66. Sfrailka. I LhkVIaif, i tor«, 23. marta 1915. XLUIII. lelo ^H^^B^H^k flk^P^^I ^SK^^^^I ^^^^^^^h ^^^^^Ih ^^^^^^H ^^^^^^^H^^H^^^B ^^^^^^^^^^^^^ft ^^^^^^1 ^^^^^^^^^L. ^^^^^^^^^^^^^^M ■ ^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^L ^^^^^H ^^^^I^^IB^^^^^B ^^^^^^^^1 ^^^^^^^V ^^l^^^^l ^dB^^^^I ^^^I^^^h ^^^^^^^^h .Slovenski Narod* vc!ja ¥ Ljiljani na com dostavljen: ee!o feto naprej • . . . K ?4 — pol leta „ .....12 — ćetrt !eia m . • • • » 6 — H3 ECiCC „ « • • • v 2"— v upravmštvu prejeman: ćelo leto n?p'e] . , • . K ?2*— pol leta „ • * • . 9 11*— cetrt leta „ • • • • # 5-50 pj mesec v ••••«190 D3; Isi naj se frar.!;ir.i jo. Rokoplsl ?e ne vrača jo. Cređn>6hro: Buzllcv* alica *L 5 (v pritličju levo.) telefon £L 31. FzJiafa vsak dan ivtč?r iiviem« aeđel'a Ib praznike. Inserati veljajo: reterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin , za dva?-:rat p:> 14 vin., za tnkrat ali večkrat po 12 vin. Pžrtc in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večiih insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj te po.šiljajo naročnine, reklamncije, inserati i. t 15 jo je oblcgjl sovražnik s premoćno armado: toda nobena sovra/na sila bi ne biia prtrmagala junaske poMidke brez nai.strašnej.še-ga zn veznik a — glađu. Po bitki pri Grodku, ko so se naše annode umaknile na zapad in jugozapad, so prispele ruske sile tuđi pod zidovja in redute rrzemvsiskiii utrdb. Pričelo se je p£"vo obieganje trdnjave. General Rodko Dimitrijev je gnal s\ ojc trume v ljutih in brez-obzirnih naskokih k napadu. Svet je takrat videl in občudoval sijajno obrambo naših čet, zlasti naše artiljerije, v katere ognju so se kopičile strašne ruske hekatombe. Naša ar-mada je bila pričela medteni z oštro ofenzivo ter je egrežala ruske sile zlasti pri Lancutu in [>jbiecku. Ne-varnost je postajala za Ruse vedno večja in dne 10. oktobra so se pričeli oblegovalci umikati. Slavnostno so zapeli v Przemvslu zvonovi. Zinago-viti Te deum . ki ga ;e dal služiti junaski poveljnik general Kusmnnek, je izzval v ćeli monarhiji veselje, za-doščenje in cbčudovanje. General Kusmanek pa ni položjl križem svojih rok. RaČnnal je z vse-mi možriostmi in medtnn, ko so naše j in nemske armade ne^le svojo ofenzivo daleč tja na sever proti Varsa-vi in hangorodu in je pričenjala bitka ob Sanu, se je pričelo v trdniavi novo življenje. Dan na dan so priha-jale ogromne zaloge živil. poškodo-vane utrjene pozicije so se popravljale, številno civilno prebivalstvo se je moralo po većini izseliti. v skladi-scih so se kupičile ćele gore sveže municije. V tem delu ie potekal okto-ber in pričel je noveniber. Na PoH-skem sta bila zadela Hindenburg in Panki na svoji poti proti Ivangorodu na ogromno rusko premoć. Vzeti sta morala svoie armade nazaj. \"sied tega pa se je moralo nmakniti tuđi naše južno krilo v Galiciji, ki je pre-rušilo uspesno potekajočo bitko ob Sanu ter se umaknilo proti jugozapadu. Našim četam sledeče ruske sile so se dne r>. novembra zopet pojavile pred Przemvslom in dne 9. novembra je bila trdnjava drugič od sovražnika obdana. Dne 12. novembra so se nahaiali Rusi že v svojih definitivnih pozicijah. Obleganje je pričelo z živahnimi artiljerijskiini boji. Taktika Rusov je bila takrat drugačna. kakor pri prvem oblega-nju. Oblego-valna armada se ni več izpostavliala z Ijutimi, brezuspešni-ini naskoki — tem živalmejše pa so bile naše obranibne čete: \" ponovnih, skrbno pripravljenih izpadih, so vznemirjale obiegovalcc ter jim pri-zadjale velike izgube. Proti sredi decembra se je zdelo. da prihaja Pr-zcinvslu rešitev. Cez Karpate je pri-čt-la naša ofenziva, ki bi bila mogla osvoboditi oblegano trdniavo. General Kusmanek je sklenil, da podnrc to ofenzivo z velikim izpadom proti Birczi. Posadka trdnjave je napadhi ruske pozicije in je v štiridnevnih krvavili bojih dosegla svoj cilj: Rusi so morali koncentrirati ogromne sile, ter odvraćati svojo pozornost od Li-manove, kier jih je medteni naša armada krvavo porazila. Peccniber ic mineval brez večjili dogodkov. Mirno in veselo ie praznovala posadka božične praznike; Rusi so ii ćelo poslali božične čestitke. Življenje v trdnjavi je potekalo normalno. Po-vcljnikie bil od vsega začetka dolo-čil natančno regulacijo konzuma. skrbel je za razvedrilo posadki s koncerti in dregimi umetniskimi pri-rcditvanii, izhaial je poseben časopis, sijajna organizacija iiase avija-tične siužbc ie ćelo omogočala nekako redno poštno zvezo trdnjave r* notranjostio držav*e, brezžična brzojavna zveza z vrhovnim armadniru vodstvom je redno in brezhibno funkcijonirahi. Stroge sanitetne odredbe so preprečevalc razširianjc kužnih bolezni in manjši ter večji iz-padi so netili vojaškega duha posadke, ki ni nikdar postajala malodušna. Rusi so Ie redko napadali. Izogi-baii so se sponadom in Ic ruski avija-t tiki so skušali, poškodovati utrdbe, ali pa notranje mesto s svojimi bom-bami — brezuspeŠni poskusi. vzne-niirjati posndko. Potekal je januar in februar. V Karpatih so se pričeli novi dogcdki. mogočno je navalila naša armada na ruske fronte, da jih potisne proti severu in prinese tuđi ob-legani trdniavi svobodo. Ogromne koncentracije ruskih sil na karpatski fronti, strašno zimsko vreme, težko-če goratega bojišča, so to akcijo zadržavale. Medtem pa so se izpraz-nile v Przemvslu zaloge živil. Porcije so postajale vedno manjše in na-» LISTEK. flmerilianha. Francoski spi*al Pierre dc Cou-lcvain, (Dalje.) — Zato, ker sem vam v Parizu zabranil iti v Palais Royal in na se-menj v Neuillv in ker sem se spodti-kal nad igro s konjički in zvončki. — In toliko drugih stvari! Klara, ki je dokaj neodvisna, se vas pošteno koji . . . In jaz tuđi, je pristavila gospodična Villars na pol resno, na pol šaljivo. — Ce nastopam, kakor pravite, z neko avtoriteto, tedaj to storim vam na ljubo. Ne trpim, da vas knti-kujejo. ali da morate Ie za trenotek v gledišču ali kjersibodi sredi mešane družbe poslušati nespodobne opazke. Vi mi tega ne zamerite, je vprašal Jaccjues z iskrenim poudarkom in ji pogledal v oči. — O, ne, ne, je živahno odvrnila Annie, šalila sem se. — Hvala vam. Neizrečeno me veseli, da vas moja mati ni oplašila in srečen sem, da ste ji tako zelo ugajali. Tedaj sta mlada prijatelja dospe-la na teraso, ki jo je mesec bajno raz-svetlicvaL Molčala sta oba: obeh x© je polastila ista ginjenost, ki jima ni dala govoriti. Čimdalje sta stopala pocasneje. Annie je vrtila med prsti čipke svojega robea in od časa do časa plašno in bojece pogledala svojega spremljevalca. Skusala je povećati mu. kar je bHa sklenila. a besede so ji ostale v grlu. Po kratkem dušev-nem boju je končno premagala svojo vznemirenost. — Gospod d' Anguilhon, vi ste torej odločeni odpotovati z ekspedicijo v Afriko? je vprašala s tresočim glasom. Jacqu.es se je lahno zdrznil, ru-dečica mu je šinila v obraz. — Kako ... vi veste? — Zvedela sem za vaš nacrt včeraj v Bluette. Kako, da mi niste ničesar o tem povedali? — Govoriti vnaprej o taki stvari pomeni bahati se. Nikomur nisem zi-nil niti besedice. — Ali vam je mnego na tem nacrtu? — Mnogo mi je bilo na njem leže-če se pred dvema mesecema . . . — Sedaj ? . .. — Sedaj? ... Marki je obstal. potem pa zelo bled in očividno razburjen odgovoril: — Gospodična Villars, obljubite mi, da odgovorite odkritosrčno na vprašanje, ki vam je zastavim. da odgovorite nanje brez ozira na vaša ali moja čutila. — Obljubljam vam. — Ali more do vašeiP J^v^nJu reven mož„ ne da zgubi na svojem ugledu, poročiti bogato ženo? — Pa, če ji more ponuditi socijalno pozicijo ali če dela in če jo vrhu tega resnično ljubi, je odgovorila gospodična Villars brez obotavlja-nia. Jaecjues je za trenotek motril obraz mlade Amerikanke, ki je stala v polni luči. potem je z ghsom, za-molklim od razburjenosti del: — Pobro. Annie, ljubim vas resnično in iz vsega svojega srca. Pri moji plemiški časti, če bi bili brez premoženja in jaz bogataš, vas bi izbral, ne samo. ker ste krasna, še več ker ste odkritega značaja in lju-beznive narave. Nimam drugega kakor staro ime, na katero sem po-nosen in na katerem mi je več kakor na življenju. Ali ie hoćete sprejeti? Ali hočete postati moja žena? — Hočem? O, iz vsega svojega srca, je odgovorila gospodična Villars brez vsake umetne poniznosti in s priprostostjo, ki jo daje Ie krepek značaj. Jacques je pritisnil na svoje ustnice roko, ki mu jo je podala. Ta nekoliko podaljšani poljub, v katerem sta se združevale gorkota in električna sila Ijubezni, je spreletel devojko od glave do nog, ta moč, ki jo je danes čutila prvič, jo je oma-mila in ostrašila. Marki se je oklenil njene roke. — Annie, je del počasno stopa-ioč z nežDim ooudarkom, nimam be- sed, da se vam zahvalim za darilo, s katerim ste me ravnokar osrečili. Nikdar se ga ne bodetc kesafi! — O, o tem sem trdno prepričana! Koliko strahu in skrbi seni prestala včeraj, ko sem čula, da namc-ravate iti v Afriko! — Žalibog me je premalo moža, da bi slavo višje čislal kakor srečo, je odvrnil Jacques pikro in zaničlji-vto — zaničevanje je veljalo njemu samemu. Glejte, nisem junak. — Tembolje. sovražim junake: vedno Ie povzročajo trpljenje. Pa ste odpotovali, storili bi svojo mater zelo nesrečno. — In vas? — Tuđi mene. • Ves ginjen nad tein priznanjem, je marki stisnil roko, ki se je opirala nanj. — Annie. vi ne bodete nikdar dvomili o moji nesebičnosti? — In vi ne o moji? — O vaši? — Pa, mari ne postanem ob vaši strani zelo odlična dama? Gotovo poreko, da sem iskala naslova in da sem vas poročifa iz častiljubja. — Kdor vas pozna, tega nikdar ne veru je. — Upam: navzlic temu priznam, da bodem zelo ponosna, da sem mar-kiza d' Anguilhon. — Ali veste, da je naša rodbina popolnoma obubožana? Zelo reven sem, je del Jacques in zarudel od za-drege. — Kaj to? Nesreća je in nikaka napaka. To vam ne jemlje ničesar na veljavi. Ko sta gospodična Villars in marki dospefa na rob terase, se je nenadoma prikazala pred njima bela postava in ju nribila na tla. Bila je gospodična May sama. Gledala ju je kratek ča<*. nato je rekla: — Gospod d* Anguilhon, nikdar vam ne-odpustim! . . . nikdar! . . . Pri teh besedah. ki jih je sprego-vorila glasno in razločno, se je obr-nila na petah in zginila za grmovjem. Zaročenca. za trenotek osupla, sta udarila v smeh. — Glejte, Amerika žc protestu-je, je del Jacques. — Pustimo jo protestovati. — Kako, da vaša sestričina n? nikdar opazila, da vas ljubim? — Pomišljevala si je, da ste zaljubljeni v vojvodinjo, je odgovorila, Annie smeje. — Zaljubljen v vojvodinjo? je ponovil Jacques z odkritim začude-, njem. Kaka misel! — Kaj ne? O, obsuje me z očit-ki, pripravljena sem nanje. — In to vas ne straši? 7 — Ne; zelo pogumna sem. v — Ali vam vaša mati ne bode branila poročiti se s Francozom? — Mama? Ta se ne bo nikdar upirala mojemu nagnenju. ^ (Dalje prihodnjič.X ^&y 5>t*an 2. •SLOVENSKI ISakv/l/ , anc 20. marca isia. 66 Stev. tančno Je mogel poveljnifc. general Kusmanek. izračunati, kako dolgo se bo še mogoče držati. In ko so prišli zadnji dnevi. ko je lakota trkala z vedno bolj trdo roko na vrata trd-njave. je sporočil junački poveljnik krvavečega srca vrhovnemu armad-nemu vodstvu, da se ne more več držatL Prišlo je povelje: * Predajte se!« In posadka se je predala. Toda ne malodušna in potrta. V Ijutem iz-padu je še enkrat slavila triurrfe junaštva, nato pa je razdeiala slavne svoje utrdbe. uničila topove in municijo, in ponosna, zavedajoc se svoje junaške slave, svoje sijajne preteklo-sti, ie pričakala sovražnika, ki jem-Ije v posest razvaline slavnega imena — Przemvsl. Posadka Przeniysia. Kako velike so bile čete, ki so frorfTe posadko trdnjave Przemvsl, ni znano. Vojaški strokovnjaki racu-najo.da priđe na vsak mcter trdnjav-skega pasu po en mož infanterije. Przemvslski trdnjavski pas meri 50/00 m v obsegu. Neznano je tuđi, koliko topov se je nahajalo v trdnia-vi. Vojni poročevalec »Neue Freie Presse . Roda Roda. je nedavno izračuni!, da bi morala šteti posadka v Przemvslu tso.nno mož. pristavil pa je izrecno, da nikakor ne ve, ali je to števjlo v resnici večje ali manj3e. BOJI V KARPATIH. Zadnje dni je bilo mani poročil o bojih v Karpatih. To pa je bil Ie mir v^ed novimi silnimi boji, ki so se opolnoči od 19. na 20. t. m. razvili od Dukle tja čez prelaz Uzsok. Rusi so poslali v Karpate ne samo vse svoje rezerve, marveč so vzeli tuđi močne čete iz drugih front, da bi dosegli v Karpatih kak uspeh. Ćelo izpred Przemvsla so vzeli čete ter jih poslali v Karpate. Vse silne ruske žrtve so ostale doslej brezuspešne. vsaj pa nišo prinesle onih uspehov, ki so jih Rusi pričakovali. Pomagala jim je tuđi zima. da so ustavili našo silno ofenzivo v Karpatih, pravega uspeha pa tuđi s tem nišo dosegli. V glavnem je naš položaj v Karpatih ugoćen, ker cilj naših bojev ni zcso^uil pokrajine ali pa dosezati politične uspehe. marveč oslabiti in zatreti sovražnika. kar dosezamo mnogo prei. če Rusi še nadalje tako ljuto rapađajo, kakor če bi mi sledili sovražniku, ki bi se umikai preko prelazov in izsiljeval odločilne bitke, kier bi se n.iemu zdelo pripravno. * • • . i." BOJI V JUŽNO - VZHODNJI GALICIJI, >Pesti Naplov poroča. da se je cnemu našemu saperskemu oddelku, severno od Kolorneje. posrećilo, vre-či s tira in zajeti neki ruski oklopni vlak. Naši saperjt 50 se zraven pro-ge zakopali in so pustili ruski oklopni vlak mirno. Ko je vlak pasirah so ra 400 metrov daleč razstrelili pro-go. Kmalu nato se je vlak vrnil. Vlak je začel hitreje voziti, da bi ušel, pa je skočil s tira in se prevrnil. Stro-jevodja in kurjač sta bila na mestu mrtva, posadka se je še nekaj časa branila. Sele. ko ie bil vsčji del mo-stva mrtev ali ranjen. 50 se ostali vdali. Boje v južno - vzhodnji Galiciji karakteriziralo ljuti, krvavi boji iz blizine. Rusi napadajo v gostih ma-sah in boj se vrsi nato neposredno pred žičnimi ovirami. Rusi so imeli v teh bojih dcslcj strašne izgube. Rusi dobivajo iz Lvo-va vedno nova ojačenja in morejo svoje vrzeli Ie s težavo zamašiti. * - * - ■• BOJI V BUKOVINI. *Az Est■• poroča iz Črnovic: Rusi so cei tec*en vedno z večjo silo napadovali naše pozicfe. napadi pa so se jjonesreči'i ob stanovitnpsti naših čet in ob izbornem vodstvu. Naše čete so nato napadle Ruse na sever-nem bregu Pruta. Naval naše pehote in ogeni naše artiljerije sta omajaia vrste sovražnika. ko se je zmračilo. je boj pojemal. Naše čete so zasedle od sovražnika zapuščene pozicije. * • BOJI PRI CRNOVICAH. Iz Črnovic poroča ■ Az Est*-: Karakteristično za boie pri Črnovicah je, da naše čete na tem bojišču prav retiko vjamejo ruske vojake. Tem fcolj poir.ernbno je, da so naši dne ZU marca vjeli neki večji oddelek Ru-sov. Vojaiko poveljništvo je vsake-ga vjctnika posebej zaslišalo. Vjetni-ki imajo pač dobre čevlje, sicer pa so slabo adjustirani ter pripoveduje-jo, da so imeli v zadnjem boju prav mnego mrtvih in ranjenih, zlasti od naših šrapnelov. PredvČerajšnjim je padel tuđi poveljnik vjete čete. Vjetniki so potrti, ker so vsi napadi na naše pozicije brezuspešni in polni izgub. Kljub temu forsira po-velJništvo zonetao zavzetie Crnovic Dne 5. marca je dobil ruski generalni štab povelje, da mora Crnovice brezpogojno zopet zavzeti. Od ta-krat Rusi dan na dan napadajo, — vselej brezuspešno. Napadalci mora-jo končno zbežati, vedno z istini uspehem, vedno z mnogimi mrtvimi in ranjenimi ter moralično potrti. V neposrednji okolici Crnovic vlada mir. V Galiciji. AViedenski Kurjer Polski> poroča iz Jaremcze v južno - vzhodnji Galiciji, da so Rusi tekom njihovega petmesečnega bivanja zdravilišče popolnoma razdejali. Lekarno, bazar, več vil, gostiln itd. sj> Rusi požgali, nad 12 vagonov z oropanim pohi-štvom so odpeljali. V kraju ni niti ene hiše, v kateri bi bilo lahko stanovati. Občinskega tajnika Obsta so vzeli Rusi seboj. Jamno, Doro, Tata-rov in Mikuliczvn so Rusi skoro popolnoma vpepelili. — Veliko žago barona Liebiga v Porochvju so Rusi popolnoma požgali in razdejali. — Velike zaloge petroleia petrolejske rafinerije v Mapampolu pri Gorlicnh so Rusi zažgali, istotako lepo vele-posestvo Szvzvnv, lastnino banke v Benthnu. Nerabne so napravili Rusi tuđi velike petrolejske zaloge v Sekovi ter uničili gozd pri Gorlicnh. Mesto RT:manov z znanim zdravili-ščem je zgorelo. >Noviny W'iedenskie^ poročajo iz Niepolcmice, da je tamkaj skozi potovalo na Poljsko mnogo civilnih državnih uradnikov, med temi sodni-ka dr. Piernikarski in dr. Jarosie-wicz. Za rolitičnega komisarja v Pjotrkovu je bil imenovan okraini komisar Maks Zlfek iz Moravske Ostrave. — Kieice ie prenapolnjeno z begunci iz okrajev Wloszczowa, Jendrzejow. Olkusz, Miechow in Pinczow. Mesto Checinv je popol-nema uničeno in je ostalo v mestu komaj 100 prebivalcev. — V Tilici je vse razdejano. Značilno je. da se za-mudi ruski tren vedno za par dni. tako da so ruski vojaki takorekoč prisiljeni, ropati. Mnogokrat se dogaia, da prodajajo častniki čaj in da vojski potem nimajo denarja, da bi si kupili živila. Reka Pil'ca je močno narasla, kar promet silno ovira. Iz Krakova poročajo: Po nekem poročiJu iz Lvova. je tamkaj umri bivši rektor, profesor fiziologije dr. Ad. Beck. — Na mesto strtnika ro-slanca dr. Roeerja baron Battaglije, kateremu ie bila poverjena dru^a misija, ie bil imenovan topn:čarski poroČ^ik Evcren Malisz. stavbni n?d-svetnik v ministrstvu za iavna d°Ia, za mestne^a poveljn:k2 legn na Du-naju. — »Dz'ennik Pozrra^ski*- pero-ča. da je bil neki ljetni Rus zarzdl vohunstva pred vojnim sodiščem ob-sojen na de>etletro tezko jeco in da so ga prepeljal v kaznilnico v Ravič. MEMEL ZOPET V NEMŠKIH RO- KAH. — NEAiCF SO ODBILI NA POLJSKIM VSE RUSKE NAPADE IN VJELI 420 MOZ. Berolln, 22. marca. (Kor. ur.) VVolffov b?ro ja vita: Veliki glavni stan, ćrs 22. marca. Vzhodnoboiišče.Po krat-kem hciu iužno od me'ta in no trdo-vratnl pouličr? torbi s~o včeraj zopet prcpod'l« Puse iz Memela. Pod zašč?to ruskih čet "e ta ruska sodrga plenHa frnette in premoženje preH-valstva. ne a^ala privatno imetje na vezove In ie spravljala prelro me?e. Poročilo o ten pc^toranju šs otja-vimo. Severrro od iMarlampcla sto odb'H ruske napade. Sovražnik je imel težke Izgube. Zapadno od Orzyca pri Jedno-roscu, severrovzhodno od Przasz-nysza in severnozapdno od Clecha-nowa frO se ruski podnevni in no£ni napadi razbili o'i našem osnju. 420 vjetnikov je ostalo v teh bojih v naših rokah. Vrhovno armadno vodstvo. Zavezniki so se vračunali. \z Curiha poročajo: Neki ruski dipicmat. ki začasno biva v Luganu, je izjavil. da je račun Anglije in Francije v moč ruske armade. napa-čcn. Pretirano je. ce smatrajo rusko armado za neskončno večjo. kajti v resnici ni večja kakor nemska in av-stro - ogrska armada skupaj. Odlo-čitev svetovne vojne bo padia šc pred junijem. BREZUSPEŠNI FRANCOSKI NAPADI V CHAMPAGNI IN V VOGE-ZIH. BeroUn, 22, marca. (Kor. urad.) Woiffov biro javlja; Veliki slavni stan, dne 22. marca. Zapadno bo|)Sče. Noćni francofki poskus, osvojiti na§o pozicijo na južnem robu LoreSke visine, se ie oooesrečiL Tuđi v Charapagni severno od Le Mesnila se ie izjalovit franeoski noćni napad. Vsi franeoski napori, da bi zopet pridobili pozicijo na Reichacker-kopfu, so bili brezuspešni. Vrhovno armadno vodstvo. BO.n PRI NEUVE CHAPELLI. Poročali smo že o nezadovoljno-sti med Angleži zaradi netočnih urad-nih poročil o bitki pri Neuve Chapel-li. ki je bila, kakor vse kaže mnogo bolj krvava in mnogo bolj pomemb-na. kakor se je domnevalo. Na An-gleškem vlada strah zlasti, da bo zmanjkalo, če bo šio tako naprej. častnikov. Zato priporoča *Daily Chronicle^, da naj se sprejme zakon, ki določa, da morajo vsi slušatelji višjih sol od 18. do 22. leta obligato-rično prestati Častniško solo 6 mese-ce\\ nakar bi bili. ko se izkažejo v fronti za sposobne, imenovani za častnike. Iz Dunkerqua poroča -*Kolnische Ztg.«. da so* zavezniki pozvali vse sanitetne rezerve v liazebrouk in Venant. Tako Angleži. kakor Nemci so imeli prav občutne izgube. Fran-coske čete so poslali v ogroženo fronto pri Laventieju in Richebour-gu, cd koder so se vrnile z velikan-skimi izgubami. Na crti Neuve Cha-pelie - FIeurbaix leži nad 2000 An-gležev pokopanih. Nemci so strelja-ii tuđi s težkimi topovi. Več krajev je popolnoma izginilo z zemeljskega površja. Najhujše je v okolici Bethu-na in Armentieresa. Kanal pri La Basseeiu je na 30 mestih premosten. Lord Claud Hamilton pravi, da časopisi ne priobčuiejo celotnih izgub. Njegov grenadirski polk je iz-gubil polkovnika in 16 častnikov in od 1100 mož je ostalo samo še 300. Neki drug polk je baje popolnoma uničen. -Times« poročajo, da pri-manjkuje v večjih angleških mestih lazaretov za ranjence. V Manchestru so porabili v ta namen ćelo nekaj šolskih poslopij in v Londonu samem je vojno ministrstvo priredilo v 50 Šolah, holnicah in prenočiščih lazarete. Tuđi izkušenih strežnic je premalo. Lord Kuntsford je mnenja, da bo ime!a Anglija do junija nad 60.000 ranjenih in bolnih več, kakor jih ima sedaj. London. 22. marca. (Kor. ur.) »Tirnes« pišeio v kritiki uradnega angieškega vo"nega poročila o beju pri Neuve Chapelli: Zmaga je bila zeio drnga. Uradno poročilo je nagla-Šalo zmago, zamolčalo pa je. kaj ie stala. S težavnim iskanjem smo morali iz seznamov izgub dognati, da je padlo pri Neuve Chapelli kakih 200 častnikov in da jih je bilo nad .300 ranjenih ter da je imelo moštvo velike, Še neznane izgube. Ni se posku-silo označiti silnih težkoč, ki nas še čakajo. Slika je bila slikana v svetiih barvah in je napravila vtisk, da mo-remo sovražnika poraziti, kdaj in kjer hečemo. Pravi način poročati našemu narodu o dogodkih pri Neuve Chapelli, bi bila popolna od-, kritosrčnost, Angleške izjruhe v bitki pri Neuve Chanelle. Manchester, 22. marca. (Kor. urad.) Londonski poročevalec lista *iWanchester Guardian • izve od ne-kega zaupnika. da so znašale skupne izdube Angležev v bitki pri Neuve Cbapel'e 8000 do 9000 mož. Več ne-ero KjOO ranjenih Indijcev so že pre-pcljali na Angleško. Poskušene demonstracije v Belgiji. Berolin, 22. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča iz Bruslja: V okrožnem mestu Ternath je posku-silo več Belgijcev povodom kontrole o navzočnosti, ki so jo izvršile nenv ške oblasti, demonstrirati proti črno-vojnikom. ki so imeli nadzorstvo. Ko so ti rabili orožje proti voditeljem je bilo 5 ranjenih ter sta 2 umrla za ra-nami. Samo ravno tako energične-mu kakor zmernemu nastopu nem-ških vejakov se je zahvaliti, da ni prišlo do resnejših spopadov in do škodljivih posledic za mesto in pre-bivalstvo. Anideške izgube. London, 22. marca. (Kor. urad.) Angleški seznam izgub z dne 15. t m. vsebuje imena 87 padlih. 121 ranjenih in S pogrešanih častnikov. t-Times^ navaja.!o ražen teh še imena 12 častnikov, ki nišo vpisani v uradni seznam izgub. Med padlimi se nahaja 5 podpolkovnikov in 3 ma-jorji, med ranjenimi 4 podpolkovniki in 2 majorla. »ZEPPEUNI« NAD PARIZOM, Glasom nadaljnjih poročil sta izvršila dva »Zeppelina« včeraj zjutraj napad na Pariz in vrgla najmanj 14 botub na mesto. Na več kraj ih je za- čelo goreti. Vsega skupa! je bilo 7 oseb ranjenih. Iz Zeneve poročajo: Zrakoplov-ski napad na Pariz je očividno dose-gel nameravani cilj nemškega ar-madnega vodstva. Sredi ponoči je iz-zval napad strašno paniko. Bombe so eksplodirale v raznih delih mesta. Prebivalstvo je bilo tem bolj prese-neteno. ker vlada ni imela poguma objaviti pravega vzroka napada. Pariški listi imajo sicer mnogo podrobnosti, cenzura na je zaplenila uradno nemško sporočilo, da gre za revanšo za napad franeoskih letilcev na od-prto mesto Schlettstadt. Pariz, 22. marca. (Kor. urad.) -Agence Havas poroča: V nedeljo ob 1. in 20 minut ponoCi so se izvršile vojaške odredbe, določene za slučaj napadov zrakoplovov. S trobent-nimi signal! se ie prebivalstvo obve-stilo o nevarnosti. Kmalu je bil ves pariški okoliš v temi. Ob 3. in 10 minut je bila nevarnost odstranjena. • » Lefalci na franeos^em boiisču. Pariška brzojavka kodanjskega lista ^Politiken-' pravi, da je trajal ohisk Zeppelina nad Calaisom 20 minut. Bombe so razdejale železniško progo in ubile 20 oseb, več drugih bomb je zažgalo več hiš. Mtiltheim (Badensko), 22. marca. (Kor. urad.) Ob r>, zvečer je vrgel neki sovražni letalec 3 bombe na mesto. V topničarski voia.šnici ie bil en mož težko ranjen, dva sta bila lahko ranjena. Amsterdam, 22. marca. (Kor. ur.) Neki angleški dvokrovec z dve-ma častnikoma se je moral včeraj spustiti v blizini Oostburga na tla. ker mu je zmanjkalo bencina. « * Nemške izgube ladii. Iz Berlina poročajo: Pri sobot-nem posvetovanju mornariškega proračuna v državnem zboru, je po-ročal poročevalec. da so izgube la-dij. ki jih je utrpela nem^ka mornarica tekom zadnjih sedmih mesecev v vojni na rnorju, že izravnane. Nadalje se je konstatiralo, da se bo intenziteta boja podmorskih čolnov še neprestano povišala. DELO NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV. -Politiken- peroča iz Londona: Časopisje je prejelo dne 19. marca od vlade ukaz. da od 20. marca ne srne priobčevati več izgub privatnih Iadij, marveč samo uradni seznam izgub. Če bo kak list kljub temu Še nadalje pnobčeval privatne sszname izgub ladij. bo takoj ustavljen za ce'o vojno dobo. Tuđi pismena naznanila o izgubah ladij v inozemstvo so pre-povedana. AmJterdara, 22. marca. (Kor. u.) Neki list poroča iz Londona: Neki nemški podmorski čoln je torpediral v nedeljo popoidne pri Beachv Headu parnik '-Cairntorrv-, ki je bil na potu iz New Castla v Gen ovo. Parnik se je potopil, moštvo je bilo rešeno. Koln, 22. marca. (Kor. urad.) »Kolnische Zeitung- poroča dne 15. rrmrca iz .Madrida: List vEl Debate*-trdi, da ve iz zanesljivega vira. da se na ha jata v vodovju Gibraltarja dva ncmška podmorska čolna, ki sta pri zasledovanju dveh angleških vojnih lađi prišla par ur prepezno. Angleške oblasti so to vedele, vendar pa so molčale. London, 21. mnrea. (Kor. urad.) Prvi častnik torpediranega parnika -Bluejacket« pripoveduje: Ze 36 dni smo se vozili s parnikom. ki je vozil 8000 ton riža \z La Plate v London. One 19. marca ob pol 6. zjutraj nas je brez posebnega obvestiia zadel v sprednjem delu parnika sovražni torpedo. Sunek je vrgel ladjo nekoliko kvišku. Cez parnik se je vlila voda. Z desetimi možmi sem zasedel neki rešilni čoln in sem dal veslati v smeri proti luči. Pospel sem na neki ribiški parnik iz Ramsgate. Ker se je med tem Časom vlegla megla in je bilo morje razburkano, smo izgubili svoj parnik iz oči. Kakor sem slišal, je mogel parnik »Bluejacket- doseći Sant Helensread. London, 21. marca. (Kor. urad.) Neki angleški parnik iz Aberdeena s 1009 tonami. pogrešaio že od dne 9. marca. Neki rešilni čoln parnika so našli na odprtem morju. London, 20. marca. (Kor. urad.) Angleški parnik Gleneelung«, ki je bil na potu iz Kalkute v Dundec, se je ponesreČil včeraj v blizini Dea!a. Posadka pripoveduje. da je včeraj zjutraj neki nemški podmorski čoln potopil pri Beachv Headu neki angleški parnik. Podmorski čoln je za-sledoval tuđi parnik »Glencelung •. a mu je ta ušeL Promet z Angleško. Berolin, 22. marca. (Kor. urad.) Iz Vlissingena poročajo, da je Zee-landska družba sklenila. od jutri na- prej ustaviti ves tovorni promet ter voziti le pošto in pasažine v Tilbury. ANGLEŠKO - FRANCOSKA BLOKADA NEMCIJE. Protestna nota Zedinjenih đržav. London, 22. marca. (Kor. urad.) -Morningpost poroča dne 19. marca iz VVashingtona: Državni depart-ma izdeluje protest proti napovedani blokadi zaveznikov. Nota bo sele v par dtieh končana. Naslanjala se bo le na angleško odredbo, ne pa na iz-popolniujoce izjave Zedinjenih državf ki zavzemaio stališče, ća angleska odredba ne napoveduje blokade. Do-kler pa ni blokade, so njene meje po priznanih mednarcdnili obijajih in zahtevah mednarodne^a prava določene. Zedinjene države pa nišo primorane, priznati blokado. Ce je blokada napovedana, ne priznavajo Ze-dinjene države zaveznikom pravice. preprečevati trgovski promet med Zedinjenimi državami in nevtralniini deželami, čeprav jim priznavajo pravico, nastopati proti konterbandi. Hksistenca blokade je dejnnsko \~pra-šanje. Dejstva pa, ki jih zahteva mednarodno pravo in ki naj bi prepričala nevtralne države o efektivni blokadi, nišo znana. Dokler ni blokada napovedana. ^e omeiujejo po ame» riškem naziranju pravice voi>kujo-čili se na to, da obiščejo in preiščefo ladjo. Pričakuiejn, da bo ameriška nota povzrocila diplomatično kores-rondenco med vladama. V \\*ashing-tonu upajo, da bodo /avezniki dali koncesije, ki bodo zadovoljile javno mnenje. Glavna točka ameriškega protesta je ta. da zavezniki ne srne-jo blokiran' nevtralnih držav. kar zavezniki faktično nameravajo ? tem, da ne dopuste, da bi se ameriško bk<-go pošiljalo v nevtralno Evropo. Govori se. da bo nota naglašala. da se bodo morali zavezniki. če bodo hoteli preprečiti. da bi ameriško blago, ki je bilo v dobri veri prodano nc-vtralnim državam, do?,lo v Nemc:io? snorazumeti z nevtralnimi vladnmi, narne^to da bi škodovali zakoniti ameriški trgovini. Italija ne prizna angleške hfokada Nemčije. ^Corriere della sera•• poroča iz Milana, da državni departement vsJed pcfzvedb in poročil italijanskih konzulatov ne more priznati angleške blokade Nemčne za efektivno. * NAPAD NA DARDANELE. Prekinjene operacije v Dardanelah. London, 22. marca. (Kor. urad.) Reuteriev biro javlja, da je križarka --Ametnvst-- prerezala kabel med Kilidbahrcm in Karnakom in da se je šest oklopnic vrnilo radi slabega vremena v Tenedos. London, 21. marca. (Kor. urad.) Reureriev biro javlja: Komunike ad-rniralitete pravi, da se napad na Dar-danele vs!ed izgub. ki so jih povzro-čile plavajoče mine, ni mogel izvesti do konca. * Poročilo VVolffovega urada, Carigrad. 21. marca. (Kor. ur.) (Zakasnelo dospelo.) Posebni poročevalec Wolffovega urada brzojav-Ija vi Dardanel dolgo poročilo, v ka-terem pravi med drugim: Poskusi zaveznikov si prisiliti piovbo skozi Dardanele so dosegli svoj višek v sedemurnem artilierijskem boju dne 18. marca, v katerem je moštvo turskih iortov izvršilo čuda hrabrosti s tem, da je ne oziraje se na točo kro-gel vzdržalo v naihujšem ognju. Ozračje je zatemnelo vsled eksplozij krogel, od prahu in zemlje in od oblakov smodnikovega dima. Ob pol 12. dopoldne so zavezniki pripluli v vhod Dardanel ter metali svoje krogle v mesto Canak-Kale. Ko sta bili zadeti dve angleški križarki in se je morala ena teh križark zasidrati v ognju sovražnih topov. je posta! položaj za zaveznike kritičen. Ćelo uro so skušali s svojimi topovi kriti uni-Čenju izpostavrl.eno bojno ladjo, končno pa je zadelo križarko še 8 strelov. kar je zaveznikom pokazalo brezuspesnost njihovega dela. Nato je sledilo 10 minut mučnega boja in umikanja. Uspeh boja je bil vsled sigurnosti streljanja turske artilerije za sovražnika naravnost strašen. Potek boja je dvignil mogočno zavest turškega moštva. * Angieško poročilo. Amsterdam, 22. marca. Reufer-jev urad javlja iz Tenedosa: Reuter-jev zastopnik je dne 16. marca opa-zoval ohstrel'evanie Dardanel z hri-ba sv. Elije. Obstreljevanje se je pri-če!o ob 11. dopoldne ter se končalo ob 5. popoldne. Ladje so bile zbrane v morski ožini v skupinah po tri in so obsireijevale fore Suandere, Ha-midije. Kilidbahr, Medžidije in Si-menilik, ki so krepko reagirali ra oreni toda brez usoeha. Ob 2* do- t6. Ste* „SLOVENSKI NAKUU-, anc 23 marca i 915. Stran 3, noldne se }e dvignil ogromen Črn oblak dima iz fora v blizini mesta Dardanos. iz česar srno sklepali, da )xi zletela v zrak smodnišniea. Reuterjev korespondent na Malti se je razgovarjal z nekim častni-kom. kf se je udeležil operacij proti Dardanelam. Dotičnik je izjavil, da presegajo do sedaj doseženi rezultati vsa pričakovanja. Najpočasnejše in najtežavnejše delo je odstranjevanie min. Med angleškim in francoskim hrodovjem vlada popolno soglasje. Castnik je na to opisoval posku-se mornariških čet, da bi se izkrcale. Pri tem poskusu so Turki jeli s silnim uspehom streliati nanje iz neke inočne. utrleiie pozicije, ki je nišo mogli odkriti hidroplani. 19 Angležev je bilo ubitih, veliko število pa tcžko ranjenih. Admiral Carden je ladjam ukaza!, naj Turke obstrePujejo na Kratko distanco. Tak oj na to s0 se Turki umaknili. Pozvani 50 bili pro-stovoljci. da so pobrali mrtvece in ranjence. Izgube zavezniških brodovijL Ražen dveh novih angleških li-Tiijskih ladij. ki sta že pripluli sem, pričakujejo še pet novih vojnih ladij. Kakor se razvidi iz poroci! z Tene-dosa in Mitilen so izgube zavezniških brodovji vsled zadnjega bonihardma-ja večje nego se je prvotno mislilo. - !ni!exib!e« leži težko poškOccan^ zadele ob mine in se vsled tega potopile. Splošno se sodi., da so obe ladji potopile turske granate, to tem bolj, ker se ceio uradno priznava. da so bile ladje >-Inflexib!e -, *Amethyst- in -Gaulois« poškodovane od turskih istrelov. Izgubo obeh starejših oklopnic -Ocean«, in »Irresistible- je javnost sprejela dokaj hladnokrvno, bolj pa iMJvzroča vznemirienie usoda moder- ne oklopnice Infle^ibfe-, katere po-škodba je baje zelo težke narave, Splošno se sodi. da bodo morali iz-premeniti operacijski nacrt proti Dardanelam. Churchillova izjava. Berlin, 22. marca. Angleški mornarički minister Churchill je izjavil: Računali smo, da izgubimo pri Dardanelah 10 jednot. Zato pričakujemo popolnoma mirno, kar se priđe. Operacije v Dardanelah ?n nevtralne države. Holandski -Telegraaf- piše c ozirom na neuspehe zavezniške operacije proti Dardanelam: Vtisk. ki ga napravi zaveztn'Ški neuspeh proti Dardanelam v Rimu in v prestolnicah balkanskih držav. bo mogočno vplival v prihodnjih tednih na razvoj dogodkov. Zavezniki nišo pričeli akcije proti Dardanelam samo iz vojaških ozirov, marveč so imeli s temi operacijami pred vsem ta na-men. da bi balkanske države prisilili, da bi nastopile proti Nemčiji in Av-stro - Ogrski. Ako bi francosko - anglesko brodovje izvo'evalo velik uspeh na^l Turki. bi bile balkanske države najbrže opustile svojo nevtralnost. Cim jasnejše se je kazalo, da ie forciranje Dardanel združeno z velikimi težko-čami, tem boli rezervirano so se držali v balkanskih prestolicah. Sedaj, ko je neuspeh zaveznikov očividen, si bodo balkanske države pač dobro premislile, da b: intervenirale v prilog trojnemu sporazumu. Za raedvedovo kožo. Iz 2eneve poročajo z dne 22, marca: Dočim se poveljniki franeosko-ingleške^a brodovja še pos^etujeio, kako bi naj najuspesneje iorcirali Harđanele, in se pojavljajo glasovi, ki svare pred pretiranim optimizmom, si v zavezniških krogih že lomi jo glave o usodi Carigrada in Dardanel po osvojitvi. Kakor v ruskem, rako se tuđi v franeoskem časopisju živahno razpravlja o tem vprasanju. Vsi ti listi skušajo vzbuditi mnenje, kakor da bi bilo dardanelsko vpraša-nie med zavezniki toliko kakor reše-no. Edina možna rešitev tega vpra-sanja bi naj bila po zatrdilu teh listov ta. oa pripadeio Dardanele in Carigrad Rusiji, vendar pa bi zavezniki zasigurali svobedno vožnjo skozi Dardanele. V interesu evropskega miru. ki bo trajen samo, ako se od-stranijo tradicijonalni vzroki vseh konfliktov. tako pišejo iraneoski listi, ni megoče dardanelsko \T)rašanje resiti drugače. kakor da se Rusiji da svoboda in vsa jamstva za to svobo-do. Pred meseci je bilo javno mnenje v Rusiji še za to, da se uvede za pokrajine, ki obvladujejo izhod iz Mar-marskega v Sredozemsko morje, mednarodna uprava. Polagoma pa se je rusko javno mnenje povrnilo k veliki tradiciji, ki zalueva svobodno pot v Sredozemsko morje in ki označuje Carigrad kot čili stoletnih ruskih stremljenj in teženj. »Temps^ je mnenja. da očividno razmere podpi-rajo to zahtevo, ker nimajo niti Fran-cija, niti Anglija, niti Rusija nobenega vzroka. da bi se iz Ijubosumnosti pre-pirale za ključ k Ćrnemu morju. vTemps* skuša dokazati, da se drški, Italiji, Romuniji in Bolgariji ni bati ruskega gospodarstva nad Dar-danelami. Nemiri v Maroku. — Francozi opustili Fez in Marakeš. •^Lokalanzeiger^ javlja: V Maroku so izbruhnili nemiri. Raisuli se je proklamiral za sultana. Francozi so morali že drugič zapustiti Fez in Marakeš. KITAJSKA IN JAPONSKA, Poroča se. da ie odredil mikado mohiHzacijo brodovja. Iz Pekinga iavljajo: Predsednik Vuanšikaj je preklical svojo prošnjo na anglesko vlado, da naj posreduje med Kitajsko in Japonsko. Pričakuje se, da bo ja-popski ultimatum odkionil. Amerika zahteva podaljšanje ulti-mata. Stockholm, 22. marca. Petro-gradska -Rječ- poroča: Ameriški veleposlanik v Tokiu je izročil jaron-ski vladi noto ameriške vlade, ki zahteva, da podališa Japonska svoj 25. t m. potekajoči ultimatuin. Iz Pekinga javliajo: V Šanghaj ie prispelo 9 angleških vojnih ladij. * • Cenzura brzojavk v Ameriki. Ženeva, 22. marca. Listi poročajo: V Združenih državah je uvedena od 19. t. m. cenzura brzojavk. Smatra se, da je ta ukrep v zvezi z blo-kadnim vprašanjem ali pa z dogodki v Vzhodni Aziji. Ružne bolezni v vojni. — Pegasta vročico. — Smrt nšem. S severnega bojišča nam poroča znani slovenski uradnik: Vsako-mur je že iz svetovne zgodovine znano, da so se še pri vsaki dlje traja-joči vojni pojavile nairazličnejše kužne bolezni, kakoršne so v mirov-nemu času le poredkoma nastopale in se lahko dale omejiti. med tem, ko jih je vojna razvnela v uničujoci plamen, tako. da so bile izgube vojske vsled kužnih bolezni dostikrat večje kakor one po sovražniku prizadete. Nikakor se ni torej čuditi, da tuđi v sedanji ogromni svetovni vojni grozi vsaki armadi zdai ta, zdaj druga opasna kuga. Komaj smo začeli broditi po Galiciji, kjer se nahaja ;iižje ljudstvo na najprimitivnejši stopinji kulture, spoznali smo zdravniki ta-koj. da bo tu treba se resno boriti proti raznim epidemijam. Od treh narodnosti, ki tu prebivajo: Rusi-nov, Poliakov in 2idov. ni mogoče presoditi, kateri so bolj primitivni v snažnostnem oziru, povsodi smo na-letcli na bolhe, i.tenice, uši. garje in druge Človeske ^ajedalke, ljudstvo ne pozna snage, stranišč ni. žepnih rohcev ne poznaio. žensko ne znajo niti prati, niti šivati. Neki galicijski zdravnik. s katerim sem govori! o vzrokih negaste vročice (pravilno ime. kajti pegasti legar hi spominjal na trebušni legar. ki je popolnoma druga nolezen\ mi je potrdil. da je ta bolezcn endemična, t. j. stalno nasto-pajoča v Galiciji le vsled nesnage ondotnega prebivalstva. Galicijski delavec in kajžar si kupi spodnje pc-rilo ter ga nosi tako đolgo, da ie že preveč umazano in razeapano. nato ga odmsče, ženski niti v glavo ne pade, da bi je oprala, nato si kupi novo itd. Pri takih razmerah je popolnoma jasno, da ie to prebivalstvo polno uši in drugih golazni. Naša vojaka je potem prišla v stik z Rusi in smo prišli v od njih zapuščene vaši in okope. Takoj se je pojavila kolera, katero pa smo pri naši. na visku stojeći zdravstveni vojaški upravi s pomocjo cepli:nia proti koleri, ki je avstrijski izum. v kratki dobi vdusili. Medicinska veda je srloh v zadnjih desetl^tiih tako na-predovala, da srno v stanu se takoj in uspesno ubraniti večine kužnih bolezni. ^akor: koze, kolere, azijske kuge. grize \v trebušnega iegarja. Nekai novega pa je za zdravnike pegasta vročica (febris eTantheina-tica) in povratna vročicr« (febris recurrens), dve jako opasni kužni bolezni. Teh boltzni prtje v naših krajih ni bilo in jih ie še le vojna k nam zanesla, pac pa so bile dom:i v Galiciji. Tu je pegasta vročica vsr*ko leto nastopala in je zlasti mnogo zdravnikov. ki so jo kot epidemijski ali drža\ni zdravniki uničevali, na njej cbolelo in pomrlo. Provzročite-Ijica povratne vročice je mala bakterija, ki živi v krvi, vzrok pegas'e vročice, pa še ni znan. ni pa nikake-ga dvoma, da gre tuđi tu za posebno bakterijo. Za občinstvo popolnoma zadostuje, da ve, da nastopajo ti dve bolezni Ie pri nesnaznih Ijudeh, da se ne razširjaio po vzdithu, marveč jih prenašajo razne zajedalke, v prvi vr-st: obleena ali bela uš. Kdo je po7nnl na Slovenskem pred vojno to živali-co? Slišali smo le o njej. da živi v benčevi košulji. Vojaki pa smo skoro imeli priliko, jo dan za dnevom opazovati in zatirati. in rrarsikdo ie poslal v domovino dolg opis o raznih vrstah. načinu življenja itd. te prijazne živalice. Skoro pa smo spoznali, da se ta živalicn, ko se je en-krat k nam priselila. ne da tako lahko odpraviti. Panes se preoblečeš v čisto. t. j. prekuhano perilo, pa glej, čez par dni jih zopet najdes v košulji. Od kod to priđe, je pač naravno! Spiš na slomi, v kateri je ležal pred teboj tovariš, ki seveda tuđi ni brez uši itd.. zaseJemo okope, iz katerih smo prepodiii Ruse, zonet srno polni uši. Ko smo vjetc Ruse spraševali, jeli imalo kaj uši, pokazali so, da imajo sami tako velike kakor je čr-nega za nohtoni. njih častniki pa ta-ke, kakor lesniki — hoteč s tem po-vedati, da je ćela vojska polna teh živalic. Razume se. da smo se takoi začeli boriti proti ušeni. kuhali perilo, mazali se z raznimi eteričnimi olji, lekarniškimi protiušnimi izdeiki itd. Vsa ta sredc*va so dobra in če bi bilo mogoče vso vojsko naenkrat s temi sredstvi opremiti, bi se gotovo prišlo v okom tej nenriietni golazni. To bi bilo še zlasti potrebno vsled nevarnosti prenašanja zgoraj navednih kužnih bolezni. Kakor je vsakomur jasno. Je pa to ponolnoma izključeno in nemogoče. Treba bi bilo tako ogromne množice teh sred-stev in razun tega bi jih morala vsa vojska istr časno vpnrabljati, da je vse to izključeno. Kaj koristi vojaku, ako se danes po celem telesu namaze, ,£ez par dni, ko se je mazilo otrlo, pa dobi zopet svezo za!ogo od tova-riša? Zatorej me je posebno veselilo, ko mi je poslal moj prijatelj gospod I. N. Sadnikar, c. kr. višji okrajni ži-vinozdravnik v Kamniku, na preiz-kušnjo novo protiušno sredstvo, ki sloni na popolnoma drugem principu. Obstoii iz dveh malih vrečic. ki ste podobni malim škapulirjem, in se všijeta v hlačni rob na !evi in desni strani telesa. Vsebina teh vrečic je živosrebrni amalgam (kovinska zmes), ki ima lastnost, da iz njega počasi, a stalno izhlapeva živo srebro. Ti hlapi so za uši tako strupeni. da jih sproti zatirajo in naj bi jih dotičnik tuđi dan za dnem na novo na-lezeL Evo praktičnega izuma! Stvar sem takoj preizkusil pri več močno ušivih vojakih s sledečim uspehom: Dotičniki. ki so imeli v.šite Sadnikar-jeve ^škapuliric-, nišo smeli vse dni opazovanja ničesar ukreniti proti ušem. Že drugi dan so se vojaki pohvalili, da so spali ponoći, ker jih uši nišo več grizle. preizkava njih košuli je pokazala, da so uši še žive. pač pa so se premikale tako počasi in leno. da so jih vojaki spoznali -marodni-mi--. Tretii dan sem naše! večinoma že njih kadavre*. četrti dan nobenega sledu več in od sedaj naprej. minulo je že več tednov. so vojaki prosti uši in drugih colazni, tuđi inače popolnoma zdravi. Gospod Snd-nikar je imel že pr^ie iste izborne uspehe pri drugih voiakih. in je na ta način bila usoešnost njegovega izuma objektivno dokazana ter se je to nemudoma prijavilo pristojni vojaški zdravstveni oblasti. Ako promislimo, da stoji in p;;de vsa pepcas-ta vročica na oblečnih ušeh, si lahko predsta\'-Ijamo. koliko nevarnosti se borno tobko uhranili, tako vojska kakor civilno prebivaIstvo. ko se bo zgoraj omenjeni izum — oJličnega Slovenca — splošno uvedel v annadi. pri vojaških in civilnih vjetnikih in pri Gsebah. ki ima^o opravka pri ušivih Huđeh in bolnikih. Pošiljam Vam nujsrčnejše pozdrave z bojišča! Dr. Ž. L. Dneyne vesti, — Odlikovante. Cesar je podelil c. kr. komisariu za organizacijo av-strijske pcmožne akcije, grofu Ru-dolfu T r a u n u. zaslužno zvezdo Rdečega križa /; vojno dekoracijo. To odlikovanje je izročil včerai nadvojvoda Franc Salvator komisarju v navzočnosti funkciionariev Rdečega križa- — Pogreša 5e Miha Č e 1 e š n i k, vojak i 7. pešpolka. 2. stotniie, voina pošta 32. Že šest mesecev ni nič pi-sal. Kdor kaj ve o njem, naj bo tako prijazen in naj to sporoci Mariji Č e-1 e š n i k (Z^onarica), Crna vas št. 4.^ pri Ljubljani. — Pogreša se .Tožef Nanut iz Štand rasa pri Gorici. Služil je pri ciež. domobrarskern polku Št. 21. pri 9. stotniji. Zadnjikrat je piša! dne ?4. oktobra 1. 1. iz Krpatov in od iste-ga časa ni nobenega gla^u več o njem. Ako bi kateri kaj vedel o njem, se prosi, naj proti povmitvi stroškov sporoči njegovi materi Ani Nanut v Standrašu pri Gorici. Primorsko. — V rtiskem vjetništvu se nahaja F3runo R a i n e r. sin nadrevidenta Ju/ne žclezriice, bivšega postajena-čelnika v Rajhenburgu, gosp. Rainer-ia. Služil je pri 17. peliotnem polku. V bojih vKarpatih ie bil ranien in vjet dne 30. decembra 1914. Pisal je iz Promvina pod Uralom. V iamkajšnji bolnišnici ie že precej okreval in godi se mu dobro, — Transport ranjencev. Dodatno poročamo. da so bili še naezoči sledeči gospodje: dvorni svetnik gospod dr. Župane za deželno vlado, oiicijal gospod Anton Jagodic za ^Rdeči križ^. — Ć*ani zavoda za promet žita, Minister za notranje za deve je v smislu § 11. statuta voinega zavoda za promet žita na Dunaiu imenoval med drugimi za člane sveta tega zavoda deželnega poslanca kraniskega, veleposestnika bar. Aplaltrerja p I. Apfaltrerna v Križu pri Kamniku. in državnega in deželnega poslanca in preesednika Kmetijske družbe na Kranjskem, Frana Pov-š e t a v Ljubljani. — Krušne nakaznice bodo izdane, kakor znano, začetkom aprila, najbrž 4. ali pa 11. aprila. Nakaznice ne bodo za ćelo državo enotne. tem-več po raznih deželah razraeram pri-merno različne. Nakaznice se bodo imenovale: Izkaz o uporabi moke in kruha*-. Za vsako osebo bo izdana posebna nakaznica z enotedensko veljavo. Dnevni kvantum nakazane moke. oziroma kruha bo zaenkrat 200 g. Ali bo pri tem ostalo, ali ne. še ni določeno. zlasti ker se bo treba prepričati, ni li za razrrerc na kme-tih ta mnržina nezadostna, za mest-no prebivalstvo ra morda več kot zadostna. Istočasno z izdajo krušnih nakaznic, se bo odredil tuđi novi popis privatnih zalog, to pa zato, ker bodo one rodbine, ki so z moko zalo- žene, dobile nakazano Ie omejeno množino moke, oziroma kruha, in si-cer v razmerju z njihovimi zalogami. — Po posameznih deželah različno se bo uravnalo tuđi vprašanje male-ga peciva. — Krušne nakaznice na Stajer-skem bodo uvedene, kakor naznanja razglas štajerske namestnije o veli-konočnih praznikih, in sieer samo po mestih in v večjih, zlasti industrijskih krajih. Glasile se bodo na dnevnih 20G g moke ter bodo veljale vsako-krat za 1 teden. Pri nakupu kruha se bo računalo 4 g moke za 5 g kruha, Izkaznicc bodo razdeljevali občinski uradi, v večjih mestih pa posebne krušne komisije--. — Velik dobrodelni Koiicerl združenih godb c. in kr. pehotnin polkov št 17 in 97 na korist »vojne oskrbe« v deželnem gledalištu se vrši v četrtek, dne 25. mare-a s tein - le sporedom: 1. Dvorak: ^liusitska.-, dramatbka ooavertura. 2. Grieg; II. orkestrska suita k • Peer Ovntu..-, a\ Jutranje občutie, b) Smrl Ase, c> Ples Anitre. d) V dvoranah gorskega kralja. 3. Parma: Predigra U Ernst pl. VVildenbruchovi baladi -Schou Adelheid•-. 4. Smetana: Uvod in prihod kralja Vladislava iz opere »Dali-bor . 5. Bach - Gounod: a) ■ Ave M;i-ria-. Bocherini: b) • Menuett-. 6.We-ber: Ouvertura k op&ri »Oberon^. — Začetek ob pol S. zvečer. — Pred-prodaja vstopnic \" Ccšarkovi trafiki v Selenburgovi ulici in zvečer pri blagajni. — Računski Hstki v prid ^Pde-čemu Križu-, ki bi jih z ozirom na plemeniti namen morala irneti vsakn gostilna. kavama iti prodajalna, se zopet dobe pri vratariu v dcželnein dvorcu, gospodu F. Jera ni u. Na-roče se lahko osebno ali po pošti. Vsem dosedanjim odjemalcem se predsedstvo - Rdečega križa«- nailep-še zahvaljuje za obilni odjetu. — Koze. Od 14. do 20. marca ie bilo na Dunaju naznanjenih 66 sluča-jev koz. Razente^a je bilo v avstrijski državni polovici v isteui času naznanjenih 99 stučajev kc/:. med temi 2 v Reinu pri Gratweinu in cn slučaj v Knittelfeldu. — Promocija. Dne 17. marca t. L ie bil promoviran na dunajski uni-verzi doktori em prava abs. jurist Josip Cepuder. Čestitamo! — Malo gledališče. V nedelia 28. t. ni. gostuje gdč. Mica H a d ž i č na Maleni gledaiišču v vlogri Favo-ritke. Slike so razstavljene v trgovini g. Schventnerja. Pole^ tega se vprizori izvirna igra iz igralskega življenja in končno burka v *■ Vojno mora*. Vse tri enodejanke so no vite-te, med tein, ko je igra Rdeča maska^ izvirili proizvod. V četrtek 25, t. m. na praznik ne bo predstave radi simfoničnega koncerta v deželnem gledaiišču. Za igro Favoritko se pripravlja nova scenarija in garderoba. Nesreća ari zločin. 19. t. ni. sa našli pri Kalanovem mlinu v Škofji Loki v Sor! moško truplo, ki ga še r.iso identificirali. Truplo je na glavi poškodovano. Ali se je pripetil zločin, nesreća ali samomor, se ni znano. Ženska podružnica družbe sv, Cirila in Metoda na Jesenicah ima svoj občni zbor dne 25 t. m. ob .->. po-poldne v prostorih otroškega vrtca. Pozor, lovci! Piše se nam: V tr-žaski Edinosti ■ z dnt; 14. t. ni. ic bilo čitati pod naslovom: Pozor, lov* ci!*\ da je dvignil £. Anton Rustija \z Ajdovščine dne 10. t. m. v lovišču občine Sv. Križ pet slok: ustrelil da ni nobene, ker mu jih je baje preda-leč dvignil brak. s kojim je bil sel na sloke. Za glavo smo se prijeli lovci širom domovine, doznavši, da je omenieni gospod z brakom lovil sloke, in takoj smo jeli domnevati, da to. kar mu je brak dvignil, nišo bile sloke, marveč modri drozgi ali pa posamne jerebice. Do sedaj se ni od nikoder javilo, da bi bil kdo v tem času sloko vide!. !c lovec z brakom na? bi jih bil kar pet dvignil. Žalost za vipavske lovce, da imajo ćelo v tem Času navado hoditi z brakom v revir, ko se že dobe zafčki-mladiči ali mame-zajkle v močno blagoslov-Ijenem stanu. Ni Čuda, da so ob takih lovskih nazorih vioavska lovišča prazna. Toliko smo si dovolili opom-niti. da ne bodo gospodi lovci na oni pozor zaman tavali za slokami, ki jih letos šc ni. Lovski nazdar! Iz Ijiibosumnosti. Rudar Josiu Brilej iz Trbovelj je dne 17. marca v neki trboveliski gostilni za^ledal ru* darja Andreja Konciljo v družbi z de^ kletom, za čigar fjubezen se je Brilei že dljc časa potegoval. Ljubosumni Brilej je začel prepir in je končno svojega srečnega tekmeca z nožem večkrat sunil v prsa. Koncilja je vsled teh poškodb na licu mesta umri. BriJeja so izrečili vojaškemu sodišču v Gradcu. Detomor. Posestnica Neža Planine v Križu pri Kozjem je obdolže-na, da je povila otroka in ga ko; *>o porodu v škafu vode vtopila io »«v. tem pokopala. Nežo Planine so i»- Stran 4 .SLOVENSKI NAROD*, dne 23. marca 191S. 66. šfev. *rli, a priznati ni hotela, ne da je otroka umorila, ne kje je truplo pokopala. Iz Bizeljskega. Razno. D e 1 o po vinogradih se gre kljub pomanjkanju moških delavskih moči tlosti hitro od rok. Splošno pa se sli-šijo trtfbe. da ni modre galice in da se bo letos težko bariti proti peronospori. — Vinske cenc gredo počasi kvišku; za belo novo vino se zahteva sedaj splošno po 44 do 46 K, sortimenti so seveda dražji. Večie partije nakupljenega vina so šle te 4n\ v Gradec in Ljubliano. — D r a -ST i n i o ćutimo seveda na Bizeljskem holj ko drugad. ker domač žitni pri-delek ne zadostuje za prehrano pre-liivalstva. Koruza se prodaja sedaj pri nas po 48 do 50 K. seveda nova, ker stare, suhe, že dolgo ni več dobiti. Občina se je obrnila na vlado /a odpomoč. Štetje živine i?a Štajerskem. Štajerska namestnija ie odredila štetje živine po ćeli deželi. da dobi pregled o šievilu živine in stori pra-vočasn# potrebne korake za nreskr-bo prebivalstva z mesom. Da je v deželi se mnogo goveje živine in. svinj, kaže obisk ptujskih sejmov: dne 16. marca je bilo prignanih na sejm v Ptuj 718 gfav goveje živine in na svinjskem seimu dne 17. marca je bilo 7S0 svinj. Največ kupljene živine gre izven đežele in slišijo se po koraškem vzpleđu glasovi, da bi se promet z živino iz dežele počasi ustavil ali pa vsai omejil. Otnrfa Ijubezen, odlična učinkovita drama v 3 dejanjih predvaja se od danes naprej v kinematografu vldeaU. Poleg tega je na sporedu še velezanimivo »Vojno poročilo« in krasna vojaška humoreska v 2 delih »Mobilizacija v kuhinji«. Zgubljene stvari v času od 13. do 20. rnarca t. I. Pcštna nakaznica »a 10 K na ime Anton Sibelia. služ-fcena knjiga na ime Marija Podgor-šek, rjav kovčeg z 1 delavsko in 1 sivo obleko. 1 nahrbtnik in 4 moske srajce, crn dežnik z ravnim držajem, dclga igla iz platina (broša) z 9 bri-Ijanti, crna ročna torbica, crna de-narniea s 30 K. ključek in žepni ro-*ec, zlat poročni prstan s črko »G. S.-. crna denamica z 8 K, ključ in naslov, crna denarnica s 7 K drobi-ža, crna denarnica z 1 K 10 v in 8 sedlarskih igel, crna denarnica s 34 kronami. crna denarnica s 30 K 01 v in 4 poštnoprejemne liste, rjava de-ntrnica zSK. 1 znamka in 1 ključek, modra denarnica z IS8 K v papirnu, petkronski telar in 3 komadi po I K. — Najdene stvari v času od 13. do 20. marca t. I. Štrena sive vofne. vc-kai druge sive volne in nekaj crne in rdeče svile za znamovanie, srebrna vratna verižica s 3 priveski, modri damski plaše iz listra. 3 in pol metra črtanega damskega blacra in 1 in pol metra rjave podlage. crna denarnica z 1 K 10 v. 5 para in kolek za 1 K. «vet!o rjav kožubasti rmif. 1 nar domaćih čevliev, crna pomradura z denarnico s 14 K 08 v. 2 majhna ključka, 1 svetinca, 1 rožni venec in žepni robec, zelenkasta ročna torbica, rjava denarnica s 5 K 71 v, 1 lor-gnon in žfnni robec. črnornvk3«ti pes z znamko Ljubljana, št. 609/1914. Zgubliena ts fcHa slonokošeena broša. Najditeij nai izvoTi oddati v Kolizej št. 26. proti nagradi. Izgubi! se te lovsi pes, fermač. fod imenom Tref«. Odda naj se pri g. Viktor Schlegl. naredniku pri p. p. St. 17. v Narodnem domu. Razne stvari. * Vojna zbirka vatikanske knjižni- «€. Zbirka časopisov v vatikanski knjižnici se bo za sedanje vojne na zelo interesanten način pomnožila. Vsi škofi so dobili ukaz. pošiliati va-•kanski knjižnici iz časopisov svojih 4i\ecez vse članke, ki bi mogli imeti pomen za knjžnico. In tako prihajajo dan za dnevom v Vatikan ogromne množine časopisov s članku ki nišo ie cerkvi prijazni, marveč tuđi so-ivražni. Vatikansko zbirko Časopisov ie ustano\il papež Pij IX., ki je prvi med papež; priznaval pomen časopisov za znanstveni studij vseh panog. * Spovedna tajnost. Vdova Ju-Hja Lukacs z Arada je na Dunaju iri spovedi povedala ogrskemu duhovniku Francu Buzasu, da je uničila testament svojega moža, vsled česar |e njen sin vse podedoval, ona ima pa užitek iz tega premoženja. Buzas je poskusil to izkoristiti. Ko se je Julija Lukacs preselila v Budimpe-3to, ji je Buzas pisal nič manj kakor 180 grozilnih pišem. Julija Lukacs je to končno naznanila dunajskemu iiadškofijskemu konzistoriju in dr-žavnemu pravdništvu v Budimpešti. Sodno postopanje proti Buzasu je bilo ustavijeno in nato je Buzas tožil Julijo Lukacsevo zaradi obrekova-nja. Ta je pri obravnavi povedala, da je Buzas zahteval od nje 20.000 K, da io k oreganjai z liubezenskimi i ponudbami in grozil, da prelomi spo-vedno tajnost. Državni pravdnik je Buzasa opozoril. da je spovedna tajnost sveta dolžnost za vsakega duhovnika. Buzasov zastopnik je nato iimaknil svojo tožbo proti Juliji Lukacs. * Kardinal Agliardf, nekdanjj pa-pežev nuncij na Dunaju, je umri v Rimu v starosti 83 let. Bil je svoje čaše papežev zastopnik v Indiji, leta IS89. je postal nuncij v Monakovem in je prišel leta 1893. za nuncija na Dunaju. Nuncij je diplomatični zastopnik papežev. toda kardinal Agii-ardi se ni omejil na svoje diplr na-tične naloge, ampak je posegal tuđi v notranjo politiko naSe monarhije. Na Dunaju je zastavil ves svoj vpliv za Luegerjevo stranko in je v veliki meri pomagat, da se je ta stranka razvila in si pomagala na krmilo. Na Ogrskem je zopet delal za klerikalno stranko. Njegovo poseganje v notra-nje zadeve naše države je bilo tako, da je prišlo končno med njim in ta-kratnim ministrom zunamih del grofom Kalnokvjem do očitnega na-sprotja in se je grof Kalnnkv največ vsled tega umaknil. Svoje čaše je kardinal Agliardi tuđi zelo protežiral italijans.kega socijalista Murriia, ki je pozneje prišel v tako nasprotje s pa-pežem, da je moral sleči duhovski talar. Leta 1902. je Agliardi zapustil Dunaj in je bil poklican v R^m. Z umrlim papežem Pijem X. se ni stri-nial in 5e vsled tega držal v zatišju. Ko je Pii X. umri. se je smatralo tuđi njega za ^paDabile*. a resno zaradi svoie starosti ni prišel za papeško mesto v poštev. Brzo;avna poročilo. Padec Przetnvsla. Bcrolin, 23. marca. (Kor. urad.) ->Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše: Hrabra obramba branilcev Pr-zemvsla dolge mesece proti nume-rično mnogo številnejšemu sovražni-ku. jim zagotavlja v zgodovini sve-to\-ne vojne trajen spomin. Kar so zmosrle človeške moči pod danimi okolisčinami, to se je zgodilo tu v vel'ki meri. Z železno vztrainostjo in hrabrim zataievanjem samega sebe, je posadka popolnoma odgovarjala stavljenim nalogam. tako nri odbijanju sovražnih napadov, kakor tuđi pri neustrašenih izpadih iz trdnjave. Da se te vojaške čednosti nišo ?c radare mogle udejstvovati tako. so bile krive mejc. ki im je stavila na-sproti nemožnost preskrbovania ži-vil. Do zadnieea trenotka so v trdnjavi zaprte Čete izpolnjevale ^vojo težko nalogo do uričenja se navzo-čega vojnega materijala z lastno ro-ko. Tako je z največio požrtvoval-nostjo branjena trdnjava v vseh ča-steh padla. Prazne kombinacije. Sarajevo, 22. marca. (Kor. urad.) Nasproti poročilu nekega zagrebške-ea lista, ki so je ponatisnili tuđi drugi listi, da se bo izvršila personalna iz-prememba na viš'ih mestih bosanske deželne vlade, pri čemer so bila imenovana imena, se s tukaišnjega kom-petentnejra me«ta konstatira, da so te vesti Ie kombinacija. Zavezniki pred Dardanelami. Lyon, 22. marca. (Kor. urad.) ^Le Nouvellist■< poroča iz Pariza: Kakor «e poraća, bodo skušali. kakor hitro bo dopuščalo to vreme, oklopnico »OauIIois« spraviti v ladje-delnico. Pnprava angleške oklopne križarke »Inferible« bo v kratkem končana. »Le Nouvellist« poroča. da so poslali tuđi oklopnico »Jaurčgui-berrv« v Dardanele. Kitajska in Japonska. Petrograd, 28. marca. (Kor. ur.) V Mandžurijo dospevajo neprestano iaponske čete. ^.Russkoje Slovo« poroča iz Pekinga, da pravi oficijozni list 5>Ashianahe<'. da je dosežen glede velikega dela točk. ki se obravnava-jo z Japonsko, sporazum. V vseh vprašanjih. ki se tičejo integritete Kitaiske, sta oba dela ostala trdno pri svojih nasprotujočih si stališčih. Vče-raj je dobila Kitaiska poročilo o demonstraciji japonskega brodovia. Ja-ponska vojska je baje pripravijena za transport. Ce tekom tega tedna ne priđe do sporazuma, grozi Japonska s sovražnim nastopom, toda vsak Ki-tajec je pripravljen boriti se in umre-ti za domovino. Vihar ob algezlraški obali. Pariz, 22. marca. (Kor. urad.) Agence Havas poroča iz Algezirasa: Hva dni divja ob obali grozen vihar. Več sto ladij vseh narodnosti se je zateklo v algeziraški zaliv. ^tiri ladi-je s španskimi izseljenci na krovu so se potopile. Stevilo utopliencev ce-nijo na 600. Štedite z moko, žitom in z živili ter ne tratite kruha! Današnj list obsega 4 str; ni. Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne ttekarre«. Ne bojimo se vež bo!ečcga trpljenja po prehlaji, bolečin v knžu. bodfnja, trpanja, lumbaga (riexenschu<;s), bodenja v straneh, nev-raphje, zobobola in drueih bolečin, odkar vemo, da Fellerjfv rastiin^ki fluid z zn. „El5afluid" ucnkuie takoj bolečine tolažeče. 12 steklenic stane franko samo 6 kron ^d lckarnarja H V. Feller, Stubiea, Elsatr^ št. 238. (Hrvaško), kjer se lahkn obenem naroče voljno odvaiajoče „Elsakro^l icea 6 Skatljic za 4 kron*> 40 vin. franko. Idealno sredstvo so proti pomanjkanju teka, želodčnim teža\ am, težkemu odvajanju in drugim motitvam preb^ve. k Sanatorij" IL^Lflensp W Veliha ^ ijbeta rokovic m rasnovrs'mh par/imou Meteorolo$icno peročilo. VliltS ni« ffltrjem 3t6*J '■■tim- irarn. (l,ik 7Sfl r t> k. m B tas vanji 'Slanje barometra » mm S> j= •« Vol 1 ovi • Nebo 22. V* 23. 7. pop. 9. rv. 7. Ej. ' 745 1 74*1 7427 i R- i 15; -26 •r. fjzah. sr }vzh ; p. m.szah. brezoblar. * •asno 5r?dnj» včeraišna frmn*»rauira 19* norm. 4'K. Padavina v 24 urah mm 00 i fttefaut Miho'it, kavamar v F^iobljan«, pa/-nan'^ v svo:em in v imenu soprope Ane te ostalih drugih sorodnikov, da je njih rrc-Ijubl'cni sinček, orirotna bratce in bratranrc VISCI v nežni starosti 2 in pol let danp? preminu!. 745 V Ljubljani, dne 2? marca 1915. • Snlte špjcasfe m v modnih birvah, giadke, tud? s pisanimi ■ robovi po*i!«am samo preproda lalcem i proti povzetju ali dunai?kim referencam. ! CJEIT UMI Imaj I. Rs&lnesenase e B. ■ 1 §^J^TOHIUr-l:ENONA" l^A NO1 KASJO-; N KH^L^GtNE ■ BOLEZN3 , fLvJUBLUAMA KOMENSKI- GA ULICA ^i ! SFF-ro^,w fr-^aru DR FR.DERGANC ab^ol' entinja nižje fimnazije, ter te'a'a za stcnoprafiio in *tro>r;5'(* vr« a ?'->venščinp in nerr^rine, iel! rsto^it. v kako nlsarn^ kot israli ik^ntia^a ali ia vzgo iielfica. Cfiirre prriirih* na se r'i?l'H<"> ru " *.fro- „Pra= tihan-in'a a!S v-rjojiteljica/ 0S711 na upravn. »S.ov. Narodi«. 687 Razglas, Jrve 8sknrs!;2 poso'ilaice* registrevane zar'ru™e z neomej. zavezo v Metliki se *k.iruje s tern r.i dan 15 anrila 1915 ct 9. ?»ri 3or;olSne v ; zafiružno pis-rnc v JSctliki h, št. 15 I 7. dostav kom. da ako k temu občnemu i zboru v smislu § 34 zadružnih pravi! ne prMr dovoh povabljen'h ćlanov s predni-snmmi delf.ii, se bode vršil na istern m'Sfu in z istim dnrvr.im redom Će: po! ure drug ofcčni irbor, ki bode sklcpal brezpogojno. DNEVNI RED ob^nerru zboru je sledeČi: 1. Nagovor načelnika. 2 Po?oč'Io načrlstra glede let-nrera računa zi Ifto 1914. 3. Poročilo nadzorstva ^lede let-nega računi za leto 1914 4. odobrenje računskega zaključka za leto 1914. 5. S trajnosti. V METLIKI, dne 18. marca 1915. 744 Načeistvo. Dl ^^iL _^^^^^^i3KiCJMfeiBnai^K^i^^^ ttS đSS fi& 2 fl.COITEC l|UBLJ/SlHft MARIJE TER€ ZIJF TEST« 5T.I% H0WI SWET * N fl SrtOTl K01+Z E J A - Z fl H: , tF vi it r pcu i - ciLAti erui i^^ J*L lt&^ ^^S ^^:S W ^S^S ^8 ^ofaščine prosi iščs primorsss - službe« = -oda« pod „Ablturi^cnf'72911. 7 9 mnufu Ne odla?a:te io!.-»o. temvfč preskrbite 5p takoj s katerih najboišo, res hig enićno, čisto bflo kvaliteto ima v bogati zalomi in po neverjetno nizkih cenah Ljubljana, nasproti plavne pešte. Na žeJ;o prtiče tuđi ti-kani v pGijubni barvi in okusni izpelaci. AOi drogerija in fb\o*zzmfek\un Ljubljana, Seienburgova iil 5 priporoča veliko xzz^or)o desinfekcijskih preparatov kakor: Lyso1, Lvsoiorm, Kreolin, Formalin, Formalinove pastilje, karbolova kis- lina. karbo'ovo aprso. Poira&ščisie za jjosfrež^c konjaka, ruma in čaja. fimform. f\ &mm. ?€ro!in. r- ...... ^> I F- ^f 1s ^ Hroioo wm imtE ^ vhotda,pri galicu* ^ (I. nadsiropje) *3 (nasproti glavne pesis) Lm uh ; Si ;ki3hžiyii di%^. pođ n^agođfiejšlml pogojl — brez vsake vo ne đoklade Bi Zal^OSniifj zavarovalni uracinik, v Lfuhljanr, Komenskega cesta 181. - —* — ' ■ ■' ■ ■" ■ ■ ■» » ^Bs ■■ ^BH^ hJ IB1 SB9H '^vflB bBubb fBp^BE so^F? ^■jbhE' ^B Kotnp!e*nf\ oprava, đobavZ'cna od Tophana, hl je sa^o neka! sne-secev s!a£a v obrazu, vse MaZior novo. sa vse skuhaj ceno Of!đa m s!cer: teža!i brzoieini polni ?>.ro n 930 in^i, še ei farsni 650 m~??s 6 krežnih ži«f z želerio mizo, nihalna žaga; stroj za bniše^'O, sianca, vrtain^ s^ro^ strož?Ini stroj, 23 metrov gladne transmisije, o^rožno maza io Iciižčc- 12 razlićnih polagan; (Vor^e-ege), rai-lična napfi-nfaFa (STiao^roll^n), lež'šča, spailla ('lupieliinien) y fer« menski koluti, iagne plstnice, klfJ. Jccnji, vse fermen]e9 koiit-pletno orodje, čine in d uga ni-Hiklina. NatanČnejše poizvedbe in c^ledanja pri inžeairju ^GOpOiđll UngaP ¥ Gradca. ~ /43 „SLAVIjA" ••••••. Vzajemno zavarovalna banka w Pragi, .-.-.•. ■•b^ttbI tomli R •0J80.72« U. - Uplaeaa« odskođaiae in kapilalije E 129,035.304 25. Pa fclikosti driga vzajemna zavaro. ilnica naše države z vseskozi slovansko-narodao upravo. ------------------------------- Vm pojasnila dale i------------------------------- feurato zntumi i LiBiiljmii čigar pisarne so v lasrni ban- — ■ - čili hiŠi r=r_^nrr==^ f Cosnoski Dlici štev. 12. Sprejcma zavarovanja človcSkega življenja po najraznovrstnejših kom bina-cijah pod tako ugodni mi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanjc na do-2ivetje in smrt z manjSajoCimi se It vplačili. Zavaruic poslopja in premičnine rroti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, kodsr posluje Pozor! Sprcjema tuđi zavarovanta proti v!on*i5ki tatvini pod zelo ugod-nimi pokoji. — Zahtevaite prospekte.