štev. *
posamezna sievnua M siouitK
v Trstu, v soaoto l. Januarja 1921
42583
posamezna StevilKa 2U stotinK
LStftiK JU. VI
<zLaJa - Izvzemšl ponedeljek - vsak dan zjutraj. - Uredništvo: utic« sv. *ranii»ka AsiiUcga Štev. 20. t nadstropje. - Dopisi naj se pošiljajo ured« t, — Ne frank Irana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — tzd*Welj in odgovorni mednik Š t c f a n G od i n a. - lastnik koosorclj lista t!<ii 'osti — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaSa na mesec L , pot teta L 32._in celo lelo L	- Telefon uredništva in uprave žtev. 11-57.
Ob novem letu
Soliden trgovec napravlja^ob koncu poslovnega leta — bilanco, i a naj mu «okaže, koliko so mu iznašah dohodki, in koliko izdatki; je4i aktiven, ah pasi; ven? Sestavlja seznam vsega svojega imetja — v predmetih in v gotovini — zapravlja spodaj črto in piše skupni znesek. Tej svoti postavlja nasproti svoje dolgove, odšteva te od imetja m dobiva rezultat, ki mu kaže resnično stanje njegove trgovine ali podjetja.
Tudi narod, ki se bori za svoj obsta* nek in Dostavlja temelje svoji bodočno* sti je neklk podjetnik, ki doživlja na svojem snovanju dobičke in izgube. Mi Jugosloveni na tem ozemlju smo le
In ta beseda bo orila v nedaljnjem času: dovoljevali nam jo bodo državni zakoni.
Tudi danes še ne moremo govoriti prave besede. Nekdaj so naši ljudje ob Silvestrovih večerih culi besedo vzpocb buje in tolažbe. Letos je niso čuli: Nas ključ je je hotelo, da tik pred odpravo izjemnih razmer trpimo pod težo izjemni nega stanja. Naj za letos našim ljudem nadomešča živo besedo — beseda na tem mestu:
Stopamo v novo življenje. Ne z malo* duš jem, ampak z živo vero, da bomo živeli, da bo naš narod na tem ozemlju znal braniti svoje pravo do samosvoje* ga življenja; pripravljajmo se za veliki korak v — novo življenje! Živeli bomo, ker nočemo umreti! Pred očmi nam bodi dejstvo, da je mali narod slovensko^hr*
Posamezne številke v Trstu i:i okolici po 20 slotiiik. — Oglasi - r .unaj.> v Sirokosli ene kolone (72 mmk — Oglasi trgovcev to obrtnike/ r:ni po 10 str.;., -«^ai«tiiice, zalivale, poslanice in vabila po T. !.—, offhs! denarr.;!i r ■!>;•
/rim po*^ 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Ojrlasf. naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav! Edinosti, v Trst i, ulic. s « FffinČiška Aslškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-0 r.
nes se bodo določile Se druge podrob* Pridc ^^^
odlomek naroda, sestaven del etnografe vatski skozi stoletja trpel v nemškem ske celote, od kateie so nas sicer ao* suženjstvu in da vendar ni umrl, dočim
razmer<am, sestavljati
godki ločili politično in državnopravno — in s tem moramo, kot pametni Ijndje, računati kot z dovršenim činom —> ki pa smo nerazdvojtjivo spojeni ž njo po rojstvu, krvi in kulturi. Odtrgani smo torej — da govorimo v prispodobi — od glavnega podjetja in bomo morali poslovati primerno novim svojemu novemu položaju, svoje bilance.
Naš po'ožaj je bil skozi zadnji dve leti nedoločen, danes je — defimtiven. Prestopamo torej prag v novo leto v določenem novem položaju, v novem državnem pripadništvu. Zbog tega dej* btva smemo reči, da prehoda \z starega v novo leto. ki bi bil tolike usodne po> memnosti. še nismo doživeli.
Kako je z nami? Kaj bo iz nas? li mučr Vprašanji greniti našim ljudem čustva, jim nalagati mučne skrbi, io tem bolj, ker naša bilanca iz zadnjih dveh let beleži nešteto težkih izgub in udarcev, pridoibtev pa nič. Strašno pa;-stvni smo. Bratje, ki smo mi odtrgani od njih, morejo letos — vkljub števil* nim pasi vam — sestaviti krasno bilanco, ker preostaja vendar sijajen aktivum, ki jim, če bodo pametno poslovali, od* pira najlepšo perspektivo v bodočnost. Naše poslovanje pa je ogrožljivo pasiv*
no.	„ - .
Ali — obupno ni! Ce bomo namreč — da rabimo gornjo besedo — znah pas metno poslovati, če bomo znali rane le* čiti, če bomo Tnali z odločnostjo, spo* jeno pa Z modrostjo, čuvati svoje m* terese. Žalostna, da, obupna, duha mo* reča bi biLa bilanc«, o zadnjih dveh ie* tih. če bi jo hoteli sestaviti popolno in v vsem obsegu. So, mi menimo, da nuj* uejši, nego bilanca o bližnji minulosti, je danes za nas proračun, to je: načrt za poslovanje v bodočnosti.
Ta načrt dobi naša javnost skoro m od poklicane strani. Delajo že dolgo na njem prosvetljeni duhovi naroda na tem ozemlju. Načrt, ki bo zajemal politične, socijalne, kulturne in gospodarske sira* ni. Načrt, ki mora biti sodoben — de* mokratičen prek in prek, odgovarjajoč rovim idejam, pretresajoćim in preobrat ujoćim svet. Kar je dobrega, iz mino* los ti, naj se pametno prilagodi novini razmeram in novemu položaju; marši* kaj pa, kar ni več za sedanje čase, bo mo morali odpraviti; marsikaki tradiciji, ki smo se je doslej oklepali kot neminljive resnice in neizogibne potrebe, se bo treba odreči. Moramo se evolucijo* nirati iz minolosti, ki so ji računi zakiju* Čeni, k bodočnosti z novimi razmerami in novimi potrebami. Spajati bomo mo* rali pameten konservatizem s smotreno naprednostjo!
Nove ideje so prinesli zgodovinsko* znameniti dogodki v svet in že se rišejo konture nove družbe. A ideje so silne, neodklonljive: Kdor bi se jim hotel upirati slepo in trmoglavo, pojdejo ko* lesa neizogibno preko njega. V soglasju s tem dejstvom bodi zasnovan naš načrt za naše bouoče snovanje!
Ali, tudi najlepši na^-ti ne prinašajo sadov, če se — ne izvajajo! Težke ure, 1 i opremljajo naš prehod iz starega v lu .o leto, naj nam olajšuje vera, da pride intenzivno smotreno. organizirano delo, ki r i združi v falango delavcev vse, ki so blage volje, ki je v njih Čiste ljubezni do rodu svojega, m v glavi rc* snične skrbi za njegovo bodočnost. V taki skupnosti, idejno in z dejanjem združeni v kompaktno celoto, je — če* tudi maloštevilna — moč, da je ne more zrušiti nobena nasprotna sila. V taki skupnosti bo jamstvo, da — bomo živeli. Morda nam bo kdo očital neosnovan optimizem, če pravimo, da nam bo delo neizmerno olajšano v tistem hipu, ko bomo odrešeni izpod teže sedanjih iz* rednih razmer, ko stopi politično življe* nje na normalne tire. Vemo: nasprotniki so tu in ostanejo. ,Nič ne verujemo v njih toliko proslavljamo liberalnost. Ra* čun amo, da celo poojstre svojo borbo , proti nam. Ali, na drugi strani stoji dej* stvo, da nam po umaknitvi izrednih raz* mer, ki so nam doslej neusmiljeno ve* zale roke in so nam njih odredbe visele na nogah kot svinčeni podplati, pridejo še le odporna sredstva, da bomo mogU i, razmakniti lakte in da zadobi naš od* por primernega razmaha.
Kes je sicer, da ste zadnji leti nekako
Potlačili duhove v našem ljudstvu. Ali .iiklonili jih niso. To naše ljudstvo je zdravo, udano svoji stvari. Pogrešalo je le pobude — žive besede Iz ust v usta.
so njegovi tlačitelji danes politično in moralično obgljavljeni! Zgodovina je učiteljica — iz nje črpaj mo vere in vzpodbude!	______
Sporazum med vlado in Reko dosežen
Consumatum est! Reška ^ afeta, ali resničneje rečeno: spor med D'Annun* zijem in oficijelno Italijo je rešen. Polo* žitev orožja od strani legij on arjev je v tem hipu menda že dovršena stvar. Naj je že vest, da se regenca na Reki ponudi knezu D'Aosta, resnična, ali pa brez podlage, eno pa je gotovo: D'Annun> zio je likvidiran. Kar se sedaj vrši in plete med Reko, Opatijo in Rimom, se nam vidi le kot streljanje po bitki, ki naj maskira — umik. Poročajo, da se je na Reki ustanovila provizorična vlada, ki da je že odobrila dogovore med re* škimi delegati in poveljstvom čet. Vse* bina teh dogovorov sicer ni še znana, ali kot gotovo je smatrati, da ti dogo* vori se ne dotikajo Rapallske pogodbe same, da ne vsebujejo nikakili obvez za kako iz-premembo na tej pogodbi. Gre k večjemu za kake formalnosti ne* bistvene naravi. Tako n. pr. glede posto* panja z legijonarji, ali pa za način, ki iijtj da D'Annunziju videz — častnega od* hoda.
V ta namen se trudi tudi general Be* civenga v dolgem članku, ki mu ovaj a tendenco že naslov; »Konec epopeje«. Gospod general se je tu vendar malce preveč zaletel, kajti s tem, da označa D'Annunzijevo podjetje z istim imenom ki označa žnjim ves svet veliko borbo za italijansko ujedinjenje, zagreša po našem mnenju ponižanje dela Cavouria, Mazzinija, Garibaldija in drugih velikih osebnosti rissorgimenta. Oni možje so podrejali vse in vse sebe stvari Italije brez vsake postranske misli na svojo osebo, D Annunzio pa je ravno svojo osebo vedno potiskal v ospredje in je slednjič šel tako daleč, da je radi svoje osebe kompromitiral stvar Italije. Beseda o epopeji na Reki je bila torej kaj ne* srečno izbrana. Sicer pa prihaja tudi ge* neral Bencivenga z rahlimi očitanji na naslov D Annunzija. Očita mu, da se ni znal pravočasno umakniti, da*si se je pokazal tudi dobrega stratega, vendar se general nadeja* da bo D'Annunzio znal pravočasno zapustiti trdnjavo, v katero se je bil zaprl. Tako da bo: »re* ška epopeja značila časten konec epič* ne borbe legendarnega podjetja iz Ronk.«
Kaka pretiravanja! Koliko slavospe* va, ki ni v soglasju z dejstvi! Kaj dra* stično nam potr j a to vest, ki jo donaša »Era Nuova«, da je namreč D'Annunzio dal Radiću na razpolago 14 milijonov za volitve v Jugoslaviji! To bi kazalo, da se je D'Annunzio posluževal sredstev, ki njegovemu, tako klavrno zaključenemu »podjetju« nikakor ne dovoljujejo ime-na_— epopeje.
Še eno vest imamo danes, ki istoiako drastično označuje D'Annunzijeve me* tode, nedostojne epopeje. D'Annunzio ie dal zasesti otoka Krk in Rab. Ta vest, ki jo imamo iz zanes. vira, pravi da se je »srbskemu poveljstvu« v Kraljevici predstavila deputacija prebivalstva Kr* ka s prošnjo, da bi to poveljstvo posre* dovalo, da se ne izvrše smrtne obsod* be, izrečene od D Annunzijevega sodiš* ča ...! D Annunzio je dal zasesti rečena otoka v nasprotju s pogodbo, ki so jo podpisali zakoniti predstavitelji njego* ve Italije, potem pa je dajal na smrt ob* sojati ljudi, ki so rnu nasprotovali, in to v soglasju z isto pogodbo, potrjeno od italijanskega parlamenta in italijanske^ ga kralja!! Kaže*li tako izvrševano pod* jetje na — epopejo?! In Radić je bil v zvezah s takim podjetjem! Ta ga ozn a* čuje.
Ne, ne, to ni bila epopeja; bili so Ie — D'Annunzijevi načrti.
C o #
Opatijska Dogajanja pri koncu
RIM, 31. Včeraj zvečer ob 20 so se re* šila glavna vprašanja sporazuma med generalom Caviglijo in reškimi zastop* niki. Razpravljalo se je o dnevu D'An* nunzijevega odhoda z Reke in o raz* pustitvi nereških legijonarjev. Uredilo se je tudi vprašanje varstva javnega re* da v dobi ustanavljanja nove države
f>otom sporazuma, da %e prepusti ta na* ona v glavnem meščanski brambi. Da*
nosti sporazuma in tudi jamstev, da se sporazum izvrši v določenem času. * OPATIJA, 31. Po konferenci, ki se je vršila včeraj zvečer, je privolil general Caviglia v to, da sc ustavi vsako vo* jaško delovanje na neomejen Čas.
V Anuonzlo le tit Krku tudi obsojal Hudi na smrt
Iz zanesljivega vira smo slučajno iz* vedeli, da se je 29. t. m. predstavilo ju* goslovenskemu poveljstvu v Kraljevici odposlanstvo krškega prebivalstva in prosilo za posredovanje z njegove strani v svrho, da se prepreči Izvršitev smrt* nih obsodeb, katere so bile izrečene od D'Annunzijevega sodišča proti nekate* rim prebivalcem otoka. Jugoslovenski poveljnik je italijanskim oblastim na Sušaku poslal naprej protest, v katerem zahteva, naj se pobrigajo v gorilmeno* vano svrho.
_ favijo in Bolgarijo.
To zbližanje je tem bolj verjetno, ker je belgraj-ska vlada odpovedala zvezno pogodbo z Grško. Z druge strani — dostavlja list — bo sprejel dr.
spodarskega interesa. Njihova srediića so Grad ska, Čcrvinjan in Tržič. Ako bi sc ne bila vrSila umetna gojitev italijanskega itvlja v mestu, bi bila že zdavnaj ponehalo italifančevanje in mestu
BeneŠ, čehoslovenski minister za zunanje zadevv, bi bito dobilo čisto slovensko lice. Gorica je geo-
tudi grofa Sforzo,
Gospodarska konferenca med državami naslednicami Mvle Avstrije
DUNAJ, 30. Predhodni pomenki o gospodarski konferenci med državami, ki soj nastale na ozemlju avstre-ogrske monarhije so bodo vrSili januarja meseca na Dunaju. Konferenca se bo vršila po-ineja v Karlovih varih.
Diplomatski sior med Rusijo in Ameriko
Zedinjen« države fr<m}o sovjetskim zastofaikom e deportacijo
WASHINGTON, 30, V nekem pUmu na naslov Martinsa, poslanika sovjetske Rusije, pravi tajnik ministrstva za đekr, da ima v rokah listina, iz katerih Je razvidno, da Je po4ro«la vojaJSka-nttka diktatura znatno svoto z namenom, da bi strmoglavila ustavno vlado Z«ftn}e«iih drŽav. DokJer bodo sovjeti sku&aii sejati puat v Zedinfenib driavah, bodo podvrženi njihovi zastopniki kazni deportacije
čičeria preklali diplomatska odnoiaje z Ameriko
DUNAJ. 30. Neka svakojavk* iz Moskve pravi: Ljudski komisar za zunanje zadieve je ukazal zastopniku sovjetske republike v Amerik!, na^ zapusti Z edin j ene drŽave z vsem osobjem, ker se |e ugotovilo, da niao m-igoči ednoSaji med Rusijo in Ameriko. Pogodbe z ameriškimi podiet.fi s« imajo razveljaviti.
RUSIJA ZAHTEVA OD RUMUNSKE IZPRAZNITEV BES ARABIJE
INOMOST, 30. Tukajšnjim listom poročajo iz Berolina, da ste moskovska in tJtrajiaska vlada c dločno protestirali proti priključitvi Besarabije k Romunski, zahtevajoč, naj rumun«?ke čete izprar. nijo to deželo. Obenem ste vladi izrazili želio, nai se radaljujcjo mirovna pogajanja. Rurounska vlada je odgovorila, da je vpra2anje Besarabije sedaj kon-čnovcljavno rešeno med Ruinunljo in entento. Y~nd;»r C«- »C jt iiimuirokfc vlada pripravljena pogajati z Rusijo in prosi, naj sporoči čičeiin točke, o katerih naj bi se razpravljalo. Rumunski ministrski predsednik jc ukrenil potrebno za slučaj morebitnega beljsevi-ikega napada.
Vprasjmj« nemške razorožitve
PARIZ, 30. N -ka vest agencije Hava3 pravi, da je v;- »šutije romske razorožitve vedno naprej aktualen predmet v diplomatičnih krogih. Danes predpoldne, nadaljuje vest. je Gcorges Leygues za* poredoma sprejel angleškega in iralijan; skega poslanika in se je ž njima zelo dolyo bavil v tein pogledu. Z druge stra* ni so sedaj vsi elementi tega vprašanja v posesti zavezniških vlad. Na svoji
adnji seji 27. t. m. je poslaniška kon? terenca, potem ko je bila enodušno skle* nila poslati zavezniškim vladam potreb* na predvidevanja v odobritev, vprašala hkratu vojaški odbor za poročilo o sta* nju izvršitve vojaških morskih in zrač* nih klavzul versailleske pogodbe. Mar* šal Foch je poslal tako poročilo nocoj konferenčnemu tajništvu, katero je je izročilo zavezniškim poslanikom v Pa* rizu, da naj je dostavijo odnosnim vla* dam.	________
Ogrska zanika zopet vet»ii o zbiranju Čet
BUDIMPEŠTA, 30. Neka vest o£r* skega korespondenčnega urada pravi: Neki zunanji listi širijo glasove o ogrskih vojnih pripravah proti Romunski. S- pristojnega mesta ee izjavlja, da ne misli ogrska vlada nikakor n:t vojne priprave temveč da celo krči število vojaških čet soglasno z določbami tria* nonske mirovne pogodbe. Poleg tega se naglasa, da ie Ogrska pod nadzorovan njem zavezniških vojaških misij, ki jim je vedno mogoče opažati vsako sumlji* vo vojaško gibanje.
Strah pred tujci na Francoskem
PAKIZ, 30. Poslanska zbornica. Po odgovoru ministra Steega na neko vpra* sanje o prisostvu Klare Zetkin na sho* du v Toursu se je razpravljalo o biva* nju številnih zunanjcev v Franciji, kate* rih agitacija predstavlja nevarnost za de* želo. Socijalist Cachin je branil Klaro Zetkin, pri čemur ga je prekinjala veči* na z negodovanjem in je vpila nanj, ko je zapuščal govorniški oder. Monarhist Daudel je obrazlagal interpelacijo o olajšanjih, ki so jih deležni nemški in boljše viški agenti pri vršenju svoje pro* pagande. Minister Steeg jc izjavil, da je ukrenila vlada najstrožje mere v svrho odstranitve neželjivih tujcev ter da ni držala križem rok vpričo njihove zločin* ske propagande. V 1. 1920. je bilo izgna* nih 11.000 tujcev. Govornik je dostavil glede Cachinar kateri namerava nada* ljevati proti zakonom propagando za držav, vojno, da je njegovo počen janje izzivanje. Energija vlade bo znala odgo* voriti na predrznost agitatorjev. (Odo* bravanje.) Zbornica je dala vladi za* upnico s 451 glasovi proti 54,
izjemno stanje ublaženo
Generalni civilni komisar i jat na* znanja: Vsled delne izpremembe dekre* ta z dne 25. t. m. je od danes naprej do* voljeno kroženje avtomobilov in koles in prodaja bencina. Vrhutega se dovo* ljenje za kroženje oseb podaljša do polnoči in javni lokali se zopet ravnajo po normalnem urniku. V noči od 31. dep. do 1. januarja se dovoljuje kroženje oseb izjemoma do 2 zjutraj.
Nespremenjene ostanejo omejitve zborovalne pravice in veljavnoeti orož* nega Usta.
Z nocojSnim večerom odpade pre* ventivaa cenzura za tisk.
TRST, dne 31. dec. 1920.
Bolgarija prosi Italijo, iaj posreduje med njo in Jugoslavijo
LONDON, 31. Daily Telegraphu^ poročajo h dobro obveščenega diplomatskega vira, da nna obisk Stančcva, bol<jjarvkega poslanika v Londcra, največjo gospodarno in politično važnost. Stančovjz dežele
Domate vesti
Srečno novo leto voščita uredništvo in upravništvo »Edinosti« svojim čitate* Ijem, sotrudnikom, dobrotnikom in pri* jateljem in vsem rojakom. Prosita jih nai ohranijo listu svojo dosedanjo na* klonjenost, da postane list čim popol* nejši, da bo mogel ustrezati velikim na* logam, ki mu jih bo v bodoče vršiti v obrambo pravic in koristi naroda na tem ozemlju. Uredništvo in upravništvo sta pripravljena storiti, kolikor jc v nji* ju moči, da pride list do potrebnega razvoja, da bo ustrezal zahtevam čitatelj* stva in izdatno podpiral borbo naroda. Ali, povedati treba, da dosega tega cilja ni odvisna samo od uredništva in uprave. ampak tudi od oslona in podpore od strani javnosti. Treba, da se vsi, ki res narodno čutijo, strnejo okolo tega edi* nega našega dnevnika na tem ozemlju: bodi kot podporniki, bodi sotrudniki. Tudi v tem pogledu treba koncentracije, osredotočenja narodnih sil. Ce bo tako, bomo morda že prihodnje leto mogli s pravim zaupanjem pozdravljati boljše čase!
Medtem ko ostane naročnina za celo leto in pol leta neizpremenjena, ie moralo upravništvo zvišati naročnino za četrt leta od L 18'— na L 19 50 in za en mesec od L 6*—« na L T—. To povišanje opravičuje upravništvo z dejstvom, da ima z vknjiževanjeni mesečnih plačevanj mnogo dela in poštnih stroškov, ki niso v pravem razmerju z letnimi ali pol* letnimi plačili. — Naročnina se plačuje naprej in sc naročila brez soposlane na* ročnine ne izvršujejo. Naročnike, ki so morda zaostali z naročnino, prosimo, da v najkrajšem Času poravnajo svoj dolg, ker bi bilo v nasprotnem slučaju upravništvo primorano ustaviti dopoši* ljanje lista.
JUTRI izide »Edinost« na 4 straneh.
t Profesor Ivan Beningar. Na božični večer je umrl pri Radečah kraj Zida* nega mosta gimnazijski profesor Ivan Beningar v 76te-m letu svoje dobe. Pokoj* nik jc bil markantna in popularna oseb* nost v Hrvatski, kjer je služboval na Reki, v Karlovcu in Zagrebu. Rodom pa je bil iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Življenje njegovo je segalo v ilirsko dobo, kajti bil je učenec Stanka Vraza in drug pisateljev Valjavca in Marna. Benigar je s posebno vnemo posfpeševal kulturno zbližan je med Slovenci in Hr* vati. šireč slovensko knjigo med poslednje. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 26. t. m. ob veliki udeležbi toliko s sloveli* ske kolikor s hrvatske strani. Bratu nje* govemu, široin Istre znanemu rodoljubu, župniku A. Benigarju, naše iskreno so* Čutje.
Pogreb Ivana Olive, znanega tržaške* ga socijalističnega delovatelja, se je vr* šil včeraj ob 15 ob ogromni udeležbi. Gotovo nad 35.000 ljudi je izkazalo raj* niku zadnjo čast. Preden se je začel spre* vod premikati proti pokopališču, je imel g. Josip Passigli primeren pošlo* vilen govor, v katerem je orisal vrline pok. Olive in njegove zasluge za tržaški proletarijat.
DANES izide Jadranka. Dobiva se po vseh tobakarnah. Cena 80 vin.
Gorica »italianisshna% »Slovenski Naredi piše: Minister Sforra je rekel v rimskem parlamentu, da sta rredišči za Slovence, ki ostanejo pod ita-Hjo, Trrt in Gorica, ali obe te središči sta italia-nisiimi. Gorica ita]ianis»imaf Gorica ni bila nikdar pod Italijo, benečansko gospodstvo nad goriškim mestom je bilo le epizoda. Italijanski značaj Gorice je bil umetno ustvarjen po zaslugi avstrijskega vladnega protislovanskegc sistema, ki jo podpiral na Goriškem, ker že ni mogel takoj naseliti Nemcev, pa itaKjanskt element proti slovenskemu ter tlačil p-: slednjega. Lahko se reče, da v-čina predvojnega italijanskega prebivalstva goriškega mesta je elo^enskega rojstva. O tem pričajo nešteta slovenska rodbinska Imena in ako je bile kje ikupaj, tecimo 20 Italijanov, Jih. le imelo med njimi gotovo 18 čisto slovenska imena. Gorica je nadalje okoli in okoli obdana od slovenske okolice, ker ie pač središče slovenske pokrajino in se priseljuje v glavnem le slovenski element mesto, dečin. sc Furlani Gorico na-
grafsld, trgovski, prometni, gospodarski, kulturni in politični centruui slovenske pokrajine, cd katere se ne more ločiti, ne da bi se neizmerno škodovalo pokrajini in istočasno mestu samemu, 1> i brez svoje pokrajine nima molnojti obstoja ter jc obsojeno v propast.
Bolezen tkola dr. Mahniča ni bila nič dri ^a, nego želodčni rak. Pri učenjakih, ki veliko seda in pri cacbah. nagnjenih k sušici, se zbira več Ć;,s.i kri v gubah želodca- Nastala želodčni tor {ulcu* ventriculi). Če ni pomoči, ta počt, ali cclo piedere želodec in nastopi smrt (n. pr. pokojni n^dsko! Joroan). Čc ostane v želodcu rana odprta, na-&taao rak (carcinoma ventriculi). Nastanejo bolečine. Na rani mora vedno kaj biti: mlečna ali jajčfu jed, drugače začne delovati želodčna kiielina (Selbstverdaung). Pomoč je le morphiuru v vedno večjih dozah.	Nezdravnik,
Srečno novo leto mladini slovenske o.iemruz-redne zasebne Sole v Trstu so voščile jugoslovansko rodcljuhkc ba rodoljubi na najprimernejši način, ki si ga jo možno mbliti. Včeraj so bili obdarovani gotovo vsi revni in potrebni otroci te naje šole. Se nikdar nI bilo obdarovano tako veliko število otrok in s tako primernimi darovi Cevljf, oblekce in majce so za revne gotovo najprimernejša božična m novoletna darila. Veseli obrazi na*e inladeži so nam včeraj pričali, kako so gu*pc pogodile. Otroci pa dokažejo jutri v »Konsumnem društvu i pri sv, Jakobu, kako pridni so in kako hvaležtfii znajo biti svojim dobrotnikom. Oče.
Zbor Kumarieve glasben« Iole ima pno vajo v terek, 4. januarja v hiši otroškega vrtca in sicer ob 7 in pol.
le Skednja. Pevski zbor Kuraarjeve ^la^beno šole priredi dno 19. marca, na dan sv. Jožefa, kon-ccrt. Ka sporedu so pevske in klavirske točke. Proizvajale se bedo samo skladbe slovenskih modernih skladateljev, v poštev pridejo prevsem nuii domači kcmpcnlstr. — Da bo uspeh Čim večji, je treba, da se pevski zbor pomnoii in zato so vabljeni k sodelovanju vsi pevci »Velesile ^ in cerkvenega zbora. Nekatere menda ovira tradicija, da se ne udeležujejo pevskih vaj. Upamo po, da ta na3 zadnji apel ne -najde po vse d gluhih
• m •
V načrtu je tudi »Cankarjev večere ta Cankarjev spomenik.
Žepni koledar -Edinosti dela tudf letos čast naši tiskarni. Vsebina mu je kar najprimerneja. Peleg običajnih koledarskih vesti prinaša nekaj glavnih momentov iz zgodovine političnega društva »Edinost« in lista iitega imena; potem par podatkov o »Goriški StražU in »Pučkem Prijatelju* in obilo prostora za beležke. Papir fin, tisk jasen, tehnična operna elegantna. Cvna v platno vezanemu izvodu 3 lire, elegantno vezanemu v usnje 15 lir.
Božičnica pri Sv. Jakobu. Jubi, v nedeljo 2. t. m. se bo vršila v dvorani Delavskega konsumneg^ društva pri Sv. Jakobu božićnica na korist otr<--ške^a vrtca. Pri božiČnici sodelujejo otroci slovenske šole pri -zv. Jakobu. — 7ćać^tek ob 3. uri popoldne. — Vstopnina za odrasle 2 L, olroc.' do 10 let vstopnine prosti, drugi v spremstvu stariiev 1 L za osebo.
Uradne vesti
Poštna nabiralnica v Trnovem pri Kos baridu. Višje poštno in brzojavno rav* nateljstvo v Trstu naznanja: S 17. ja* nuarjem se zopet otvori v Trnovem pri Kobaridu, pol. okr. Tolmin, postna nas hiralnica, katera bo zvezana dnevno s poštnim uradom v Kobaridu potom avtomobila Sv. Lucija * Bovec. — Trst, 30. dec. 1920.
Paketna posta na Romunsko. Višje poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja: Do novega naznanila je paketna služba v Romunsko ustavljena. — Trst, 20. dec. 1920. — Komisar Pascoli.
Iz triaSkega iivljenia
: Tatvina, Pretekli večer so odprli neznani tatov! neki vagon, ki se je nahajal na jtižni postaji ter odnesli iz nJega za 11.000 lir dragocenih tkanin, Ravno v istem času je prišla mimo vagona orožniSka patrula ter pegnala predrzno tatove v beg.
Opeharjen policijski agent. Pred par dnevi je pri3el v naše me^to iz BudimpeŽto policij-ski agent Frančišek Vadaz. Njegovi prijatelji so ga spoznali za zelo častihlepnega moža. V druž-bi se je vedno hvalil: *Takcga dcbrega policijskega agenta, ka. kor sem jaz, ne najdete daleč na okrog.* Včeraj zjutraj je dospela Vadaru brzojavka i*, Budimpešte, v kateri se poživlja, da naj se tukoj vrna na svoje službeno mesto^ Hitro je spravil *voj<* kovčeke ter se napotil na postajo. Medpotoma si je najel neke«a tržaškega -fakina«, da mu Je pcmagal nasti težke kovčeke. Ali »fakin: ai je skoval medpetoma načrt, da bi opeharil Vadaf--Medpctoma mu je pravil rfJtln. hinavsko, da vla!: odpotuje 5ele čez kake dve uri. Povabil ga je v ljudske kavarne*, ki *c nahaja v ulici Arcata ter mu tam plačal Skodelico črne kave. Kmalu nato je izginila triaSka baraba ^ kov čeki Vadaru Lrpre j oči. Vadaz je dolgo časa čakal, da bi se povrnil njegov nosač s kovčeki. Ali njegevo čakanje je bilo zaman. Ni mu kazalo drugega, kot naznaniti tatvino kvesturi. V Vadazovem kovčeku se je^na-hajalo nad 1500 lir vrednosti.
S k&rbolno kiselino bi se bila kmalu zastrupila. Včeraj zvečet okoli 19. ure so pripeljali na rešilno postajo lOletno Gerno Bazzan, itanujočo v iJ. S. Michele št. 24. Bazzanijeva ie hotela piti iz neke steklenico vino. a namesto vina se je nahajalo v steklenici — karbohva kiselina. Zdravnik rešilna postaje ji ie izpral želodec ter jo nato poslal V domačo oskrbo.
Pes lo fe ngrizniL Včerai popoldne jo priila UkuB pomoči na rešilno poitajo 25!etna Marija Trip-covich, stanujoča v ulici del TVatro Št. 2. Tan* službujočemu zdravniku je pripovedovala, da jo jo -griznil raki pes v levo roko. Zdravnik ji ie Iz-pral m obvezid roko ter jo nato poslal v domačo oskrbo,
Poizkuien samomor. Včeraj zvečer so pripeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico 21 letno Josipin« Krasna, stanujočo v ulici Aquedotto Št. S5. Orne. njena Krasna se je bila zastrupila z lizolom radi nesrečne ljubezni. Zdravnik ji je izpral Žtrlod-C ter jo nato dal odpeljati v mestno bolnišnico. Njeno stanje je zelo nevarno. Zdravnik; skuhajo. vse mogoče načine, da bi ohranili mladenko pri
sapevju gv»j>uua.«•»	— ----- , — --------------------- ----- --	—	,	,	,, _
prosil Italijo. pomaga s svoje strani, dal ravnost izogibalo, ker afraa jo ž nk> mkakega go- življenju. Ali njihov trud bo naibrZe zaman.
Dopisi
Riitoftik* Božič. Pretres* flam <iu§o, iipi v fiM, trpka beseda nam sili iz pe* Ali, premagovati se hočemo in cim In stvarnejSe opisati dogodek.
Doživeli smo že mnogo žalostnih Bo*
6evt ali takega, kakor te^a leta, nismo 3oživeli niti v najhujši vojni dobi. Med '■em, ko smo se mi moški borili v vojni 'dobi na vseh straneh, se je naš ženski spol že temu priučil, da je dobil vso oblast v svoje roke. Tako obstoji v Ru* kavču 2c mnogo let moško pevsko društvo, ki se po običaju in na zahtevo ljudstva za vsak večji praznik uči po ka* ko novo cerkveno pesem za veliko ma* Tako se je ono društvo potrudilo Uitli letos, da ustreže ljudstvo s krasno itaroslovensko cerkveno pesmijo, po* Večeno svetogorski kraljici.
Ker je do sedaj v Rukavcu peval v Cerkvi ženski zbor — ker moških ni bilo — so nekatera nevešča dekleta iz Miho-tič hotela po sili in proti volji ljudstva peti neko staro, nelepo cerkveno pesem. No, ker so moški vsikdar odločnejši, ne* 40 žensko, in ker nikakor niso hoteli po* pustiti tistim otročajem, je tista deseto* rica pod vodstvom »virtuozkinjc iurijc« v cerkvi ob začetku pohiocnice začela izzivati in po zahvalni pesmi »Tebe Bo* gA hvalimo« ploskati in kričati: bravo, Cako. da je v cerkvi nastala taka zmeš* Djava. kakršne nc bi bile storile niti one! valla rortuma«f. Razumljivo je, da je bil prizor tak, da sc ni moglo razlikovati,1 je*Ii človek v glcduliSču. ali v hiši božji.
Nočem opisovati vse sramote, ker je itak že tega preveč. Ali, omeniti moram tudi tisto kulturno gospico iz Rukavca, učiteljico, da bo vedela, da že vse ljud* stvo ve, da je to njeno maslo.
Človeka lomi mrzlica ob misli, da se »nore kaj takega dogoditi v cerkvi, in posebno še od strani ženskih. Kaj si 1110* re torej razsoden človek misliti o takih
potezati ca vH vlottti posebmo
Ako se Uk u&tcij aamsrava
mest hkrati, mora ea vsako proS&jo.
Proi&Je začasnih poročenih učiteljic se za eedaj ae mer »jo ti v pošte v.
Gospodu Aatonn Milharčiču, štipan u občine Hrenovi««. Po dopisu v »Edinosti?, v katerem se
nekdo izpodifka cb VaSi osebi, ste poslali g. žu-par, mojemu očetu zaprto pismo grdih podtikanj. Mej oče Vas predobro pozna; zato ni smatral vredno, da bi Vam osebno odgovoril. Istotako tud: jaz ne, ker besede, pisane cd Var, me pač ne morejo žaliti. Ker pa čujem, da se, g. župan, hvalite pri javnih gcstilnah, češ: debro sem ga spovedal Vam vseeno pcšiijam teh par besed v odgovor in to jasno, nc zahrbtno. Kot mož doslednosti b se morali p&č prepričati, kdo je dopisnik, in od-gcvcriti kot mož odkrito, a po Vašem naziranju jaz nisem vreden da bi Vaše blagorodje meni od-gvcrUo. Iščite si, g. župan, dopisnike, posebno pa zadnjega, bližje; najdete ga. ne da bi Vam trebale zaletavati se vame. Jaz Vam ne zavidam take doPgo znželjcnc časti in slave županske; ležite mimo na lavorikah svojih zaslug; nc bo;n Vas motil. Nisem namreč član ene ^hudobne bande« (ka-ker me blagovolite iicenovati), ki je svojčas rovarila proti mojemu očetu, in ki, kakor pravite, dele tudi Vani rive lase. Pc-dtikatc mi podlost, češ, d^ sem rovarll preti cčetu za časa njegovega iupa-nevanja. Na tako podtikanje nc edgovarjem tu. ker edino primeren bi bil drugačen odgovor. Ali nočem te ponižali do takega načina — plačevanja. Zadevo, s katero sva Vas baje hotela jaz in g. rpijanček« srpraviti pod ključ, bi mi morali pač boljo razjasniti, ker pri najboljži.volji nc razumen. Obene-m Vas prosim za ime gori omenjenega gospoda, da se Vam tudi ca primerno zahvali 20 dobi o ime. — Tako, župan, to bi bil mej prvi in tudi z«da}i odgovor. Ne bom odgovarjal, ne Vam ne tistim, ki ?o Vam pomagali, ker nisem vajer pretakati se po časopisih. Akc bi, g. župan, v prihodnje želeli govoriti z menoj, se boste pač morali potruditi na Razdito h. št. 42, dasi mi je žal. da ne bo Vaša čast nič pridobila pri tem. —
Filip Kavčič ml.
Iz Vipavskega trga. Marsikaj se je izprcmenilo v Vipavi tekem dolgih vojnih let. Na par malenkosti bi pa opomnil nag občinski svet; morda fcč bil vseeno toliko pri moči, da bi jih popravil. -— Včasih smo imeli — sicer skromno, pa vendar zadostno razsvetljene ulice, zlasti nevarne vogale — med vojno so nam že celo elektriko napeljali —, toda, sedaj še onih starih skromnih petrolejk
jim bo ? vodnjakih nanfkovela vel«, bodo kadili na Kras ponj o, ker Hoteafka ne preetopa rosfe. Take razmere pa bi se ne ustvarilo samo pri nas, temveč tudi Zavratcu, Rortah, Logatcu, Planini in Rakeku f Praskno torej slavno komisijo, ki bo določala mej«, n«j se ozira na krajevno razmere, ki so podane od narave, sastale po kulturi. Začrtajte meje tako, da z vaajo vred, ki je prisojena Jugoslaviji, daste tudi njeno občinsko ozemlje, ker brez tega ni možno Živeti! Istotako na morejo prebivalci dotičnega ozemlja živeti brez vasi Ho-tedršice. Že tako smo potisnjeni med zapuščena gorska gnezda; Idrija je odtrgana od Logatca, a nic premet je šel preje skozi najo vas. Godoviž in Ho-tedršica so po naravi vsi navezani na Logatec. Prosimo torej slavno komisijo za uravnavo meja,
Holenjci.
Lrto napsoSenf, de morebitne daro* >po51jejo do konca januarja 1921.
uljudito
vedo]
Vsem do6edanjfm in morebitnim bos dočim darovateljem, osobito pa nabiral* cem 5e enkrat: Srčna hvala in Bog plati! Odbor za pogorelce vasi Veliko Brdo.
JELŠANE, dne 12. decembra 1920.
Jorfp oerder, 3o*k
Vtihartickf, dekan, občinski načelnik. J
Joafo Steno oaip Prebil,
a Bi "
p Ujčič, vaSki župan na Brdu, Iva« Oulja, podžupan na Brdu,
ŠIRITE „EDINOST
14
Zahvala
ilekletih? Čuvati se moramo pred taki^ treba ravno, da bi se napili močnega letošnjega mi ženskami. Kajti, če je v stanu storiti vipavca — da se zaletiš z glavo ob *id. Za«cd-
kaj takega v hi&i božji, kaj še*le — svo* jeinu možu! Zla je bilo toliko, da je s?o*pod kapelan Ltiksič prisiljen napram viti iz najsvečaneiše ma§e v letu — tiho. Žalostno! — Rukavčan.
Razpis učiteljskih aiest V tclaiin*kem okraju. Civilni komisarijat za tolminski politični okraj — zasicpajcč okrajni šol "ki ssv^i— razpisuje v smislu ckrcžaice z dne 22. sepLembra 1920. it. 321-8848 izdane po Generalnem civilncm komisarijatu natečaj za izpraznjena definitivna učiteljska mesla na ljudskih šolah tolminskega političnega okraja 3 elovenskim učnim jezikom:
1.)	Stalno nameStena učiteljica na dvo- ali več-razrednih šolah v Bovcu, Đeiginju, Cerknem, Ćez-soči. Drežnici, Kobaridu, Poluielcu, Sedlu, Soči, Tc'minu (dve mesti), Žag«.
2.)	Učitelj-voditelj na dve- ali večrazrednih 5o-fah v: Berginju, Cerknem, Cežsočt, Vclčah, Žagi.
3.|	Stalno nameščen učitelj na novo dvo- ali večrazreunih tk>lah v: Bovcu, Cerknem, Tolminu.
4.)	UčilfcLJ-vodkel; na encrazredni šoli v: Borja-tii. na Bukovem, v Gorjeb, Iderskem, Kalu, Kam-nem, Kredu, Lozecu, Logu, Lojtjeb, Lomu, Novakih, Orebku, Staležu, Petinah, Planini, Pcdbcli, Polju-binu, Ponikvah, RobcdiSCah, Rutih, Slapu, Smastu, Starein^-elu, Sred. Lotu. Steriišćih, Štbreljeh, Tri-buši, Ternovem, Sv. VUkigori, Volarji, Zadlazu, Hudajužni, Zakojci, Zakriiu.
5.)	Potovalni učitelj-voditelj na šolah na: Lazu-čadrg, v Jagcrščih-Kcraiei, Jcuščeku-Ravaab, Po-Lici-Verhu, Selo-Loge, Ten^ljnah-Lojeh, Vezonen-Krnu.
Plačo in pravico, izvirajoče iz takih mest, določuje deželna postava za Goriško-Gradisčanako z dne 20. julija 1914, Št. 24. dalje okrožnica Osredne-ga urada za nove pokrajine z dne 6. januarja 1920, št. 118,05010 b, tir kenčne ona okrožnica, ki jo je izdal Generalni Civilni komisarijat za Julijsko Benečije- dne 12. oktobra 1920, £t. 3220,10345.
K natečaju co pripuščeni samo učitelji Jultjike Benečije preskrbljeni z v&pof.bijenostno diplomo kot jo zahtevajo zakeni in sedt} veljavni pravilnik.
Oni abiturijenti normalk iz starih pokrajin, ki bi sc udeležiii natečaja, ne da bi dosegli poprej vspo-robljencstno diplomo pri kaki izpraševalci komisiji sra nove pokrajine, se bodo jemala v vpoštev le za začasno podelitev enih mest, ki bi tudi po določitvi natečajev ofctala še vedno prazna,
Vdeleiniki na> predležijo okrajnemu iolmicske-mu šGlikemu rv*etu do 31. dece-mbra svoje prošnje, opremljene a Itr-ftnu^ listom, domovnico, potrdilom o brezhibnem političnc-moralnem obnašanju, z izjavo uradnega zdravnika o telesni sposobnosti, s tabelo o kvaliiiki, i& rlccr v dvojniku, ter z littina-mi glede učn>h nasrtovov in odlokov prejšnjih Imenovanj.
Imenovanja začnejo teči s 1. januarjem 1921.
Okrajni tekli »vet ti pa pridržuje pravico, da odredi preložitve povzročene vsled imenovanj med tekočim SoLkim leten, ali pa ob pričetku p. šolskega leta, tako, da bi ne bilo moteno redno didaktično pesiovanje šole.
bena obla&t je naio cesto dobro nasula. Že tekom vojne in z nfo združenega velikanskega prometa, se je obcestni trotoar skoro popolnoma obrabil, deloma pa vsled vijnje ceitc postal neraben. Ali «»e ne bi dalo malo popraviti tudi lega? — Tudi gledo gostilen in žganjetoČev bi imel občinski svet kaj reči. Toda čakajmo potrpežljivo, da se ta zartep zakonito sestavi.' — Pozabili smo 2e kdaj sc bile zadnjo volitve.	Vipave - Lržan.
Iz Hotedršice. Kdo bi si mislil, da se naša vas pevspne do take časti, da se bo omenjala na sestanku državnikov evropskih velesil?! Srečni Ho-tenjci — porečete! Pa je niste pogodili! Mi smo poitene in ponižne kranjske duše in si ne želimo takih časti, da bi nas megočnjaki imenovali in »trančiralii kot volk ovco. Čujte torej naše mnenje! 1. Naša občina sestoji iz vasi Hoiedršicc, Ravnika in Novega«veta, meri 30*85 k;a" ter Šteje 950 prcb;valcev — Slovencev. Po rapallski poredbi pa pripade Ncvis%et z 200 prebivalci in 18 kin2 površja, ki vsebuje vse kotenjske gozde, ti najlepših tragikov in ?/a njiv — Italiji. V Jugoslaviji pa ostanete dve vasi s 750 prebivalci, 1f3 njiv in pašnikov, ni pa ene smreke, ki bi bila za deske in le malo za trame; to pa v kraju, kjer živi Ijud-itvo edino od gozda, ali od vožnje, ali sekanja, ali izdelovanjem lesene posode, od mizarstva in rezanja (v vasi so tri žage z vodno močjo). Po tej pogodbi pa bi vse to odpadlo in mi naj gremo po tvetu za kruhom, ali pa naj tu kamen grizemo, kajti meja j« tako lepo okrožena, da obsega ravno v«s gozd. 2. Novisvet sc razteza na uro daljave, vsporedno vasi in bi mogel pripasti občinam Pcdkraf, ali Črnivrh, ali Godovič, oddaljenim eno do dve uri, dečim imajo do Hotedriice nekateri le 10 minut. Hodili bodo torej po stezah črez hribe poslušat kr. razglase dve uri daleč, med tem ko je v Hotedršico po ravnini speljana pot, največ pol ure dolga. Sploh je njih središče in težišče Ho tedr&ica, tu Jn v Logatcu pa kupujejo svoje potrebščino, 3. Šola so nahaja v HotedrSicl. Novo-?vetski otroci pa bi m< rali obiskovati šole v prej menjenih občinah, kar pa ic izključeno radi daljave; svoje šole pa tudi nc morajo vzdrževati za 10-15 otrok. Najbolje bo torej, da odrastejo in se bodo naučili Čitati pri vojakih, kakor imo videli pri kr. italijanski vojaki. Da ne govorim po&cbei o cerkvenih stvareh, naglašam, da je stvar ista. Bog obvaruj kake nesreče in v velikem snegu mrliča; zdravi bodo že hodili črez mejo. 3. Sedaj pa uprava občine. Ta ima svoj vir v dokladah na davke, ki bi pa znašali le dobro tretjino prejšnjih; stroški so pa po Številu občinarjev; teh bi pa bilo štiri petine. Torej bemo imeli lepo naklade za domače občino, zraven plačevali pa čo drugim občinam upravo, ki je pa niti videli ne bomo. Mogto bi se to sicer razračuniti, pa tega truda »I ne nalože gospodje, ki jih ne boli. Zdaj pa si premislite še položaj, ako je meja tako blizu vasi, da lahko stoječ na vas pljuneš v drugo državo. Same carine nas bo konec in vedno naj imamo na čelu ime pisano. Kako da bodo v Novemsvetu koruzo mieli in kolje žagali za dedke — tega na vem, kajti vsi nlmi in žage so v Jugoslaviji in kadar
Podpisani odbor za pogorelce vasi Veliko Brdo obe. Jelšane se prisrčno zahvaljuje za doposlane darove in de? narne prispevke došle do sedaj za orne? ijene pogorelce.
Pred vsem izreka najtoplejšo zahvalo >rebla£orodnemu gospodu civ. komisar? ju v Voloski cav. FarelJa, ker se je ta? koj prišel osebno prepričati o veliki ne? sreči na lice mesta, in je tudi pri vo? ;aški oblasti izposloval izdatno in nujno nomoč. Darovala je namreč vojaška iprava v Voloski 200 volnatih pokrival, >00 škatelj konserv. mesa in 30 zabojev Htharjev.
NTai ji bo za to izrečena na tem mestu lajteplejša zahvala.
Dalje so darovali po svojih županih: Prebivalci vasi: Novokr&čina L 246'65, Zabičc L 35'—, Jelšane L 177 50, Lipa L 338'—, Pasjak L 225 — Sušak L 75'—;. Občinska aprov. v Jelšanah L 1.326'—,
/Vnte Med vedi ć, lesni trgovec, Klana L 2.000'—. Župni uradi: v Divači L 86—, Zagoriu L 67'45, Hrušici L 155^40. De? kanijski urad v Trnovem L 300'—. Vič. g. Janko Dolenec, vikar, Podgraje L 20'40. Občina Klana obljubljen znesek L 1000; skupaj L 6.052'40.
Pri tej priliki bodi Izrečena najsrčnej? ša zalivala uredništvu »Edinosti« za bla? gohotno naklonjenost v tem oziru in za sprejemanje darov. Podpisani odbor želi v najkrajšem času novce med pogorel* ce razdeliti. Zato Se apelira na usmiljena srca, posebno pa na župne urade — da »e pogorelcem čim več zamore pomagati. Tisti, ki mislijo še kai darovati, so
Potrti neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem fn znancem Žalostno vest, da je danes moja nad vse ljubljena leta, gospa
Antonija vdova Gregorlč
posestalca in trgovka
po kratki in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti sv. vere mirno v Gospo . .
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, 2, januarja ob 10.30 iz li!«e' žalosti Rocol-Molfn a vento St. 55 v cerkev Sv. Jakoba in od tam na pokopališče h Sv. Ani v družinsko grobnico.
TRST, 31. decembra 1920.
335)
Novo pogrebno podjetji
Harf ca Primožič, nečakinja, in ostali sorodniki. Trst, Corso V. E. 47.
				S6&
		mMmimmmmmmmmz		
Vsem sorodnikom in znancem, ki so pomagali pokojniku v bolezni in ga tolažili v težkih urali, svetoivanskini pevcem za ža!o3tinke pii pogrebu in vsem onim, ki so spremljali na zadnji poti našega nepozabnega soproga oziroma oč«ta w
. STEGNU pm cm
se zahvaljuje	ŽALUJOČA ORU
SV. IVAN, !. januarja 1921.
NA
'•rT*-••»... " - 1

(332)
Ob priliki pogreba našega preljubljenega soproga oziroma očeta in sva! j
ANTONA NACAH0LA
Ifi p«swtAl((a
Izrekamo toplo zahvalo vsem, ki so se svojo prisotnostjo poCastlli spomin pokojni! j ; posebno "domačemu g. kuratu, prečastltl duhovščini, vsem koleginjam In kolegom, Županstvu in Šolski mladini za krasna venca, zlasU cenjenim pevcem Iz Nabrekne la okolice ter vsem, ki so bili na katerikoli način razžaloščeni družini v tolažbo.	»h h II
GOR.IANSKO, dne 29. decembra 1020.	Ufliilliž MGCnfCrjirMBIJ
PODLISTEK
(30 j
TUJINEC
Danilo Šimuno\i^„
Putem sc ;c dv'^nil liakcr da vrši kak slovesen ebred. in obraz mu je postal resen, ali blag.
Tudi ciganka jc vstala in ga je, kakor da sc beji. da bi se mogtl premisliti, dregnila nalahno v roko.
— Pij! — Je rekla in privzdignila svoje vino, <Li tekne injiin. Ali, v tem so se vrata naglo odprla, r. ske-zi njih je priletela Andjelija, kakor da j i }e burja dcnesla, ia v dveh skokih je bila pri Staaku, lakot da ni bilo razločiti, kak ji je bil obraz v tem hipu.
Nisi, fe že zavedli od prvega presenečenja, ko jc Andjelija ^Agrabilu Stanku čašo iz rok in jo vrgla z vso silo v kct. Čaša je zaivenketala in sc zakclljala, ali ni se razbila, voda pa sc je razlila po pedu. In teda} &e jc zaletela na ciganko, kri-čaje v joku:
Odidi... odkli takoj! Jaz v*rai vse, kaj si bolela ... ubiti si me hotela., Niti prenočiti ne smeš (u,,, Pojdi?
Ni le prav dovršila, je že pobegnila, iz sobe, o-tepftjoC z rokama in ozirajoč ae prestrašeno.
A ko je cdlio, se je vrgla Andjelija na divan, Itt KaCala obupno fadrkovati. da te je Stanko za-ras prefltrafil, da nekoliko trenetkov niti zga-ffiti ni mogel.
. Nifrr*} ce j« zalo začudil, potem ae razsrdil.
pa mu fe na obrazu zaigral ti*ti prej&njl radostni	AH, ko ie videl na lastne oči.
kako žarko ga ljubi to dekle, mu je btlo Zal tudi i adi nje. A vendar — je rekel pri sebi — kako breznadna je njena ljubezen!*
—	Vedel sem, da mi hoče dobro, nisem pa vedel, da jc toliko zaljubljena, a ravno zato jc nočem varati dalje! — govcril je pri sebi nadalje, razmišljajoč, kaj naj stori.
Andjelija jc seda v ketu nizkega divana, z rokama na obrazu, ječala tiho, prav tako, kakor da ni nikogar poleg nje, a Stanko se je slednjič zganil in pristopil k nji. Sedeč in privzdigujoč jI reko, jc rekel r.ežno:
—	Nehaj, dužica... Kaj sem ti vendar storil?
Ona pa, ko je čula njegov mili šepet, je vsklik-
nila slab-olno in povzdignila roki, da bi ga objela a po obrazu so ji zopet rosile solze. Stanko pa po vedrim licu in sijaju njenih oči opazil, da to niso prejšnje 'solze obupavanja.
Ali, v svesti si, če ludi nehote, da je to odločilni trenetek, jo jo prijel za obe roki ter je rekel hitro, ne dopuščajoč, da bi ga objela:
—	Ali vefi, kaj je on« storila radi mene?
—	Ona? — je vskliknila Andjelija in poble-dela kakor amri. Ali, prem&gavSi se, je izpregov«-rila bolj tiho:
—	Vem. In ti jo ljubiš radi tega?
—	Ne samo radi tega. Od darno jo ljubim!
■ Andtjetja fe naglo iztrgala roko, «e dvignila pokonci in rekla auho:
—	Bilo bi tudi drugih deklet, ki bi storile tako ... ali, jar ne bi! Ali si me razumel?.. # Jaz ne bi niti ca vse na avetu, za nikogar ae.*. A najmanj« za vas, ker ste človek ta)iftec in Bog vedi, odkodi ste se prltepli...
[Dalje.]
podaljšana nepreklicno do
8. ja.nua.rja.
Posebni popusti na že označene najnižje cene:
ienske obleke ....	20%	Fotograf, potrebščine !n Krače	20%
Perilo .......	10 „	Perilo In p'atno ....	10 it
Usnjen! In potni predmeti .	20»	Plaičl In ovratniki Iz Hožufioufn	20 „
Blato za moSke In ženske		Moško perilo in pletenine .	10 „
obleke ......	10 „	Mila in dišave ....	20 „
Galanterije in kitaj, srebrnlne	20,,	Rokavice, nogavice in robci.	10 „
Tkanina in fuitanj . . .	10 „	Dežniki, kape in ovratnice .	10 „
Ženski kiob., cvetlice in okraski	20 „	Plaš«, nepremočllivl plašil in	
Svllenina, boržun In trakovi.	10 „	moški klobuki . • •	20 „
Otroške obleke .....	10 „	Obedne in spalne sobe ter	10 „
Drobnlna ..»>•>	10»	kuhinjska oprava • • .	
(320)
S. &HLER & C
trst — Corso Vlttorlo Emanuele III
omp. Succ.
Ste v. 16
i
v rtatm, at i. i>iwtfji
diran xu*
— ^p
DAROVI
Za Jadranko fe izrcCila uredcici Anica Marte-100 L kot izkupiček narodnih anakov.
aodoliubkc prispevajte ob vsaki priliki za svoje
glasilo!
Sorodniki in prijatelji pokojnega nadugtelja
Antona Macarola, nabrati za CM 150 L. (Denar hrani uprava).
V pcčeltenje jportilfia pokojnega nadučitelia \ntona Macarola daruje druiina Štrckclj - Ma-
rueić za CM 30 L.
plača vedno par cent. \eč nego vsak drugi — kupec, edinole —
Aloizii Povh,
trgovina Piazza Ga-ribaldi 51. 3, tel. 3-29 (prej trg Baniera) (25
Josip Oblak
okrajni sodnik
Ana Olga Simšič
. učiteljica naznanjata svojo poroko Gorlca-Trbiž, 4 januarja 1921.	(320)
M ALI OGLASI
ROJANSKO KONS. DKUfTVO «e fe zopet otvorilo in toči se Izvrstno domače in vipavsko vino. Postrežba točna.
Usodna prilika! (330>
Hiša popolnoma v dobrem stanju z lepo in zelo vpeljano trgovino mešanega blaga in mlekarno na najbolj promet* nem kraju jNotranjske — za podjetnega trgovca, brilantna pozicija — se proda s celim Inventarjem, odnosno tudi brez 'njega. Kje pove uprava »Edinosti«.
2GANJARNA F. Pečenko v Trstu, tiL Scala Bcl-vederc St. 1, prodaja na drobno in debelo pristna vipavska vina in teran, razno žganje in sladke mešanice po zmernih cenah. Priporoča
se si. občinstvu.	752
TraoolM Z mefnnlm Jiiiijflj tpisa 1 la
mm
MALA družina iiče takoj stanovanje, obstoječe iz sobe in kuhinje aE tudi dve sobi in kuhinjo, e-ventuelno prazno sobo z. uporabo kuhinje. Ponudbe pod »Soba« na upravo.	745
JOSIP in PETER REHAR
TKI — Ul Kolino IKIttO 3—TRSI
trgovina s tožim! m z usnjem
vofeita
vsem svojim cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem srečno uovo leto
1921
PRODA SE šivalni strej iRingschiff«. Scorcola Sv. Peter 20.	759
jako dobro upeljana, obstoječa iz velike moderno urejene prodajalne z modernim stanovanjem in potrebnimi stranskimi prostori, dveh drugih hiš, travnikov, sadnim vrtom, 12 oralov zemljišča (travniki in polja) in 4 orali lepega gozda (ob železnici) v Jugoslaviji se proda. Resne ponudbe na upravo pod »DRAVA«.
PRIDNA služkinja, vešča vseh hišnih det se sprejme, Corso Garibaldi 25, II. nadstr., Lampi. (754
BATIČ JOSIP, krojač v via Navale 29, I. nadstr., se priporoča za izdelovanje oblek. Računa polovico manje nego drugi,	.755
Inserirssltg o „Edinosti"
via Milano št. 37 (->>
priporoča naslednje koledarje svo|e idožbe:
»VEDEŽ« po L 3—. »ZAPISNIK« (beležnica) z.i dom, urade in pisarne po L 4'—, s stojalom L 5 —, »TEDENSKI SKLADNI« po L 3'50. »STENSKI« pa 60 cent.
Preprodajalci dobijo znaten popust. Obenem vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem na deblo in na drobno Veselo novo leto!
MED Tolminom in vasjo Čiginl, zgubil se je kožuh. Najditelj jc naprošen, da ga odda v vasi Čigini št. 28.	758
IZURJENA tlpkarica, sposobna za vsako pisarniško delo, zmožna slovenskega, nemškega, francoskega, italijanskega ter deloma srbo-hrva-Ekcga in angleškega jezika i5če primerne službe. Naslov povo uprava.	756
BACILI IN BACILKE prodaja v Trstu tvrdka Jaka Štoka in sicer v posameznih dozah, A. 3 L doza. Pristnost zajamčena. Blago preiskušeno v največjem ognju. Na drobno in debelo. Bacilke same sc ne prodajajo. One tvorijo z bacili nerazdelno celoto.	750
URARSKEGA vajenca išče Kranjec Kazimir, urar, Trnovo pii U. Bistrici. ..	757
DVE pisarniški moči, moške ali ženske, z lično pisavo se sprejmeta takoj. Naslov pri upravi »Edinosti«.	751
LESIČJI KOŽUHI IZDELANI, črni, sivi in temno-rujavi ter sealskin za Mole, se prodajajo po nizki ceni. Ustrojenje, izdelovanje in barvanje kožu-hovin se izvrluje z |amstvom. TRGOVINA KO-JUHOVIN V VIA GATTERI 32. TRST. 624
PRODAM dobro ohranjen orkestron s Štirimi valjarju Cena po dogovoru. Hinko Grabrljan. Vipava
MALA družina išče stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje ali pa dve sobi in kuhinjo, eventu-elno uporabo kuhinje. Ponudbe pod »Nujno* na upravo
ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga).	537 ;
s
1921
Sreino in
voščijo vsem svojim cenjenim odjemalcem, gostom, klijentom, torodnikom, prijateljem in znancem v Trslu in na deželi naslednji denarni zavodu tvrdke, zaloge, institucije, knjigarne, krojačnice, gostilne, restavracije, l-< s-, sik ks itd, itd
Josb Prelog
trgov i ra jestvln
TRST
ulica tstria 75
Rafaela Krošelj
papirrics
BARKOVUE
Harodni dom
TVRDKA
Počkaj & Sosič
KOZINA
I i Rudolf Drufovka
i' Import- Export k
til. Valdirivo 3d
jjadranska banka
TRST
Kari Wieninger
Restavracija „AHa Borsa Vecchia*
TRST
na Badalić
Via del Pozzo 1$, L
Josip Prelog, Antonov
trgovina jestvin
TRST
Vla della Guardia 44
Dreossi & C°
trgovina Seleznin in kovin
TRST
Piazza Oberdan
Ferjančič M
trgovin«
Hinko in Zofija Kosič
restavracija Narodni dom
Maribor - Jugos!av;:a
Adolf Milanič
krojač
BARKOVUE
VIPAVA
Prodajalna nabožnih potrebščin
Henrik Toffoletto & C!
TRST Piazza Goldoni 4 Vla Rosslni 24
Viktor Štoka
zaloga vina
TRST
ulica Petronlo 24
Gostilna J\I buon flrrivo"
Vla Ghega 9
TVRDKA
Gastone Dollinar
zalogo papirja in vrečic
TRST
Vla del Baechi 5
Guido Vodopivec
trgovina manifaktumega blaga
TRST
via Malcanton 12
KROJAČNICA
Ivo Krošelj
TRST
ul. Roma 15 (prej Poste)
Zavarovalna družba „ftoatia"
podružnica v Trstu
uL del Lavaioio št U
TVRDKA
J. Race & Drug
zaloga vina, špirita In likerjev
TRST
Riva Grumula 2
Družina Maksa Cotica
urednika „Edinosti'1
TRST
Ernesto Violin
mirodilnica
Sv. Ivan 1049
«5 ta
TVRDKA
/Marico Lantschner
Ulica Roma 28
TVRDKA
I. Stein Cadel
pismen in cigar. papir (n razglednte
Vla Malcanton 4
Stanko in Milan Perhave*
11. Bistrka-Trst-St Peter
R. Zafred
trgovina z manifakturnlm blagom
TRST
ul. S. Lazzaro it 8
MODISTKA
Julka Jamšek
ul. Cotoflna 13
Trgovina z izgolovljenimi oblekami
„Alla Citta di Londra"
TRST
jI. Roma 15 (prej Poste)
Pelavsko konsumno društvo
TRST-SV. JAKOB
Tvrdka Zeppar
velika zaloga majoličnih peč! In štedilnikov (Sparherd)
TRST
ul. S. Glovannl 10 In 12
Biaggini Ivan
trgovina jestvin
Via Glulia 2)
?dravko ir fln^Ia Katnik
TRST
Vidmar Ivan
trgovina jestvin
Via dell'lstria 55
Družina R. Korban
. TRST
Stran lY,
EDINOST* štev. 1.

Trstu, dne 1. januarja 1921.
1921
in veselo novo leto
voščijo vsem svojim cenjenim odjemalcem, gostom, klijentom, sorodnikom, prijateljem in znancem v Trstu in na deželi naslednji denarni zavodi, tvrdke, za« loge, institucije, knjigarne, krojačnice, gostilne, restavracije, posestniki, itd. itd.

1921
Uredništvo in upravništvo Edinosti
TRST
ul. Sv. Frančiška 20
Tiskarna Edinost
TRST
lil. Sv. Frančiška 20
Josip Dolčič
Zaloga kislega zelja, krompirja in fižola
TRST
ul. Sorgente št 9
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke
TRST
ul. XXX. otibre št 11
T
Tomažič Ivan
trgovec jestvin
TRST
ul. Mollno a vento 3
TRGOVINA MANIFAK. BLAGA
Pri Slavcu"
i j
Anton Renko
trgovina Jestvin
Iv. Prelog
trgovec
Jerman Josip
brivec
Jakob Merhar
trgovec z vinom
TRST
ul. della guardla (pri Sv. Jakobu) 26
Campo S. Giaeomo 16
TRST
via Mollno a vento 1
v! a XXX. o H o bi* 14
Sv. M. Magd. zgornja Bivio S* 4
A. Jaklič
pekarna in slaščičarna
Fran Millonig
trgovina jestvin
Filip Ivanišević
Leopold Milič
pekama in slaščičarna
Žgur Leopold
trgovina Jestvin
Sv. Ivan 51 629
Tfg Oberdan 5
TRST
TRST Largo Boachetto St. 556

\
TRST
ulica Roma Št. 13
Alojzij Povh
urar ln zlatar
TVRDKA
Gregor Zidar <fc C
TRST
Piazza Geribaldi 3
TRST
Bratje fantiili in KriZmantiC
trgovina mmtfakturnega blaga
TRST
ul. Mazzlnl 40 (vagal ul. S. Lazzaro)
TVRDKA
Pellegrino Cincelli
(kože in usnje)
TRST
via Malcanton si. 9
Ivančič Jakob
i gostilničar
V
TRST
Ll. deli' Istri a 5t. 10
Dragotin Clkmar
gostilničar
Ivan Bidovec
trgovina jestvin in kolonija!
TRST
TRST
u?. Genova št. 13
Živnostenskž Banka
podružnica v Trstu (lastna palača)
ul. Roma, vogal ul. Marini
TVRDKA
Ant, Vouk
TRST
ul. Torre b.'arva 4
Tvrdka za dražbeno prodajo E. Vianello
trst
ul. Chiozza 7 — Tel- 34-92
I
zaloga pohištva
Alessandro Levi-Minzi
TRST
ul. del Rettorl 1 (Piazza Rosario)
Prodajalna vsakovrstnega blaga
Jakob Levi
Samo na debelo
TRST
ul. S. Nicolo 19
Anton Lenček
krčmar in trgoveč z vinom TRST
Piazza Oberdan 5 in ul. della Zonfca 5
knjigarna
Katoliškega tiskovn^a društva
Fvanc Marobe
trgovina jestvin in kolonijelnega blaga
Karol Hreščak
žganjarna
GORiCA
TRST
ul. Commerclale št, 13
TRST
via Udi ne št. 27
TVRDKA
Jakob Vatovec
trst
Lovrenc Rebula
lastnik pekarne in slaščlčarii
tIst
Ul. j dine Sit. 57
A. Ferfolja
veietržec
TRST
krojačnica
Avgust Stular
trst
ul. S. Fi-anceico d' Astiii 54/li!
r aihi
Fran Szolik
žganjarna
Marija Szolik
žganjarna
ul. Trenio IS
ti. Media 22
VELIKA SKLADIŠČA
S. Ohler & C SE
TRST
Corso Vitt. Em. !II
Cevljarnica Micholich
TRST
via CJdine 32, vogal via L. flrlosto
Jurij Cevne
trgovina jestvin
trst
Rozalija Ceket
gostilna pri Roži
Fran Rupnik
krojač
Antonija Mtrmolja Rie^r
damska krojačnlca
ulica Solitario Si. 21
via Geppa 10
v!a Commerclale 3
Andrej Urdih
trgovec
M. Mite
trgovina manifakturntga blaga
v!a Battliti 9
via Mazzlnl 37
Hrvatska Centralna Jedionka
registr, zadr. z neom. jamstvom
R. Forcessin
čevljamica
Gospodarsko društvo narodni dom
Josip Furlan
gostilna „Andemo de Franz:>
Rezi in Franc Strancar
TRST
Borzni trg 3
ul. Cldine 2
SV. IVAN
uL Geppa 13
H
M
Jakob Tavčar in družina
trgovina z ogljem in drvami
TRST
ul. Zaccarla 3
TVRDKA
Radoslav Petrič
TRST
TVRDKA
MANUFAKTURNEGA BLAGA
FRANC KNEŽIĆ
TRST
Corso Garibaldi št 24
Zadnik Tomaž
mesar
Piazza S. Giovannl 6
Sever & Komp.
i
TRST
Albert Povb
urar
TRST
ulica Mazzini 46
Ivan Kerže
zaloga posoda
Piazza S. Giorann! 1
Kmetijska vrtnar, flospod, zadruga
reg. zadr, z o, por,
TRST
t& Saffineria 7. Tale/on 36-73
vsem svojim članom
Jakob Kosmerlj
trgovina jestvin
Centrala via Roma 13 (prej Poste) Podružnica via SS. Martirl štev. 11
Vekoslav Kodrič
S/. M. Mđđ<J. &

Jakob Perhauc
zaloga tu in inoz. žganja in likerjev
ul. della flcque 6
M. German
cvetličar
TRST.
V. Roma 13 In V. M. BuanaroUi 2d


fldolf GombaČ
trgovec
TRST
uL deli* Isttla štev. 2