PLANINSKI VESTNIK vani domači grudi, v objemu trentarskih gora in ob šumenje vedno bistre Soče. Utrujeni stolp v Razorju bo še kljuboval viharjem, snegu in ledu, trentarski pa je omahnil za vedno. Verena Mencinger Manj zanimanja za planinske šole Odbor z,a planinsko šolo pri Planinski zvezi Slovenije je pregledal poročila o opravljeni planinski šoli v lanskem letu in ugotovil, da je bilo zaključenih 25 pla­ ninskih šol (PŠ) v 22 planinskih društvih, vseh absolventov teh šol pa je bilo 469. Ena od teh šol je bila v organizaciji KVIZ oziroma odbora Pš, dve planinski društvi pa sta organizirali po dve planinski šoli, in sicer PD Litija in Novo mesto. V primerjavi s podatki iz leta 1987 se je število planinskih društev, ki so organi­ zirala in končala PŠ, zmanjšalo od 26 na 22 ali za 15 odstotkov, število absolven­ tov pa se je zmanjšalo od 576 na 469 ali za 19 odstotkov. Povprečno število absol­ ventov v ilanskih PŠ je bilo 18, najmanjše 2, največje pa 43. Povprečna starost ab­ solventov je bila 13 let. Največ planinskih šol je bilo lani na ob­ močju ljubljanskega in zasavskega med- društvenega odbora planinskih društev, in sicer po 5. Po tri planinske šole so orga­ nizirali na območjih dolenjskega in pri- morsko-notranjskega MDO, po dve na ob­ močjih gorenjskega in pomurskega, po eno pa koroškega, podravskega, poso- škega in savinjskega MDO. Na tisoč članov planinskih društev je bilo lani največ absolventov planinskih šol v dolenjskem meddruštvenem odboru (29), v primorsko-notranjskem MDO je bilo na tisoč članov lani 18 absolventov planin­ skih šol, v pomurskem MDO 11, v zasav­ skem 6 in v drugih, kjer so imeli planin­ ske šole, od 1 do 3. To jasno kaže, ko­ liko v planinskih društvih storijo za osnov­ no izobraževanje svojega članstva: število absolventov je prenizko celo v tistem MDO, kjer je najvišje. Analiza kaže, da je med absolventi največ osnovnošolske mladine, zelo malo pa od­ raslih in srednješolske mladine. Odbor za planinsko šolo pri PZS ugotav­ lja, da so nekatera (žal redka) planinska društva uvrstila izvedbo planinske šole v svoje redne programe, nekatera izvajajo program občasno, veliko planinskih dru- Planinski vestnik Ima vedno na široko odprta vrata za vsa mišljenja In vse dejavnosti v gorah. Pišite nam o tem, da bodo še drugi prijatelji gora zvedeli za vaše doživljaje, po­ glede in zamisli. Predvsem pa nam napišite kaj hribovsko smešnega, saj humor v teh težkih časih še kako potrebujemo. štev pa še nikoli ni organiziralo planinske šole. Nekatera PD pošiljajo svoje odrasle člane na odprto planinsko šolo, ki jo vsako leto organizira odbor Pš pri KVIZ PZS. Kot pomoč pri organizaciji in izvedbi pla­ ninskih šol organizira odbor za Pš vsako leto seminar za vodje planinskih šol, ki je namenjen tako tistim, ki še nikoli niso organizirali Pš, kot onim, ki imajo na tem področju dela že bogate izkušnje. Tam izmenjujejo izkušnje in se dogovarjajo za delo v prihodnje. Udeležba na tem semi­ narju se je zadnja leta sicer nekoliko zmanjšala, vendar je še zadovoljiva glede na število absolventov PŠ. ' ' \ . ' Pohod po Haloški poti V soboto, 22. aprila letos, je Planinsko društvo Ptuj s sodelovanjem Zveze teles- nokulturnih organizacij občine Ptuj uspeš­ no izpeljalo akcijo republiškega pomena — množični pohod po Haloški planinski poti. Kljub napovedanemu slabemu vre­ menu je sto trideset udeležencev prehodilo tretjo etapo Haloške planinske poti, ki so jo oganizatorji izbrali za ta množični po­ hod. Na šest ur dolgi poti od Narapelj do Gorce (Podlehnik) so pohodniki lahko od­ tisnili zraven štirih žigov pohoda še 6. in 7. kontrolno točko Haloške planinske poti. Udeleženci so bili v večini člani Planin­ skega društva Ptuj, od drugih pa mo­ ramo omeniti predvsem Mariborčane in Celjane — in celo en Splitčan se je zna­ šel med njimi. Po prehojeni poti so ude­ leženci dobili lepo oblikovano in izdelano priponko, ki simbolizira markacijo, v ka­ tero je vkomponirana značka Haloške pla­ ninske poti. Slovesen zaključek na Gorci je izzvenel tudi v podeljevanju priznanj: praktično darilo je dobil najbolj oddaljen udeleženec (iz Splita), najstarejši udele­ ženec, 80-letni Niko, najmlajši udeleženec, 5-letni Aljaž, najštevilčnejša tuja skupina (Mariborčani) in trije pohodniki, ki so največkrat prehodili Haloško planinsko pot (Ivan Meden in Tone Mervič iz Mari­ bora ter Simon Petrovič iz Ptuja). Ob zvo­ kih dueta Junger iz Ptuja so uživali pred­ vsem najmlajši udeleženci, ki so neumorno plesali ne glede na šest ur hoje. Gostišče Gorca je prijetno presenetilo z enolonč- nioo (bogato zabeljeni ajdovi žganci in gobova juha) v domačih, lončenih poso­ dah. Čudovito sončno vreme, bujno zelenje prebujajočih se gozdov, nežni poganjki v goricah in prijazni domačini, od katerih so se nekateri tvorno vključili v to akcijo in poskrbeli, da pohodniki niso bili žejni, so veliki prispevali k prijetnemu počutju. Udeleženci so bili zadovoljni in neka­ teri prav dobre volje, kar je prav gotovo priznanje organizatorjem in njihovim so- 283 PLANINSKI VESTNIKi delavcem. Oboji so namreč zraven orga­ nizacijskih priprav neumorno upirali oči v nebo, če se bo april spet poigral ali ne. Med potjo je bila tudi možnost ogleda Haloške hiše, ki jo je DO Kmetijski kom­ binat iz Ptuja spremenil v muzej. Lična, s slamo krita hiša, ki pod enotno streho skriva bivalne prostore (v katerih so še pred nedavnim stanovali) in ogromno pre- šo, je bila gotovo največja zanimivost za udeležence iz drugih krajev in seveda za otroke, ki so se najbolj čudili črni ku­ hinji. Veliko pohval je bilo izrečenih na račun ohranjanja ljudskega izročila oz. stavbne kulture in njene notranje opreme. Slišali pa smo tudi upravičene pripombe, da to naše bogastvo premalo ponujamo oz. pre­ malo in v preozkem krogu povemo, kaj sploh imamo in kaj vse popotnik ali iz­ letnik lahko vidi tudi v Halozah. Upamo in želimo, da bodo ustanovitelji in upravljalci tega muzeja, za katerega dobite ključ v gostišču na Gorci, zbirko dopolnili tako tehnično kot strokovno in bodo tako vsi obiskovalci, ne le pohod- niki, v prihodnje odšli iz Haloz s prijet­ nimi vtisi in s spoznanjem, da tudi v Ha­ lozah teče čas naprej. Tudi množični po­ hod je prav gotovo prispeval k temu. Kristina šamperl Purg Srebrni jubilej rezervata Več kot 1500-člansko planinsko društvo Snežnik iz Ilirske Bistrice je svojo letošnjo dejavnost zasnovalo v znamenju prazno­ vanja 25-letnice botaničnega rezervata Snežnik in posebne družbene skrbi za to izjemno zanimivo goro. Poleg tega bodo proslavili tudi 20-letnico delovanja svo­ jega mladinskega odseka, ki je popeljal 284 v naravo in v gore že na tisoče mladih. Priznanja za delovne planince Ob letošnjem dnevu OF je prejel predsed­ nik PD Zabukovica Ivo Goričan srebrni znak OF za uspešno vodenje planinskega društva. Res je, da je njegov staž pred­ sednika društva zelo kratek, vendar je bilo njegovo delo na področju planinstva vse­ skozi v ospredju. Že kot predsednik KK SZDL Griže je imel velik posluh za planinstvo in je že tedaj deloval v upravnem odboru društva. Če ne drugega moramo omeniti, da je bil med tistimi, ki so v program krajevnega samo­ prispevka vključili tudi obnovo športnih objektov. Pod njegovim vodstvom je kra­ jevni samoprispevek uspel in planinsko društvo dobiva krepko pomoč za obnovo in razširitev planinske postojanke. Da je delo v planinski organizaciji v kra­ ju cenjeno, potrjujejo tudi letošnje pode­ litve bronastih znakov OF. Med dobitniki je bil načelnik mladinskega odseka Milan Polavder. Njegov mladinski odsek je lani prejel najvišje priznanje ZSMJ, plaketo 25. maj. — Prav tako je prejel bronasti znak OF gospodar društva Boris Cilenšek. — V Grižah praznuje letos osnovna šola 150-letnico delovanja. To je šola, ki je tesno povezana s planinskim društvom. Na šoli delujejo vodniki društva kot zuna­ nji sodelavci šole, skupaj organizirajo planinske tabore itd. Na proslavi ob 150-letnici je prejelo planinsko društvo pri­ znanje šole za tesno sodelovanje. Prav tako sta posebni priznanji prejela načelnik mladinskega odseka Milan Polavder za po­ moč pri delu s pionirji in Bojan Jevševar, ki je vodil na šoli orientacijski krožek in vzgojil v orientacijskem teku skupino tek­ movalcev, ki so med najboljšimi v Slo­ veniji. Vsa ta priznanja potrjujejo, da je delo planinskega društva z mladimi na pravi poti. Zato ni bojazni, da ne bo uspel le­ tošnji načrt. Takoj po zaključku šolskega leta bo tabor za cicibane vzgojno-varstve- nega zavoda in učence prvih razredov pri lovski koči pod Gozdnikom, v počitnicah pa bo tabor za pionirje in mladince na Jezerskem. Tu je še kopica drugih akcij mladih od markiranja do izletništva. Pomagali bodo pri markiranju poti; odšli bodo na Golico. Če bo primerno vreme, bodo cioibani nadaljevali akcijo ciciban- planinec, pionirji pa akcijo pionir-planinec itd. Zato so v društvu ponosni na priznanja, ki jih prejemajo posamezniki: priznanja potrjujejo pravilnost dela od najmlajših do starejših, ki jim ni žal sobot in nedelj, ki jih preživijo s prostovoljnim delom na Homu. Zato je tudi razumljiv revolt, ki je zavladal v društvu, ko smo se seznanili z ustavnimi amandmaji k ustavi SRS. Kjer je mogoče, protestiramo proti XVIII. amandmaju, ki telesne kulture ne vklju-