNIKA-KLEMEN KOŠIR in EJGA -plesalca ŠPELA in MATĚJ KRAU PO SNEMANJU ZABAVA Z GASI VSTOPMICE: I J.l J.W^^^Hll n t i 222 444 IV-V.IJMIM lur. .I(i- VEKOMK.\ itil 711 01», VIDIO KLL'U MFTUU 1Í.ÍM 10 <»4, PUB POD SKA IO 1110 12 M FSnCfPnil IIKAMROZlll 011.360 4111 RTSETrZm Vílí l>.D -od.lckl Italika 721 03 II e»M\ irC/.VII «.OBINjSmCLAi, A1ICAIOK MUZIKA 04/2:11.1.3 3 1 ^jiP I POKROVITELJ NOVOLETNEGA VIDEOMEHA ] peči piškote in ker to ni mogoče, jih Pika peče sama doma. Ko se le pusti pregovoriti, vsi trije pospravijo Pikino sobo, ker Miklavž ne prihaja v razmetane ter umazane hiše. Pred tem mora Anica Piki še razložiti, da sveti Miklavž dařila pušča v košaricah in ne noga-vicah ter daje Miklavževo darilo skromno: nekaj krhljev, kakšna mandarina, čokolada in še kakšna majhna pozornost. Ko se le vsi trije spravijo v posteljo in zaspijo, se Pika zbu-di v nebesih, kjer prav prekrasno diši po sveže pečenih piškotih, ki jih angelci pripravlja-jo za dařila. Tako se Piki uresničijo sanje. Vendar to še ni vse. Hudobni parklji pokva-rijo vse veselje, ko hočejo Piki dopovedati... To pa naj ostane skrivnost! Tokrat bo v Miklavževi predstavi nastopila gledališka skupina Orbitala v povečanem številu. Hkrati bo na odru stalo petindvajset mladih in že malo starejših igralcev. Za nekatere bo to prvi nastop na domačem odru ter preizkus za naslednjo predstavo, ki jo v mis-lih že pripravljamo. Poleg tako velike igralske zasedbe pa bo na naš oder stopil tudi orkester, ki bo popestril predstavo ter spremljal zbor angelov s čisto novimi pesmimi. Vsi otroci ste lepo vabljeni na miklavže-vanje v dvorano Franca Kotarja Trzin, in sicer 5. decembra ob 17. ter 19. uri! DAŘILA!!! STARŠÍ LAHKO SVOJE OTROKE PRIJAVITE, DA JIM BO SV. MIKLAVŽ PODAŘIL DAŘILO PO NASLEDNJEM REDU: Otroci, rojeni 2004, 2003,2002,2001 bodo dařila přejeli ob 17.uri Otroci, rojeni 2000, 1999, 1998, 1997 bodo dařila přejeli ob 19. uri V primeru, da imate dva otroka, ki spada-ta v različni skupini, vpišite na list pod opombe, na katero predstavo bosta prišla!!! Za dařila se lahko naročite: v osnovni šoli Trzin (na oglasni deski), v vrteu Žabica, v trgovini Pri Jurju Unitap d.o.o, diskontu Mimoza (Dobrave 6 ÍOC) ter v trgovini Flis. Naročila pobi-ramo do vključno torka, 30. novembra! Kasnejših přijav ne upoŠtcvamo, prav tako ne telefonskih klicev! Urša Mandeljc OÙSEU NOVICE PCD TRZIN: RAZBURLjlVI ČASI ZA GASILCE -I—B--1 ■ -i— i .il ___ ot smo obljubili v prejšnji številki Odseva, vam tokrat ^/V bolj podrobno in obširno poročamo o našem delu v mesecu oktobru in prvi polovici meseca novembra. V prejšnji številki Odseva sta bili objavljeni dve sliki z intervencij. Prva slika je z mosta čez Pšato (Čebulov most). Ker obnovitvena delà pri mostu še niso bila popolnoma zaključena, izvajalci še niso podrli delovnega odra pod njim. Vse skupaj je presenetilo obilno deževje in ker nesreča nikoli ne počiva, smo biii priča zelo hitremu naraščanju potoka. Zaradi obilnega deževja paje voda začela s seboj nositi razne odpadke, ki so ležali ob bregovih potoka. Največ je bilo seveda vej in trave, ni pa manjkalo tudi polivinila in ostale nesnage, ki jo ljudje odmetavajo tja, kanior najmanj sodi. Posledice si pa verjetno sami predstavljate. Vsa ta nesnaga seje začela zaustavljati in nabirati pred mostom, tako daje bila gia-dina Pšate že čisto pod mostom. Seveda smo morali posredovati in očistiti strugo. Toda ni šio drugače, kot da oder podremo. Pri tem pa so morali fantje tudi v naraslo in že precej deročo Pšato. Občutki niso nič kaj prijetni, poleg tega paje bilo treba v mrzli vodi delati dobri dve uri. Skratka, situacijo smo rešili, poleg tega pa se ni nihče poškodoval. OÙSEV Kmalu po tem, ko smo legli k počitku, nas je alarm prek osebnih pozivnikov spet dvignil na noge in odhiteli smo na pomoč na Ki-dričevo ulico, kjer je prišlo do napake na električni napeljavi. Slika s te intervencije je tudi objavljena v prejšnji številki Odseva. V mesecu oktobru so bile poleg že naštetih aktivnosti izpeljanc še druge. Tako smo otrokom iz vrtca razkazali gasilski avto, udeležili smo se Gasilske akademije v Ihanu, naši starejši gasilci pa so se udeležili že tradicionalnega srečanja gasilskih veteranov v Žejah. Na manjšem tekmovanju so zasedli odlično drugo mesto, za kar jim čestitamo. Med šolskimi počitnicami pa smo v sodelovanju z DPM Trzin poskrbeli, da otrokom med počitnicami ni bilo dolgčas. Tako smo jim razkazali gasilski dom in našo opremo, nekaj pa smo jim po-vedali tudi o sami zgodovini. Velika preizkušnja pa nas je čakala v petek, 12.11.2004, že navse-zgodaj zjutraj. Na gospodarskem poslopju na Jemčevi ulici v Trzinu so občani opazili dim in poklicali gasilce. Ob prihodu na kraj ni bilo videti veliko dima, toda šio je zares, vsaka minuta je bila dra-gocena. Približno po desetih minutah je ogenj prebil streho na dru-gem koncu. Postalo je očitno, da s CPV Domžale sami požaru ne bomo kos. Tako smo aktivirali še ostala društva, ki so prihitela na pomoč in ogenj je bil kmalu ukročen. Veliko nevarnost paje predstavljal dim, tako da so morali gasilci ves čas delati z maskami. Na voljo nismo imeli dovolj rezervnih tlačnih posod, tako da smo jih vozili na polnjenje v Gasilsko brigado v Ljubljano. Kmalu pa seje začelo mukotrpno delo odstranjevanja sena, kije trajalo do desete ure zvečer. Na pomoč pri odstranjevanju sena so nam priskočili vsi gasilci od blizu in malo dlje, domačini s traktorji in prikoiicami, posamezniki, civilna zaščita, Občina, posamezniki s krepčilom za utrujene gasilce in še bi lahko našteval, saj sem verjetno še koga pozabil. Obilo paje bilo radovednežev, ki so samo oteževali delo gasilcev, saj smo morali paziti še nanje. Poleg tega pa so v nevar- nost spravljali še sebe, saj so po zraku leteli deli kritine, in bi jo lahko kdo skupil. Kljub prošnjam, nato zahtevam in povzdignje-nim glasom ni bilo učinka. Toda sedaj, navzoči radovedneži, koje vse mimo, se usedite in o vsem skupaj trezno razmislite. Prosimo, da vas ob morebitnem naslednjem požaru ne premami radovednost, ostanite doma in prepustite gasilcem in ostalim reševalcem, da nemoteno oprav-ljajo svoje delo. V kolikor pa ste pripravljeni pomagati, pa ste vedno dobrodošli v gasilskih vrstah, kjer boste nedvomno to tudi lahko dokazali. Pa brez zamere! Do prihodnjič pa vas pozdravljamo z gasilskim pozdrav NA POMOC! Jože Kajfež ČISTILNI SERVIS! STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI ! * ČIŠĆENJE STEKtA * TALNIH OBLOG * OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEDEŽNE GARNITURE, STOU, JOGIJI...) ' GlOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL * STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA * STROJNO ČIŠĆENJE IN IMPREGNACIJA V1NASA, PARKETA.. IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL! ' LAM. ZAVĚS IN ŽALUZIJ ' ROLOJEV " ZATEMNITVENETERMOREFLEKTIVNEIN PROIIVLOMNE FOLIJE SLIKOPLESKARSKE STORITVE! 1 clean beat d.o.o. Pod gozdom 17, 1236 TRZIN tel/fax: 01 / 564 46 73 , gsm: 041 / 630 - 671 e-mail: samo.musicdPsiol.net RTV SERVIS GORENCs.p. telefon: 01 564 -17- 91 Ljubljanska 44, Trzin GSM: 041 644 -121 - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike F" fiVŤOCHBICTVO VIDMfiR Nudimo vse avtoličarske in avtokleporske storitve Hobatova 7B, 1236 Tein, Tel.: 01/564-20-27 ITieLSKf HtTICf Na sv@t©vn@m študentskem prvenstvu tudi Trzinka Špela Mušiě 24. oktobra je v Plznu potekalo Svetovno študentsko prvenstvo. V ekipi slovenskih Studentov je bila tudi naša střelka Špela Mušič. Poleg še 11 strelk in strelcev iz Slovenije je zelo uspešno zastopala Slovenijo, saj so osvojili 3 bronaste medalje. Ekipa, v kateri je s pištolo streljala Špela, je osvojila 3. mesto in tako je Špela domov přinesla bronasto odličje. Slovenski študentje so dosegli ekipno tretje mesto tudi s puško, střelka Vesna Kržan pa 3. mesto posamezno. Špela pravi, da občutkov, ki jih je doživljala ob podelitvi medalj na svetovnem pokalu, ne bo nikoli pozabila. Mi pa upamo in ji želimo, da bi že kmalu prišla nova velika tekmovanja in z njimi tudi stopničke. Še višje. Andreja Gorjup Strelska tekmovalna s©i©m v polnem teku Že v prejšnjem Odsevu smo poročali, da so se naši najboljši střelci udeležili dveh velikih tekmovanj na Hrvaškem. V njihovi senci pa smo začeli s prvimi tekmovanji tudi ostali člani. V Gorenji vasi smo uspešno prebrodili prvo tremo in skupaj s prvo ekipo in mladinci osvojili prvo mesto s puško. Prvo večje tekmovanje paje bilo v Portorožu 30. oktobra. V strašni vročini, ki joje zakřivil organizator, smo se potili skoraj vsi aktivni trzinski tekmovalci. Na sporedu je bilo I. kolo Državne lige v vseh kategorijah. V I. državni ligi so střelci Trzina puš-kaško ekipo polepšali in vanjo vključili Ireno Šinko, ki je skupaj z Jernejem Adlešičem in Božom Habjanom osvojila 6. mesto. Nič slabša ni bila v nobe-nem pogledu ekipa pištolašev, ki je v 1. ligi osvojila ekipno 8. mesto v postavi Andreje Blažič, Vinka Srečka in Dušana Habata. Malo slabši smo bili, v pri-merjavi z našimi paradnimi konji seveda, drugoligaši. S puško smo Andreja Gorjup, Borut Kovaljev in Damijan Klopčič zasedli 9. mesto. Pa nismo bili zadnji. To pa ne. V 11. ligi pištola pa nas je vse veselo presenetil Peter Kar-lovšek, ki je na tekmi dosegel osebni rekord. Skupaj s Špelo Mušič in Urško Berlič je dosegel ekipno 7. mesto. Bravo mladinci. in za konec še III. liga, ki poteka po principu medsebojnih dvobojev ekip. Uroš Zajc, Borut Kump in Marko Živ-kovič so neprcmagljivi. Močno so pre-magali ekipo iz Predoselj in ekipo iz Domžal. Njihov edini cilj je, da s svojimi dobrimi rezultati ponižajo ekipo drugoligašev. Priznam, da se nam tre-sejo hlače. Tudi pištolašem v III. ligi gre dobro. Z veliko razliko v seštevku krogov so Denis Kosmač, Franci Mušič in Boštjan Petkovšek premagali Domžalčane, žal pa izgubili proti Gorenji vasi. Trzinci smo edino strelsko društvo v Sloveniji, ki ima ekipe v vseh ligah. S takimi rezultati, kot smo jih v dosegli v 1. kolu, bomo svoja města v ligi tudi obdržali. In na to smo ponosni. Sredi novembra nas čaka 2. kolo Državne lige. Gremo v Lendavo in upamo na še boljše rezultate. Andreja Gorjup Mario Kraljević: »Košarki sem posvětil dolgih 22 let« Tokrat predstavljamo íe enega od zelo znanih športnikov, ki prebivajo v našem kraju. Košarkarja Maria Kraljevića verjetno ni potrebno posebno predstavljati, vsaj ljubiteljem košarke ne. VSlovenijo je přišel leta 1987. V času skupne dríave je bil kadetski reprezentant Jugoslavije. S prihodom v Ljub-Ijano je kar 10 let igral za Košarkarski klub Olimpija. Razen v dveh sezonah, ko je igraI za ekipo Jnterier Krško. Zadnjih nekaj let se je selil po Evropi. Najprej je igrat za turško ekipo Turk Telekom. Vsezoni 2000/2001 je bil član ekipe St.Petersburg Lions, nato pa se je preselil v Italijo, kjer je igral za Bipop Reggio Emilia. Iz Italije ga je pot vodila na Slovaško, vendar se je zaradi finančnih težav v klubu za nekaj časa preselil v rusko ekipo Lokomotiv Mineralny Vody. V tonski sezoni je igrat v drugi grški ligi za ekipo Peneltionisa, s katero je osvojit prvo mesto in se je tako klub uvrstil v prvo ligo, izbran pa je bit tudi na najboljšega centra druge grške lige. Po šestih klubih v tujini je očitno na-počil čas, da se vr-neš v domače okolje. Do nedavnega si bil čian Geoplin Slovana. Kako to, da si se odločil ponovno zaigrati za slovenski klub? Za vrnitev sem se odločil predvsem zato, ker je po šestih letih igranja v tujini že napočil čas, da se vrnem na domača tla. Med tem sem si tudi ustvaril družino. Vendar sem sprva načrtoval še vsaj leto dni bivanja v Atenah. Bolj ali manj je bil dogovor z grškim klubom Penellionis že sklenjen, a se je v zadnjem trenutku za-taknilo pri malenkostih. Po eni strani mi je vse skupaj ustrezalo, saj gre starejši od oběh otrok. Luka, v 2.razred osnovne šole, tako daje bila vrnitev v Slovenijo pogodu celi družini. V Geoplin Slovan me je povabil trener kluba Jure Zdovc, s katerim sva že dolga leta dobra prijatelja. Košarkarska sezona se je v bistvu komaj začela, ti pa si se odločil končati svojo bogato športno kariéro. Kaj je razlog tej odločitvi? Zadeva je preprosta. Košarke sem se po vseh teh letih, po domače povedano, »najedel«. Že na začetku sezone sem bil ludi odločen, daje to moja zadnja sezona v košarki. Temu so krive tudi poškodbe. Desno koleno sem imel že pred sezono poškodovano, in bi bila potrebna operacija, vendar sem poškodbo saniral s po-močjo fizioterapevtov g. Alena Iliča in g. Stanislava Peharca. Nato se mi je zgodila nesreča, da sem dobil udarec še v levo koleno. V letošnji sezoni sem odigral šest tekem z Geoplin Slovanom. V primeru, da bi šel na operacijo kolen, bi izgubil približno pol sezone, zato sem se odločil, da prekinem z aktivnim igranjem že sedaj. Glede na tvoje izkušnje igranja košarke na tujih tleh mi lahko poveš, kakšna je razlika med tujino in Slovenijo? Košarka je sicer povsod enaka. Razlika med tujino in Slovenijo je v tem, da si tam profe-sionalec. Nobeden te ne sprašuje, kaj počneš v privátném življenju. Tudi v tujini obstajajo dobri in slabi klubi. Če klub v tujini ni ure-jen, nima nobenega smisla igrati zanj enos-tavno zato, ker si v tujem okolju in ne poznaš nikogar. V tujini igralci dobivajo redno pla-čo, kar ne morem reči za Slovenijo. Če se v klubu, za katerega igraš, dobro počutiš, daje finančno stabilen ter da ti odgovarja okolje, v katerega si přišel, ostaneš v klubu nekaj let in ti vse postane domače. Jaz nisem imel te sreče in sem kar nekaj let iskal klub, v kate-rem bi bil zadovoljen. Sele v lanski sezoni sem našel klub Penellionis, v katerem sem se odlično počutil. Življenje (zasebno) v tujini ? Luka, ki je starejši od Lucije, že bolj dojema stvar, in seje težje prilagajal na spremembe. Glede selitev smo že navajeni, je pa kljub temu zelo naporno za vse nas. Vse do letos si bil nepogrešljiv član slovenske košarkarske reprezentance, celo njen kapetan. Z izbrano vrsto si šestkrát sode-loval v kvalifikacijah za Evropsko prvenstvo in nastopil na petih prvenstvih. Kako se spominjaš tega? Reprezentanca je bila zame ena zelo lepa izkušnja. Zelo rad se spominjam teh časov, ki so bili res lepi. Igralci, ki smo igrali v tujini, smo se vedno radi vračali domov na priprave. Kakšnega vidnega rezultata na evropskih prvenstvih, kljub ekipi samih odličnih košarkarjev, niste dosegli. Meniš, da bo naslednje leto z novo sestavljeno ekipo na Evropskem prvenstvu v Beogradu drugače? Mislim, da sem dal svoj prispevek repre-zentanci. Obžalujem, da nismo nikoli naredili tistega odločilnega koraka, ki so ga ob kakovosti celotne reprezentance in posameznikov vsi prićakovali. Lahko bi ga, a zdaj res ni smiselno naštevati raz-logov, da se to ni zgodilo. Žalostno je, če pomislim, s kakšnimi imeni smo se ponašali. Skozi kvalifikacije smo se vedno prebili brez kakršnih koli težav, na samih prvenstvih nam je pa vedno kaj zmanj-kalo. Nova reprezentanca ima enako možnost na prvenstvu v Beogradu, kot smo jih imeli mi. Odvisno pa bo tudi od ostalih dejavnikov. »Ali lahko mala Slovenija pride naprej?« Jaz igralcem, ki bodo za-stopali Slovenijo na Evropskem prvenstvu, ki bo v Beogradu, želim vso srečo, ker mislim, da gredo lahko en korak naprej. V svoji dolgoletni košarkarski karieri si sodeloval z mnogimi trenerji. Ali je kateri izmed njih nate naredil kakšen poseben vtis? Vsak trener ima dobre in slabe strani. Vsak igralec pa mora pri njih vedno najti dobre lastnosti ter poskušati čimveč odnesli od njih. Name je največji vtis pustil Zmago Saga-din. Z njim sem tudi največ sodeloval ter se od njega tudi veliko naučil. Imel sem v bistvu srečo, da sem délai s takim trenerjem. Košarki si posvětil dolgih 22 let. Zdaj je verjetno přišel čas, da pridejo na vrsto tudi druge pomembne stvari. Že razmišljaš o tem, čemu se boš posvětil? Toliko sem že přestal v košarki, daje počasi že napočil čas, da se ozrem za čim drugim. Po malem sem se že začel ukvar-jati z nepremičninami. Glede trenerskega posla v košarki pa ne razmišljam. Kot trener se ne vidim. Če bi že ostal v športu, bi bil rajši manager ali direktor kakšnega športnega kluba. Z družino, ženo Barbaro in otrokoma Lukom in Lucijo, ste se preselili v Trzin. Kako to, da ste za svoje bivališče izbrali prav Trzin? Splet okoliščin. Barbara je Trzinka in sem jo pred desetimi leti tudi spoznal v Trzinu. V začetku smo z družino živeli v Ljubljani, vendar pa smo se sedaj po vrnitvi iz tujine odločili za Trzin, kjer smo si uredili hišo. Si zadovoljen z življenjem v našem kraju? Zelo mi je všeč. V Trzinu je zelo lepo, mirno okolje. Več ali manj imamo zdaj vse blizu, šolo, vrtec ... Zelo mi je všeč novi športni park. V društveno življenje v Trzinu pa še nisem vklju-čen, ker do sedaj, ko sem aktivno igral košarko, enostavno nisem imel časa. Upam, da bo sedaj bolje. Tanja Prelovšek PRIMORSKI OCAK-SLAVNIK o v poznih jesenskih dneh me-(zri/l/ glice in oblaki že legajo nad pokrajino osrednje Slovenije in se urini kazalci premaknejo na zimski čas (kakš-na je smiselnost tega početja, se že nekaj časa krešejo mnenja tudi na dunajském -ups! oziroma evropskem dvoru), je pravi trenutek, da tudi mi, kljub otožni sivini, ki se naseli v naše duše vse do pomladi, premaknemo svoja zakrněla telesa v svež objem primorskega sonca. Le-toje še vedno dovolj močno, da nas pošteno pre-greje vse do kosti in nam s svojimi žarki hkrati poboža tudi dušo, kajti razgled s Slavnika je izreden. Paziti moramo le, da vlada brezvetrje, ko se podajamo proti primorskemu koncu. Ko se najmogočnej-ši med vetrovi v našem mozaičem košč-ku Evrope divje igra nad slavniškim pogorjem, ni prizanešeno ne stvaritvam matere narave in ne nam. Slavnik, ki ga imajo primorski planinci za svojega očaka, je še zadnje pogorje pred čudovito igro narave - kraškim robom. Potem pa se pokrajina mehko izlije v Jadransko lužico. Le kdo se ne bi razveselil kot solza čistega razgleda (ob jasnem vremenu, seveda) proti našemu koščku obalne črte? Le kdo ne bi vztrepetal, ko ga s severozaho-da pozdravlja očak vseh očakov - triglavi slovenski skalni mogotec? Ni ga, ki se ne bi razveselil pogleda na Slavnikovega soseda Nanos. Vse to in še več le za ceno enournega vzpona. Komur je tudi to preveč, da bi v tek spravil svoje nožice, pa naj ostane v dolini! Cetudi vodi na slavnikovo plešo makadamska cesta, nima smisla, da bi se nanjo pov-zpeli zavtomobilom. Čeravno ne zaradi nas samih, pa se vendarle ozrimo na ostale, mi-ruželjne obiskovalce in prebivalce te tako samosvoje pokrajine, ki je zavaravana kot naravni spomenik. Slavnik je s svojim meša-nim značajem, kjer se prepletata oštrina pod-nebja osrednje Slovenije in blagost submedi-teranskega podnebja, pravi mali raj za botanike. Se potemtakem lahko čudimo, da mu pravijo tudi ot(r)ok cvetja? 1028 metrov visoko se primorski očak ošab-no pne nad morsko gladino in predstavlja razgledni stolp nad slovenskim Primorjem. Pogled s parkirišča v Podgorju na vrh Slavnika (levo). In ne le to - po deževnih vihrah si v kris-talnem razgledu lahko »napasemo« oči vse tja od Dolomitov in Visokih Tur do turistično najbolj obleganega mesta na svetu - Benetk. V dobri uri oziroma uri in pol se do takega razgleda lahko pride tudi iz Podgorja pod Slavnikom. Tam pustimo avtomobil na posebej označeném parkirišču, kjer nas pozdravi turis-tična tabla z opisom tega najvišjega vrha slovenske Istre. Lahko izbiramo med dvema variantama: krenemo po lahki ali po strmi poti. Desno od vaške lipe se po makadamu rahlo vzpenja položnejša pot (slednja je več kot primerna tudi za gorske kolesarje), levo pa nas po strmi raz-ličici pot nekoliko hitreje pripelje do Tumove koče na Slavniku. Izberimo tisto pot, ki ustreza kondicijski pripravljenosti posameznika! Ko bomo v sončnem dne-vu »prisopihali« na vrh, se nam bo pogled zasanjano sprehajal vse od modrine Piranskega zaliva, mehko zaobljenih gri-čev primorske pokrajine do obzorja Julij-skih Alp, kjer bo srcejokajoče klicalo do naslednje planinske sezone: »Nazaj, na-zaj v planinski raj!« Nataša Prah INFO Do Podgorja pridemo z glavne ceste Ljubljana - Koper. Na Črnem Kalu nas smerokaz po 8 km pripelje do izhodišča. iz Podgorja (518m) nas pot pripelje na vrh Slavnika ( 1028m)v 1.30 uri. Pot je Iahka in primerna tako za družine z majhnimi otroki kot tudi za starejše ljudi. Tumova koča (1018m) Kočo oskrbuje Obalno PD Koper. Odprta je ob sobotah, nedeljah in praznikih. • Dodatne informacije: oskrbnica Ban Angelca, Podgorje 10/b, tel: 041 893 517 ali 05/687 01 34 • Obalno PD Koper, tel: 05/627 30 60, http://obala.gore-ljudje.net/ PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN PLANINCI ŽELIMO BOUŠi PROSTORE Éé ONGER /?^7)laninsko društvo Onger Trzin ima ty že vrsto let svoj sedež v mali hiši-ci ob ulici Rašiške čete s št. 4. Ker je hi-šica majhna, od tal pa vanjo prodira vlaga, si planinci že dolgo želimo hišico po-sodobiti, mogoče tudi razširiti, saj potrebujemo več prostora za delo društvenih odsekov, za hrambo društvenega inven-tarja, za sestanke, predavanja in sploh za bolj kakovostno delo. Ker je v hišici tudi edina stalna trzinska muzejska zbirka, ki predstavlja življenje in delo enega naj-vidnejših Trzincev iz pol přetekle dobe, dolgoletnega urednika Planinskega vest-nika, pedagoga in kulturniškega delavca, prof. Tineta Orla, si želimo tudi kar najbolje pred vlago in tudi sicer zaščiti pred- mete in dokumente iz te zbirke. Na občini so našim prošnjam in opozorilom ugodili in nam pomagali pri iskanju najustreznejše re-šitve za prostorsko stisko. Po posvetovanjih s strokovnjaki, smo ugotvili, da bi bila najbo-Ijša rešitev, če na mestu sedanje hišice naredimo novo, nekoliko večjo, v kateri bi bili prostori že v naprej prilagojeni naši dejav-nosti. Na natečaj za iskanje najprimernejše rešitve, seje prijavilo šest arhitehtnih podje-tij in posameznih arhitektov. V sodelovanju s predstavniki občine smo kot cenovno naj-ugodnejšo ponudbo izbrali ponudbo Podjet-ja: Maechting Vrhunc Arhitekti d.o.o., ki so nam že predstavili svojo zamisel, kakšna naj bi bila naša planinska hišica v prihodnje. Zamišljena hišica naj bi že po videzu nakazova- la, da gre za hišico namenjeno planinski dejavnosti, saj bo že na zunanji strani imela urejeno plezalsko steno, po splošni oceni pa se bo tudi lepo vklapljala v tamkajšnje okolje. Ker gre šele za osnovno idejo, se z arhitekti še pogajamo, kako bi náčrte lahko še dopolnili in izboljšali, zato se ne branimo predlogov tudi drugih ljubiteljev planinstva. Náčrte za hišico bomo med drugim predstavili tudi na okrogli mizi o příhodnosti planinstva v Trzinu, kjer bomo spregovorili tudi o tem, kako bi se lotili zahtevne naloge in naše dolgoletne želje tudi uresničili. M.Š. KAKŠNO PLANINSKO DRUŠTVO SI ŽELIMO? Gore so Trzincem že od nekdaj lepšale življenje, če ne kot naravno območje za nedeljske izlete in sprostitev, pa vsaj kot skalna kulisa, ki kot mogočna čipka uokvirja podobo našega kraja, ko gledamo proti severu. Številni Trzinci so že pred desetletji začeli spoznavati čar gora, in ni čudno, da so z veseljem podprli ustanovitev našega lastnega planinskega društva, ki so ga poimenovali po hribu Ongru, ki se dviga nad našim krajem. Z življenjem društev pa je tako kot s človeškim življenjem. V njem se nizajo vzponi in padci, obdobje razcveta, menjavajo se generacije, spreminjajo stremljenja in usmeritve. Sedanje vodstvo želi društvo spet kar najbolj približati željam in potřebám Trzincev, zato bo v dvoranici Marjance Ručigaj pripravilo okroglo mizo na temo: PRIHODNOST PLANINSKE DEJAVNOSTI V TRZINU. Nanjo ste vabljeni vsi ljubitelji narave, gora, ki imate s planinstvom že izkušnje, pa tudi tisti, ki takih izkušenj še nimate, pa ste si vedno želeli pokukati tja gor, a niste vedeli kako. Na okrogli mizi bomo spregovorili o delu društva, o načrtih za naprej, o tem, kako bi društvo lahko postalo še pomembnejši spremljevalec in dopolnilo našega življenja. Pridite in povejte svoje mnenje, želje in pričakovanja, dobrodošli pa bodo tudi vsi, ki jih stvar zanima, pa bi raje o tem le poslušali, kaj mislijo drugi. Vabljeni UO PD Onger Trzin Natančen čas okrogle mize bomo objavili na naši spletni strani http://onger.org/menu.php Leto je naokrog in Planinsko društvo Onger Trzin vabi na svoj 11« redni letnri občni zbor. ki bo v torek, 14. decembra ob 18. uri v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Na občnem zboru bomo pretehtali delo društva v preteklem obdobju in spregovorili o načrtih 2a naprej. Pred začetkom uradnega delà občnega zbora nas bo naš sokrajan in nekdanji predsednik društva Sandi Čičerov ob spremljavi diapozitivov popeljal na potepanje po vzhodni Turčiji in nam prikazat vzpon na Ararat (5137 m). Na občnem zboru bomo javno predstavili tudi spletne strani našega društva, ki že nekaj časa preizkusno delujejo na svetovnem spletu. Vabljeni UO PD Onger Trzin Pri si uži si majico! Ti v omari zmanjkuje simpatičnih poletnih majic? Ni problema. Prihodi si novo! Kako? Tako: Mladinski odsek PD Onger Trzin je v tem šolskem letu pričel z akcijo 'Prihodi si majico', v kateri si z ude lež bo na samo štirih iz!et ih, dveh poletnih torkijadah (ali eni torkijadi in planinskem taboru), eni akciji MO po izbiri ter vestnim obiskovanjem srečanj planinske skupine v okviru mladinskega odseka prislužiš simpatično majico z orličkom - znakom MO. Seveda moraš biti tudi član PD Onger Trzin, s plaćano članarino. Akcija je namen-jena mladim do 26. leta starosti. Ob tej priiožnosti smo izdali tudi poseben kartonček, na katerega si označuješ svoje dosežke. Kartonček dobiš pri vodjah planinskih skupin ali na kateri odakcij MO. Ne bodi len, prihodi si majico! NORO in ZAVOZLANO na regijskem tekmovanju Mladina in gore v Semiču Ena, dve, tri, štiri ... nore krave (pardon Nore krave), ki imajo menda norega vodjo - tako se govori ©, so se zadnji hip odločile, da bi tekmovale na regijskem tekmovanju v Semiču, potem pa noro pridno vadile in na tekmovanju proti pričakovanjem pribezljale na 4. mesto in si hkrati prislužile nagrado za 'naj' ime planinske skupine. "Non' vodja Emil je bil noro ponosen nanje, zdaj pa sledi jo nore priprave na državno tekmovanje v Novi Gorici, kamor so se uvrstile. 'Vezalkice', ki so pod Tomaževim vodstvom že drugič okusile, kako zgleda regijsko tekmovanje, pa so prav tako dokazale, da njihovo znanje ni zavozlano. Razvozlale so precej zahtevnih vprašanj, dosegle 8. mesto in se prav tako uvrstile na državno tekmovanje. Srečno norenje in vozlanje obema skupinama. Mi držimo pesti! Irena Mučibabii PRIHODI SI MAJICO UIMM6U miK KMinsucA oxufra omutum o narpm mr:/Mm.oneouitc/«imnv mvnA im. V igri lahko tekmujejo vsi mladi do 26 leta SU/OM. kj so vćlonfoni v PO Ongai Tron Ign s« izvija v ioJikem letu 2004/0S. Vtom iasu se mora mladi plaňme, o udale*A vsaj itirih izletov. ki jih organiaia mo PD Ongaf Tím. o udala*« vsaj ano poletna tmkijade in pla- nlnskega Labor* (oz. dveh poletnih tortajad). o uoelaira ie ene akcije po lastnem izljoiu (izlet. torkijada....). o vestno obiskovab svojo planinsko skupino. Izpolnjen kaitonček mladí planinec Izrodi voc^i plannska skupme oz. poílje ne naslov MO. Svojo udeleiDo mladi planinec doU*e z žigom crija (vrha). ítgom MO ak s potpisom vodje izleta oz akcija.Za dodatne infoimaclje se obmKe na vodje planinskih skupin. Planinsko društvo Onger Trzin vabi na ogled fotografske razstave glavnega urednika Planinskega vestnika Vladimirja Habjana S po ti po slovenskih gorah Srečanje z avtorjem razstave bo v ponedeljek, 29. novembra ob 19. uri v avli centra Ivana Hribarja Vabljeni! evalec. publicist in fotograf, urednik Planinskega Vladimir Habjan, predstavitev za razstavo Spotipo slovenskih gorah Rojen 18.5.1957, po pokliču sociolog, zaposlen v Elesu kot informatik, planinski vodnik, alpinist, gorski , vestnika. »hribovc« po duši. GStZZ"ÍÍmÍP0Vrana. T 7SPIemljaJOJ° °,drane m,ad0sU' ko 5em 2 "Mom přehodil velik deI naših hribov, bil z desetinu leli prvič na Trigla-2. Z'nT "" u" Ti Kočn':,Branl balíkem grebenu. Log,eno nadaljevanje mojega planinskega razvoja je bila vključitev v delo plan,ns ega društva (Ljubljana-Matica), katere član sen, od leta 1964. Leta 1968 sem opravil prvo planinsko šolo na Komni in bi! akt,ven tud, v mlad, Jem odseku Tl,nt,Zf'nJZe, Z"JTn 7 SOra T PO,em, * d0P0ln'eVa> k0' ak"Ve" P'anmski Vod"ik V vMem °d"ku ^»Ijana. Matica, aipms, v alpinistićnem odseku (zdaj AO Kamnik) ter gorski reševalec najprej v postaji GRS Ljubljana, zdaj pa v postaji GRS Kamnik Ť„Zu°TtP°'Í T S">reVa'P° d° bref°"J '"Plezalmh smeri. Začel sem z men, drag,m Martuljkom, nato pa preko bohinjskih brezpolij Z, tri SP naJu°'J ŤUe k0"ike "aših g0ra Najraje h0dim V SVe,U breZ marka^ W Uljudi, kjer sem lahko sais ^J^ZZT"""" "ar™'.PZh°t k°',S° TrepaS'Ír,Ske' hVSke' v°JaikeP°" :erpr,stopi na vrhove po neobičJjmh poteh . .. Ntkol, n,sem bil ' Se° P" SP"T 'UZJe khs'Čne P'ezalne ímeri' ^rmiomogoća, da se danes dokaj svobodno gibam tam, kjer želim. Poseben čar gora ie vsekakor ztma v visokogorju, kjer sem najprej oprav/jal pristope na vrhove, nato pa začel plezati grape, plezalne smeri in ledene slapove Gore so me osvojile m zasvojile, brez njih ne morem, zato imam letno nekje med 110 in 140 túrami. Svojo pubhasiičnodejavnostsem začet kot osnovnošolec, o planinsku in z njim povezanimi aktivnostmi pa pišem zadnja desetletja. in sicer za različne casop.se ,n revije (Slovenec Turist, Delo Reportaže. Delo Dom. Nedelo, Fit, Naš Stik. Gea, Planinski věstník, Grif Sokol, 7D, Večer J^oZZ Z mamprek 300 člankov s planinsko tematiko. Za revijo Gea sem spomladi 1999pripravi! priročnik Gorništvo. kot priloga revije Sem avtor oz soavior ZiiZ'%nnnlTa T"' TF?- ^'"if S°m ■ u£benikGiba"'e vzahtevnemgorskemsvetu (PDLjubljana- T— TJ- Slmp?bud"'k ,zdaJe m urednik izbran,h Tumovih planinskih spisov (za knj.go semprispevalspremno besedo, napisa, opombe in zbral p blb''TfJ° ° T""" (2al0ibU Tuma' 2000>- iZ'e,niSki v°d"ik znamenitosti Slovenije sem skupaj s Petrom Skobernetom nap,sal za zalozboS.dana 2001. Posledica mtenzivnega obiskovanja gorapozimije tudi nastanek vodnika Z.msk, Loni v slovenskih gorah (zalozba Sidarta. 2003) letos bo v soavtorstvu izšel tud, nov planinski vodnik Kammško-savinjske Alpe. (Planinska Ma, pr, Planinskem věstníku pa delujem kot urednik od leta 2001. ' Sporočilnost člankov poveća tud, fotografija zato sem začel fotografirati, sprva slike, kasneje diase. v zadnjem času pa se preizkušam tud, z digitalnim fotoaparatom. Objavljen,h imam prek 500fotografu v časopis,h. revijah, koledar,Hi. prospektih in knjigah. še vedno pa sem amater z altersko ZarZv nl°Z°Î,a"Je* f e"TTr\SajS0p0g0-'i dru&ačn' ^tevnejši kot v dolini - slabo vreme, težka oprema, izgubljen trenu,ek. ker je aparat v nahrbtniku na tezje ture včasih fotoaparata niti ne vzamem. V gore nikoli nisem šel z nan,enom da bi samo slikal, pač pa sen, na svojih turah poskušal uje,i kak Irenu,ek ali motiv, ki se m, je zdel zammiv rolrebnegaje bilo veliko casa in velikoposlikanihfilmov. predenje kaj 'ratalo'. Tako je nas,ala tud, kakšna slika, ki se mije zdela boljša od ostalih Fotografije m, danes n,so samo lep spom.n na prehojene poti, pač pa odražajo tud, moja trenutna čustva in rozpoložen,a Lave in gora pa na, bo to v megli. snegu. zahajajočem soncu al, jesenskih barvah... Z razstavo,poskušam nekaj teh poti in s tem del sebe prikazati tudi drugim PD Onger Trzin bo na letošnjem občnem zboru predstavilo akcijo »50 vrhov za srebrni jubilej«. Izbrali smo 35 zanimivih vrhov (15 jih izberete udeleženci sami), ki jih boste lahko obiskali skupaj z nami ali pa tudi sami. Posebne diplome za prehojenc poti bodo podeljene na posebni slovesnosti ob 25-letnici društva februarja 2008. Več o tej akciji bomo napisali v eni od prihodnjih številk Odseva. Na ogled pa postavljamo seznam določenih vrhov ter tipsko stran knjižice, v katero boste zbirali žige. BlegOŠ ° - — nntnv nn/1 DAlitMol^A /