sa koristi delavnega ljudstva v Amerik»
V slogi Je moč!
GLASILO SVOBO DOMISELNIH SLOVjSJVCEV V A METU K. I
Od boja do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 15.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Poet-Office at Chisago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 12. aprila 1912.
Kdor i
i misli sYobodno, sa na i boriti sa srobodol
Leto XI.
Razgled po svetu.
ITALIJANI BREZ UPANJA NA ZMAGO.
Dunaj, 10. aprila. Huzarski konjiški stotnik Cubovič, ki se je sedaj povrnil iz svojega potovanja iz Tripolisa, je izjavil, da ne morejo Italijani upati na zmago v Tripolitaniji, in je njihov položaj več kot obupen. Cubovič je bil v Afriki štiri tedne in si je cel položaj kot strategik dobro ogledali Ponoči Arabci in Turki Italijane vedno napadajo. Nadalje nimajo
ŠTRAJK ANGL. PREMOGOKO-POV URADNO KONČAN.
London, 7. aprila. 'Naslednja brzojavka je bila poslana na vsa mesta, kjer so na štrajku org. premogarji Anglije.
“'Mi vas obvestujemo, da je premogarska federacija sklenila, da je štrajk končan in da naj ljudje v torek idejo zopet na delo”.
'Vkljub temu, da se je angl. premogarski štrajk uradno končal, delavci vstrajajo pri svojih zahtevah in le par tisoč se jih je podalo zopet na delo.
Sedaj so premogarji jako jezni
Lahi dovelj hrane in trpe silno na vročini, ki je armado popolnoma, na SVoje voditelje in pravijo, da zmorila in kjer so leni Italijani ^ (]0Sfa energično ne nastopajo.
zgubili še tisto malo energije, ki je imajo. Arabci so vse vode zastrupili— mečejo v vodnjake krepane konje in trupla vojakov in mnogo Italijanov je radi zavžite vode u-mrlo ali obolelo na tifusu; Italijani morajo dobivati pitno vodo iz — Sicilije!
Na dan, ko sem jaz odpotoval pravi avstrijski stotnik, je bilo KM stopinje vročine v senci, v a-prilu in maju bo pa najmanj 140 in tako je vsako napredovanje I-talijanov v sredino dežele nemo goče, ja, nara-^nost blaznost bi bilo, če bi se od laških generalov zahtevalo. da bi gonili uboge vojake v gotovo strašno smrt, ko bi se jim skušeni in vajeni Arabci smejali. — Kaj se Italijanom ne godi prav?
Kolonijalne bolečine.
Rim, 11. aprila. — Italijanska vlada namerava izgnane Italijane iz Turčije in turške Sirije naseliti v Tripolitaniji in Cipenalica, ali kakor oficijelno Italijani sedaj te province imenujejo. Libijo. Ponuja žrtvam svoje raubarske politike v Afriki notni denar in živež, in zeteljo, vt^^tTLAčejo’LiaseiA? ve? biji. Toda ves trud vlade je zastonj. Italijanski farmerji nočejo o Turkih nič več slišati in pravijo da pridejo v domovino. Ker pa v domovini ni kruha, nameravajo priti v Zjed. Države Amerike, ki se že pripravljajo na občuten plus italijanskih kuli jev.
Premogarji so imeli v pričetku štrajka $6,029,000 in sedaj še $3,-941,250 in ta svota se nahaja v rokah unij, ki pripadajo samo par okrajem.
Bombe v procesijo.
London, 10. aprila — Posebno
poročilo iz Lizbona, Portugalsko, poroča o velikih bojih klerikalcev z novo napredno republikansko vlado. Danes so monarhisti in klerikalci priredili demonstrativno procesijo. Ko se je procesija pomikala po eni glavnih ulic, je nekdo vrgel med kbrano množico bombo, katera je pet oseb ubila in trideset ranila.
Razne novice.
POLICIJA INSOLDATESKA NAD ŠTRAJKARJE.
Utica, N. Y., 6. aprila. — Predmestje New York Mills in York-ville, kjer se delavci New York Mills Co. nahajajo na štrajku, je postavljeno pod vojno stanje. — Dve kompaniji državne milice so bile odposlane v to mesto, da varujejo lastnino delodajalcev. Vlada pravi, da so se štrajkarji zoperstavljali šerifovim poveljam, da se mirno razidejo in zato je poklical vojaštvo. Štrajkujoči so večina Poljaki.
Zmaga Unije.
Danbury, Conn., 7. aprila. — Krasno zmago so odnesli iz težkega boja organizirani delavci, oz. Danbury Hatters Union pri tukajšnjim okrajnem sodišču. Ker so pričele nekatere tovarne vpo-slovati tudi neunijske delavce, kar je šlo čez pogodbo, je Unija vložila pred tukajšnjim zveznim sodiščem tožbo na odškodnino. Sodišče je odločilo v prid Unije in tovarna je primorana jemati v delo le unijske delavce, ali pa plačati Uniji visoko odškodnino radi kršenja medsebojne pogodbe.
Po judih.
Odesa, Rusija. —- V provinci Tamboff se je pričelo zopet preganjati jude z vso silo. Iz mesta Ki-sanova je bilo izgnanih čez 1000 Židov in v isti provinci je dobilo kakih 450 judovskih družin tiral-nico, da se morajo v teku 14 dni
Nočejo Mormonov.
Stockholm, Švedsko, 10. aprila. Obe hiši Reiehtaga (državni zbor) so se danes izrekle, da se Mormo-iz Švedije stira. Sedai v Šve-
ne
diji pridigujoči mormonski misi jonarji se lahko takoj iztirajo; no vi ne smejo priti v Švedijo. Pri bližno 100 mormonskih aerentov i:i Utah, Amerik^, je bilo tu na “de lu” in postali so — nezaželjeni "“misijonarji”.
Žrtve lavine.
Ljubljana, 6. aprila. -— Na Stolu je našlo osem oseb smrt, zasula jih je lavina. Družba, sestoječa iz 18 dijakov pod vodstvom profesorja Pek je hotelo priti na goro Stol na Gorenjskem, ko so bili med potom od lavine zajeti in katera je vzela osem mladih življenj. (Poročilo ne pove, če so bili hribolazci ’Slovenci ali kaki tujci. Po zadnjih poročilih se piše profesor Čerk in ne Pek in je med mrtvimi, op. ured.)
Štrajkarji zmagali.
Praga, 8. aprila. — Premogarski štrajkarji so zmagali na celi črti. Zahtevali so osem odstotno povišanje, katero so delodajalci privolili in premogarji so se zadovoljni podali na delo.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
aa $ 10.35 .................. 50	kron
za $ 20.50 ................. 100	kron
za 8 41.00 ................. 200	kron.
za * 102.50 ................ 500	kron,
za $ 204.50 ............... 1000	kron,
za $1020.00 ............... 5000	kron-
Poštarina je všteta pri teh »votah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr.pošt-ao hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal MoneyOrder ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St, New York {MSI. Olatr Ave., N..I.	Cleveland, Ohio
spraviti iz kraja ven. Kot vzrok preganjanju se navaja to, da so židovski trgovci kmete pri oee-njavi in nakupu žita vrozuo ogo Ijufali. koje- j '4r 5ji-trot
Irci dobe svoj “Home Rule”.
London, 12. aprila. — 11. aprila je zbornica razpravljala o novem zakonu, ki daje Ircem svoj lasten “Home Rule”, t. j. lasten irski parlament, kateri se postavi v mestu Dublin. Davki Irske se bodo še vedno pobirali po kraljevem komisarju in šli v skupno bla gajno. Irski parlament bo imel pravico, eolnino na razne posamezne predmete spremeniti; irski parlament ne bo imel pravice, angleškega blaga vvoz prepovedati in ravno tako ostane starostni bili pod enim kraljevem komisarjem in se bo denar stekal le v eno državno blagajno.
Francozi v Marokko.
Pez, Marokko, 10. aprila. ¡Sultan je podpisal smrtno obsodbo svoji domovini. Francozi so dobili dovoljenje, da v slučaju “nevarnosti” lahko vsak trenotek zasedejo s svojim vojaštvom vsa! kraj, kjer bi se pokazalo potrebno. Nadalje se je storilo in pod pisalo mnogo drugih važnejših pogodb, ki govore vse v prid Francozom. Tudi ne sme Sultan pri kaki drugi državi vzeti denarja v posojilo, če mu ne dovolijo Francozi.
Kitajska za socijalizem.
London, 11. aprila. — “Končal sem politično revolucijo in pričela se bo velika socijalna revolucija, največja svetovne zgodovine”, je rekel dr. Sunyatsen, prvi in sedajni eks-presednik Kitaj ske, ko so ga danes angleški poročevalci vprašali v Šangaj, naj jim pove svoje mnenje o republiki. Med drugimi je tudi rekel “Odpoved Mandču dinastije je samo dokaz do večjih prosperitet, ki čakajo Kitajsko, in novo kar čaka Kitajsko je — socijalizem. “Jaz sem sam pristaš Henrika George, katerega ideje o Kini so moje ideje, namreč; socijalizem se bo v Kitajski hitro razširil in udomačil, kot mu je bilo to mo goče v Evropi in Zjed. Državah, kjer je denar kontroliran od kapitalistov. Prvo kar ho nova republika storila je podržavljenje železnic, rudokopo.v in druge industrije”.
So dovolili povišanje.
Clinton, Mass., 10. aprila. Tukajšnji tekstilni delavci od Lancaster Gingham Mills so stopili v štrajk in zahtevali isto plačo, kot so jo prejemali leta 1907—08. Po tej plači imajo 10 odstotkov nižjo plačo. Za zboljšanje plače j;e bilo 2500 in vsi so stopili v štrajk. Tovarna je bila radi štrajka dva tedna zaprta, a ker so delodajalci štrajkarjem ugodili, zopet dela z vso paro.
Tudi zmagali.
Washington, 10. aprila. Wash-
ingtonska svilena tovarna v West Hoboken je zahteve svojih delavcev vzela na znanje in zahtevo povišanja plače za 15 odstotkov dovolila. Štrajk je s tem končan.
Tesarji v Chicago zmagali.
Tesarski štrajk v Chicagi je končan. Zmagali so na celi črti združeni tesarji in sicer se jim plača 65e na uro, toliko kolikor so zahtevali. Sedaj zopet dela ka-cih 25,000 ljudi in več kot 400 delodajalcev je podpisalo nove pogodbe. Ker nekatere družbe še niso štrajkujočim tesarjem podpisale nove pogodbe, se še vedno čuti majhno dipresijo, vendar vlada upanje na popolno zmago.
Osemuma-bill.
Washington, 12. aprila. — ’Senatni delavski komite je sklenil, zakon, ki zapoveduje osemurno delo pri vseh vladnih stavbah, tudi pri privatnih kontraktorjih u-vesti, in se ho sedaj nova bili v senatu tudi sprejela v isti obliki, kakor je bilo to sklenjeno v spodnji hiši. Kontraktorji so osemur-no-hill ljuto napadli, to je ladje-delničarji, ki morajo v vseh svojih ladjedelnicah upeljati osemurni sistem ali pa nedobijo od vlade nobenega naročila več.
ŽELEZNA
INDUSTRIJA DELA DOBRO.
“Iron Age” poroča statistiko o delovanju železne industrije v Zjed. Državah v preteklem mesecu. Iz te statistike je razvidno, da je bil produkt surovega železa v zadnjem mesecu nadvse povoljen. Vsega železa se je pridelalo 2,-405,318 ton proti 2,100,815 tonam v mesecu februarju. Dnevno se je torej pridelalo 77,691 ton surovega železa in le 72,422 ton v mesecu februarju. 1. aprila je bilo u-poslenih 238 velikih peči, ki so dnevno producirale 77,887 tonov železa.
Cene temu železu so se zvišale in tudi vse tovarne jeklene industrije so bile dobro radi tega vpo-slene, če ne še jako bolj uposlene kot leta nazaj. Sedaj so tovarne dobile velika naročila surovega železa in obeta se mnogo dela in tudi se ho gradilo mnogo novih železničnih prog, kar ho zahtevalo posebno veliko število novih tračnic in se torej v tem oddelku pričakuje največ dela.
Bo premogarski štrajk?
7. aprila je bilo že osem dni, kar so organizirani premogarji vstavili delo. Nemira ni bilo v nobenem premogarskem distriktu. Rudarji z vso resnostjo pričakujejo poročil iz Philadelphia, kjer so se 10. t. m. snidli delodajalci in delavski zastopniki k drugi konferenci.
Lastniki jam aedaj porabljajo čas in popravljajo jame, vozove in mašinerijo.
Pa tudi premogokopi ne drže križem rok. Vsi popravljajo svoje domove in si dajo opraviti na svojih majhnih vrtovih. Na pogajanja med delodajalci in premo-garskimi baroni gledajo nekam optimistično.
Delavci Oxford jame v Pennsylvania, ki do sedaj še niso bili v organizaciji, so se nenadoma or-
ZA STARO PRAVDO.
“Streljajte in morite!”
Kakor posnemamo iz časopisja,
je gori navedene besede izustila o-blast v Passaic in Garfield, N. J., kjer še vedno traja hud štrajk ondotnih tekstilnih delavcev. — Lažnjiva preša poroča o “bitkah’' med tekstilnimi delavci štrajkarji in policijo v Passaic mestu, in seveda so vsega krivi štrajkarji, to se razume!
Tvorničarji tekstilnih tvornic so poklicali “napomoč” kakih 20 de-putov, posebnih policistov in grmado detektivov in tovarniških a-gentov. da združeni lahko delujejo svoje prokleto delo nad štrajkarji. Šerif 'Conkling je pustil zapreti delavske voditelje, kot Haywood, Thompson in druge jako radikalne vodnike. Nekatere tovarne v Passaic, Garfield in Lodi so zastražene od stotine deputijev, tajnih detektivov in policajev.
ganizirali in javili svoj pristop k United Mine Workers of America.
Nekateri časopisi v Chicago so poročali, da so v New Yorku lastniki premogovnih jam vse zahteve premogarjev enostavno odbili. Ta novica ni našla med premogarji nobene pozornosti, kar kaže, ka ko flegmatično se vedejo premogarji sedaj v odstavki.
Pride do velikih štrajkov.
New York, 11. aprila. — To
mesto bo kmalu eldorado štrajkov ali vsaj delavskih prekucij. Prvi pridejo v poštev sviloprejci, okoli 25,000, ki stoje pred novim bojem in ho štrajk gotovo nepre-prečljiv. Potem pridejo peki 1. maja na površje. Njih število znaša okoli 20,000, potem 15,000 iz-delovateljev srajc, 10,000 izdelo-vateljev kožuhovine in tudi brivci gotovo zahtevajo povišanje plače. Pozneje pridejo na vrsto krojači, katerih število presega pol milijona. Tudi so se v zadnjem času organizirali delavci podzemeljske železnice, 35,000 na številu in delajo velike uspehe.
AKO ŠE NISTE, NAROČNINO.
POŠLJITE
■<w. JL.
-A ■*. A A



Izpolnite in izrežite spodni listek ter ga pošljite z naročnino vred na “Glas Svobode Co.”, 1809—1813 So. Loomis St., Chicago, 111. Celoletna naročnina $2.00 in polletna $1.00.
Naročilo za Glas Svobode.
gotovini
postni nakaznici znamkah
svoto $.
V*prilogi pošiljam v
A
čitaj:......... ..............................kot naročnino na GLAS
SVOBODE, katerega pošiljajte na sledeči naslov:
Mr.
Iz Philadelphia se nam piše:
Uradniki United Mine Workers so priredili več ljudskih zborovanj, ki so bile jako dobro obiskane. Govorniki so povdarjali posebno to, da take prilike organizirani premogarji Amerike if niso imeli, kot se jim je ponudilo sedaj. Dolžnost delavcev je, je eden govornikov zaključil, da doprinesejo tako daleč, da se delavski zastopniki na novi konferenci, ki se je pričela sedaj v tem mestu, zoperstavijo novemu povišanju plače, če ohjednem operatorji ne pripoznajo Unije.
'Večina delavcev obstoji na tem, da se to staro točko porine bolj v ospredje kot povišanje plače, kar se lahko še vedno doseže, pripo-znanje Unije pa ne drugače, kot kadar se dela nova pogodba. Delavski zastopniki se bodo morali po želji premogarjev držati in jo tudi izvesti.
POVODENJ MISSISSIPPI DOLINE.

‘ ‘ Postrelite štraj kar j e! ”
Te besede je izrekel podšerif Robt. Ileath, ko je imel daljšo konferenco” z političnimi bossi od Bergen okraja, in ki se je že mnogokrat pokazal kot največji brutalnež in tlačitel delavstva. To ,-arno Forstman in Hoffmanu je ‘stražilo” kakih sto deputijev in kopa policistov. Heath je imel pred njimi govor in jim zaukazal, da ne smejo slepo streljati, tem-kar po štrajkarjih. Vendar
Iz mesta Memphis se poroča o grozotah velike povodnji ob Mississippi reki. Na tisoče farmer jev je prišlo oh domove in ves pridelek. 500 quadratnih milj najboljše zemlje države Tennessee je u-ničene od poplave. Vsi jezi so od izstopa reke uničeni. Mnogo far-merjev je hotelo kljub smrtni nevarnosti ostati v svojih domovjih. V Arkansas so tri ’County od poplave popolnoma uničeni. Stotine farmer jev je moralo svoja domov-ja v največji hitrosti rešiti, ne da bi imeli kaj časa za rešiti najpo trehnejše stvari. Trije okraji so popolnoma uničeni in so: Crittenden, Poinsett in Gros.
Washingtonska vlada bo morala priti z večjo podporo od poplave uničenim farmerjem in drugemu prebivalstvu na pomoč. Dose-daj je dovolila $250,000', kar je seveda pri toliki uničbi farmer-skili pridelkov prav nič.
Štrajk končan.
Indianapolis, Ind., 9. marca. — Stavka v tukajšnji livarni Nat. Malleable Castings Comp., se je 8, t. m. končala. Delavci so šli na delo 9. t. m. Stavkali so večina slovenski livarji (molderji).
Delavci so na celi črti zmagali in delodajalci so privolili v zahteve štrajkarjev. Stavka je trajala samo en teden in stavkarji so se zadržali prav mirno in niso imeli v boju nobenih neprilik. V boju so bili vsi delavci edini in to je prineslo tudi zmago. Želeti bi bilo, da hi tudi ostali edini!	J. P
Volitve v Illinois.
Volitve v Illinois so izpadle

nadvse pričakovano dobro za demokrate. Za nominacijo za prezi-dentskega kandidata je zmagal Roosevelt in Clark, za governerja Deneen. Volilci so imeli tudi odločiti o ženski volilni pravici. 0-koli 71 tisoč glasov je bilo za in 130 tisoč glasov proti temu, da hi se dalo tudi ženskam volilno pra-
vico.
vee
naj pa čakajo, dokler jim on da zato potrebno povelje. Rekel jim je tudi, da če streljajo na množico, naj dobro merijo in tudi kaj umorijo!!
Napadli ženske.
200 žensk in deklic štraj karie je policija napadla brez povoda in jih pričela porivati po ulicah in tepsti po glavah, prsih in hrbtovih in mnogo delavk je oneveščenih padlo na tla. Štrajkarce so nato pričele sibirske suroveže pozdravljati “Prokleti skabi”, “Zlo. deji izdajalci” in “Pasje duše”. Tiste žene, ki so nosile na tablicah napise: “Me nočemo skabati” in “Mi nočemo za pasjo plačo garati kot živina”, so bile aretirane, a kmalu spuščene na prosto. Zastave z napisi: “Ne bodi skab” se ne sme nositi, ker “prepovedujejo” to njudžrski zakoni.
Štrajkarji stoje trdno in pravijo, — da se ne podajo. — Tovarnarji pa mislijo, da bodo s policijo, najetimi morilci deputiji in s svojimi kapitalističnimi zakoni štrajkarje prisilili zopet v konjsko delo, posebno še, če governer pošlje v “varstvo lastnine” par regimentov milice. Potem, tako si ti barbari predstavljajo, štrajkar. ji gotovo svojo borbo zgube in se podajo kot dobre krščanske ovčice zopet na pasje, prostore.
Nezgoda
se je pripetila chikaškemu rojaku in prodajalcu zlatnine g. John Stonich v Murray, Ut. Zadel ga je mrtvoud na desno stran telesa in težko bolnega je v ’Chicago nazaj spremljal rojak Math Šober iz Murray, Utah, ki nas je tudi v u-redništvu obiskal in o nesreči g. ’Stonich poročal.
Kakor se govori, je g. JohnlSto-nieh počutil pogosteje glavobol in neko otrpnelost, vendar ni nihče pričakoval kaj tacega, ker je bil že vrsto let čilega zdravja. Po poročilu g. -Šober je g. Stonich sedaj v mnogo boljšem stanju, kot je bil to slučaj na njegovem potovanju, vendar ho vzelo nekaj časa, prej ko ga bomo videli zopet zdravega.
. država.
To je
stara \ nova l
naročnina.
Ime pošiljatelja:.
r 4r,’4T’
▼	"'8T T T ? T T f y ^ 8P ▼ ▼ 4
Listnica upravništva.
Naročnikom v La Salle in Great Falls naznanjamo, d& nas je pošta obvestila o zgubi štev. 14. Glas ¡Svobode ter da smo dotične številke znova odposlali. Kdor slučajno ne hi dobil št. 14., nam naj takoj sporoči, da mu isto pošljemo.
Listnica uredništva.
Kakor razvidno, smo vstregli vsem gg. dopisnikom; semintja smo malo črtali, a zamera ne sme hiti huda, ker živimo v času konfiskacije. - Dopisi, ki so prišli pozneje kot v ponedeljek, pridejo na vrsto prihodnjič. — Posebno opo zarjamo naročnike Gl. Sv. da si dovelj hitro nabavijo, vsak posameznik, saj po en izvod brošure “Škof proti župniku”, katera iz-zide v kratkem in bo v naprodaj tu in v stari domovini. — Colo-radski vedeževalec iz Salida, Col.: Vedno se morate podpisati z Vašim polnim imenom, posebno pa v dopisu, kjer direktno govorite o znanih osebah. Če se hočete kako zagovarjati, storite to v dostoj-nejši meri in še potem je vprašanje, če bi mogli Vašo zadevo ponatisniti. — Somišljenik J. P. v Indianapolis:	Kakor vidite, ni-
smo poslanega priobčili, ker strajlf je končan in se jasno vidi Vaša
J ^	^	V	'
nekrivda in Vam pac nihče skab-stva ne more očitati, če so pa on-dotni Slovenci še tega mnenjai nam pišite, da se vemo ravnati. -
Zahodna
Podporna
Bolniška v Jed nota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vstauovljena, apriia 25. Iuiorporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR:
PredselnUc: PiiW'.C JERAA, B)x44, Taylor, Wash. Podpredsednik:	PWECi KOS, Box 10, Ravensdale. Wash., Box 44.
Tajnik: FR VNK TOSTOVRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Blagajnik: 8L VŽ FE LIGI A. ii, Box 83, Enamoiaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN, Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdalt, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. SHAW
Seja gl. odbora vsako zadnjo ned eljo v mesecu v Eavensdale, ■\Vash., v dvorani Pavla Kos.	Uradno glasilo je Glas Svobode.
Aystrijski Jugoslovani in morje.
Spisal dr. Karl Slane.
črnagora šteje kvečenra 250.000 ljudi, velika je kakor naša Dolenjska, do polovice popolen Kras. In vendar jo smatrajo evropejski diplomati za jako važno državico. Slovenci smo v Avstriji črna gora proti Lahom. Ako zvežemo čez Tržič Istro z Goriško in ostalim slov. svetom, ako postanemo gospodarsko ♦*» -kulturno močni, in naše ljudstvo šteje med boljše talente med avstr, narodi, potem ima Av-j strija zanesljivo stražo ob Adriji. i Kam pa hočemo Slovenci na zunaj j škiliti? Le neumnež more kaj takega misliti. In mi bi iskali kake revne državice, ki sama svojcem ne more pomagati do boljšega gospodarstva in večje kulture? Neumnost! Le želeti moramo, da se med nami obstoječi provincijali-zem odpravi, da se nas vsaj z Dalmatinci zbliža politično in da se j nam pomaga razvijati se v sedanjem gospodarstvu in omiki. Majhna razlika v dijalektu nas Slovence loči od dalmatinskih in drugih Hrvatov in na slovenskem jugu bi bili lahko z drž. pomočjo najboljši kulturni element, ker smo precej pridobili po nemški literaturi in vedah. Ako je res kaj | iredente v naši državi, potem je rezona državnikov, da nas z državnimi pripomočki podkrepijo. Po-
ftujčili nas ne bodo, dasi se Nemci :hvalijo, da napredujejo na slov. 'Koroškem, da na slov. Štajerskem ne izgubljajo v mestih svojih ljudi in da napredujejo na Gorenjskem. Nemški pisatelji očitajo avstr, cesarjem, zakaj se ni v času Jožefa II. in pozneje tako postopalo s Čehi in Slovenci, kakor ji zdaj Prusi postopajo s Poljaki na t Pruskem, češ da hi bili Čehi in ; Slovenci že davno narodno mrtvi. Dobri Avstrijci naj bodo zadovoljni, da se to ni zgodilo, most do Adrije za nemštvo iz rajha le tako ni postal trden in še bo obstajala Avstrija, mi, njeni Slovani, jo bomo držali v notranjem, ako hi hoteli drugi trgati državo, kali kor so že pretili; proti zunanjim močem pa hode odločevala duševna in fizična moč v naši armadi in mornarici. Ali teden avstr, slovanski jub bi bil tudi dober most proti izhodu. Donavva je velika reka, ki teče po vsej državi, izteka se pa v Črno morje, ki še ni naše. Lehko hi postalo kedaj avstrijsko. Z nami Jugoslovani se da delati dinastična politika in se tudi bo, ko Nemci in Madjari zgubijo prvenstvo v avstr, vladah, — oziroma postanejo Čehi, Poljaki in Hrvati odločilni v avstr, državni politiki.
Pisal sem, da razvija kapitalistično gospodarstvo neko drugo, j da nastopa vzajemna pomoč. Pravijo, da je zahteva soeijalistov po jednakih pravicah nesmisel, da ljudje niso jednaki v talentih in narodi tudi ne. Kaj pa, ako se res razvija kapitalistično gospodarstvo vsaj v zadružno gospodarstvo, kar je vsekakor mogoče in se že razvija med bolj omikanimi narodi in vse delovanje kapitalističnega gospodarstva goni v ta razvoj ? Potem bo proletarec postal merodajen človek. Proletarec bode povsod enako nastopal in on mora uveljavljati enake dolžnosti \ in enake pravice, tudi enake pravice med narodi. Jugoslovani po-- sebno zaradi tega nimamo pametnega razloga, da hi bili sovražni
socijalni demokraciji, morali bi biti isti dobri prijatelji, ker nam more ista pomagati v parlamentu do veljave. Jugoslovani nimamo dosti moči za napredovanje v kulturi na razpolaganje, ovire za i-stega so velike, dobro je, da varujemo vsako pripomoć ih se je oklenemo.
Kmetovo delo je bilo doslej tako, da ga ne more opravljati vsak član drugih stanov. Sedanjega kmeta se ne napravi v par letih kakor rokodelca. Sicer mora tudi rokodelec imeti prirojene, v generacijah pridobljene spretnosti. — Kmet pa je počasne rasti, v stoletjih se izgoja ona varčljiva, potrpežljiva in vztrajna delavna moč, ki premore skozi skoraj 8 mescev na leto dan za dnevom delati na dan po 15 ur pri slabši hrani, ki zamore tako varčevati z vsem kar ima kaj vrednosti, kakor dela to zdanji kmet. V kmetovem delu se vrstijo razna dela; dolgočasni kmetovi opravki niso, ali opravljati se morajo redno in stane kaj hoče. Kmet ne sme pole-gati, ne sme biti bolan. Ko se bolan uleže, je toliko, da pošlje tudi po “gospoda” in umre.
Kapitalistično gospodarstvo jemlje dosti ljudi iz kmetije med svoje delavstvo v tovarnah, trgovini, rokodelstvu in v prometu. Ti pridejo v vse druge življenjske razmere in v delo, ki odvaja od kmetskega dela in življenja. Čuditi se je, da toliko Slovencev, ki je delalo v tovarnah, ima še po vrnitvi domu razpoloženje in zmožnost, da opravlja kakor pred odhodom, kmetsko delo. Ali kakor je stroj in po njem predrugačeno delo zrevolucijoniralo vse meščanske obrti tako je že tudi kmetijo. Delo s pomočjo strojev in umetnih gnojil, delo na kmetiji s pomočjo ved o rastlinstvu in o živinoreji je že postalo drugačno, u spešnejše in se razvija v tej smeri naprej. Kitajci in Japonci so že zdaj kmeti, ki proizvajajo na e-nem oralu poljedelske zemlje več, ko evropejski kmet na 10 oralih. Vrtnarji okolo Pariza preskrbujejo s sočivjem ves Pariz in ga še odpošljejo v London. Ob Novem letu postaviti sveže grozdje na mizo, tem vrtnarjem ni težko, krompir trikrat v letu pridelati, tudi ne. Kmetiji podaja industrija vsakovrstne stroje in gnojila poceni, zdravstvena veda podaja navodila, kako rediti in zdraviti živino Živinske kuge so zdaj kakor med ljudmi redke in se odpravijo hitro. Toliko milj ar d ljudi je preživljati z živili, ki jo daje kmetija. Iz zemlje se mora dobivati več živil kakor kedaj prej, pa ji tudi zopet dajati nazaj, da ne uboža in odreče človeku svoje materne skrbi. Vse drugačno delo nastaja sedaj na kmetiji in s tem prevratom postaja tudi človek-kmet drugačen. Delo preobrazuje človeka. V kmetijo pa prihaja tudi vse na-ziranje drugega sveta, tudi kmet že hoče boljše živeti boljše biti o-blečen, lepše stanovati, boljše biti prehranjen. Kmet vedno bolj u-videva, da bo treba vzajemno pomoč še bolj izkoriščati, kmet bo moral iti v proizvajalne zadruge, ker mu ne morejo državne moči dati vsega, kar rabi za priprave intenzivnejšega kmetovanja, da si zida mlekarne in zadružne mesnice, plačuje svoje trgovske sodelavce. Vrtnarski kmetje v nekate-
rih krajih imajo pokrite cele orale zemlje s steklom in uvajajo po cevih toploto v zemljo. Ti kmetje pravijo, da imajo lahko grozdje o Božiču, dokler imajo kaj premoga. In na tej poti se sreča kmet z velikansko maso mestnih, tovarniških in prometnih delavcev, ki stremijo za tem; da se pripravlja blagostanje vsem ljudem; tu bode uvidel tudi kmet da se mora družiti v vseh nastopih življenja s to maso. Tudi kmet mora drugim povedati, kakor je povedal neki tkalec: Nočemo vaše juhe, dajte nam naša prava, potem bomo jeli rostbefe. Vse drugačno delo, življenje sedanjega gospodarstva bode tudi tega konservativneža-kme-ta storilo gibčnega, nezadovoljnega in samostojnega; on ne bo dolgo več v Evropi protitežje in ovira razvoju človeštva do pametnejšega urejevanja gospodarstva in vsega življenja. — Nič ni na zemlji stalno, vse je v razvoju. Zato tudi ni obupati, da bi bil jugoslovanski kmet vedno kuli ameriške industrije ali volilec farovških politikov. Slovenski in ves jugoslovanski kmet bo moral postati dober vrtnar in živinorejec. Ob morju bo živelo na kvadraten kilometer veliko ljudi, katere bo imel za-kladati z živili. Jugosl. kmet ne bo le kmetoval, da za-se prideluje krompir in mleko, on bo hotel i-meti večje koristi iz svojega dela in jih bo lahko imel, da ustreza večjim potrebam. Večje potrebe stvarja v vsakem človeku sedanje
večje duševne potrebe m vedno več jih prihaja vsled intenzivnejše dotike kmeta z meščanstvom in delavstvom industrije ter prometa. Večja omika vstvarja večje potrebe. In kam hoče naš kmet izvažati prebitke svojih pridelkov, kakor proti morju in po njem tudi v druge kraje? — Proti severu živijo nemški in. madjarski kmetje. Na slovanskem jugu so tla za moderno kmetijo. Vse, kar želiš postaviti na mizo za naj finejšo pojedino, nahajaš v naših jugosl. krajih. Južni Slovani lahko dobro živimo kot sadjarji in živinorejci. Ako samo gojimo rejo goveje živine, svinj, kuretine in izrabljamo njive za pridelovanje ldaje, zamoremo postati bogati kmetje. Zadružne mlekarne spojene z zadrugami za rejo prešičev in kuretine in milj oni bodo prišli iz naše kmetije v promet in dosti teh v domače hranilnice. Naša kmetija je lahko bogata; na Hrvaškem in v Bosni je toliko plodne kmetijske zemlje, da bi francoski, danski in švicarski kmetje na njej in pod gorkoto solnca v teh krajih stvar-jali paradiže. In ob teh zemljah je drugo bogastvo narave — morje!
(Dalje prihodnjič.)
SPLOŠNA NAVODILA O TELESNI POSTREŽBI BOLNIKOM.
Pijavke ali pivice. Kedar bolniku staviš pijavke, umij kožo, položi pijavko na njo in jo pokrij z majhnim kozarcem, da ne leze po koži. Če se le noče prijeti, pomoči kožo z mlekom, ali s sladko vodo, ali s krvjo. Pijavka naj pije toliko časa, da odpade; če pa hočeš, da rana še krvavi, pokrij jo s čistim bombažem, ki si ga namočila v gorki vodi. Kedar pa hočeš kri takoj ustaviti, namoči košček lepega bombaža v mrzli vodi, iztisni ga v roki in pritisni na rano. Kedar staviš pri ušesu pijavke, zamaši sluhovod z bombažem, da pijavka vanj ne zleze. Kedar pa jo staviš v ustih na sluznico, prebodi in prešij jo z nitjo in drži za njo, dokler ne odpade, zato da ne zleze v grlo.
Obkladki. Obkladke na kožo po-kladamo s prtenino, z vodo namočeno, z lanenim semenom, s kašo, s kruhom, z goršieo, z mehurni-kom, z otrobi, s plevami, z opeko ali lončeno pokrovko.
Mrzle obkladke napravljamo s prtenino, ki jo namočimo v mrzli vodi, ali shladimo na ledu ali snegu. Mrzle obkladke je treba vsakih pet minut menjavati da se ne segrejejo. Kedar pa je treba zelo mrzlih obkladkov, napolni mehur iz kavčuka ali svinjski mehur do polovice z ledenimi koščki, stlači mehur, da odstraniš zrak, zamaši in zaveži ga dobro ter položi na kožo. Če bolnika preveč tišči ali teži, podloži platnen robec ali zatakni za stranice prek postelje lesen obroč in priveži nanj mehur tako visoko, da se dotika kože.
Gorke vodene obkladke napravljamo s prtenino, ki jo namočimo v gorki vodi. Treba pa je gorke obkladke vselej vsako uro menjavati, da se ne shlade. Kedar dela menjavanje obkladkov bolniku težave, položi na mokri obkladek vrečico, ki je napolnjena z gorkimi plevami ali otrobi, ker se pleve in otrobi počasneje ohladijo. Kedar se vrečica ohladi, pregrej jo hitro ter jo zopet položi na obkladek.
Kjer je pa treba trajne jedna-komerne gorkote, napravi obkladke z lanenim semenom ali s kašo. Laneno moko ali proseno kašo skuhaj z vodo ali z mlekom, shladi jo toliko, da jo more lice prenašati, nadevaj je z žlico na platno, zavij jo vanj ter jo položi na kožo, kjer je treba gorkote. Po nekod imajo navado, da bel ali črn kruh namočijo v gorkem mleku in z njim delajo obkladke. — Črez tri ure odstrani obkladek z laneno moko ali kašo in položi drugega; med tem pa segrej prvega, če ni umazan ali celo gnojen. Če obkladki pečejo, pomaži prej kožo s čistim laškim oljem.
Zelo koristni so “Prisničevi obkladki” v različnih boleznih, zlasti pri trganju in protinu, posebno pa pri pljučnih in črevesnih boleznih. Najbolj navadna sta obkladka po oprsju in krog pasu. Prsni se imenuje “križasti povoj”, trebušni pa ‘Neptunov pas’.
Križasti povoj napravi tako-le: Odreži si od rjuhe dva po 2 do 2y2 metra dolga in 30 do 40 centime-
nega povoja prišij 1 do D/2 metra dolge trakove, kakor pri otročjih povojih, potem pa vsakega zase zvij. Povoj brez trakov namoči v mrzli vodi in ga dobro ožmi, potem ga pa tako-le povij: Pod levo pazduho pričenši povijaj proti desni rami, na rami povoj zasukaj in ga prek hrbta odvij do leve pazduhe; od tukaj ga odvijaj prek prsij v desno pazduho, potem črez hrbet na desno ramo, kjer ga zopet zasukaj in konec po prsih položi. Po mokrem povij ravno tako suh povoj in konec priveži s prišitimi trakovi tako, da oviješ trakove krog prsij.
Neptunov pas naredi na sledeči način: Veliko in dolgo rjuho zloži po dolgem v tri ali štiri gube in jo položi poprek črez posteljo. Suho pregrni z jednako zloženo, v mrzli vodi namočeno rjuho. Na njo se naj vleže bolnik vznak, potem pa ga zavij najprej v mokro, nato pa v suho rjuho in konec suhe zapni z iglami, ali ga prišij s šivi, ali obveži s trakom krog pasu. Bolniku, ki ga ne moreš ali ne smeš premakniti, potegni le suho rjubo pod križem, mokro pa bolj na kratko zloži in pokrij z njo le prednji in stranski del života, potem pa mokro s suho rjuho pokrij. Kedar obvezo obnavljaš, ti ni treba bolnika premikati in zamenjaj le mokro rjuho z drugo mrzlo.
Pri nekterih boleznih, na pr. ščipanju v trebuhu, napravljamo suhe gorke obkladke. Napolni vrečico s plevami ali otrobi, pogrej jo na peči ter jo položi na trebuh. Se bolj navadno' je, da pogrejemo opeko ali lončeno pokrovko, ki jo v rjuho zavito položimo na trebuh.
V boleznih, na pr. pri trganju ali bodljajih, ki jih zdravimo s tem, da opečemo kožo, napravljamo obkladke z belo ali črno gor-šično moko. Goršično moko zmešaj z gorko vodo, da je gosta kakor kaša, namaži jo na platnen robec in jo zavij vanj; nato jo položi z robcem vred na kožo, kjer naj, toliko časa ostane, dokler koža ne zarudi in hudo ne peče. — Treba je včasi malo pogledati, da kože preveč ne ožge. Kedar želiš, da goršica še bolj peče, primešaj ji namesto gorke vode gorkega kisa ; kedar pa hočeš, da koža le malo in počasi zarudi, primešaj gor-šici moke.
Včasi je treba kožo tako opeči, da se napravijo mehurji. Kupi si v lekarni obliž mehumik in ga namaži za dlan na široko in dolgo na platnen robec ter ga prilepi na kožo (po nekterih lekarnah dobiš že namazan mehurnik). V osmih ali desetih urah steče na koži mehur, ki ga s čisto iglo prederi in pokrij s suhim bombažem, dokler se ne posuši.
| Vsak slovenski delavec | | mora citati svoje glasilo j | t. j. “Glas Svobode!” |
veliko gospodarstvo ih duševne] še življenje. Tudi na kmetiji so že trov široka povoja. Na konec jed-
	{gifOïf-—c====9,,==g^	g i ÎN
Vaš trdo-lesen pod ostane svital, če		
rabite naš	PERMANENT FlOOEfthlSIl	1
	li'mmi	
		
in ne premoči.
PERMANENT FLOOR FINISH
Ena ioc ročka (kanta) našega “IDEAL WALL PAPER GLEANER očisti stenski papir v jedni sobi. Čudovito sredstvo,
CHAS. NOVAK & SON
barve, steklo, čopiči in stenski papir 1652*1654 Bln© Island Ave.,
blizu .18 ceste.
Telefon Canal 732
.¿M
Pristno vino iz Missouri.
Rojak ne zabavljaj ko prideš v saloon ali naročiš vino, pa dobiš mlako, jesib ali "mešano brlozgo. Zahtevaj in naroči
•VI3STO IZ AZtISSOTTR.1
Ki je pristno, garantirano in narejeno iz najboljšega grozdja. Missourska vina so dobila leta 1900 prvo nagrado namiznega vina na svetovni razstavi v Parizu. To ni vsakemu znano a je resnica.
Vsa vina, ki jih imam jaz na prodaj pridejo iz državnih trtnic in so iz čistega grozdja.
Bela vina :	Cena gal.
Elvira ............... 60c
Riesling ............. 70c
Marshala.............. 75c
Dry Hill Beaty......$1.00
Rdeca vina.- Cena gal.
Concord.................50c
Claret ................ 50c
Ives Seedling.......... 65c
Norton Virg. Seedlg. $1.00
Pri naročilih po 50 gal. in več, dam sode prosto; pri manjših pošiljatvah in sicer od 5 do 50 gal., priložiti je $1.00 za sod.
Trgovcem s vini, ki imajo dobre reference, nudim kredit, vsim drugim naročilom je pridjati denar ali ček.
Nad 100 pohvalnih pisem vsakemu na razpolago. Tisti, ki niso zadovoljni z vinom, dobe denar nazaj.
F- GRAM, Naylor Mo« «
Opomba. Jaz osebno nisem v vinski trgovini temveč se bavim z kupčijo zemljišč, a državna trtniea mi je iz prijaznosti prepustila večjo množimo tega vina, da se dokaže kako blago rodi trta v Missouri.
VINO.	VINO.
DR. WELLS & CO.
2AJSTAREJI ZDRAVNIK V CHICAGO
Imejte kakoršnokoli bolezen; pridite k, staremu Dr. Wells, ki je ozdravil stotine Slovanov. Veliko rojakov je že iskalo njegove pomoči, kadar jim drugi zdravniki niso pomagali. Pridite k Dr. Wells, ki bo z Vami govoril v slovenščini. On Vas bo pošteno zdravil, vi plačate pa samo za vspešno ozdravljenje. Če trpite na zabasanosti, vodenici, oteklini, zastrupljenju krvi, garjah, ranah, kožnih boleznih, mehurju ali obistih, fistuli, mošiki oslabelosti, na novih ali kroničnih boleznih, — Vas ozdravimo s pomočjo naše metode, odobrene od najvišjih zdravniških oblasti v Evropi in Ameriki. Obiščite nas. — Damo nasvet in tudi preiščeno Zastonj.
Dr. WELLS & CO. 424 So. State St., nasproti Siegel Cooper & Co
Uradne ure od 9 jutro do 8 večer. Ob nedeljah od 10 do 2 pop.
NAZNANILO!
Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega domačega vina. Cena belemu vinu 45c gal. Cena črnemu vinu 35c gal. z posodo vred. Manjših naročil od 28 galonov ne sprejmem. Polovico denarja se pošle v naprej, ostanek po sprejemu vina. Za naročila se priporoča
FRANK STEFAN1CH,
lastnik G. State Winery,
R. R. No. 7 Box 124	Fresno, Cal.


Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko-angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1. in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA,, 53S W,
... Največja zaloga slovenskih knjig.
I« St, »11V01I, J, J,
Pišite po cenik........

Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
JL AS svobode

S. S. P.
V
X
Zveza
J
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajuik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, Til.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio.
JOE SVANŠEK 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK. 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC. 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
-MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, III.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHO&IK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika 3os. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341— 6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode’’. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
IZ URADA GL. ZAPISNIKARJA S. S. P. ZVEZE.
Izvleček iz 15. redne seje gl. odbora.
Seja se otvori po br. predsedniku ob 8. uri zvečer dne 27. marca 1912, v navadnih prostorih, v navzočnosti bratov; A. Mladič, J. Benko, Wm. Rus, A. Duller, M. V. Konda, Jos. Ivanšek, Jak. Tisol, •John Levstik in V. S. Skubic. *
Zapisnik zadnje seje se prečita in sprejme.
Društ. št. 3, Depue, 111.: Brat J. Sklander je deležen bolne podpore z dnem 19. februarja t. 1. v nadalje.
Društ. št. 4, Black Diamond, Wash.: Zadeva sestre Iv. S. se odloži do prihodnje seje, želeč med tem dobiti pojasnila oziroma vzrok, zakaj da se brani prestopiti k onemu drugemu društvu.
Gosp. Fr. Wodenik, McGuire, Colo.: V vaši zadevi se mora ravnati po pravilih, katera govore, da se samostojnih članov ne sprejema.
Dr. št. 11, Staunton 111. — Razsodbo, o bolni podpori br. John Spudič, se prepusti izreči društvu.
Dr. št. 12, Sublet, Wyo.: Dovolitev izplačitve še ostalega dela bolne podpore se odloži na prihodnjo sejo, čakajoč še odgovora od društva št. 90, Washoe, Mont.
Dr. št. 15, Taft, 111.: Dopis se prečita. Radi usmrtnine po pokoj.
Pregledajo se glasovnice društev tičočih se volitve porotnega odbornika in povišanja plače gl. tajniku. Po podatkih glasovanja se brata John Batich-a, bivšega delegata dr. št. 2, Claridge, Pa., proglasi za izvoljenega gl. porotnika kot namestnika bivšega, v staro domovino odišlega, br. Fr. Čuka, gl. tajniku se pa poviša mesečna plača iz $90.00 na $100.00. Natančen izid volitev se pa priobči posebej v glasilu Zveze.
Umrl je od dr. št. 35, Franklin, Kans. brat Lukas Per, cert. št. 2365, dne 23. feb. t. L, zakar se izreka sožalje.
Bratu gl. tajniku se dovoli dati tiskati 2000 plačilnih knjižic in 500 odstopnih listin.
V S. S. P, Z. se sprejme nova u-stanovljena 'društva in sicer: V Globe, Ariz., s 11 člani pod št. 93, in v Cleveland, O. s 25 člani pod št. 94; k posameznim društvam pa pristopivših 49 članov in 5 članic.
Brat Tisol nasvetuje, da se naj zavarovalnina proti ognju gl. u-rada, kateri je bil do sedaj zavarovan za $500, zviša. Nasvet se vzame naznanje, ter se ga bode predložilo nadzornemu odboru.
iSprejme in potrdi se pogodba z vrhovnim zdravnikom g. Dr. A. M. Zahorik-om veljavno do konca leta 1912; s katero je upravičen do plače 15c za pregled vsake “prošnje”.
Odbor kateri je bil izvoljen naročiti znake poroča, da je iste naročil pri isti tvrdki kot so bili
hr. Stergar-ju pa poročata br.
Mladič in Benko, da sta bila pri prejšni in za isto ceno, bodejo pa avstro-ogerskem konzulatu, kateri nekoliko zboljšani in olepšani.
jim je pokazal pobotnico, da je resnično že pred enim letom odposlal dotično usmrtnino dedičem v staro domovino; obljubil je tudi, da hoče od tamošnih oblasti zahtevati pojasnila in isto se sklene storiti tudi od naše strani. — Za izplačitev usmrtnine po pok. bratu A. Gliha pa ni še prišla potrebna pobotnica, zatorej se je ne-more izplačati dokler se iste ne prejme.
Dr. št. 20, Cleveland, O.: Od br. ■J. Meden se zahteva nova zdravniška izkaznica, ker se stara nemo-re pripoznati za veljavno.
Poročilo br. A. Kužnika o društvu št. 31, Farmington, W. Va. se vzame naznanje, in dovoli izplačitev bolne podpore br. Leman.
Dr. št. 41, Ambridge, Pa.: Vašo prošnjo se odkloni, kot vse druge slične.
Dr. št. 56, Rock Springs, Wyo.: Brata Klemenca zadeva se odloži. Brata gl. tajnika se pa pooblasti stvar urediti.
Dr. št. 33, Livingston, 111.: Poročilo se vzame naznanje in odobrava postopanje društva v zađe
S tem se zaključi sejo ob ^ 1, ure v jutro.
Wm. Rus, zapisnikar.
KDOR JE ZA VOJNO KLANJE
— NAJ ČITA TO!:
Zgodba o materinem srcu.
ka: matere in sina! Ampak s svojo silno tragiko kaže odmev zločinskega pohoda v življenju poe-dincev!
Ko je lansko jesen izbruhnila vojna, je bilo pod orožje poklicanih desettisoč krepkih in lepih i-talijanskih mladeničev. Tudi iz Sabbade, tihega sela ob tirolski meji, je odšel sin vdove na afriško obalo; doma je pustil grenko bridkost matere. Prejela je od njega list, dva in potem molk. Slišala je, da vojne ni konec, in v skrbeh je bila za sina, za življenje svojega življenja. Te dni pa je na-gloma vstopil sin v izbo zapuščene vdove. S plaščem ogrnjen in ves prepaden; ni malenkost vojna in človeka zdela, pa da je le zopet doma, da se je le zopet vrnil. V naročje je padla mati svojemu sinu in njegovo lice je poljubljala. Potem pa je prosil sin mater, da mu sname plašč z ramen. Ko mu odgrne plašč, zakriči od groze, da bi se kamen zdrobil, nikar materino srce. Sin se je vrnil brez rok! Z obeh ramen so mahali prazni rokavi. Tega pogleda ni preneslo materino srce ki so ji vzeli lepega, zdravega fanta in ji vrnili pohabljenca. Zgrudila se-je na tla in nič več jo niso zdramili. Srce ji je počilo nad nesrečo sinovo. —
In ko je bil pogreb matere, ki ji je počilo srce, in ko je stopal za rakvijo sin brez rok, ki si ni mogel ruvati las od bridkosti in ki so mu lile iz oči solze v potokih, ne da bi si jih mogel otirati, je bila to najsilnejša demonstracija zoper okrutnost vojne in je s hujšim gnevom in neizprosnejšim sovraštvom do militarističnega zlodejstva napolnila človeške duše nego katerakoli.
Koliko podobnih tragedij so. doživeli in doživljajo matere in sinovi, bratje in sestre, možje in žene po vsej Italiji? Zakaj? Za koristi bank, ki so angažirane v Tripolitaniji, za koristi firm, ki dobavljajo armadi orožje, strelivo, obleko, živila. Ko sešteva ta “žlahtni” in “izbrani” cvet italijanskega naroda svoje dobičke v blaženem zadovoljstvu poka revnim materam srce od bridkosti.
Vznetitev in podžiganje vojnega navdušenja doma, nabiranje vidnih in odločnih uspehov na bojišču, to sta nalogi vsake vlade, ki je pahnila in zapletla svoj narod v vojno pustolovstvo. Kakor nam dosedanji razvitek afričanske vojne, so vodilni in vladajoči sloji v Italiji boljši rezišerji kot strategi; z veliko spretnostjo pretvarjajo poraze na tripolitanskem bojišču v nacionalistične orgije na domačih tleh. Z godbo naskotizi-rajo vojake, z navdušenimi po zdravi iz domovine jih mamijo, da zatro v njih strah pred grozečo smrtjo. Doma pa pripovedujejo od blaznega samoveličja sežganim množicam, da stopajo njih sinovi
vi
z vriskajočim srcem in z veselo br. Zorko. Povrnitev troškov i dušo smrti pred obličje; in da se v pa gl. odbor ne more dovoliti, pač ¡preslepljenih in prevaranih lju-pa konvencija, na katero prihod- jdeh ne zdrami dvom, naroča vlada njo se lahko’obrnete.	¡parlamentu, da izreka vojski na
Dr. št. 61, Barberton, O.: Zade- bojišču slavnostne zahvale za ju va br. Sigmunda je pred gl. po- naštva — ki se niso zgodila. ^ _ rotnim odboru, katerega razsodba Iz severne Italije sporočajo
se bode upoštevala.
Dr. št. 87, Cleveland, O.: Vašo prošnjo, katera je slična dr. 44, se tudi odkloni.
drobno, preprosto zgodbo, ki je nasproti širokoustnim popisom ve ličastnih zmag v resnici zelo majhna in neznatna. Dveh oseb se ti-
PESEM SAMCA.
I.
Štiri leta so minila, kar iz Denverja smo preč; ni jo nam nobena sila — vsega dosti — še preveč!
II.
Bogatili prej pivarne, z delom žuljevih smo rok, imeli nikoli nič denarja, se potepali okrog.
III.
In sem lepo sam na svojem, pridno kurim malo peč; če mi ljubo jo zapojem, če zaspan sem — grem pa leč!
IV.
Nihče mi ne ukazuje, ni ga bossa nad menoj, delo me le razvedruje, ker bo ves dobiček moj.
V.
Tukaj je doma Svoboda, mnogo zajčjih je pečenk, sveži zrak in sveža — voda: samo ne deklet — 'Slovenk!
VI.
To se naj bi spremenilo! fantov tukaj nas je šest; z farmo, hišico za silo, in vsi željni smo nevest!
VTI.
Meni dajte samo dve, da 1)0 -tovariški šklepet, pridite sem v te puščave, in pripeljite več deklet!
Frank Schuster.
Nunn, Colo.
KAKO PIŠE “GORENJEC” O AM. SLOVENCIH.
Iz Amerike se vračajo ¡Slovenci v trumah v staro domovino. Sak-serjeva tvrdka v 'Novem Torku, ki jim preskrbljuje vozne listke, ima veliko posla. Kakšni se bodo vrnili naši rojaki, ne vemo. Ako pomislimo, da biva v Zjedinjenih državah med 90. milijoni prebivalcev 54 milijonov popolnih brezvercev in le 13 milijonov katoličanov med katerimi jih je pa tudi, zlasti med Slovenci, že mnogo takih, ki jim je otrpnila verska zavest, se lahko bojimo žalostnih posledic. Da zelo vpliva na mehke Slovence amerikansko brezverstvo, se posebno opazuje v slovenskih ameri-kanskih časnikih. Nekateri izmed
teh časnikov so napolnjeni od konca do kraja s samimi poročili o štrajkih in lopovstvih, nabranimi iz Amerike in Evrope in zasoljenimi z zbadljaji na katoliško cerkev. “Glas Svobode”, ki je glasilo 88. svobodomiselnih slovenskih društev in “župnika” Bereeta, je pa res pravi ‘ ‘ glas iz pekla ’ ’. Kako o-kuženi so naši Amerikanci, se spozna tudi iz tega, da rdeča tiskovna družba v Ljubljani razpeča vsako leto za 13,000 K svojih brošur, in sicer, kakor poroča “Zari ja”, “največ v Ameriko, doma zelo malo”. IS tem smo povedali mno, go neveselega, pa še ne vsega!
*
Brez komentarja!
MALO PODATKOV O PERUT-NINSTVU.
Čula sem željo nekega rojaka v Gl. Sv., ki bi rad čital kaj o pe-rutninstvu. Ker sem si takoj mislila, da g. urednik ne dresira kokoši v uredništvu, in bo tegadelj o kurjem rodu malo manj poučen kot o drugih stvareh, mu sem rade volje priskočila na pomoč in na drugi strani ustregla gotovo i rojaku, ki se zanima za perutnin-stvo.
Toda k stvari!
Perutninstvo kot posel je dobro in človek postane lahko danes kmalu neodvisen, če se pridno drži tega posla in posveti vse moči kurjem rodu. Danes so v Ameriki farmerji in perutninarji na najboljšem. Proda se vse lahko. Ni-kdo pa naj ne začne preveč naenkrat. Perutnina naj bo polnokrvna, ker samo taka se izplača. Jajca od polnokrvne kokoši se prodajajo za dober denar in piščance iz stroja se proda od 10—20e komad, in ravno tako potem kakor za rejo.
Najpoglavitneje pri kokoših je snaga; snažno mora biti vse: hlev, jed in pijača. Posebno naj se pazi na uši in stenice (miter), ker nobena reč ne uniči tako hitro kokoš kakor te živali. Pije jim kri in uničuje krepost in iz tega sledijo vsakovrstne bolezni. Paziti se mora, ako se kaka bolezen pojavi, da se ne razširi. Vzeti se mora bolne kokoši od zdravih. Dobro je enkrat v tednu v galon pitne vode vliti, eno kavino žlico karbolove kisline, katera umori vse bacile. Torej snaga, delo in potrpežljivost plača obilo trud in prinese o-bilen dobiček. 'Naši ljudje morajo o tem citati farmerske, popolnoma samo farmerske časopise, v katerih je mnogo pouka za poljedelca in perutninarja in tudi druge stroke v njih zapopadene. Dobre so tudi za perutninarstvo knjige, katere se dobi zastonj. Piši na U. S. Department of Agriculture, kjer dobiš takoimenovani “Free Bulletin”, katera poročila so jako poučne vsebine posebno za začetnike v perutninarstvu.
'Sama sem imela že marsikatero izkušnjo v perutninski vedi. Vidim pa v perutninarstvu kot stroki popolnoma zase veliko bodočnost, le pridnosti in vstrajnosti, pa lahko postane vsak dober pe-rutninar, veščak in premožen.
Ostajam Vaša za svobodo in so-eijalizem,	Mrs. J. Beitz,
Spanoway, Wash.
ZASTOPNIKI “GLAS SVOBODE”.
ARKANSAS.
Za Forth Smith: J. Zajc.
CALIFORNIA.
Za San Francisco: A. Serjak.
COLORADO.
Za Denver: E. Gorše.
Za Somerset: K. Grušovnik.
Za Pueblo: M. Kochevar, B. Kirn.
M. Javornik in F. Stupar.
Za South Conon: M. Ohkraut.
Za Leadville: J. Selan in L. Slack. ILLINOIS.
Za Chicago: V. S. Skubic in A. Anžiček.
Za De Pue: D. Badovinac.
Za La Salle: M. Brgles in M. Hribernik.
Za Waukegan: J. Gantar.
Za Joliet: F. S kol e.
Za So. Chicago: F. Klobučar.
Za Brereton: I. Petje.
Za Springfield: A. Pekol.
Za Pullman: J. Tisol.
Za Witt: D. Senuštoar.
Za Livingston: A. Zupan.
Za Edwardsville: J. Deželak.
IOWA.
Za Buxton: J. Palčič.
INDIANA.
Za Clinton: J. Albrecht.
Za Indianapolis: A. Ivančič. KANSAS.
Za Frontenac: J. Kolar.
Za Pittsburg in okolico: A. LIpošek. Za Mulbery: J. Lekše.
Za Girard in Franklin: J. Žabkar; J. Žager.
Za Columbus: J. Zakrajšek.
KENTUCKY.
Za Browder: L. Jeras.
MINNESOTA.
Za Biwabiek: J. Delak.
Za Ely: J. Judnič.
Za Aurora: J. Rožanc.
Za Chisholm: M. Grahek.
Za Gilbert: A. Strle.
Za Hibbing: R. Kure.
Za Buhi: Joe Drobnič.
Za Eveleth: J. Pogačnik.
MICHIGAN.
Za Calumet in okolico: F. Lesar. Za Baltic in okolico: M. Likovič. MONTANA.
Za Roundup: J. Cerovšek,
Za Washoe: J. Chadeš.
Za East Helena: F. Smith.
Za Bear Creek: Jos. Jerman.
MISSOURI.
Za Naylor: J. Klaužar.
Za Kansas City: J. Koenig.
OHIO.
Za Cleveland:	Ig. Smuk in Aug.
Kužnik.
Za Collin wood: F. Požel, J. Potočar Za Barberton: R. Pužel.
Za Lorain: F. Vevar.
Za E. Palestine: S. Čuk.
OREGON.
Za Oregon City: P. Kurnik.
PENNSYLVANIA,
Za Arona in okolico: M. Brunet.
Za Brougton: J. Žitnik.
Za Lloydell: J. Culkar.
Za Adamsburg: Jos. Mostar.
Za Morgan: J. Pleteršek.
Za Manor in okolico: F. Demshar. Za Oanonsburg in okolico: B. Godec. Za Claridge: A. Praček.
Za Moon Run: Jos. Seme.
Za Darragh: J. Hauptman.
Za Reading: I. Križan.
Za Johnstown in okolico:
M. Štrukelj.
Za Imperial, Dunlo in okolico:	L.
Strle in M. Mladkovič.
Za Conemaugh: I. Travnik.
Za West Newton: B. Vertačnik.
Za Forest City in okolico: F. Leben Za Marianna: M. Čebašek.
UTAH.
Za Scofiell, Winterquarters in Clear Creek: J. Zajec.
Za Kenilworth: J. Juvan.
Za Sunnyside: J. Loočarich.
WASHINGTON.
Za Black Diamond: J. Plaveč.
Za Taylor: R. Gradišnik.
WISCONSIN.
Za Milwaukee: John Lenko.
Za Sheboygan: J. Malar.
WYOMING.
Za Superior: L. Demshar.
Za Sublet in okolico: F. Kolar.
Za Rock Springs: M. Batič in A. Justin.
POTUJOČI:
Za Severozapad: Jos. Keržič.
Za Vzhod: M. Kranjc.
Največja Slovanska trgovina z glasbenimi instrumenti v Ameriki.
Fonografi, slovenski rekordi, im-portirane harmonike», gosli, tamburice, itd..
Glasovirji (piano) po najnižjih cenah, kakor tudi vsi drugi v glazbeno stroko spadajoči predmeti.
Josro Jiran
IZDELOVALEC IN TRGOVEC 1333 W. 18th Str. blizu Blue Island Ave.	Chicago, III.
TISTI,
ki pošlje en cent znamko Cu-nard Steamship Co. Ltd., 21-24 State Street, New York; — ali Dearborn in Randolph St., Chicago; ali Metropolitan Bldg., Minneapolis, Minn., ho prejel krasno knjižico, vsebujočo koristne informacije za potnike, kakor tudi lepe slike iz Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in Avstrije splošno.
Dr. J. H. ROTH
zdfavnik in ratocelrik.
1664 Blue Island av. 2612 S. Millard av.
vogal 18 cesta
od 9 do 10.30 dop.,
2.30	do 4 pop.,
6.30	do 8 pop.
Tel. Canal 85.
blizu 26 ceste
v j utro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer.
Tel. Lawndale 3470.
Znanje in skušnja
Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje.
Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci pravijo, da imam tudi umetniško skušnjo.
Fotograf
1439 W. 18. St.
vogal Albert St.
Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi onim potujo čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobro urejen
West Round Up Saloon.
Samo yi milje zahodno od postaje.
Vedno sveže pivo. —Postrežba solidna. — Prenočišče.
Josip Cerovšek
lastnik.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35 			 K. 50
$20.50 			 K. 100
$41.00 			 K. 200
$102.50 			 K. 500
$204.50 			 K. 1000
S temi cenami so vračunjeni vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE. MENJAMO DENAR.
Odprto od 8. zjutraj do 7. zvečer.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island ave., Chicago, Ul.
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo.
NIZKE CENE
i.
Fioor
Volneno blago
Svila
Kalilko
Flanela
Platno
Zastori
Belo blago
Sipodnje perilo
Moško perilo
Robčki
Rokovice
Mošnje
Perfiuime
Zlatnina
Všitja
Okraski
Mešano blago
Glažuta Porcelan Svetilke Lesena roba Noži
Trakovi
Uzorci
Čevlji
Obleki
II. Fioor
Ženske suknje Ženske obleke Ženske vestje Ženske kiklje Ženska kožuhovina Ženske jopici Otročje obleke Otročje suknje Otročje pokrivala Maslinovo spodnjo rilo Robci Naprsniki
Albuni itd. Ženski klobuki Muzikalije
lil. Fioor
Pohištvo
Peči
Kovčegi
Preproge
Zastori
Otročji go-carts in vožički
Pokrivala
Podobe
pe- Ref rigeratorji Kafri Groceriaa Mesnica
Basement
Pisalni papir	Igrače
Pleskarsko blago	Bicikll
Importi rana glažuta in Tricikli
namizno posodje	Sanke
Srebrnina
Hranite naše Tradiug stamps.
Iste lahko zamenite v kateremkoli departmentu za katerikoli predmet v vrednosti do $3.00.
r 182Q BLUE. ISLAN D AVE.
««
Glas Svobode
(The Voice or Liberty)
WEEKLY
Published by M V. KONDA <21 CO. 1809-1813 Loomis Street t-nicago, Illinois
Subscription $2. GO per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki._________________________
** nitve mira; in drugič, da je pro speh celega sveta odvisen od mira.
,Sedaj, ko je republika, je to še lepše pokazala. Starim tiranom Mandčom, je dovolila skoro vse, samo da se ohrani mir in kar se ni moglo z diplomacijo storiti, so pametni republikanski državniki kitajski prepustili v odrešitev haag-škemu mirovnemu tribunalu. Ko ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek je ^ Yuan sikaj poklican nazaj v
Peking, prvo kar je predlagal je bil mir med obema fakeijema. To je temperament Kitajcev!
Kitajec, ki se hudo spre z drugim Kitajcem, navadno ubije — samega sebe! On ve, da je bil ne umen ko se je prepiral in svet je boljši če se znebi takih bedakov.
in velja
3A AMERIKO:
Za celo leto., za pol leta..
ZA EVROPO:
Za celo leto. za pol leta. .
.82.00
.81.00
.82.50
.81.25
Naslov za dopise in. poSiljatve je
GLAS SVOBODE
1809-1813 L00MIS STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnik da nam natanSno naznanijo poleg Novega lucl Stari naslov.
O JEDNOTAH IN ZVEZAH.
SLOVENSKI DENARNI ZAVOD V AMERIKI.
Pod tem naslovom razpravlja v 51, štev. z dne 28. marca v “Narodnim Vestniku” neki Mat. Pogorelc.
G. Pogorelc, namigava k zjedi-njenju naših gospodarskih organizacij, ne podaja pa nobenih predlogov k temu prevažnemu vprašanju. No, pa saj ni še prepozno. Stran z zavistjo! To naj bi bil smoter nas vseh, in to je istina, katero z obema rokama podpišemo. Res je, da se ne da taka stvar v enem dnevu izpeljati, niti v e-nem tednu in ne v enem mesecu pa tudi v enem letu ne. Uprav radi tega, ko je točka tako težavna pa tako velepomembna za vse naše organizacije in celokupni narod naj se o stvari temeljito razpravlja in debatira.
Tudi mi smo 'že pisali o tem pred letom, pred dvema letoma, in le počasi je prišla naša ideja do občne veljave, o kateri se danes že v drugih listih razpravlja. Torej odmev, in prav je tako! To nam bo pritrdil vsak, ki gleda brez vezirja v svet in v bodočnost ter v prid in blagor našega naroda v tujini. V tem oziru je potreba nekaj storiti, vprašanje pride le, kaj in kako? Pred dvema letoma, ko sem pisal članke k zjedi-njenju s pseudo podpisom “ČLOVEK ”, podal sem v istih tudi nekatere predloge, katerih pa danes tu ne bom ponavljal, tudi novih ne bom stavil, ker je za to še dovolj časa. Ponavljam in svetujem le, da naj slovenska gospodarska organizacija, katera'bo imela od danes naprej prvo konvencijo, na isti o tem razpravlja in voli iz-Jnedsebe tri najzmožnejše člane v pripravljalni odbor. Druga organizacija ko pride zatem prva do konvencije, naj stori isto, itd. In, ko imamo zato enkrat izvoljene odbore od vseh organizacij, se ti odbori snidejo na skupno posvetovanje. Vsak odbor predloži na tem sestanku želje svoje organizacije, na kar se odpre razprava in po razpravi poda vsak odbor natančno poročilo svoji organizaciji. Celokupni ali pripravljalni odbor se med konvencijami tolikokrat snide, kolikokrat bi bilo potrebno. In ko hitro bi dosegli zjedi-njenje, bodisiže v kakoršnikoli o-bliki, šele potem bi mogli misliti tudi na vstanovitev skupnega Narodnega Doma.
Če pa ne pridemo do zjedinjenja naših organizacij takoj, mogli bi priti do sporazuma in vstano-vitve sirotišnice za naše ljudi.
Tu sem na kratko podal zopet svoje mišljenje, iz katerega se da razvijati polemika toda — stvarna, ker le na tako se bodem zopet odzval, drugače pa ne -— G. Pogorelec. in drugi gg., katerih srce za narod bije ... na plan!
Ker ne iščem nobene časti, ne odbora, se zopet podpišem s svojim pseudo:
ČLOVEK.
MIR!
Bartholdova boginja Svobode stoji v njuyorškem pristanišču. -ISvet bo kmalu uzrl drugo, mnogo večjo svobodo prestavljajočo zgradbo in sicer v ustju reke Yangtse; zakaj nova Kina je za mir.
Tisti, ki govore? da Kitajci niso bojevniki., govore brez knjig.Prva knjiga sveta o vojni je bila spisana od Kitajca. Toda Kitajska je jako miroljubna dežela in se pridružuje vsem miroljubnim velesi-i lam kot ena prvih. Kina je spoznala dve stvari: Prvič, da je nje, na prosperiteta odvisna od okra-
Spisal Vidov Bergant.
Ko sem pisal članek o slov. denarnem zavodu v Ata. objavljen v Gl. ¡Sv. dne 29. marca, t. 1. št. 13. si nisem nikoli mislil da bodo prišle na dan stvari, ki se jih nemo-re prištevati k kritiki, marveč zrcalijo surovost, kakoršne ne rabi niti najbolj zabiti hribovec. Zaboga, kaka zavist! Kakšen strah obhaja ljudi, če bi se vresničil slovenski denarni zavod v Ameriki ali vsaj ustanovil!-----
Toda, vljudno vprašam: Zakaj tako?! Odgovor leži na dlani, in vsak slepec ga vidi!
G. N. piše v uredniškem predalu z dne 3. t. m. pod nadpisom “Malo pojasnila.” ter konsekventno vstraja pri slovenski banki v Ameriki. Ker sem že pojasnil v mojem zgorej omenjenm članku, da o kakšni slov. banki v A-meriki ni bilo govora in ga tudi sedaj ni, tedaj preidem tukaj k drugem vprašanju.
Kdor je čital G. N. z dne 3. t. m! gotovo ni prezrl famoznega “Malo pojasnilo,” in uverjen sem, da se je vsak. komur bije pošteno srce v prsih, zgražal nad tako skrajno pisavo!
Ali se je g. V. Brunshmidt ke-daj vsiljeval za kako odgovorno mesto v nameravanem slov. denarnem zavodu? Ali se je g. V. Brunshmidt tozadevno v ospredje rinil? Ali more kteri čitatelj iz g. Brunshmidtovih nasvetov in idej zaslediti kako koristolovstvo? — Prosim cenjene čitatelje Gl. Sv. in drugih listov, če so zasledili le eno gorenjih vprašanj, naj to bla-govoljijo naznaniti na uredništvo Glas Svobode, uredništvo istega pa naprosim, da takoj obelodani take odgovore.
Dolžni smo napram g. V. Brun-schmidtu in napram samemu sebi, da tako postopamo.
Kristus je zagotovil razbojniku nebeško veselje, a G. N. se peni gnjeva in srda nad možem, katerega hoče pobiti duševno in mo-ralično samo, da bi ga gotovi gospodi poznali in ponosno povdarja “Mi smo edini, ki vas — koga, to nima nič vsebi — varujemo”, —v
Prepričan sem. da seme G. N. ne bo rodilo zaželjenega sadu, pa& pa obratno.
Ako je g. V. Brunschmid, v starem kraju storil kaj nepravilnega, to je popolnoma njegova stvar; prekaša pa vse meje dostojnosti ko G. N. zasebnosti v javnost vlači, ki ne brigajo ne njega i ne tretjih oseb. —
¡Vse pomeni, da je-“čislani” e-dini slovenski dnevnik zašel v re-volver-žurnalistiko, kar je sila škode, ker v bodoče bo vprašanje: kje bosta papež i novo izvoljeni predsednik Zdr. Drž. odldadala svoje blagoslove in zahvale “za vspešno agitacijo”. Res, škoda!
Cel manever je jasen, toda brez-vspešen. Ako se bo dosti zavednih ¡Slovencev oglasilo z “da”, se bo slov. denarni zavod ustanovil, in to br\z vsakega vprašanja, bo li G. N. prav ali ne.
Smešen pa je pri vsej resnosti fakt, kako G. N. bije sam sebe po zobeh. Ni davno tega, ko je G. N. pisal o neki ogrski zakotni “ban-čici”, ki jo je madjarski čifut v New Torku ustanovil; a sedaj, ko je čifut “bančico” zaprl, piše bombastično, da je ravnoista “O-grska banka” zaprla vrata. Vrag znaj, kako to pride: Nasprotni predmet, ki kaže količkaj konku-od muh”, a ka-
< <	• N ” (i
renče je “me korhitro dotični predmet zgine, i-ma takoj bombastično ime, ter se na vse pretege povdarja: Glej tako podjetje je šlo rakom žvižgat, a mi smo še tukaj — seveda, edino zaradi vas!
Poznamo take velesile!
Povrnimo se k slovenskemu denarnemu zavodu v Ameriki.
Nobeden človek se ne ceni, če je siromak -— nima veljave — in i-sto je s celim narodom. Slovenski narod je, primeroma z drugimi narodi, majhen. Lega sveta oziroma ozemlja, ni toliko produktivna, da bi poljedelstvo in živinoreja slov. ljudstvu zadostovalo. Mora zahajati v prodajalne in tam kupovati, da preživi.sebe in svojce. Na Dolenjskem malo vinoreje; na Gorenjskem malo živinoreje, neznatno poljedelstvo in nekaj gozdov; a na Notranjskem pričetkoma od severa proti jugu je poglavitnost gozd — živinoreja se ne more vpo-števati — in jugozapadno, v Vipavi, je vir dvomljivih dohodkov: vino in sadje. Rečem, dvomljivo, zato, ker tam so vedno vremenski pojavi, ki često oratarju uničijo vse.
Iz tega je razvidno, da se slovensko ljudstvo nemore prištevati k premožnim ali celo bogatim.
¡So tudi na Kranjskem izjeme, toda jaz govorim o celoti ter moram reči, da naša stara domovina je vbožna — sila revna.
Poglej človek, dobro stoječega kmeta v stari domovini, kako se oblači in hrani in spoznal bodeš takoj, koliko bije ura. Kjer se kmet kvari z gozdi, tam je najslabši, in naj si bo to na Kranjskem, Severno-Moravskem, ali pa na Češkem. Gozd, glavni dohodek kmeta, je reva.
¡Slovenski kmet se je zakopal v dolgove črez glavo. Ni bilo rešitve. Na Kranjskem je bila edina (Kraineriše Sparkasse”, edini denarni zavod, v katerega se je naš kmetič v skrajni sili zatekal — a prišel je v preddvorano pekla. —-Poznam kmeta, ki ima do K 10,000 vredno posestvo. Na to posestvo je bilo vknjiženo; seveda, na prvi stopinji K 200 za “svete maše”, potem živež starišem in druzega nič. Prosil je pri “Kranjski špar-kasi” K 300.00 posojila; ali glej “Kranjska šparkasa” je dala posestvo sodno ceniti in kmet je moral plačati preko K 76.00 stroškov. To se pač reče: oderuštvo, toda postavnem potom.
Posojilo je koj pri kraju; in kaj sedaj ? Kmet se je bal hranilnice in tudi dvomil, če dobi drugo posojilo. Ostajalo mu ni druzega, kot da se je na prilizovanje vdal profesijonelnim oderuhom na milost in nemilost. Gorje, tisočkrat gorje siromaku. Ni se več izkopal.
Poznal sem oderuha, ki je terjal 35%, povrh pa še razna dela za dobro roko.
Dotični oderuh je Jul okoli 50 let star ko je umrl in zapustil čistega denarja črez K 150,000.00 in posestva v vrednosti do K 200,000, začel je s K 10.00, ktere je prisle-paril na kartah.
Takih izgledov vem še veliko.
Toda k stvari!
Možje naprednega duha so uvideli, da tako nemore in nesme dalje iti. Pričeli so ustanavljati denarne zavode; in glej, pokazal se je takoj pravi blagoslov. Oderuhi so zginili, ker “kšeft” jim ni več uspeval, in tudi ostri zakoni so jim dali vetra. Zdrave hranilnice in posojilnice na Slovenskem u-spevajo izvrstno in kar je poglavitno, kmet si posestvo svoje obdrži. Beriškega bobna ni več čuti.
To velja tudi za Ameriko. Veliko Slovencev se je že odločilo, da tukaj ostanejo; kupujejo si zemljišča, kolikor morejo ter si tako ustvarjajo novo domovino. Tako je prav! Toda, koliko bi se lahko več zemlje nakupilo,.ko bi bil denar na razpolago iz domačega zavoda. Tukajšne banke obrestujejo vseskozi po 3% vloženi denar. — Vsak slepec vidi, da imajo le ti zavodi ogromne dobičke. Zakaj ne bi ta dobiček ostal v domačih rokah? Seveda po odbitku upravnih stroškov in prispevku rezervnega zaklada, v rokah delničarjev. Kdor ni delničar, tak vendar si ne bi mogel lastovati kakih pravic ali pa celo dobička.
S tem bi Slovencem rastel blagor in ugled, med tem, ko nas sedaj tuzemci smatrajo za vrsto Cu-lukafrov.
Pred nedavnim je bil tu v Chi-cagi predsednik Taft. V svojem govoru je na vsepretege hvalil Čehe in Poljake, a za nas ¡Slovence se ni zmenil. .Jaz Čehom in Poljakom Taftovo hvalisanje nezavi-dam, saj vem od kod veter vleče, a povdarjati moram, da omenjena naroda imata tukaj kapital — podlago; in od tod procvit, ugled
in napredek, med, tem, ko mi spimo spanje pravičnega.
Zares, prav res; iz srca sem G. N. hvaležen, ko nas tako — drami!!
VOZM.
Pred dva tisoč leti so Rimljani vladali svet. Oni niso bili malo ponosni nato. ‘Romana Pax’, rimljanski mir”, so imenovali svoje delo, kot ga danes Angleži v Vzhodni Indiji imenujejo svojega “angleški mir”. Kaj je pa pomenil ta Romana Pax ali sedajni angleški mir v Indiji? To, da je moč neji vstavil tiste male vojne med raznimi narodi, raznih ver. Ker so potem vse male “pomirili”, s tem, da so jih podjarmili pod svojega orla, so dobili priliko, da so lahko ropali in opustošali novo kolonijo ali provinco. To je bil posebno slučaj na Jutrovem, kateri svet je postal “zlata jama” za razglašenega Antonija, ki je vse nakradene zaklade vrgel pred noge oboževane Cleopatre in drugo v blazni požrešnosti vse popil in razdal. Ih kar je ostalo, so vzeli nižji uradniki, in kar je tem ostalo, to so požrli od Rimljanov postavljeni centuriji in duhovniki in posveta ja ki. Bil je svet brezupanja v bodočnost . . .
Ker so Judi radi prevelike gorečnosti za Jehova in mramornatei svetnike zgubili vsako energijo in postali najhujši verski fanatiki, so jih Rimljani z lahkoto podjarmili. In ker so bili v rimski sužnosti brez upanja v samopomoč, v samo-vstajenje, so se tolažili s tem, da, njihov bog Jehova pošlje za nje odrešitelja, ki bo sovražnike judovstva premagal. To je fundament židovskega mesijanizmusa. In ker so bili božji možje tako ra-bljivi, so tudi prišli; posebno v velikem številu pod rimsko trdo vlai do, ko so nazadnje kot znano, ži dovsko državo vničili in Izraeliti bili pognani na vse dele sveta.
Rabli Joshua je bil eden od njih, ampak eden posebne vrste. On ni pridigoval vojne, ne revo-, lucije proti Rimljanom, temveč je izjavil na podlagi četrtega Evangelija rimskemu zastopniku Pila-tušu: “Moje kraljestvo ni od tega sveta.”
če je on v resnici te besede tako
govoril kot so mu bile položene v usta, ali se naj pripisujejo na ra-vaš 4. Evangelija, ki je bil spisan 200 let pozneje, to glavne misli ne spremeni niti najmanje. 'Vsebina teh besed se strinja popolnoma z drugimi Evangeliji in Jezusovem javnem nastopu sploh.
On je religijo svojega časa, ki je bila shranjena v zlatih templih in v stoterih ceremonijah, farizejem vzel iz shramb in postavil novo vero, vero brez duhovnika in templa in zlatih podob, ki se je pa nanašala edinole na čistost srca. jezika, dejanja in morale.
In ker so po rimskem upostoše-nju vladale grozne socijalne razmere, ki so ga spremljale na vsaki stopinji, je obrnil vso svojo pozornost ubogim, ponižanim in razžaljenim, katerim je pričel obljubljati v tolažbo (ker drugega jim; ni mogel dati) nov Evangelij, novo, boljšo domovino, nebeško kraljestvo, to p. boljše čase na tem svetu, in nauk, da smo vsi ljudje bratje. In od te svoje vere ni odstopil niti za las i v političnem,-Rekel je: “Knezi narodov vladajo nad nami in magnati izvršujejo nad vami nasilnosti. Tako ne sme biti med vami! Temveč, kdor od vas hoče biti velik, naj b* vaš sluga in kdor hoče postati med vami prvi, naj bo vaš hlapec!” On je delavoljne in miroljubne imenoval “sinove boga”, in tiste, ki so radi pravice in resnice preganjali. je naravnost poveličal v blažene.
Morebiti je bil Kristus velik diplomat in je tudi to povedal kot diplomat, ker je videl, da judovstvo Rimljanov ne premaga in je odrešenje spojil v nadzemsko vizijo, kar lahko zapopademo sedaj mi, ko nam je zgodovina bolj znana.
Toliko o Kristusovem vstajenju Z religijo se tu nočemo baviti. T poslanici odrešitve, v napovedi vstajenja pa leži tista velika moč, ki je držala in še drži Kristjan-stvo pokonci. Vsakokrat, ko so se podjarmljeni mučili in skušali o-svoboditi se — zaman, ker so jim manjkale materijelna sredstva, j» med njimi ostala tolažba po odreše n ju in vstajenju — na onem svetu .. .
To je pa danes drugače. Nove. povsem drugačne razmere so se iz cimile in vstvarile. Počasi, toda na tihem in dosledno se je pričela razvijati vladajoča tehnika, je omilila delo in dala novo moč.
Potem se je vedno bolj pričela razvijati velika industrija, velika trgovina čez morja in je v enem samem stoletju vstvarila tako velikanske produktivne moči, da se danes lahko reče, da potreba in zlo ni več na mestu, ker danes svet lahko preredi in obleče desetkrat toliko ljudi, kot nas je danes na zemlji. Vse to se imamo zahvaliti tehniki in veliki znanosti, ki nam daje sredstva, da svet lahko naredimo pravo božje kraljestvo, kakršnega je oznanjal rabi Joshua svojemu, od farizejev zapeljanemu narodu, in ki se v resnici lahko spopolni do pičice tako, kot je bilo prorokovano.
Povsod se vse veže v eno silo, v eno moč, velikansko organizacijo, ki pelje boj proti tlačenju in izko riščevanju in raubanju, proti moči tlačiteljev in proti nasilnostim bossov in magnatov, in katere bo ta velika moč, ta velika sila in krepost: delavska organizacija celega sveta, ■ tudi premagala. In potem bo na teh novih tleh svobode fundament sreče moč združenega dela, in sreča, obilost in bogatstvo bo na razpolago vsem in za vse. To
je vozm novega casa !
UPRAVNIŠKI PREDAL.
Ta teden je pa jako slaba. Prejeli smo samo 16 novih naročnin in približno toliko starih. Kaj takega si nismo nadjali. Kaj je temu padcu vzrok ne vemo. Ali so zastopniki zgubili ves pogum za a-gitaci.jo. ali se je naš svet prestrašil štrajkov, ali se čitateljem ne dopada naš list? Ta vprašanja mučijo glavo upravnika, ki ne more priti do nobenega pravega zaključka.
Iz pisem, ki nam jih pišejo rojaki — čitatelji posnemamo, da so prav zadovoljni z pisayo v Glas Svobode. Poročila širom Amerike glede štrajkov niso preslaba. Res je, da počiva kramp in lopata, res je, da počiva tudi kladivo, sekira in drugo orodje — a glas o sporazumu med premogarji in premo-garskimi baroni kakor tudi dru gimi unijami in delodajalci pa o življa nado, da štrajka, posebno velikega štrajka ne bo. Toraj, da bi imel štrajk kak vpliv na padec naročnikov je pretirano, čeravno mislimo in vemo, da se naš rojak tega boji in drži sleherni cent za polžki rep in si misli: “Bom se že naročil, ko bom začel delati”. S tem “bom se že naročil” pa podre vse nade agitatorja. Ravno sedaj, ko bi imel čas za čitanje dobrih časopisov, za polemiko in debatiranje pa sedi v kotu in premišljuje — si škodi na zdravju in prikrajšuje življenje. Po lastni skušnji vemo, da za preganjanje dolgega časa ni boljšega sredstva kot je zanimivo berilo.
Da ne prihaja naročnina tako kot bi morala v tem letnem času v prvi vrsti obtožujemo zastopnike — to je samo nekatere — in to pa zato, ker se nočejo potruditi, ker ne agitirajo, zopet nekateri 1-majo voljo in se trudijo, pa zastonj, ker prehitro odnehajo. Na ši ljudje delajo trdo in si mislijo pa se tudi ti potrudi, — brez truda ni zaslužka, —
Poslušajte kaj piše upravnik U-nited Mine Workers Journala:
S prvim aprilom položili smo krampe in lopate na stran — kako dolgo bodo počivali, še ni znano ali je vsaj odvisno od premo-garjev samih. Pozicija in odgovornost premogarjev in delodajalcev sti različni — zelo razdeljeni in negotovi. Kar je pa prav gotovo je to, da bodo kopači trdega in mehkega premoga imeli par dni počitnic, katere tudi po vsej pravici zaslužijo. Sedaj pa nastane vprašanje* kako in zakaj bodo delavci porabili ta čas. V prejšnih časih je bilo nekaj navadnega ob takih prilikah, da so možje in fantje posedovali okoli kompanijskih prodajalnic in v salunih, kjer so pili, kadili, cikali in se pomenkovali o situaciji. Semintam se je celo nekateri predrznil kako ziniti čez kakega unijskega uradnika — čez bosa pa bognedaj! Novice so nosili kar gorke iz hiše v hišo, tako da nazadnje je bila cela stvar tako zasukana, da se ni vedelo koliko resnice je na stvari. En dan je nekd<> sprožil novico o novi pogodbi, drugi dan je nekdo drugi prinesel vest, da je kbmpanija za-
ukazala, da šoht popolnoma za-pro, zopet tretji dan je oni povedal, da so se delavci pri unijski seji razdvojili in da je kompanija importirala skabe in stavkokazce, a država pa pošlje nad nje milico. Razume se, da so se vse te umetno zlikane novice porodile v glavnem uradu delodajalca in da so ¿ih kompanijski špijoni — ki so bili tudi člani unije — sistematično raznesli med dvomljive (!) štrajkarje. Pod takimi okoliščinami se je moral človeku pristu-diti položaj. Srca so se krčila...
Po prebitih urah na ulici ali pa po krčmah so se štrajkarji podali domov nezadovoljni, čmerni in o-sorni in revna žena in otroci pa so morali prenašati slabo voljo svojega moža oziroma očeta.
Ta čas in take razmere so pretekle — ni jih več. Organizacija in čtivo sta storila čudeže. Delavci se sedaj zbirajo v unijskih dvoranah, kjer dobe natančne in zanesljive informacije. Tam se pogovarjajo, debatirajo in delajo načrte — vsak ve in pozna situacijo, nič se jim ne prikriva. In ko se mož, oče ali brat vrne domov je prijazen in z veseljem zagrabi po domačem časopisu, ki ga seznani obširneje s položajem po celi Ameriki.
Tako je danes.
Dobro časopisje in organizacija sta največ pripomogla do tega in zato ne bi smelo biti niti enega u-nijskega delavca, ki ne bi bil naročen na kak delavski — unijski list.
Glas Svobode je glasilo slovenskega delavstva v Ameriki, katerega so indorsirale razne konvencije United Mine Workers of A-merica in Western Federation of Miners, na kar smo tudi ponosni in ponovno povdarjamo, da sleherni slovenski unijski delavec, —■ posebno pa premogarji in rudoko-pači — bi moral biti naročen na Glas Svobode. Unijski delavec, ki se brani naročiti na unijski list, kateri dela in piše za interese njih oranizacije, pač ne more biti dober član unije. Zastopniki, tu i-mate orožje v roki. Razložite rojakom — unionijcem pomen lista, smer borbe, ki jo list vodi za delavstvo in ne pozabiti povdarjati, da Glas Svobode bo čim prej mogoče izhajal dvakrat na teden, ne radi lastne koristi, ' temveč zato, da bo prinašal več čtiva, več poduka in da bo nastopal z čim večjo odločnostjo proti pijavkam slovenskega naroda in delavstva.
*
S spanjem pridemo le do sanj
—	sanjači pa na zemlji nimajo prostora, ker je preveč marljivih rok, da posežejo za delo. Slovenci smo do sedaj spali — sanjali — Začeli smo se dramiti — vstajati
—	in ne Bo dolgo, ko bomo na isti stopnji kot so naši sosedje. Čitanje časopisov nam odpira oči in zato naj bi bil vsak rojak naročen na več dobrih časopisov.
V današnji številki prinašamo i- < mena zastopnikov po raznih naselbinah. Preglejte istega in če ne najdete v imeniku imena vaše naselbine, pišite nam še danes za zastopništvo in mi Vam bodemo z obratno pošto poslali poverilo za pobiranje naročnine, pohotno knjižico in drugo. Vsak, komur je mar do dvakratne izdaje naj se potrudi in takoj piše za informacije. Opozarjamo pa že naprej, da zaspancev ne maramo, ker isti vzamejo dobra mesta za delavne agitatorje in listu s tem, da spe in čakajo, da jim kedo na dom prinese naročnino, več škodijo kot pa koristijo. Mi rabimo dobrih in ne-strašljivih agitatorjev in to v vsaki slovenski naselbini in smo pripravljeni dotične tudi primeroma denarno odškodovati.
$200,000,000 sadja v Evropo.
V zadnjih dvanajstih letih je 1. 1911 vstvarilo rekord v izvozu sadja iz Zjed. Držav v Evropo in Azijo. Lansko leto se je iz Amerike zvozilo za 29 milijonov dolarjev sadja; v zadnjih 12 letih pa za skupno svoto $200,000,000.
Bureau of ¡Statistics, Department of Commerce and Labor v Washingtonu je izdaj poročilo, po katerem povzamemo, da se je zadnjega januarja zvozilo sadja za $2,537,432, ali 50 odstotkov.
Ameriško sadje je znano po celem svetu.
Bivši portugalski kralj. “Mor-
genpost” poroča, da bo bivši por-■’ kralj Manuel zapustil London ter se preselil v Seeben-stein na Nižjeavstrijskem.
f- V

Slovensko Delavsko Podporno in
Društvo
Penzijsko
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910,
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSED1NIIK: Jo«. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. fAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.
SLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 23.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
D». GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
Sprejeti novi člani:
K dr. št. 1: Peter Donudo, cert. št. 396.
K dr. št. 2: Autal Bellus, cert. št. 397.
K dr. št. 5-: Jos. Ambrožič, cert. št. 398.
K dr. št. 7: Blaž Bozovičar, 399.
K dr. št. 8: John Nostran, cert. št. 400.
K dr. št. 10: Jos. Seiko, cert. št. 401; John Kropivšek, 402; Fr. Pogačar, 403; Vincenc Ravnikar, 404; James Lakatos, 405; John Bregar, 406.
K dr. št. 11: John Pajk, cert. št. 407.
K dr. št. 13: Jakob Zabukovec, cert. št. 408.
Suspendirani člani:
Od dr. št. 1: Frank Kamnikar, cert. št. 287.
Od dr. št. 5: Frank Rivec, cert. št. 100; Jos. Simončič, 285.
Od dr. št. 6: Anton Čoff, cert. št. 128; Martin Stariha, 124.
Od dr. št. 12: Jakob Gieres, cert. št. 301.
Črtani 'člani:
Od dr. št. 6: Thomas Pleše, cert. št. 122.
Od dr. št. 11: Alojzij Malnar, cert. št. 270; Frank Morin, 292. Od dr. št. 12: John Klinkon, cert. št. 295.
JOS. HAUPTMANN, gl. taj.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darragh, Pa. : Preds. 'Anton Klančar, Box 87, Arona; tajnik Jos. Hauptman, Box 140, Darragh; blagajnik Martin Horvat, Box 140, Darragh. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 2 v Adamsbiirg, Pa. : Predsednik Stefan Flere, Box 122 tajnik Anton Frbežar, Box 141 ; blagajnik John Flere, Box 122; vsi v Adamsburg, Pa.
Dr. št. 4 v Waukegan, HI.: Preds. A. Celarec, 706 Market st.; Taj. John Gantar, Box. 286, North Chicago, Ul.; Blag John Stražišar, 611 Market St.-— Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St.
Dr. št. 5 v Cliff Mine, Pa.: Preds. Fr. Klemenčič; tajnik in blagajnik Math Petrich, Box. 183, Cliff Mine, Pa. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 6 v Roslyn, Wash.: Preds. Anton Adamič, tajnik Jos. Richter, Box 904; blagajnik M. Arestovnik; vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 7 v Livingston, 111.: Preds. Alb. Sehweiger, Box 148; tajnik Frank Plazzotta, Box 148; blagajnik Matija Gorenz, Box 132; vsi v Livingston, 111. — Seja vsako drugo nedeljo v meseeu ob 2. uri pop.
Dr. št. 8 Marianna, Pa.: Preds. H. Lamut; tajnik in blag. H. Leskošek, Box 213; vsi v Marianna, Pa. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. Predsednik Simon Repova; tajnik John Repovš, R. R. 3 Box 187, Columbus, Kans. ¡ blagajnik John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 10 v Winterquarters,
Utah:	Predsednik Ivan Bizjak,
Box 85; tajnik Peter Zmerzlikar, Box 35; blagajnik Jakob Cesar, Box 82; vsi v Winterquarters, U-tak. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa.: Preds. Martin Jager, Box 102; tajnik Frank Perko, L. Box 101; blagajnik Matija Sergam, L. Box 102. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu, dopoludne ob 9. uri v Slovenskem Delavskem Domu.
Dr. št. 12 v Breezy Hill, Kans.: Preds. Mart. Smolshnik, Box 94; taj. John Vrabitsch, Breezy Hill Sta., Kans., Box 1 : blag. Rochus Godina, Mulberry, R F. D. No. 2 Box 125. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 13 v Richwood, W. Va.: Predsednik Geo. Zakrajšek; tajnik Frank Fatura; blagajnik Karl Zadnik, Box 729; vsi v Richwood, W. Va.
ODKRITJE JUŽNEGA TEČAJA.
konstantiralo zopetni padec 800 metrov. Drugi dan se je malo zjas-Amundzenovo natančno poročilo nilo in zagledali so pred seboj ve-
o potovanju.
dov, da je gotovo nemogoče stopiti na njo z človeško nogo in tudi vsaki živali nepristopna. Od časa do časa se je videlo 15,000 čevljev visoko Nelzenovo gorovje, toda večinoma je zakrivil vrh Nelzona, kako tudi druge gore, gosta megla.
In ker je gosta megla neprestano ovirala potovanje zadnjih treh dni je moštvo imenovalo ledenik, ki ga je s takim naporom prekoračilo in preplezalo “Hudičev ledenik”. Ko se je človek pozneje iz visočine 9100 čevljev ozrl na Hudičev ledenik, je zgleda! kot zmrznjeno morje. Zemlja je bila tako pusta, tako napolnjena z luknjami in zarezami in tenkim snegom pokrita, da se ski niso mogle rabiti, in je moštvo to pokrajino imenovalo “Hudičev plesni zob”, in je bil to najtežavnejši marš in najnevarnejši vsega potovanja.
2. decembra so dosegli 87. stopnjo 40’ širočine, 10,250 čevljev nad morjem — najvišjo visočino. celega potovanja.
Od 8. dec. je bil veter boljši in Amudzen je postavil svoj observatorij in študiral lego zemlje in delal na instrumentih in mnogo drugih reči. Od 88 stopnje 16’ je pričelo visoko planinsko gorovje. Po-poludne so dosegli 88. stopnjo 23’ Shakeltonopo rekordno točko in pri 88 st. 25’ so postavili šotore za prenočišče kjer je moštvo zgradilo deseto in tudi zadnjo postojanko. Pri 88 stopnji 5’ se je pričelo gorovje nižati na drugo stran, 9. decembra se je doseglo 89 st. 15' in 13. dec. so bili 89 st. 45’.
Ysa merila in observacije so se popolnoma ujemala, in Amundzen je iz tega sklepal, da 14. decembra gotovo doseee svoj cilj — južni tečaj.
Na ta dan je vladal pri 23. gradu mraza, lahak južno-vzhoden piš pri krasnem vetru in zemlja jako pripravna za vožnjo s sankami, česar se' je moštvo grozno veselilo. Brez vseh posebnosti so preživeli ta dan in ob 3. uri popoludne se je po natančnih in vesnih merilih in računjanju prišlo do sklepa, daje južni tečaj pred njimi le malo še oddaljen in zavladalo je velikansko veselje in solze so marsikateremu teh trdnih in neobčutljivih mog pritekle po razoranem zmrzlem licu. Solze veselja in domovinske ljubavi ... Po novih merilih se so morali nahajati na južnem tečaju in vsi so se zbrali okoli narodne Norveške zastave, katero so peljali s seboj in katero so zabili v zemljo in s svojim vihranjem spominjala zbrane bojevnike na milo in tako oddaljeno domovino; toda i oni so sedaj stali na norveški zemlji in polni ponosa so zapeli narodno himno . . . Daleč naokoli se razprotirajoča zemlja in planinsko gorovje, na kateri se nahaja južni tečaj, se je krstilo v “Kralja Hakon VII. Zemlja”. To je velikanska, skoro vedno enaka planjava, ki se vidi z prostim o česom na več milj daljave. Ponoči se je več moštva napotilo v krogu 18 kilometrov daljave na okoli, in drugi dan se je pri lepem jasnem dnevu ponovno merilo in računalo novo zemljo in sicer od 6. ure zjutraj do 7 večer. Pri tem se je konstatiralo, da se nahaja ekspedicija na 89 stopnji 55’ širokosti torej morajo iti še 9 kilometrov južno, če hočejo doseči južni tečaj.
Bodoči cilji Roauld Amund-zenovi.
Kakor znano, je bil Amundzen s svojo ekspedicijo pripravljen iti v severne polarne kraje. Amund-zenov sklep, da se poda v južne polarne kraje, je vzbudil v vseh krogih sveta, presenečenje. Sedaj se-govori, da nastopi takoj svoje potovanje v severno polarno o-zemlje. Ker mu je pa profesor Nanzen to odsveto.val, ker sedaj ni pripraven čas za potovanje na severni pol, je to idejo iz tehtnič-nih ozirov opustil. Ladja “Fram” se mora popraviti in temeljito pre-izkati. Tako ne bo mogel Amundzen pred 1. 1913. odpotovati proti severu. Sedaj se poda najditelj južnega tečaja v Avstralijo, kjer bo imel več velikih predavanj o svojem odkritju in nato se morebiti poda v San Francisco (vabijo ga na svetovno Panama razstavo, kar je pa dosedaj še odklonil, op. pisca), in šele od tu se poda v Evropo. Kot se poroča, je potovanje na južni tečaj vzeto na 50,000 metrov dolgem filmu, in si bomo kmalu v gledališčih premikajočih slik, ogledali za celih 5 centov vse Amundzenovo potovanje na južni tečaj 7n brez mrazu, trpljenja, plezanja in robatenja nad snežnimi viharji “dosegli” južni tečaj in vse to v 15 minutah!
Če bo Roauld Amundzen odkril severni tečaj kedaj, in če bom še živ, in Glas Svobode še obstojala, kar upam — pišem za ta list Amundzenovo potovanja na severni tečaj!
Vso srečo!
AVSTRO-AMERIKÂNSKA-LINIJA.
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO


PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA
Kaiser Franz Josef I. IS. junija 1912. Deviška(prva) vožnja iz New Yorka
Alice	4- maja 1912	..	.,	, .
.	.	Martha Wasbicgtcu 25. maja
Oceania	22. maja 1912
Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v 3outh Brooklvnu.
Železniške cene na teh ozemljah šo najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuie se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
(Nadalevanje in konec.)
Na ledeneškim visokim pogo-rovjem se je moštvo malo odpočilo in delale so se priprave za nadaljevanje vožnje proti južnemu tečaju, katero besedo se moštvo ni drznilo imenovati in so živeli pogumni možje v ravnotaki nervoznosti, kakor Columbovi spremljevalci na potovanju za odkritje Indije ali Amerike.
25. novembra se je pot nadaljevalo zopet in 26. nov. je nenado-
liko sneženo gorovje. Toda po par minutah je snežni vihar pričel zopet tuliti. 29. nov. je vreme postalo boljše, in pokazalo se je izza gora solnce in potniki so bili presenečeni, da se pot vleče črez velik ledenik proti jugu, ko se je veliko snežno gorovje umikalo njih očem proti vzhodu. Drugega se ni zapazilo.
Toda veselje ni vladalo dolgo. Ko so dosegli 86. stopinjo 21’ širine in 8000 čevljev visočine nad morjem, so se vstavili in zgradili majhno postojanko in 30. nov. so pričeli možje plezati po spodnjih gorah grozno velikega popolnega
ZEMLJA V MISSOURI.
ma začelo hudo snežiti in nastal velik snežen vihar. Sneg je padal jledenika. To je bila najnevarnejša v taki goščoči, da se ni videlo niti pot ekspedicije, ker snežni mosto-
za ped okoli sebe in moštvo se je moralo tipati z rokami in držati skupaj, da se ne hi kdo zgubil, vendar je bilo moštvo mnenja, da gredo vedno više. Hipsometer je kazal 400 metrov padca. V groznem snežnem valu in viharju se je drugi dan potovanje napredovalo. Obrazi so vsem hudo zamrznili, toda najhuje je bilo to, da se ni nič videlo. V tem dnevu se je doseglo 86. širinsko stopnjo in
vi so bili tako tenki, da se je moštvo in psi večkrat vdrlo v globoke luknje. Na večer se je pogumnim možem odpiral v plačilo za njihov naporni dan krasen razgled na gore vzhoda, ki so v čistem solnčnem svitu lepo molele in kazale svoje glave trudnim iskalcem južnega tečaja. Posebno impozantna je bila 12,000 čevljev visoka Helmer-Hanzens gora, katere ledeniki so bili take masive in zarez in prepa-
To se je storilo 16. decembra in takoj naredilo prenočišče. Bilo je jasno solnce in torej najlepša prilika za merjenje in observiranje. 4 možje so merili vrStujoč se cel dan in dognali, da se je južni tečaj s pomočjo cirkla z radijem 8 kilometrov natanko, kot je bilo možno z instrumenti dognati, doseglo. 17. dec. je bilo s tem najdenju južnega tečaja popolna gotovost, zgradilo se je na istem mesto malo hišico, jo okinčalo z norveškimi zastavi z ladje “Fram”. Ta kolonija se je krstila z imenom “tPolheim”. Od tukaj do njihovega zimskega bivališča je segala daljava 1400 kilometrov in se je torej dnevno prekoračilo povprečno 25 kilometrov.
17. dec. se je pričela pot nazaj. Veter je bil nad vse pripraven za odhod, najnižja temperatura znašala —- 31 stopinj Celzija. '18. januarja je moštvo doseglo pri lepem vremenu in v dobrem zdravju in stanju, svoje prvo zimsko bivališče in prepotovalo z 11 psi in dvema sanki 36 kilometrov dnevno.
V	okolici Neeleyville se je naselilo od zadnjega septembra do konec marca t. 1. 142 rodbin, to je samo Amerikancev in Nemcev (ne vstevši Slovence in Italijane). — Kmetije rastejo kot gobe po dežju. Misliš li bralec, da so vsi oni naselniki nevedneži in da ne vedo kaj delajo, kaj so kupili in da morda ne poznajo dobre zemlje od slabe? Cena zemljišču v Missouri-ju se bo v petih letih dala primerjati cenam zemljišč Illinoisa, kjer se sedaj prodaja aker polja po $100 in gori gozd pa po $50 in čez.
Za tSlovence, ki se žele naseliti na lastno kmetijo je tu zadnja priložnost kupiti zemljo po ceni.
Cena spodaj navedenim zemljiščem je absolutno cene ja, kakor kjerkoli v južnem Missouriju. Rojak, poslušaj dober nasvet in kupi zemljo, kajti nobena banka, nobeno podjetje ni tako zanesljivo in varno, kot je pa ravno rodovitna gruda.
V	tem delu Missourija ni ne toče ne viharjev, ne suše in ne povodnji. Južni Missouri in severovzhodni Arkansas sta raj Z dr. Držav, kajti tu rastejo vsi pridelki zmernega podnebja, posebno pa vspeva trta in sadje.
Kaj so Florida, Texas, Oklahoma in druge tem enake države? Pesek ali pa močvirje. Sleparija!
Da govorim resnico, pridi in 0-glej si sledeča zemljišča, katera sem prevzel od dedičev in morajo biti razprodana do 15. junija, a jih držim do 20. maja izključno samo za rojake.
1.	) Dve kmetiji, vsaka po 80 a-krov, ležeči v enem kosu. od vsake je po 30—40 akrov polja, drugo je gozd; hiši. hlev, lep vrt, cena akru $30. Najemnina od tega zemljišča za to leto znaša $400. In potem ceni vrednost zemljišča.
2.	) 160 akrov krasnega gozda, ležečega ob glavni cesti, zraven šole, cena akru $26.00.
3.	) 160 akrov gozda, nekoliko manj drevja kot na gornjem kosu. cena akru $24.00.
4.	) 360 akrov gozda, toda ob novi delani cesti; cena akru $22.
Vsa gori omenjena zemlja je suha (ne močvirje) ravna in leži od 1—2 milje od železnice in mesta.
Na željo kupcev razdelim zemljo.na 40 akrov po isti ceni, kedor pa želi kupiti samo 10 ali 20 a-krov tega zemljišča pa doplača $3 na aker za pokritev stroškov prepisa. abstrakta in tako dalje.
Plačilni pogoji so sledeči; eno tretjino v gotovini pri sklepu kupčije, ostanek tekom 5 let s 7% obrestmi.
Pridite in oglejte si zemljo, če ista ni taka kot jo opisujem, mu povrnem vožnjo, kar jasno kaže, da govorim resnico.
F. GRAM,
Naylor, Mo.
5-17-12
Nove pomladne in poletne, modne obleke za može in dedke.
Najboljše blago dobite za najnižjo ceno, če kupite pri
JELINEK in MAYER, imitelja.
Vogal Blue Island Avene in 18ta cesta,
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure.
Odprto v nede-jo dopoludne.
0’
E
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel, oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8.—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od 1.—3. ure popoludne in	od 4.—8. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih,
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist,
m-

ATLAS BREWING CO.
•luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
[
LAGER
MAGNET
I
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
IMiettiiei S!k:en.cier
5241 Butler Str-, Pittsburg, Pa. Bell Phone 7-R Fisk.
p.	j
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo cea Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila.
Pristanišče 57 Korth River vznožje 15th St, New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj: S. S. France nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraine	S. S. La 9avoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochainbeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavnizatop na 19 State St., Niv York.	MAURICE W. KOZMINSRï .
ulavni zastopnik za zapadu, 139 N. Doarhora St. Chicago, IÜS
DOPISI.
Globe, Ariz.
Somišljenik urednik: —
'Kakor čitam na 4. strani v U-pravniškem predalu, bi urednik rad vstregel vsem naročnikom Gl. Sv. To pa jaz mislim, je ne mogo če; nekateri radi čitajo politiko, drugi novice iz stare domovine, tretji bi rad čital kaj o perutninarstvu, četrti o socijalizmu, far-merstvu itd., itd. Celo grozilna pisma je dobil urednik od nekod! Če bi hotel somišljenik urednik u-streči vsem, bi moral Gl. Sv. izhajati na 32 straneh! pa še ne bi zadostovalo.
Nekateri Slovenci- se imenujejo svobodomiselne — pa ne vejo kaj je to : svobodomiselnost, svobodna misel in nekateri tudi ne bodo nikoli znali. Naj i jaz povem svoje mišljenje o pisavi Gl. Svobode: Moje skromno mnenje je, da bi Gl. Sv. pisal o svobodomiselstvu, napredku in izobrazbi za slovenskega delavca, kakor je to delal celih zadnjih 10 let. Veliko rojakom je ta list oči odprl, in še veliko njim jih bo! Glas Svobode naj hodi po sedajni poti, ker ta je resnica. Kakor lahko vsak vidi iz predalov tega lista, Gl. Sv. ni noben biznes časopis. Mnogo Slovencev je, ki ta list čitajo, a ga ne razumejo in ga nikoli razumeli ne bojo.
'Nisem noben tistih višjih inteli-gentnikov, temveč navaden delavec, ki si v potu svojega znoja svoj vsakdajni kruh služim. Odkar pa čitam Glas Svobode — me je rešil peklenske strahote in rimskega jarma.
Tukaj se dela vsak dan, kakor-hitro pa vidijo kapitalisti '“čenč” od zunaj, pa ga hvaležno sprejmejo. Čile nove moči so nekaj za kapitaliste !
Mesto Globe šteje 7000 prebivalcev, od teh je 75% Slovanov, Srbov, (Črnogorcev), Hrvatov, Slovencev in dr. Slovenci smo si vstanovili svoje podporno društvo in ga priklopili k S. S. P. Zvezi;
Naj omenim še to!
IV tukajšnji jami je ubilo nekega Dalmatinca, po imenu Ivanko 'Stankovič. Ko so ga prinesli na površje — brez glave — so uradniki vprašali:
“Kdo je ta oseba?”
“Nek Čmogorc”.
“To ni nič; mnogo teh v tej deželi!”
Tako se je izrazil delodajalec o delavcu trpinu, Slovanu, ki je za bor dolar zgubil svojo glavo!
Pozdrav Slovencem!
Anton Pisher.
East Helena, Mont. Cen j. uredništvo:
Pred nekaj časom sem čital željo g. upravnika Gl. Sv., kjer vprašuje naročnike Gl. Sv., kaj bi radi čitali. Ker smem tudi jaz povedati svoje mnenje, Vam povem g. urednik, da me posebno vesele zgodovinske razprave dr. Karl Slanca. Čitam tudi z veseljem članke g. Viljem OBrunschmidt in razprave od kmetijstva sploh. Kar se tiče dopisov, jih tudi vedno skrbno prečitam. Če se naše ljudi vnema za farme, je to popolnoma pravilno; delavec v tovarni dela za bosse in salunerje. Kar se tiče socijalnih razmer, se je tudi marsikaj spremenilo. Koliko delavcev je leta nazaj delalo po krajih, kjer danes njihovo delo opravlja stroj. Pa bi zašel predaleč, če bi hotel pisati o tem. Take razprave bi le koristile listu in ne škodile. Čital sem v št. 12 Gl. Sv. dopis iz naše naselbine. Jaz se nisem s tisto pisavo strinjal in se tudi ne bom in sem mnenja, da se ljudem pusti svobodo, pravo svobodo v vseh ozirih. IR. J. in (Svobodomiselno dekle sta pisala nekaj, o čemur se jaz ne bom nikoli strinjal. Onemu dopisniku ni prav, ker imamo tukaj živeči Slovenci preveč društev. Dobro, se lahko vsaj vsak zavaruje. Dopisnik R. J. je gotovo član dr. Slov. Lovec in po njegovem mnenju so vsi tisti, (250) ki hodijo v cerkev neumni.
Jaz sem mnenja, da se mora ljudem pustiti popolno prostost. Nekateri opravljajo velikonočno spoved — pustimo jim to veselje, in glejmo, da mi drugi hodimo po pravih potih. Društvo Slov. Lovec je napredno — in vendar se je več članov istega vdeležilo tukajšnjega misijona. Za nas svobodomislece je boljše, če pustimo druge -ljudi pri miru. Naše versko prepričanje je drugačno kot ono njih in siliti se nam ni treba v o-Kpredje. Vprašam, zakaj so nesli
zastavo dr. Slov. Lovca “žegnat” v cerkev? Saj vendar svobodomisleci pravite, da ne verujete rimskim popom. Je to logično?
Če se bo kdo oglasil, odgovorim še.	J- K.
San Francisco, Cal. Uredništvo Glas Svobode: —
. Natisnite sledeče vrstice o tukajšnjem soc. delavskem gibanju. Dne 24. marca, je bil sklican prvi mednarodni shod, katerega namen je bil ljudstvo organizirati na političnem polju v soc. interna-cijonali. Vsak narod je imel na shodu svojega govornika. Za Slovence je govoril rojak Frank Furlan, delegat iz Valley, 'Gal., a ker ni bilo razen naju drugih Slovencev je govoril v angleščini.
V resnici žalostno za tukajšnje Slovence, katerih je toliko, da se tako malo zanimajo za napredek delavstva in edine prave delavske politične stranke v deželi. Celo Poljakov in Litvinov je bilo mnogo na shodu opaziti, o Slovencih, ki imajo tu svoj soc. klub, je tako malo slišati, kadar je treba pokazati. V resnici nobenega živega odmeva? Mislim, da i nam Slovencem ne bi nič škodovalo, če bi se bolj redno in pogostje vdeleževali takih sej in debat, ki se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 8. uri zvečer na 141 Albion St. v Trio Hall.
Poglejmo malo druge narode. Vse se prohuja in vstaja, vse se izobražuje in organizuje. Rojaki delavci! Združimo se i mi — ker v zjedinjenju je moč. Cilj, po katerem hrepeni ljudstvo in vsi narodi sveta je izražen v eni besedi: svoboda. Da čimpreje to dosežemo, se moramo medsebojno spoznati, organizirati na pravi podlagi in izobraziti. Kaj premora zdru-ženost vidimo v zadnjem štrajku v Lawrence, Mass., v katerem se je moral upogniti kapital — in to ga čaka tudi v prihodnje, a moramo biti združeni v boju, vsi ene misli in duha.
Kapitalisti se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da ugonobe vsak napredni pojav v delavskih vrstah. Ker imajo v rokah zakonodaje, sodnike, biriče in farje, svoje započeto peklensko delo lahko nadaljujejo naprej, nemoteno in neovirano — dokler ne vstaneš Ti lopatar in jim prekrižaš pot pogube za delavca. O, kako krasno naloga ima za spolniti delavstvo v XX. stoletju!
Apelujem na vse delavce, da čitajo redno in pridno naš delavski list Glas iSvobode. Apelujem nadalje na vse Slovence San Francisca, ki niso še pri nobenem podpornem društvu, da se kam upišejo, ka-morsibodi že, samo, da so zavarovani za nezgode in bolezen in smrt. Priporočam rojakom v tem mestu dr. št. 46 spadajoče k IS. S. P. Zvezi. ¡Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopolu-dne pri rojaku Ant. Judnich, 591 Vermont St.
Upajoč, da ta dopis ne ostane brez odmeva, ostajam s pozdravom,	A. Serjak.
Breezy Hill, Kans. Cen j. uredništvo Gl. Sv.: — Dolžnost me veže, da se zopet oglasim, da ne bodo nekteri mislili, da sem že zakopan pod zemljo!
Izkušnja naredi mojstra; včasih pa tudi kriza ne škoduje človeštvu. V časopisih čitam, kako sta si v laseh Mr. Taft in ex-Roosevelt. To je jako dobra agitacija za socijalizem in za vse tiste, ki še spe spanje pravičnega.-Dragi čitatelji, ali se ne drži že vsa leta Taftovega vladanja kriza? Kaj nam pomaga njegova vljudnost in prijaznost do nenasičenih mogotcev in kapitalistov, katerim naš ljubljeni prezident tako rad roko stiska. Sedaj imamo kar tri kandidate za republikanski stolec, ali tri osebe in en sam bog — to je danes geslo kapitalistične družbe. Rojaki in somišljeniki, ko pride tisti dan, ko morate voliti, premislite dobro, katero stranko volite. Ne dajte se volilci omamiti s čašo pive in se prodati za določen čas plutokratom v Washingtonu, v zopetno sužnost. Čul sem rojaka, ki se je o volitvah tako grdo izrazil, da mu ne bi nikoli prej verjel, da je tako neumen. Rekel je med drugim. da sedaj še ne bo volil socija-listične stranke, ker sedaj še tako ne more zmagati. (Seveda ne, če bodo .vsi tako volili!) Če bi vsi naprednjaki tako mislili, ne smemo pričakovati boljših časov. Pregovor pravi, če ti voda odnese
brv, zidaj most.- Prestal sem do-velj bridkih ur v obljubljeni deželi, ali srce mi še ni padlo v hlače; moj značaj mi je začrtal pot do cilja, kar se mu moram zahvaliti. Ravno tako se moram zahvaliti listu oz. pisavi Gl. Sv., kateri nikoli ne zgreši svojega programa in dolžnosti. Marsikateremu rojaku je odprl oči in mu pokazal pot. ki naj hodi po nji.
Moram tudi omeniti tukajšnje delavske razmere.
Dela se že s polno paro, a se nas tudi nas premogarje s vso žrjavi co sekira in tudi med premogom je preveč kamenja. Torej pr j vsem delu ni najboljši zaslužek^ Kaj pa mora biti v tistih mestih, kjer ni dela ne jela? Ponekod so ljudje kot živine. Zjutraj vstanejo, gredo na delo in zopet z dela v posteljo. Ne brigajo se za nič, ne vejo nič, nič jim ni vredno interesiranja. Tudi naš delavski list Gli Sv. popolnoma zanemarjajo in še ne pomislijo ne, kaj za ene neumne ovčice so še oni na tem svetu, če nočete vsi vi mračnjaki in zaspanci pasti v skušnjavo, naročite se na edino svobodomiselno glasilo am. Slovencev, Glas Svobode.
¡Večkrat sem že čital v dopisih Gl. Sv. o “ženinu” g. A. J. Terbo-vec, nekje tam na ledenikih severnega tečaja, ki se mu pravi v A-meriki Colorado država. Revež se ne more seznaniti s krasotico črešnjevih ustnic in rdečih ličic, katere vendar dotični popotovalec najbolj čisla! Zakaj bi neki gazil po ledenikih in skalovju in hribih in imel stroške za operiranje rokavic? Zvedel sem iz zanesljivega vi. ra, da je gospod “večen samec” zagazil že tako daleč, da že iz blata več naprej ne more, tudi vem; da so “nesrečnemu” ženinu privlekli ploh — no, to je pa že skrajno žalostno in revno in mu kar na uho povem: če imate voljo in korajžo, pa jo enkrat vdarite iz tistih hribov v naše zelene kraje, - kjer se sneženi trusti prav poredkoma oglasijo, in upam, da tukaj najdete svoj “ideal” in cilj svojega hrepenenja!
Naša naselbina je jako oblago-darjena z kristali — lepimi slo-venskimi devojkami, katere prav rade skočijo v konjski — pardon! — zakonski jarem, in ki vedno prepevajo pesemco:
Prešmentani fantje kako ste leni.
zakaj se ne vzemte, dokler ste mladi!
Za pečjo sedi, se zmrzlo drži, jaz vboga srotica — pa revno
trpim!
Torej, požurite se, dokler je še čas! Ampak še nekaj moram prav na tiho povedati: Svojo staro kar za plotom pustite, ker naše kraso-tičice so peklensko ljubosumne, v drugem oziru pa prav rade pocukajo na drugi zvonec in hajd na lov, ker to je v naši naselbini na dnevnem redu, ker nemarajo kri šiti pravil bon-tona in še nekatere “točke”, katere tu omenim v sva. rilo in pouk:
1)	Ljubosumen ne smeš biti.
2)	Na delo odkorakaj ponosno tešč.
3)	Za večerjo si splahni želodec s slano kavo.
4)	Trikratni poljub dnevno.
5)	Da bi ostala brez otrok ali “svobodna”.
6)	Ko dobiš plačo, izroči jo brez ugovora.
7)	Stopi v štiri ali več društev, ker naše ženske mislit jo vse možke preživeti (kar mislim da vse pohlevne ženice tega sveta to upajo!)
Če pa kdo krši ta pravila, gorje mu!
Torej, če Ti je tvoja stara, le še malo zvesta, ne zapusti je!
Dekleta se kaj rada polakomni-jo na zlate reči, pa ne da bi za nje kaj plačale! Kako bo pa s takim “kšeftom” Mr. Terbovec zadovoljen? He, he, he!
(Čisto sem pozabil na uredniški pekel — excuse me! — koš) in moram zaključiti svojo olimpijado, kateri naj bodo vsi podzemeljski in nadzemeljski bogovi usmiljeni!
Pozdrav Slovencem!
Frank Skrabar.
Reliance, Wyo.
Somišljenik urednik: —
<V tukajšnji slov. naselbini ki — šteje kacih 30 slov. delavcev je list Gl. Sv. zelo priljubljen in ga je najti skoro v vsaki hiši, v nekaterih še po več iztisov. Tukajšnji Vaši zvesti naročniki bi radi
imeli v listu kaj humorističnega, kakor so bile “Nedeljske pridige -Jurja Gliste od tega pekla”, in katerih sedaj jako pogrešamo. — Človek, ki dela trdo vsak dan v globokem rudniku, potrebuje malo razvedrila in .Juri Glista nam ga je dal v obili meri!
Zelo nas je tukaj zanimala razprava ‘Škof proti župniku’. Škof ljubljanski in cela klerikalna banda v stari domovini z proslulim Schwarzem vred je pokazala očito, kako se godi (pravičniku) in poštenjaku župniku in Slovencu narodnjaku! Je res prava deroča reka, ki je preplavila celo Kranjsko deželo in sploh celo Slovenijo. S svobodomiselnim pozdravom.
Frank Kalan
Pueblo, Colo. Cenj. uredništvo: —
Delamo za življenje in živimo samo za delo. Sliši se odpovsod c slabih razmerah in na dnevnem redu so štrajki. Premogarji se po ganjajo za svoje pravice in za boljši kruh sebi in svojim dragim. Na dan volitve se bi vse to lahko dobilo brez štrajka, samo če bi se delavec zavedal svojega stanu, ir oddal svoj glas svojemu sotrpinu delavcu, ne pa svojemu bossu.
Če delavec ne bo pomagal delavcu, kapitalist mu tudi ne bo; ker ta zadnji sploh ne zna, kaj se pravi kruh služit, in si ga tudi nikdar ne misli služiti, temveč se nanaša na nas, da bomo mi kopičili njih bogatstvo in kraljevsko preživljali njih otroke, in makar če so naši lačni! —
In zakaj tako ? Zato, ker ne spoznavamo še sami svojega stanu.
Tudi se premalo čita delavske liste, n. pr. Glas Svobode. V tem listu je veliko poučljivega gradiva; seveda, dokler si list nekateri samo posojujejo in ne plačajo, bomo še vedno spali spanje voj ske kralja Matjaža.
Tudi se dogodi vedno kaj smeš nega v Puebli. Radi nepričaklji-vega izhoda volitve so se nekomu štrene zmešale in sedaj pomeJ ta p0 pueblskih ulicah debel prah Toda možicel se je poslovil, in s tem je sam povedal, koliko da za 1 ueblo in mi se tega prav iz srca veselimo. Če bo v Victor kaj bolj še, se bo pokazalo kmalu.
-Strizi in striži, ostanejo le ne kateri do groba robati in' teh se u-smili bog!
Svobodomislec'
DOMA.
It doesn’t pay to neglect your"
če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER^
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York, N.Y.
Dr. Richterjevo Congo Pilule olajšajo. (25c. all 50c.)
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Cenite Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, nri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščia.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
J. F. HALLER
GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Bine Island Av. cor. 21.St
SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbevec & Co.
Nasledniki:
The Komad Schreiei Co.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
G. I. DeWilde & Sons.
Zaloga imporiiranega vina in žganja ter najboljšega brinovca.
Sheboygan,	Wis.
■ taro pohištvo, ki je že izgubilo polituro, lahko na cenen način zopet poliraš, da je kakor novo. Pri tem postopaj takole: Stlači kosec flanele v kepico, ki mora biti tako velika, da jo držiš izlahka v roki. To kepico ovij še s starim, mehkim platnom. Potem kapni nanjo par kapljic (2—4) mandljevega olja in par kapljic čistega špirita ter poliraj v majhnih krogih pohištvo. Drgniti pa moraš prav dolgo eno mesto, potem pojdi naprej. Umazani del platna vedno zamenjavaj s čistim ter nakapaj nanj zmeraj nanovo par kapljic mandljevega olja in špirita. —
Derganc, Widetic & Co.
1622 Arapahoe St-. De n ver, Colo-
Dobra Unijska Gostilna, k£b Jos. S. Stastnv
2005 Biue Island Ave.
veliki Dvoran» z* društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
ODVETNIK	PATENTI
CARL STR0VER
(Sobestev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
Tel, 3989 MAIN
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to oe dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, UL
Telefon Canal 1439.
Lakirano pohištvo osnaži na sledeči način: Popari pšenične o-trobe, precedi to tekočino in umij ž njo pohištvo, dokler je voda še mlačna. Potem obriši pohištvo še s čisto, v mrzli vodi namočeno krpo, in naposled ga odrgni s suho flanelo.	r
Imate lastnino?
Vsakdo ima nekaj lastnine. Tisti ki za svojo lastnino ne skrbijo dobro, je zgube. Najboljša lastnina vsakogar je pa zdravje. — Če človek ne zanemarja svojega zdravja in če se hitro pripravi za vse nezgode in slabe počutke, lahko upa na dolgo in veselo življenje. Prvi znak o slabem zdravju in slabem počutju je skoraj vedno popolna zguba teka, zguba močne energije, mnogokratni glavobol, slaba sapa v ustih, rezek jezik, sa-basanost. V vseh takih slučajih rabi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki bo z redno za-užitvijo izčistilo popolnoma prebavne organe, jih ojačilo in zopet dovedlo do prejšnega reda in u-spešnega delovanja. Je jako dobro za želodec, jetra in za čevje, za revmatične in nevralžine napade, kakor za trebuh in krč. Bo povrnilo tek in poživilo celo telo.
V lekarnah. Jos. Triner, 1333 ___
1339 So. Ashland Ave., Chicago,
m
Irgorina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po znierao niskih cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od KasparjeveBauk.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vofal 22. in Lincoln Street
Proatgforak in mrzel prigrizek vsak dan.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Boliemio”
kjer se toči izborno impor-tirano plzensko, Anbeuser Bush in Oljrmpia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Pina visa la siuodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Biue Island Av.inrap. 18.nl.
“The Roosevelt Salooll,,
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
"Mm Cini)” Mm
V STRINGTOWN,
Leadville, Colo. 11 * D
e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
NAJEMNIK k TANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Oanal 1405
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in mreže Schoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island Ave. Chicago.
0 ----------------------------------o
1	o-----------------------------o	j
Delavci, širite svoje	|	|
glasilo “Glas Svobode”!
!	o--------------------------o	I
O-----------------------------------o



c
«MM
RAZNO IN DRUGO*!
J
Kranjsko.
Belokranjska železnica. 3.
marca so v Novem mestu slovesno zasadili prvo lopato za železnično progo “Novo mesto-Metlika-dežel-na meja”. S tem slovesnim činom se je torej vendarle izpolnila želja vrlih Belokranjcev, ki so bili do-zdaj takorekoč ločeni od ostalega sveta. Belokranjska železnica se je torej začela graditi. Vlada je spoznala velikanski pomen, ki ga ima ta železnica za razvoj narodnega gospodarstva ožje domovine — Kranjske, pa tudi za razvoj južnih dežela sploh. Odločevali pa niso samo narodno-gospodarski momenti in interesi, odločevali so tudi, in morda v prvi vrsti strate-gični oziri. Zbrani so bili na slavnostnem prostoru tudi voditelji klerikalne politike, ki so leta in leta intrigirali proti tej železnici ter jo skušali izpeljati čez hribe, kar bi bilo oškodovalo Belo Krajino v največji meri. Na zunaj se bodo kazali kot zmagovalci, ki so z dolgoletnim trudom priborili zapuščeni Beli Krajini to zvezo z ostalim modernim svetom, v srcu bodo pa imeli srd, ker bo ta železnica prinašala v zapuščeno Belo Krajino novih idej, idej napredka in svobode. Bela Krajina se bliža s hitrimi koraki uresničenju svoje dolgoletne želje, svojega dolgoletnega hrepenenja.
Na praznik sv. Jožefa so zvečer peli fantje na vasi. Ker so se slišali tudi klici: “Živio Mazelle”, je pridrl mežnar z nabito puško ter ustrelil med fante, ki mu niso sfMili nič žalega. K sreči ni nikogar zadel. Fantje so se mirno oddaljili in prijavili dogodek o-blasti. Brez dvoma bo afera končala pred sodiščem.
Zopet zgodba iz kozjanskega o-kraja. Janez Doberšek v Št. Vidu blizu Planine tako pretepal svojo sestro, da ga je moral oče s pomočjo dveh drugih sinov spraviti iz hiše. Janez je pa zunaj pobral velik kamen in ga zagnal očetu s tako silo v glavo, da se je težko ranjen zgrudil. Ko je ležal stari mož nezavesten na tleh, ga je su-rovež še s palico pretepal, dokler ga niso spravili proč. To je naravnost nečloveška surovost. Pa kako hoče biti ljudstvo boljše, če sliši kake Kreke na shodih?
Naprej niso mogli. Fantje iz Ro din in iz Črešnjevca pri Trebnjem se kar ne morejo, pa menda sami ne vedo, zakaj se sovražijo. Gre to sovraštvo od roda do roda. Dne 16. februarja so se srečali na cesti Anton Longar iz Eodin, s katerim je šel Franc Pakiž iz Zgornje Dobrave na eni strani in Martin Eršte in Anton Rogelj iz Čreš njevca, ter Jože Vidmar iz Megle-nika na drugi strani. Ko so prišli skupaj, kar niso mogli naprej ampak so se brez obotavljanja zgrabili in pozdravili z nožem. Potrdilo boja je dobil sicer vsak, toda najbolj jo je skupil Longar, ki je bil vrezan po desnem očesu in ima tudi nad levim očesom precejšnjo vreznino
Ali ste že vi odstopili od politi ke? Te dni je prišel k župniku Pe triču pri sv. Petru v Ljubljani po poslu mož, ki je vsled hujskajoče duhovniške politike izstopil iz ka toliške cerkve ter postal brez konfesije. Župnik je imel podpisati neko listino. Ko je v tej listini či-tal pod rubriko “veroizpovest pazko “brez konfesije”, se je na dotičnika obrnil s vprašanjem “No, kdaj pa boste zopet k nam prestopili?” “Ali ste že vi odsto pili od politike?” je bil prompten odgovor na župnikovo vprašanje Petriču se je neznansko pobesil nos, molče je segel po pero ter podpisal listino.
Štajersko.
V	Mariboru. Ponoči pred Jože ovim se je bila v gostilni “Kreuz-hof” pravcata vojska med dra gonci in nekimi delavci. Dva delavca sta ranjena, eden dragonec je pa dobil kroglo v nogo.
V	Ptuju se je sprl pekovski pomočnik Jože Černivec v Vel. O kiču s svojim očetom, ker ga je ta okregal. Tekom prepira je sin zgrabil očeta in ga je do krvi pretepel. Suroveža so orožniki zgrabili in zaprli.
Stavka premogokopnih delavcev. Trbovlje, 26. marca. Stavkar-sko gibanje se je začelo tudi v Trbovljah. Delavci zahtevajo 20% povišanje mezde, ki znaša sedaj • na dan 4 K 50 v za kopače. V nedeljo se je vršilo več zborovanj
delavcev, na katerih so ti zahtevali sprejetje svojih postulatov. V sredo ima upravni svet sestanek, na katerem se bo pogovarjalo o teh zahtevah.
Nečloveški starši. Slovenjgraškim orožnikom je nekdo javil, da ravnata zakonska Aleksander in Marija Viher nečloveško s svojo 161etmo hčerjo. Orožniki so stvar zasledovali in res našli dekle v hlevu na nekih deskah, suho do kosti, vso onesnaženo in polno uši ter tako oslabelo, da se ni mogla več dvigniti. Nečloveške starše so orožniki naznanili sodišču.
Duhovniško izseljevanje v A-meriko. Iz Spodnjega Štajerja se je pričelo pravcato izseljevanje duhovnikov v deželo svobode, A-meriko. Kar po vrsti so šli zadnji ■dve, tri leta, kaplan Šuster iz Dola, pater Anzelm Murn iz Nazarja, župnik in pedagog Šorn iz Belih od — sedaj pa jim je najbrže sledil tudi novocerkovšlti kaplan Mihael Golob, tisti, ki je še nedavno tega na krščanskosocijalnem tečaju pri Novi cerkvi sijajno uteme-eval zaupnico dr. Korošcu. Kakor smo že svoječasno javili, Je mož na nekem plesu oklofutal muzikanta Kranjca, ker ni mogel tako dolgo igrati, dokler se je častitemu gospodu ljubilo plesati z neko deklino. Drugi dan je obdelal kaplan Kranjca znova a to v ka-planiji, kamor si je prišel razžalje-godec iskat zadoščenja. Poškodbe, ki jih je Kranjc dobil, so bile tako hude, da se je začelo baviti s kaplanom celjsko okrožno sodišče. Te dni bi morala biti glavna obravnava — a kaplana Goloba je nenadoma zmanjkalo. No, za lepo polnoštevilno tarok-partijo bo že sedaj teh črnih Korošec-Kre-kovih častilcev iz ¡Spodnjega Šta-jerja v Ameriki! Goloba zasleduje sodišče s tiralico. Ni tudi izključeno, da se je v kakem samostanu skril.
Koroško.
Abnormalno tele. Pri posestniku Francu Ramiju je storila krava telička, ki ima tri sprednje in samo eno zadnjo nogo. Tele je v par urah poginilo.
Novi most čez Dravo se bo gradil pod Mariborom, in sicer med Dogošami in Zg. Duplekom. Deželni stavbinski urad je preračunal stroške na 234.000 K. Ministrstvo za javna dela bo prispevalo 35,000 K, ostala vsota pa se razdeli na deželo in okraj. Z novim mostom bo prebivalstvu spodnjega mariborskega okraja nedvomno silno ustreženo.
Z železniškega mostu pri Gorici
je skočil v ¡Sočo Franc Devetak iz Št. Andraža. Truplo so potegnili iz vode že blizo Majnice.
Obsojen avstrijski ogleduh.
Belgrad. Matija Vucetič, ki je bil obtožen zaradi ogleduštva v prid Avstro-Ogrske, je bil obsojen na deset let ječe.
Nesreča pri požaru v Pragi. V
Rožmitalu pri Pribramu je pogorel parni mlin praškega kardinala. Desetletnega učenca Fr. Bradača in nekega drugega dečka je ubil zid, ki se je porušil.
Lep prizor v Krems. Prijor samostana servitskih menihov v Langeggju, Ignacij V/eiglein, je pobegnil. Orožništvo ga zasleduje, ker je zapeljal 141etno hčerko nekega gostilničarja.
Sežiganje mrličev. Upravno sodišče na Dunaju je razsojalo o pritožbi mesta Liberc glede zgradbe krematorija. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi in je izjavilo v utemeljevanju razsodbe, da sežiganje mrličev ni nemoralno.
Grozna nesreča. Y Kraljevem na Hrvaškem je v hiši kmeta Im-bre Žohara eksplodiral dinamit. Šele čez nekaj časa so imeli sosedi toliko poguma, da so šli v hišo pogledat. V kuhinji so našli razmetane posamezne dele človeških teles. Žohar, oče treh otrok, je bil nadzornik v kamnolomu grora Kulmerja v Šestinah. Doma je i-mel shranjenih 100 kg dinamita. Dinamit se mu je zdel nekoliko moker, vsled česar ga je hotel v kuhinji posušiti.
V Parizu je umrl Peter Turgenjev, sin slavnega ruskega pisatelja Ivana Turgenjeva.
Smrt velike slovanske rodoljub-kinje. Dne 14. z. m. je v Petrogradu umrla izdajateljica dnevnika Svjet Jekaterina Grigorjevna Komarova. Pokojnica je bila hči znanega ruskega pisatelja g. P. Da-nilevskega. Z 19. leti se je poročila s častnikom V. V. Komarovim. S svojim možem je na to začela
kampanjo za osvoboditev balkanskih Slovanov izpod turškega jarma. Njenemu neumornemu delu in delovanju njenih somišljenikov je pripisovati, da se je ustvarilo v ruski javnosti razpoloženje, ki je imelo za posledico rusko-turško vojno. Ko je izbruhnila 1. 1876 turško-srbska vojna, se je gospa Komarova napotila s svojim možem v Srbijo. V. V. Komarov je bil takrat načelnik generalnega štaba srbske in ruske dobrovolj-ske armade generala M. G. Čern-jajeva. Gospa Komarova je takrat stregla ranjencem kot sestra u-smiljenka. Po končani vojni se je gospa Komarova vrnila v svojo domovino ter s svojim možem u-stanovila znani slovanofilski dnevnik “Svjet”, pri katerem je sprva vodila vsa administracijska dela. Po smrti svojega moža je prevzela tudi izdaj ateljstvo lista. Pokojnica, ki je bila stara šele 56 let, je bila duša slovanskega gibanja v Petrogradu. Veliki Slovanki .večen spomin!
Tičja svatba. V Banjaloki je navada, da prirejajo otročiči do 6 let svatbe na dan sv. Gregorja,
t.	j. 12. sušca. S šopki in venci na glavi in s kolači na prsih pobirajo po hišah darove. Ko so s tem go-tpvi, se snidejo v določeni hiši, kjer si zberejo ženina in nevesto. Na to se po otročje zabavajo, rajajo in plešejo, se goste iz nabra-nimi darovi in če je padlo v košarice tudi kaj jajec, postreže jim gospodinja tudi s cvrtjem in drugimi močnitami jedili.
Velika nesreča v premogokopu v Taganrog, Rusko. Vsled eksplozije plina je bilo usmrčenih več nego petdeset rudarjev. Triindvajset težko ranjenih so do zdaj spravili iz premogokopa. Čez 100 oseb je baje še v premogokopu.
Težka avtomobilska nesreča. V vojaškem taborišču v Aldershotu na Angleškem se je dogodila težka avtomobilska nesreča. Avtomobil lorda Cochrane je zavozil v vojaški oddelek, ki je bil ravno na nočni vaji. Nastala je grozna panika. Sedem vojakov in en poročnik so bili smrtnonevarno ranjeni. Deset vojakov je bilo povoženih in so jih težko ranjene prepeljali v bolnišnico.
Ženska volilna pravica. Prvi avstrijski kongres za žensko volilno pravico, katerega so se udeležile ženske zastopnice iz vseh krono-vin in tudi zastopnice slovenskega ženstva iz Kranjske i. dr. Na shodu, ki ga je obiskalo več sto žensk, je bila sprejeta rezolucija, ki zahteva uvedbo ženske volilne pravice za parlament.
Pijančevanje na Ruskem. Po u-radnih izkazih so prodali meseca decembra 1911 v azijski in evropski Rusiji 9,049,277 veder žganja; 298,146 veder več od prejšnjega leta v tem mesecu. Lani so prodali vsega skupaj 91,041,274 veder žganja; 2,098,827 veder več od leta
1910.	Ruska država je imela leta
1911.	od žganjarskega monopola 782,577,370 rubljev dohodkov; za 20,010,141 rubljev več kakor leta 1910. Vsako leto pobero peterbur-ški policaji na ulicah 60.000 do
70.000	popolnoma pijanih oseb, ki potem prespe svojo pijanost na policijskih stražnicah. Sekcija društva, za boj proti alkoholizmu iz gubernije Samare je nabrala statistične podatke, iz katerih je razvidno, da je samo prebivalstvo v guberniji Samari leta 1910. izdalo 22 miljonov rubljev za žganje. Leta 1908. je prespalo po stražnicah v Samari 9000 oseb svojo pijanost, 1. 1909. že 10.300 in leta 1910. samo tekom desetih mesecev 11.000 oseb. Ubogo ljudstvo, ki si na ta način samo koplje svoj grob!
S čim se bavijo pobožni časopisi. V nemškem časopisu “Der Ka-tholik” se peča fajmošter dr. Zi-sterer na 23. straneh s perečim vprašanjem, moremo li rabiti besedo “hudič” v množini. Gospod fajmošter dokazuje znanstveno, da ne.. Ker ima veliko pekelno znanje, mu moramo verjeti, da smemo govoriti samo o “hudobnih duhovih”, toda nikdar o hudičih. Kajti učeni fajmošter je dokazal, da je pekel absolutistična monarhija. Hudič, Satan ali Lucifer je tam edini, vrhovni vladar, ki vlada neomejeno nad vsemi hudimi duhovi, ki so njegovi podaniki in pomočniki. Zato jim ne gre naslov “hudiča”, kajti do njega ima pravico samo Satan. Nadalje dokazuje g. fajmošter, da vlada v peklu absolutna solidarnost in da je zato tam stavka izključena. Trna j o pač mnogo časa ti fajmoštri! “Svobodna Misel”.
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Wa{a Knjižica je -Vredna -ßlO.oo -VsaKemu bolnemu ¿lo-VeKu.
Mi želimo, davsiki bolni člj/ek piše po nišo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica s?etuje v poljudnem jesiku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri,, statutni ži/ot, zgubitak moči, r^matizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu ni vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadava denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemidotu poslemo in bodita uverjeni da o-zdravite Na tisoče ljudi je ozdrsvilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM.
BISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicago 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vaa prosim, da mi jo
pošlite.
Pošta......................................Država.
#1
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
mmmmmmm»
DE
TUJA SLABOST.


Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, v slabi krvi in nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeha. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh prebavnih organih, in ki
IZČISTI CELO TELO, DA ZDRAVO KRI, VREDI PREBAVO.

Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero bi moral tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabega počutja, je veleznano:
§ Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih želiše in rdečega vina, ima velik delokrog, zato ker tako uspešno deluje v vseh neprilikah prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v
'JOSEPH TEINEE’8
REGISTERED
boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil, ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov
in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptom slabosti. V lekarnah.
JOS. TR1NER
m
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.
«••••••«#•# # e®»s®s#*sseeee

BEëËj-l
VAŽNO
za pošiljalce denarjev v staro domovino.
E!
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošilj ate v, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo.
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali.
Pošiljatve je nasloviti:
FRANK SAKSER
82 CORTLANDT ST.,
NEW YORK, N. Y.
Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO.
Hero in Leander.
Iz knjige: Spake, satire, humoreske in drugo.
Spisal dr. V. Korun.
r	Kaj mi nuca planinca,
j	kjer vedno snežek gre?
Kaj mi nuca moja punca, ko ne morem do nje?
Tako se je razlegalo z enega vrha Menine planine, kjer je pasel čredo volar Jernač; z drugega, kjer je opravljala isti posel devica Maruša, pa je odmevalo:
Ce ’maš fantič korajžo, se mlakuže ne zboj! iZavihaj si hlače,' pa pridi nocoj!
Tema popevkama pa so sledili še drugi izlivi njunih zaljubljenih src, in sicer je prideval Jernač svoji popevki vrsto juhejev, Maruša pa je svojo končavala z brezštevilnimi la, la, lom.
IV pojasnitev položaja, ki sta se v njem nahajala pevca, pa je treba pripomniti tole: Opevana planina ima dva grebena na katerih enem je pasel Jernač, na drugem pa Maruša. Med grebenoma pa je široka, dolga in precej globoka kadmija, v katere sredi stoji leto in dan voda, ki se nabira od obeh navpičnih rebri. Idealiziranju in pretiravanju vdani mestni turisti, ki o poletnem času tukaj okrog strašijo kozle in koštrune ter begajo pred planinskimi biki in voli, to blatno vodo imenujejo planinsko jezero; toda domačini, ki trezneje in zato stvarne je premo-trivajo take naravne prikazni, so ji z ozirom na blatnost dna po vsej pravici nadeli ime mlakuže. In tako jo je Zvala tudi Maruša, ki pa se, kakor smo videli, ni pomišljala, jo vkljub prozaičnosti i-mena vpletati v svojo popevko.
Ta nesrečna mlakuža torej je bila kriva, da Jernač in Maruša nista mogla drug do drugega kakor bi bila rada. In ker je Maruša in njena čreda bila doma iz doline, ki leži ob južnem znožju planine, Jernač pa iz doline, ki leži ob nje nasprotni strani, zato se sploh nista pobliže poznala. Videti sta se mogla samo preko mlakuže, kadar je stal Jernač na parobku strme skale na enem bregu, Maruša pa na zeleni tratini na drugem. Vendar je neprevelika daljava omogočila Jernaču, da je spoznal po pisanem krilu in rdeči ruti, da je Maruša ženska, ta pa po sivih hodnih hlačah in črnem klobuku, da je Jernač moški.
'Pa tudi drag dragega približno starost sta mogla dognati. Da Jernač ni star dedec, je Maruša uvidela iz tega, ker je na skali stoječ po cele ure pokal z bičem ; da pa tudi Maruša ni stara baba, je Jernač spoznal po tem, da je često zavila krilo med noge, se zamotala v klopeič ter se zakotalila po rebri. ‘Način njunega zabavanja, ki sta si z njim preganjala dolgčas, je torej kazal, da sta še mlada. In to spoznanje ju je veselilo ravno tako, kakor ju je veselilo spoznanje, da sta različnega spola.
'Bilo je samo še nekaj, kar je vsakemu posebej grenilo njuno kravarsko življenje. Jernaču namreč to, da je bil kruljav na desni nogi, Maruši pa, da je šepala na levi. Vsak izmed njiju se je namreč bal da ga drugi vzčrti, ko o-pazi hibo na njegovem telesu. In zato sta jo najskrbneje prikrivala. Ko so pa Maruši nekoč ovce zbezljale in se je spustila za njimi v dir, ne da bi pazila na kljukavost svoje noge, je spoznal Jernač, da šepa. Od tega časa pa tudi Jernač ni več prikrival svoje krivenčast.e noge, temveč kazal jo je kakor nalašč, da je Maruša končno opazila v svoje zadovoljstvo, da tudi pri Jernaču ni vse ravno, kakor bi moralo biti.
To medsebojno spoznanje pa je rodilo najprej medsebojno zaupanje. Dolgčas in pa pojavi ljubezni, ki sta jih imela priliko opazovati pri njima poverjeni živini, pa so sčasoma zbudili v njiju srcih ljubezenskb hrepenenje, katero je postajalo tem močnejše, ker ga zaradi zapreke ki ju je ločila, nista mogla nikdar utešiti. Odtod njuni vzdihi, ki sta jim dajala duška v vezani besedi in mogočno zvenečih akordih, in sicer Jernač z bobnečim basom, da je odmevalo od skalnatih robov nalik votlemu gromu, Maruša pa z nežnim sopranom, da je šuštelo po bukovju, kakor zahuhti, kadar smukne podlasica po osehlem listju.
Toda niti petje, niti pokanje z bičem in trkljanje po rebri jima ni moglo utolažiti hrepenenja zastalim. Ohladilo ga je samo malce in za trenutek. Ko pa je ponehala utrujenost, provzročena pri Jernaču po pokanju, pri Maruši po trkljanju, jima je postalo dolgčas in vnovič je vzplamtela ljubezen in še z večjim plamenom. Po vsem je bilo soditi, da pride v kratkem do srečne razrešitve ali pa do pogubne katastrofe.
In tako je tudi prišlo.
Nekega soparnega popoldne, ko so bili komarji in mušice silno nadležni in zato živina skrajno nemirna se je polastila tudi Maruše neobična vznemirjenost. S pomenljivimi poudarki je pela in neštetokrat ponovila:
Zavihaj si hlače,
pa pridi nocoj!
To je Jernaču globoko seglo v srce. Začel je vnovič resno premišljati, ali bi se vendar ne dalo na kak način prebresti mlakuže. Da bi jo namreč preplaval, o tem ni mogel misliti, ker ni bil plavanju vešč. Preostajalo mu je torej samo, da jo prebrede. Sicer je že večkrat nameraval to poskusiti, toda ostalo je zgolj pri nameri, ker mu je bila voda pregloboka in premrzla. Tisti večer se je pa o-pogumil in sklenil za trdno, da izvrši svoj naklep.
K temu važnemu koraku pa ga ni privedlo samo l)rePenenje po Maruši, ampak še plemenitejše čuvstvo, namreč skrb za njo in bojazen. tVse je namreč kazalo, da bo po soparnem popoldnevi nastala viharna noč; te pa se je Maruša hudo bala, kakor mu je dala razumeti z različnimi znamenji in klici. Sicer se je pa tudi njemu samemu zdelo kratkočasneje, prebiti tako noč v družbi ko v samoti. —
Ko je torej legel mrak na planino in je na nasprotni strani zaplapolal ogenj, ki ga je zakurila-Maruša da bi si skuhala mlečne kaše za večerjo, ki pa naj bi bil njenemu Leandru obenem to, kar je bil nekdaj Leandru iz Abida He-rin svetilnik, si je Jernač zavihal hlače čez kolena in se spustil v mlakužo. In od kraja je šlo dobro, dasi mu je mrzla voda polagoma ohlajala hrepenenje, na dnu ležeče blato pa zadržavalo noge, da jih je komaj pulil iz njega. Ko pa je pribredel nekako do srede, se je tako globoko vanje vgreznil, da ni mogel ne naprej, ne nazaj.
In ko bi bili mi tako neusmiljeni ,kakor so bili olimpski bogovi, ki so sicer sami radi dobro živeli in vroče ljubili, katerih pa je bila sama zelena zavist in škodoželjnost, kadar je šlo za srečo in ljubezen kakega smrtnega zemljana, in ki so kakor nam pripovedujejo zanesljivi zgodovinski viri, v morju ugonobili tudi nesrečnega Leandra, ko je plaval k svoji ljubici Heri, prav zaraditega, ker so jima zavidali sladke poljube in tesne objeme, pravim torej, ko bi tudi mi bili tako neusmiljeni, bi zapisali tudi mi, da je Jernač u-tonil v tej mlakuži. Ker smo pa usmiljenejšega srca ko nekdanji Olimpljani in čisto nič zavistni, tako da vsakemu smrtniku, in bodi tudi le preprost kravar, prav: iz srca privoščimo vso sladkost ljubezni, zlasti pa, ker ne maramo udariti resnici v obraz, ki se glasi da se je Jernač srečno izkoba-cal iz mlakuže, zato beležimo to dejstvo z vsem zadovoljstvom, dasi moramo žalibog priznati, da zaenkrat še ni dosegel svojega namena.
Po daljšem naporu se mu je namreč posrečilo, da je izpulil noge iz ilovice; vendar pa zaradi strahu in mraza ni silil več naprej, temveč se je obrnil ter se slednjič ves moker in blaten privlekel do svoje kolibe. Ko pa je legal spat, se je priduševal, da rajši pozabi Marušo, kakor da bi se še enkrat izročal blatu in vodi. In po prestalem trudu je tako trdno zaspal, da ni kan. nič slišal viharja, ki je ponoči bučal okrog njegove kolibe ter lomil in ruval drevesa.
Odtod pa veliko presenečenje, ki ga je čakalo drugega dne. Ko je namreč šel k mlakuži, da bi si ogledal kraj, kjer se je prejšnji večer boril z vodo in blatom, in pa tudi da bi Maruši izdaleka poročal o svojih snočnjih dogodlja-jih, je zapazil v svoje začudenje, da je na nasprotni strani vihar podrl mogočno bukev in jo položil počez čez vodo, tako da je bilo treba le nekaj korakov iti po vodi, potem pa se je lahko zlezlo na
vejevje in deblo izruvanega drevesa in se tako kakor po brvi prišlo na ono stran.
In tepec bi moral biti Jernač, ko bi se ne bil poslužil te od neurja mu ponujene ugodnosti. Toda Jernač ni bil tepec in zato se je je poslužil takoj tisti dan in se je je prav pridno posluževal tudi ostali del poletja.
Ko bi bili mi takšen mojster sloga, kakršni nismo, bi imeli sedaj naj lepšo priložnost, da bi orisali z minuciozno natančnostjo in s psihološko fineso, s kakšnimi čuvstvi se je po toliki zapreki približal Jernač Maruši in Maruša Jernaču; kako je Maruša od sramežljivosti zardela in pobesila ciči, ko je stopil Jernač pred njo; kako sta razprostrla roke v objem in strnila ustnice v poljub; in slednjič, da je zadrhtela vsaka mišica na njunih telesih, ko se je v kipeči ljubezni oklenil Jernač Maruše in Maruša Jernača. Ker pa takšen mojster nismo, zato moramo opustiti to lepo priložnost vkljubtemu, da se nam povrne težko kdaj vdrugič. Tolažimo pa se z zavestjo, da se nahaja med našimi čitatelji menda vendar kateri ki je, če že ni sam izkusil enakih objemov, poljubov in drhtljajev, vsaj že čital kdaj o njih v kaki povesti; ako ne, da pa še utegne. In ta zavest z našo nezmožnostjo vred naj nas opraviči, da pohitimo naravnost k zadnjemu dogodku, ki še spada v naše področje.
Ko se je poletje nagnilo in so začele briti mrzle jesenske sape čez planinske goličave, je bilo treba Jernaču in Maruši misliti na ločitev. In slovo ni bilo lahko. 0-tožno je pel Jernač, goneč čredo v dolino:
Po dolin’ci je iv j e, po planin’ci snežek gre. v Zdaj boš sama ležala, oj ti bore dekle!
Maruša je pa ihtela, ker od žalosti ni mogla peti.
KO SEM BIL ŠE MED PREMO-GARJI.
Človek.
Ko smo se, iz tako imenovanega pekla, črni kot vražički, od snoja premočeni vračali v svoje brloge, vprašal me je eden izmed družbe:
“JAli si videl onega revčka, ki ga je pobilo?”
“Ne, kdo je bil? Ali je zelo pobit?”
“Da, zelo hudo in ime mu je Semp-------
“O vraga!”
Nato je nastal zopet molk. In ni nas zelo vznemirilo ker smo takim dogodljajem navajeni.
Ko sem prišel v svoje stanovanje, počutil sem se kot človek in ne več kot živina, ko naglo vstopi tajnik organizacije.
“Ali si cul o tej nesreči?” je hitel izpraševati,	:m\
“‘Ne — kaj pa je vendar?”
“Ta velika majna gori ... in pet naših je v njej.”
* # *
Odpravili smo se nazaj k jami po glavni ulici. Konec glavne ulice, zavili smo skoz kratko močvirje do majne.
Majna, ki je bila vsa v ognju, prištevati so jo najboljšim in najzanesljivejšim v celem okrožju...
V njej delajo možje z odprtimi svetilkami. Tlak. kjer napolnuje-jo majnerji svoje svetilke, in na katerem se neodrasli dečki med odmorom igrajo in šalijo, med tem ko stareji ob straneh ležijo in jih opazujejo, je čezinčez prepojen z kerozinom. Vata iz svetilke neke ga majnerja je mogla pasti ondi na tla, in začelo je tleti; — ne dolgo na to pa je bila vsa jama v plamenu.
# * *
“lSay”, je klical nekdo izmed množice, “ta ti je pa od zlodja — ta Starič, ko so ga rešili in privedli na površje pa se je takoj zopet vrnil da pomaga svojim sotrpinom.”
Starič, je bil eden izmed onih, ki jih je bilo zaprlo. Bil je na dnu fova, pa ko so ga rešili, podal se je, ko je zvedel, da njegovi tovar-ši še niso rešeni, zopet takoj nazaj, da jim pomaga; pri tem junaškem činu pa je reveš zgubil svoje življenje . . .
• * *
Dve ženske so se skoz množico pririle ter obstale pred nami.
“ Ali je ono odprtina v rov, in ono tam vspenjača?” vprašala je ena izmed nju drugo, po sodbi tujka.
“Da,” ji je odgovorila nje spremljevalka, ter še pristavila: Da, to je ono prokleto peklo kjer delajo naši možje za naš vsakdanji kruh!”
“Bogme”, se je za njunim hrbtom oglasil nek premogar, “pa še preklinjajo nas kadar nam ono
boro malo plačajo.”
• * *
“Upam. da ne bom nikdar več kaj takega gledal,” je v obupu šepetal moj tovariš. “To je grozno!” Ko je Jaka od doma odhajal, vprašal ga je njegov mali sinko, gledajoč ga s solzami v očeh, kot da je vedel, da ga ne bo nikdar več videl: “Kam greš ata?” “v rov, dragec moj mali”. Na to je fantek začel glasno jokati, zdihovati in prositi; “ata ne hodi,
samo danes ne . . . .”
* # *
Ozrl sem se po revežih, ki so stali ob žrelu rova ter polglasno vzdihnil: Reveži! Mislil sem dalje, kako bodo morali že jutri v žalosti in obupu zopet iti s trebuhom za kruhom v druge kraje, k drugim žrelom, k drugemu peklu. Jaz pa sem mislil dalje, mislil in mislim še sedaj . . .
Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč
STEVE JAKŠE,
izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov:
STEVE JAKŠE,
Box 657	Crockett, Cal.
Zdravljenje v 5 dneh SS
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Štruc turi; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočlch se moških.
Popravite Vaše zdravje.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treta plačati.)
TAJNE MOŠKE
Edino pristni
Električni Obliž
(Plaster)
izdeluje in rrrdaja
LOUIS SCHEFFEL, lekarnar
vogal 20 cesta in Blue Island ulica.
Ni boljšega s - edstva proti bolečini. Poskusite ga!
RJULROAD EXCHANGE BAR
2245 Larimer St. Denver, Colo.
Slovencem se priporočava kot dobra domača salunarja.
Louis Prosek in Joe Fischiin
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB.
predsed., blagajnik in,upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
“NARODNA DVORANA’
in NARODNI SLOVANSKI SALOON
4837-43 Washing'ton St., DENVER, COLO.
Vedno domače dobro vino, likerji i cigare.
Vsi Slovani se zbirajo v tem salunu!
Za obisk se priporoča
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
itd.
1921 Blue Island Ave.,
Eagle Bar
117 East Northern ave., Pueblo, Colo.
Vedno za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in pristno vino in raznovrstne ismotke. Slovenci obiskujte naju! RUDOLF KARLINGER
& JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika.
Rojakom v San Francisco, Cal., in slovenskim potnikom se priporoča
(LAIBACH
JOHN KUKAR, imitelj.
461 Fourth St. San Francisco, Cal.
Telef Douglas 5049 Tetef Homel2436
0000000000000000000000
1 LOUIS ROBSEL1
q	Slovensko-hrvaški	§
1	SALOON	§
O	o
O Vedno sveže pivo, Izvrstno O O žganje in pristno domača vina.
460 Grand ave. KENOSHA, WIS.
Telefon 1199
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOÔ
BOLEZNI
ZGUBA NAGONA,BOLEZ-IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglosti^ slabost, na. por, zastrupljenje in zguba vode.	.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
DR. ZINS, 183r
Odprto od 8 utraj do 8 zvečer. Ob nedeljah od8zjutr.do4 oop.
ZASTRUPLJENJE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lucije, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza* ture, garje, otelkiline, pod ju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje brezplačne. Govorimo slovensko
Clark St.
Chicago
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chicage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in ."r'-ra': trvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
»		V / lemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svele, mo-
		
		goče še popolnoma zdrave zobe?
		Pusti si jih zaliti s zlatom ali sre-
		brom, kar ti za vselej dobro ia po
		najnižji ceni napravi
ft k		Dr. B. K. Šimonek
		Zobozdravnik.
		544 BLUE ISLAND AVE.
» 1		CHICAOO, ILL. Telefon Canal 2127,
[■]2SE2EE^ES£E2S£ESŽBSŽSm5£E3g
B Pijte najboljše piro
n
M
^ Peter Stiioenhofen Brewing Co,

PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.
CIotov denar
Hranilna vloga v tej banki je varno uložen denar, ki nosi 3% obresti ni ga lahko dvignete kedar hočete,
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto ob sobotah večer od 6. do 8. urete.
Safety Deposit predali po $3.00 na leto.
22 let v biznesu«