! > , ,1 List i i • » ) f * . i 4 " ' 'i«" h- Tečaj XLVIX ♦ i i i I 7 r 1 « I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leia 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. f V Ljubljani 28. januvarija 1891. * t' Obseg: Rezatev češpljevega drevja in narodopisni obrazi. Kako bode z našo govedorejo poslej Naši dopisi. Novičar. Vprašanja in odgovori Zemljepisni i p ll* Go^podar^ki^ stvari. Rezatev češpljevega drevja. a spodnji tretjici prišli bodo vsled te rezatve iz popov a nekaj milimetrov dolgi poganjki, ki nosijo na kon venec cvetnih popov in je v njih sredini pop » Cešpljevo drevo (in tudi sliva) je Dajtrmoglavnejše iz katerega zraste drugo leto poganjek, ki bode daljšal izmed vseh, s katerimi ima vrtnar opravilo; malo se letošnjega t i/ :> r; \ » 4 \ L l« • 4' » v ) I s Podoba 1, se zmeni za namere sadjarjeve in težko uda rezatvi. Ako hočeš s češplje-vim drevjem ravnati kakor s hruševim ne ali z drugim, prav gotovo ničesar dosežeš ; vede se ti, kakor razposajenec, ki je miren, dokler vidi šibo, ako se obrneš od njega, pa ti kmalu Kako novo nagodi. Cešpljevo drevo se maščuje navadno s tem, da ostane nerodovitno. z vodoravnimi vejami Vseh oblik češplja ne prenese, ostane nerodna ? ali pa stori 50 dolge rodne mladike. obli- Poskušali so z vsemi špalirskimi kami, a trud se jim nikdar ni poplačal. Po teoriji bi moralo biti češpljevo drevje zato, ker rabi mnogo toplote, špalirsko drevje. Po teoriji je to res napačno pa v praksi. Cešpljevo drevo mora stati na samem ter imeti od vseh strani zraka, ako naj ti rodi. Vrh češplji bodi okroglast, ta oblika jej najbolje ugaja. Rodnega lesa je češplji veliko teže tudi ga pridobiti, nego drugemu je teže ohraniti zdravega drevj Recimo, mladika pod. 1. je lanska voditeljica kakega češpljevega drevesa. Pomladi ima ta mladika po vsej dolžini le lesne pope. Tej mladiki bodemo od- Popifc na drugi tretjini pognali bodo do centimetrov dolge poganjke vsej polni , po dolžini cvet- nega popja Podoba 2, Podoba 3. Popi a zgornje tretjine pognali bodo krepke lesne poganjke, katere bodeš moral priščipavati. Prvo obščipavanje je zarad oblike rodnih mladik rezali celo gorenjo tretjino, in sicer zato, da silimo vse najvažnejše delo. Češpljevo drevo hoče vedno ostale pope odgnati. pope glušiti. Ako si prvikrat premalo odščipnil pozao, raste noben popek t še poganjek, a spodaj ae razvije se bika, raje plačam od vsake krave petak juačevioe. novo postavo bode pa županstvo prisiljeno skrbeti za Pri češpljevem drevesu moraš prvikrat tako od- zadostno število bikov, s tem bode izginila velika ovira ščipniti, da ostane še pet listov (glej pod a), in napredku živinoreje, in če bode tudi postava ob za^^.etku sicer zato, da prisiliš spodnje pope pognati in da se delala marsikaj težkoč in ovir, kmalu se bode poznal premene v rodne mladike. Drugič odščipni do osmega lista (glej podobo > ako se je naredil en poganjek. Če blagodejen njen vpliv, in le čudili se bodemo, zakaj se je s pozno vpeljavo tega zakona toliko zamudilo. pa sta dva po- ganjka, odreži enega pri b (glej podobo 3.) in z drugim ravnaj, kakor je gori povedano, t. j. odščipni ga do lista. Prihodnjo pomlad bode toraj naša voditeljica taka pazi Kakor smo gori rekli zakon se bode letos pričel izvajati. Uže lansko leto smo ga priobčili v našem listu tukaj prijavljamo njega zvršilno naredbo v glavnih > kakeršno kaže podoba 1. Mladike c pusti pri miru, pa na poganjek, ki izraste iz popa, sredi cvetnih popov stoječega, ter ga odščipni do 5. lista, ker s tem dosežeš najprej cvetje, v prihodnjih letih pa rodne mladike. Mladike a odreži pri c do petega ali šestega popa Taka sili speče pope in pri d prihodnje leto do najnižjih cvetnih popov močna rezatev žene sok plodom m • * • da se pretvorijo v roden les. Mladike c reži pri e na na katerih nastanejo kakor pri prejšnjih. potem do spodaj dolge ravno taki palice popi J J Pri češpljevem drevesu ne smeš nikdar zabiti, vseh na rodnem lesu stoječih poganjkov kratko, t. j. na do » listov, odščipniti; če jih pustiš, da postanejo daljši » ne store ti rodnega lesa, in rodne mladike se hitro iz premene v navadne lesene poganjke, oziroma veje. Vse tu povedano velja pa seveda le za razne vrste pritličnih češpelj in sliv, Kakeršne so po vrtovih, za visokodebelne češplje, zlasti ako jih je veliko, pa ni tako ravnanje. potezah. 1.) Županstvo mora meseca januvarija vsakega leta naznaniti okrajnemu glavarstvu, koliko je v občini ple-menih krav in junic ter za pleme sposobnih (poldrugo-letnih) bikov. 2.) Okrajno glavarstvo določi število potrebnih bikov v občini, t. j. za vsakih 100 krav enega bika, ter naroči županstvom skrbeti, da je zadostno šcevilo. 3.) Vsi imetelji bikov morajo do konca meseca februvarija zglasiti svoje plemenjake za licencevanje. Mlajši nego poldrugo leto ne sme biti noben bik, ki se pred komisijo pripelje. 4.) Bike je zglasiti pri županstvu. 5.) Okrajno glavarstvo določi potem po dogovoru z deželnim odborom, kje in kedaj bode v času od 15. aprila do 15. maja komisija bike pregledavala. 6.) Komisija glasuje z večino glasov. Član komisije sam zgiasi svojega bika za tudi ne sme glasovati, če licencevanje. 7.) Da je bil bik licencevan, potrdi komisija s posebnim listom. Licencevanega bika prihodnje leto ni Kako bode z našo govedorejo poslej. pripeljati pred iiomisijo, razen kadar je imetelj poaebao pozvan. 8.) Komisija mora sestaviti zapisnik ter vanj za- pisati tudi vse i Kar se je zapazilo glede pospeševanja Za govedorejo na Kranjskem bode letošnje leto živinoreje. Prepisek tega zapisnika je poslati o osmih zelo pomenljivo, ker smo prepričani, da se prične sedaj dneh deželnemu odbora in c. kr. kmetijski družbi kranjski. 9.) Stroške licencevanja je pravično in primerno kmetijstva, in sicer za silno napredovanje v tej panogi radi zakona o povzdigi živinoreje, ki se bode sedaj pričel zvrševati. Za govedorejo razdeliti med živinorejce celega okraja. 80 na Kranjskem zelo ugodne raz- 10.) Junčevino za občinske bike določi občinski mere; imamo mnogo travnikov, pašnikov in planin t razen tega pa ima naše ljudstvo veliko veselja in razuma za živinorejo. 7 zadnjih letih smo v tej pa zbor, za zasebne bike, pa imetelj. 11.) Pri zvršitvi postave potrebne tiskovine založi deželni odbor, kjer jih je kupiti. nogi uže prav zelo napredovali. ena ovira je bila po- povsod, ki ni dala živinoreji se razviti, in to manjkanje bikov. Naši gospodarji dobro vedo, da je za- in dostno število dobrih bikov neobhodno potrebnih , vsaj na Gorenjskem nam je znano, da ni zaradi neved 12.) Župan mora nadzirati licencevane bike glede njih porabe in zdravja na podstavi zakona. 13.) če občina izgubi na en ali drug način enega bika, mora to precej naznaniti glavarstvu ter skrbeti za drugega bika. klati. nosti premalo dobrih bikov, ampak samo zato, ker se z bikom nihče ali malo kedo rad ukvarja. Slišali smo na Gorenjskem za odgovor na prigovarjanje, naj si več bikov omislijo, od dobrega gospodarja tole: Dobro vem, primerno zidajo. 14) Teleta, stara manj nego 4 tedne, ne smejo se 15.) Glavarstvo mora skrbeti, da se no-vi hlevi Iz teh kratkih črtic lahko vsak posname, kaj za kaj je vreden dober bik, imam tudi veliko škode, ker mi völed slabih bikov ostane toliko krav jalovih, ali mi hteva zakon od občine, oziroma od živinorejcev pa skote slaba 9 zato teleta, a zato vendar sam nočem imet naj za časa, t. j. prav precej skrbe, da zakonu zadoste > z 7 I t I > in sicer zato, da ne bodo imeli sitnob in pa zarad morem sosedom zabraniti pašo, ali je potrebno jo od svoje koristi. kupiti; ali zadostuje, če jo pogozdim, in ali je z do Vprašanja in odgovori. Vprašanje 5. Rad bi napravil v svojem vinogradu tičnimi komisijami mnogo stroškov? (J G. v K.) » Odgovor: V vseh teh rečeh nismo dovolj poučeni, % morda nam kedo izmed naših čitateljev podrobno pove, kako je tako reč rešiti. Prosimo. Pogozditev zabrani brajde, in sicer od železnega drata. Mejaši mi pa od pašo tam J kjer je dotično mesto v katastru vpisano svetujejo ter trdijo, da rosa od železa škoduje trsu. Ali za gozd, ker je potem gozdna postava veljavna. Ako du j to res? (J. Pr. v Ž. na Štajarskem). Odgovor: To ni res, železni drat prav nič ne ško-B trti, saj je na tisoči hektarov vinogradov, ki imajo imajo sosedje pašno pravico, ne more se jim odvzeti > pač pa odkupiti ali zameniti tej reči Vam lahko da vse trte privezane na drat, a ne na kole, pa vendar izvrstno uspevajo, Pa6 Vam pa ne priporočamo rabiti navadnega železnega drata, ker Vam takega rja v par letih uniči. Kupite si raje pocinjenega, ker Vam trpi dobrih pojasnil gospod okrajoi glavar. Sicer pa mora biti kaj pisanega, pod kakimi pogoji ste pred desetimi leti pašnik delili. Morda ni o skupni paši nič določenega v dotičnem pismu, in morebiti sosedje niti pravice nimajo pasti. več nego dvajset let in je le za spoznanje draži. Vprašanje Ali je vrh visokodebelnega drevja Vprašanje Zaici so mi naredili letos strašno škodo Sel sem aiemniku lova 9 da jih dal več postreliti, ker on jih močno varuje in so se zato silno i^sako leto obrezati in kedaj? (J. L. v J.) Odgovor : Vrh visokodebelnemu drevju se obrezuje , da dobi pravo obliko toliko časa to ie do leta zaredili. Hotel sem se zarad škode z lepo ž njim po- io krepke veje, potem se pa pusti, in se mu vsako leto botati, a on mi odgovori: Ne dam nič, po novi postavi nepotrebni les iztrebi. Ako bodete visokodebelno drevo kar vedno obrezavali, gnalo bode v les, sadu pa ro se škoda, narejeaa po divjačini, nič ne odškoduje. ! sim Vas razjasoila, ali je to res in kaj mi je storiti? ne bodete nikdar videli. (L. v Dr. pri Ljubljani). Vprašanje 9 Ali je dajati čebelam po zimi piti? ki Odgovor: Je res in ni res; škodo mora tajemnik ^^^^ čebelarji trdijo, da ni potreba. (P. L. v D.) Odgovor: Ogromna večina in to najbolj slovečih čebelarjev je odločno proti temu, da se daje čebelam tudi še po norem znkonu povrniti, toda le z omejitvijo določena v zakona z dne 19. maja 1889 . . vendar ima (u^itnik zemljišča) samo takrat pravico do povračila škode, katero naredi divjačina po sadnih, sočivnih ali umetnih vrtih > po drevesnicah in o povračilu škod, storjenih po lovu in divjačini, ki veli: po zimi piti. Kaj pa menijo gorenjski čebelarji o tem? Vprašanje 10, Kako je ravnati z rezanicami ameriških trt iz drugih krajev, da se ne zatrosijo z njimi trtne uši. (G. L. v K.) Odgovor: Uvažanje trt iz okužnih okrajev je postavno zabracjeno. Trte, ki so ali gotovo ali morebiti okužene, razkužijo se z žveplenim oglikom. na posamič stoječih drevesih, kadar ne dokaže, da je škoda vsled tega nastopila, ker je odškodovanec opustil tiste na dotičnem kraji navadne priprave, s katerimi dober gospodar take stvari navaano zavaruje.'' Ako ste drevj tako zavarovali tedaj imate pravico do odškod nine, drugače pa ne. Letos je pa sneg visok^ in gotovo se bode v mnogih krajih pripetilo, da bode zajec mlademu drevju vrhove in veje oglodal. Ker pa ni običajno in tudi ne gre vrha zavarovati, z&toraj, mora najemnik to škodo povrniti, Poilu(^iie stvari. naj si je bilo drevje zavarovano ali ne. Ako pa najemnik lova preveč goji divjačine. Vas pa Zemljepisni in narodopisni obrazi varuje § o. zakona z dne 22. avgusta 1. 1889. o prepo vedanem lovskem času ; ki slove : „Na kvaro zemlje-deljstva preobilno gojena divjačina se sme, ako bi po Nabral Fr. JaroslaT. (Dalje.) 208.. 11. lovskega patenta z dne 28. februvarija 1886. to ukazala politična oblastva, primerno zmanjšati tudi o prepovedanem času.'' Kazanska soteska. Trajanova ploca. Oršova. Železna Vrata. Na levo se ti prikazuje Oršova, malo mesto 5 na ustju Črne, in ima do 1600 duš. Tu pristaja in ostaje Vprašanje 7. Pri nas je grajščina odstopila kiiictom avstro-ogerski parobrod. Romantiško je to mesto mej pašnik, katerega smo si pred desetimi leti razdelili, a pasemo pa vendar skupno. Jaz sicer svoje živine uže gorami 1 solnce vidiš samo malo ur na dan, ali vendar « • 9 tu bujno rastlinje, zlasti bujni so makleni na šeta pet let ne pasem, redim jo skozi celo leto v hlevu, lišču nižje pod kolodvorom 5 zadnja postaja avstro Imam sedaj željo, da bi svoj del užival sam, ker en del kosil, drugega pa pogozdil. Prosim sveta: rad Ali ogerske železnice, katera Rumunsko. se v Verciorovi spaja z \ « • t • • 28 ! Tu 86 tudi, kedar je tadi visoka voda premeščaj J •. . Ko 80 bili dne 26; januvarija potniki na manjši parobrod, na katerem te že kapitan rodnih poslancev predloženi 1890. klubu n^ francoski pozdravlja, a 8trežn'ki za napoleondore dvore Toraj na parobrodič moramo iti. Ali je res taka ne- spravni dogo v odobritev priporečeni ) katere so bili podpisali od c. kr. vlad porabljeni udeleženci Dunajskih konferencij vzprejel je varnost? Napet stojim na palubi, in gledam na desno in klnb naslednji predlog: Češki poslanci narodne stranke levo. » ščanj Kaj bode? Čez malo časa zaslišim močnejše vr- dveh toRov, katora se zoveta vzprejemajo dogovore Dunajske konferencije od besede n Gorenja iu Do- do besede, ker odkritosrčno žele lenja Belega," Ali prav m podobno to vrščanj o 0 deželi. Dasi pa so Dunajski dogo katerem Mayer veli: „Das Getöse der Wellen wird im- sedilu kooferenčne mer ärger, und schliesslich wahrhaft betäubend.'' To so klub odrekel 6 da se napravi mir v * ' vori po izrečnem be-zapisnika «celota", vendar ni naš ti tista strahovita ,,Železna Vrata,kjer voda skoro po vsej širini reke vre, v znak, da je pod njo mnogo gre- kon sodelovanja pri posvetih in sklepih o ža- gi ede preosnove deželnega šolskega sveta, ter tudi ■ benov. preko katerih se malokater brodar upa ponesrečil oni nevešči kapitan turški deluj 9 da ustavnim potom sklene zakon Tu preosnovi se je deželnega kulturnoga sveta, odkritosrčno želeč miru med Ali mi imamo obema narodoma kralj dva krmarja, in mej njima stoji prilot, kateri sicer kadi z lule, ali vendar vedno nepremižno gleda v vodo daje češke, ki je in mora biti gotovo prvi in zadnji smoter Dunajskim dogovorom in Da pa nastane resniče m s prstom znamenja sedaj enemu, sadaj „Mili Bog, hvala ti!" vzdihnil sem, ko smo brodili traj p mir, treba, da drugemu nemški deželni poslanci C. kr vlada p o p o I n o m že po mirnej površini, da si dal polo pripoznaj tega naj veli kopravnost češkem n a častnejšega zemljišča v Evropi, v roke mojemu narodu d u , kakor tudi češki posi ne zahtevajo ničesar > kar kateri je najvažnejšn mesta tako stalno označil bilo v kvar enakopravnosti naših nemških deže 9 svojim lanov. Ali v tem oziru se ni podpiralo odkritosrčno imenom da ga tudi najoholejši narodi evropski morajo naše prizadevanje za resničen mir med obema narodoma izgovarjati, ako hočejo, da jib kedo razume, kedar go- in zato vore ali pišejo o tem kraju." boja2 tal a v češkem du velika 1 n a u p n o s t. Spominamo ukaza Kedar smo že gladko plavali proti zadnjej srbskej pravosodnega ministerstva z dne 3. februvarija 1890. postaji Kladovi, katera se odlikuje s posebno rodovitostjo, in odgovora c. kr. vlade na resolucijo deželnega zbora kraljevine češke z dne 3. junija 1890. 1. zaradi uradnega jezika. Ta odgovor je ne le po vsebini, ampak tudi po omenil sem: „Kako to, da v našem stoletju dinamita nc bi mogli razstreliti tega grebenja. Železnih Vrat da se potujoči svet ne boril tolikimi neprijetnostimi obliki tak, da ž n Avstro-Ogerska njim (( dgo Božidar ni doseči miru, ter se je dose kako na danje nesrečno stanje vsled njega Dunaju trdijo, toda s to pogodbo, da jej donavske ladije izboljšalo. pohujšalo, a ne plačujejo mitnino; ali tega ne dade Srbska. Pa tudi taka se ne morejo pogoditi ) da delile dohodke strošk velika cesarovina z malo kraljevino!" # Tu ga imaš! Posebni dobički zavirajo obče dobro Glede nemških deželnih poslancev pa moramo reči, da niso bili spravljivi. To je najbolj jasno iz tega, ker 81 njih voditelji z i vsemi možnimi sredstvi prizadeva j opreprečiti, da ne bi nemški * dežel deloval dežel t 1 Septembra meseca 1890. 1. smo čitali po listih ) da se je vendar pričelo trebljenje Želez ni Vrat u v nav- zočnosti avstrijske, ogerske in srbske vlade. (Dalje prihodnjič.) kije popolnoma narodno-gospodarsko podjetje, namenjeno blaginji vse dežele, ne glede na narodnost, in kateremu je pokrovitelj Njegovo veličanstvo naš premilostivi cesar in kralj. Vrhu tega nikakor ni bilo v pospeh miru ravnanje nemških krogov od dne 26; januvarija 1890. Politične stvari. 5 koder so Čehi proti pa do njim v zadnjem listu smo omenili, da bode staročeška ■ stranka o priliKi stavila predlog, kdaj imajo drugi zakoni, zadevajoči spravo na Češkem zadobiti veljavo. ^To 80 storili Staročehi dne 20. t. m. v deželnemu zboru v ljudske štetve po 4 manjšini. # ^ v Ob teh žalostnih razmerah in ob nezaupnosti, ki t je nastala vsled vsega tega povsod v našem narodu 9 prevdarjali smo, na katero stališče naj bi se postavili se bodo na podlogi posebni izjavi. Kai je sprava na Češkem ne velike deželnem zboru važnosti za Češko J ampak tudi za celo Avstrijo, ker se bode gotovo še mnogo o njej razpravljalo in ker je v tej tudi program izrečen, katerega se hote Staročehi držati pri daljnih obravnavah o spravi, priobčimo tudi mi glede onih zakonskih načrtov, ki Dunajskih dogovorov razpravljali v kraljevine češke. Priznati je, da načrt zakona o deželnem kulturnem svetu ne žali z pobeno večjo enakopravnosti češkega naroda in da po tem zakonu ne preti nevarnost edinstvu izjavo staročeških deželnih poslancev katera slove tako le: kraljevine češke, kajti drugače bi na pr. zlasti razdelitev t šolskih okrajev v češke in nemške okraje v kakeršne 80 uže dvajset let razdeljeni ne le nevarna bila edinstva 29 kraljevino češke, ampak • • • ^ -uprav rušila to edinstvo. let je šlo vse prav ia pošteno; le napako imela Zatoraj gotovo ni nobenemu češkemu poslancu, ki bode 8 * • ob tretjem branji glasoval za ta zakon, očitati, da dela inladinskib, pa že vseh spridenih tovaršic se ni jih je posnemala v neči- zämogla otresti. Preveč rada v kvaro enakopravnosti češkega naroda -1 i in v škodo merni obleki, o prostih urah zahajila, kolikor je bilo «dinstva kraljevine češke. v Vsi podpisani poslanci pa priznavajo, da je'reforma moč že v * njihovo družbo, in ker so imele, kakor pravimo < ka svojega fanta, mislila je revica, da tudi ona volilnega reda, ki je zagotovljena v Dunajskih dogovorih ne more in ne sme biti brez njdga, tim bolj, ker so jo -in v kateri je bila vlada najdoločneje izjavila, da bode tovaršice vedno zarad ) kruh. Dobrih služb bi bila imela, kakor pravi pregovor ^deset na en prst." — Več njenih mladinskih tovaršic šlo je bilo v mesto v službo. A kolika je bila razlika med njimi in Jerico ) kadar so prihajale od časa do časa v gostje u domu. Potaknile so se bile ene v službe pri gospodi, druge celo kot delavke v tovarne, in prihajale domu pravcate sede 8 takim zločincom. verjet' Cenček je delal pri zidarjih blizu ondi, kamor je hodila Jerica na vodnjak po vodo. Ondi sta se mnogokrat že snidila, kakor po naklučji, da sta si šepnila v naglici kako besedo ali nasprotno vabilo in naročilo za kaki skrivni shod. Tudi ta dan jo zviti Cenko ondi pričaka satansko dobrikaje in prilizovaje se ji. Ko ga vgleda in hlinjenje začuje, so bili zdajci tudi pozabljeni milijoni » „frajlice." Gosposka obleka je kar šumela na njih, pri tem, ko je bila Jerica, kakor so jo one dražile, še vedno kmetski štor." Tacih očitanj Jerica ni mogla prenašati. Tudi njo ie poslednjič zvabilo v mesto, vkljub silnemu trdnih sklepov pretekle noči. Skrivaj mu zašepeta „Ves hudoben si ščeno naj ti bo! - f pa 5 preveč te imam rada. Odpu (Dalje prih.) odgovarjanji skrbnih starišev in tudi gospodinje, pri kateri je bila že dalj časa v službi, in katera jo je imela rada kakor domača hči. — bogo- Jerica je prišla v mestu v službo k dobrim ljubnim in zelo premožnim ljudem. Dolgo > kakih par Naši dopisi. Železnikov, 23. januvarija. (Nasledki hude zime. Nesreča.) Akoravno do danes skoraj ni minul dan, da se nam več ali manj ne bil ponujal novi sneg, je pa 30 ozračje vendar Buho, vsled česar se je tudi že ve^. imeli kako pot ali cesto, da bi zamogli pridelke vo vodnjakov posušilo. Hudo se pa godi tudi tukajšnjim žiti. Mnogo bi se dalo dobiti za les, sadje, maslo, mleko kovačem, ker so zarad silnega mraza zamrznila kolesa in za poljske pridelke, ko bi imeli cesto ter tako zvezo pri fužinah in žebljarijab, toraj je zastalo delo, in s tem s kako drugo občino ali mestom. Vsaj ni daleč v Ljab-izostaja tudi zaslužek. Od božiča sem, tedaj skoraj celi Ijano ali v Škofjo Loko, ali vse sadeže moramo tje zvo-mesec, ta nadloga že traja, kar do malega vsi že zelo žiti na onih dveh kolesih in vozu, ki jih imenujemo čutijo. Ako bi se visoki deželni odbor ozre na naš kraj noge in hrbet. O ko bi se oni gospodje hoteli nekoliko tako, kakor lanskega leta dvakrat (z dopošiljanjem tur- bolj na nas ozreti, ki z Teliko radodarnostjo denar za sice in krompirja namreč) — je mnogo rok, ki bi tako pod druge nepotrebne reči dovoljujejo, zelo, o zelo Jim poro prav rade sprejele. Ako se taka želja in misel izreče bili hvaležni. To mora vsakdor pripoznati, kdor koUčkaj javno, menimo, da nam tega ne more nihče šteti v hudo; naše razmere pozna, da je naš kraj v Kranjski med naj saj že stari pregovor pravi, „da svet na prošnji stoji." bolj zapuščene šteti in da se z gradnjo ceste odlašati ne Jelovici je skoraj seženj debel sneg. Lesovje: sme. Ker se ne more pri nas druzega s pridom prodati hlodi in drva so pod snegom, kakor pod oboki v kletih. kot živina, zatorej kmetije propadajo. Pri nas ne pro« Navadno se odkidajo tako, da se s konca naredi do njih padajo posestva zarad tega, da bi bili gospodarji pijanci pogosto se s prav veliko težavo dobiva in odvažuje Ne, nikakor ne. gaz, « lesovj kakor snežena klet Edo gostilno imamo in če ob ne pod snega in poslednjič ostane prostor prazen, deljah pogledamo notri, največkrat ne vidimo nobenega ali pa ^y # # ostanejo ob straneh visoke žganje se ne toči. In to je gola resnica. Kmetije snežne stene. To delo je pa za voznike in delavce na- razpadajo, ker ne morejo sadežev in pridelkov spraviti vadno vselej več ali manj nemarno. Ako se zgrudita v denar. Ker pa vsakemu denarja manjka, zato se pa snežni obok ali pa stena, je že večkrat katerega ali hi- tudi vsakdo boji, ko bi za cesto moral veliko šteti, ker porna do smrti pomečkalo, ali pa vsaj hudo ranilo. In se boji J da na boben ne prišel. taka nesreča je zadela preteklo soboto P. J gozdarja Ko bi hoteli gospodje poslanci od vsakih tisoč > ka- gg- G. Odvaževali so hlode od enako nevarnega pro- tere so za deželno gledališče dovolili, nam vsaj nekaj štora. Le 3 so imeli še za odpeljati, kar se zgrudi snežni desetakov dati, imeli bi že gotovo dostojno cesto obok in poiioplje gozdarja v sneženi grob. sreči so Pa gledališče naj že bo, ker je imajo tudi po dru • bili navzoči še trije krepki možaki, ki so ga z urnem zih deželah. Pa kakor že vse kaže, hote ustanoviti v odkopavanjem rešili strahovite smrti. Mož je vkljub temu, Ljubljani še deželno žensko izobraževališče, akoravno da mu je silna snežena teža zlomila levo nogo pod ko- imamo že enako šolo pri nunah. lenom na dveh mestih, in vlomila mu tudi eno rebro > Ne oglasil pa 5 Ker ko bi kmetje le nekoliko ložej vedno jadikujejo in mrmrajo vendar še Bogu hvaležen, da je ostal živ. Djal je, da ni davke plačevali še nikol pozdravil s tolikim veseljem svitlobo dneva, čez neznosne davke in ker sem prepričan da je resnica kakor ono jutro, Zlomljena noga ko in so ga odkopali zopet izpod snega, temu, zato izrekam željo, da bi se za zdaj vse take nese najprej skušalo kmetu po- rcbro bilo mu je glede na njegovi potrebe opustile ter strahoviti položaj v snežnem grobu le malenkost. L. magati na noge Se potem, ko bo kmet trdno stal V Črnega Vrha, dne 24. januvarija. Huda zima se bodo mogle druge reči delati. Vsim drugim stanovom je zaprla v naše posamezno stoječe hiše. Ko huda burja se je že pomagalo, zatoraj naj pride zdaj kmet na vrsto. Delavcem je mnogo pomagano, ker imajo svoje zunaj brije, se mi k gorki peči pritiskamo, ali pa v hiši kako delo opravljamo. Možaki popravljajo orodje ali pa blagajne. Ko zboli delavec, so tudi otroci ia žena vsaj živino gleštajo, ženske pa predejo. Pred 15 leti so tudi nekoliko preskrbljeni. Njega samega leči zdravnik. možaki predli ali pa tkali, ker takrat je platnarski obrt bil na visoki stopinji in marsikateri kmet je v spomladi upa Ali kako je pri kmetih. Ker nima denarja, si ne ^ bolezni poslati po zdravnika (posebno pri nas ne^ za platno potegnil 200 do 300 gld. Pozneje se je bolj ko stane okrožni zdravnik okrog 20 gld.), torej se pre fino platno začelo po tovarnah izdelovati in ta kmečki obrt je shiral tako, da zdaj kmet nobenega groša pusti onemu doktorju > o katerem sem enkrat čital več » Mangel am Geld", se mu pravi. Ko nam zdravnik kakemu kmetu 4krat prišel, bi moral voli ti iz hleva. To je nekako žalostno. Pa to je pri nas najbolj tola-80 si zidali Črnovišči živno, da nobeden ne išče niti zdravnika niti zdravil, bele hiše, ki še zdaj nekako oholo gledajo v dolino, ter da nobeden ne more reči, češ : Oni je lahko že ozdravil oznanujejo mlajšim veselo preteklost. Ali zdaj so hudi ker ima dosti denarja, a zmanoj je pa drugače, ker mi ne dobi za platno. Le toliko ga še izdelujejo, kolikor ga za vsakdanjo obleko potrebujejo. Takrat, v tistih dobrih časih časi prišli. Ako se ne bo na bolje obrnilo, začele bodo vsega manjka. V tem oziru smo vsi enaki in to je naj sčasoma po naših hribih hiše razpadati, ker jih ne boljše. Ker le J sedanji svet toliko prebrisan 9 se mi bomo imeli s čim popraviti. Zares je tu huda za kmeta. » Prodati nima druzega, kot kakšno živinče. Posli pa dragi in davki neznosni. vendar čudoo zdi, kako je to, da še ni nobeden izumil, si kmet mogel opomoči, kako priti do gmotnega kako stanja. Tega Dalo se pri nas še marsikaj prodati izumitelja najbolj manjka. Znabiti se pa ; ko mi ravnajo učenjaki po prislovici: rt Nekaj mora biti, na 31 ^emur stojimo Silno veliko dobrih svetov in navkov iz leta 1879. in 1885. Narava, razmere ia narodni inte nam res podaja slavaa kmetijska družba, pa kako resi so tako mnogovrstai v Avstriji > da se bodo javaljne «poloovati } ker kmet nima groša da ^^ 0 > ^^ si omislil po- kedaj osaovale in ustanovile popolaoma somiselae večine trebnih strojev ali pa drazih delavcev, da si gospo in zatoraj bode vedno naloga vladi, ob vseh okolaostih darstvo tako uredil Iß da nas pravijo u mu res kaj neslo, kakor pri tako ravnati državno politiko, da se bodo dosegali nje Kdor pozna oašo domovino, nje zgodovino ^ - ^ pravi nameni in nje notranji razvoj, mora izvestao pričakovati bode \ da sled bodočih volitev, večina sestavlj iz politi Iz I^jub^jane. — Državni zbor razpuščen. Ta kov sicer različnih nazorov, ki pa bodo skrbno izpolnje- vest je šla v nedeljo od ust do ust. Vse je vgibalo, kaj je vali naloge našega zakoaodavstva in v tem smislu pod- napotilo ministerskega predsednika grofa Taaffe ja, da je pirali vlado, katera bode sodelovanja vsakega zmernega > nasvetoval razpust državnega zbora, kateremu bi bila po- in domoljubnega politika vesela. stavno doba tako kmalu potekla. Najbolj verjetno j ) da Državuozborske volitve. bile burne razprave v deželnem zboru Češkem, katere bi se Ljubljani bivajoči narodni poslanci so se včeraj sešli, ter zjedinili o po- bile gotovo ponavljale v državnem zboru, in tedaj pred stopanji glade na državuozborske volitve. Kandidate po-volitvami še bolj razburile stranke in prebivalstvo, glavni gtavljal in volilcem priporočal bode širši narodni volilni vzrok razpusta, dalje pa tudi ta, da si vlada misli, da «e bode prebivalstvo dokaj manj razburilo, ako se vrše volitve precej, in da ji bode ložje zase dobiti večjo ve- odbor, ko IliU doide iz cele dežele od zaupnih mož mnenje volilcev. Obširneji oklic objavimo v prih. listu. čino J kakor pa ? če bila pustila, da bi se bili priprav- Gospod c. kr. deželni predsednik razpisal JÖ Ijali na volitve več mesecev. Najvišji patent, s katerim se državni zbor razpušča in določa, da se morajo volitve precej razpisati in zvršiti, podpisan je 23. januvarija. neuradnem delu razpravlja „Wiener Zeitung" in piše med drugem naslednje: sklenila mnogo velevažnih za- dne 25. t. m. splošne nove volitve državnih poslancev in določil za njih izvršitev sledeče dneve : 1,) Za volitve marcija in za volilui razpust državnega zbora Razpuščena zbornica konov za pomnožitev in popolnitev vojstva ter pokazala s tem svoje domoljubje in požrtovalnost za moč države poslancev kmetskih občin dan 3. marca; 2.) za volitve poslancev mest iu trgov dan zbor trgovske in obrtniške zbornice dan 6. marcija; 3.) za volitev poslancev velikega posestva dan 7. marcija 1891. Natančneja določila o volišči O dnevu m uri, kedaj sa volitev začne in kedaj se oddajanje glasov za vstrijske. Po nje inicijativi ali sodelovanjem ukre ključi » nilo se je marsikaj koristnega za narodno gospodarstvo in prosveto, ter marsikaj trajno dobrega v socijalni politiki. Tudi je bivše zbornice velika zasljiga, da se je napravilo ravnotežje v državnem gospodarstvu navzlic potrebnim, znatno večim stroškom. Kakor v vsakem parlamentu, postaja tudi v naši zbornici naravno proti koncu volilne dobe zakonodavno delo bolj počasno in težavno. Kjer je še malo manjkalo do zakonitega konca zakono-davne dobe, ker se vrše med strankami membe, vsled katerih je zbornična večina negotova, in Ker se je bilo ozirati na bodoče naloge, iz tega je bilo spoznati, da je čas obnoviti zbornico in jasno storiti politično situvacijo. Avstrija potrebuje tudi v bodoče parlamenta, ki misli, čuti iu ravna avstrijski, ki više « strankarske interese, državnim potrebam in razvidno bode iz izkaznic, katere dobe volilci. Njega veličanstvo cesar podelil je knezu nad- red škofu, dr. Antonu Gruschi na Dunaji, veliki Leopoldovega reda in ga imenoval prelatom tega reda Minister za vnanje stvari imenoval je Ivana bivšega C. kr. vladinega svetnika Ho- Hočevarja, sina čevarja v Ljubljani, ko je c. in kr. orijentalsko akade mi]o > z odliko dovršil, za konzularnega vajenca. Železnica Ljubljana Kamnik. Glavno rav mnoge izpre- nateljstvo c. kr. avstrijskih državnih železnic javlja, da se bode danes dne 28. jinuvarija ua železnici Ljub- ljana Kamnik s postajami, oziroma postajališči: Čr- nuče (postaj ilišče) Trzin, Domžale, Jirše-Mangeš, H)- Na- ceni moč in čast države J nego -Zbornična večina naj zadošča mec (postajališče) in Kamnik javni promet začel, djamo se, da bomo v dveh letih enako mogli poročati v bolj važnih dolenjskih železnicah, za katere se uže iz- « deljujejo pod vodstvom našega rojaka, železniškega in- ona bode v stanu, krepko delovati v zakonodavstvu; bodi trdna bran zoper uedomoljubne in ekstremne težnje, ona varuj ustavo državno ter ustavno zagotovljene pra- spektorja Klemenčiča, podrobni načrti. Ako bode vse tako napredovalo, kakor se je preračunalo, bode se uže okolo Šmarna gradnja železnic oddala. Odbor družbe sv. Mohorja nam je poslal na slednji dopis, na katerega naša bralca posebno opozar vice kraljevin in dežel, spoštuj in čislaj individuvalnost narodov in najvažnejšo podlogo človeške nravnosti, versko prepričanje. Večina naj bode, ki razume znamenja časa, jamo, želeč, da bi se želje neutrudljivega odbora spolnile: Med tem, ko udje Mohorjeve družbe sprejete knjige kajti, kakor ne sme naše zasebno in javno življenje v nekaterih socijalnih rečeh biti malomarno, ravno tako pridno prebirajo 1 hiti Mohorjeva tiskarna pripravljat mora zakonodavna oblast t ivojem področji z dejanjem nove knjige za tekoče družbeno leto. Ravnokar se dovr kazati, da razume socijalna vprašanja Novo voljenim suje » Življenje Marije Device in sv. Jožefa" in pa n Občna poslancem bode zvršiti še mnogo nalog gospodarstvenih zgodovina^; pridno sestavijo in kmalu se bodo tiskale posvetnih, katere 80 omenjene uže v prestolnih govorih obečane molitvene bukve; pričenjamo tudi že delo s . r Večernicami" in 8 ;,Fiziko", in koj potem, ko sv. Mohorja v Celovcu^ franko vsaj do 5. marca t. I „Slov. v roke dobimo imena letošnjih udov, pride zadnja knjiga, družbinemu blagajniku. — Kdor se pozneje oglasi „Koledar", na vrsto. J ne more se šteti za uda in mora plačati za knjige tista Ker izkušnja uči, da največ udov privabijo k družbi ceno, kakor po kojigarnicah. pobožne, zlasti pa molitvene knjige, naznanjamo, da iz Na spremembo stanovališča društvenika med letom ide letos sicer isti molitvenik, ki je oglašen v družbenem se družba pri tolikem številu ne more ozirati; vsak ud oglasniku"; a napovedanim, po škofu Jak. Peregr. Pav- dobi tedaj knjige tam, kjer se je dal vpisati. liču spisanim trem delom onega molitvenika, dodal je g. prestavljalec šo četrti ael, ki obsega navadne molitve, kakor: juterno in večerno molitev mašne molitve, lita- nije, križev pot, molitve k sv. patronem za srečno zad njo uro itd. Tako urejeni molitvenik z imenom: n Go spod 1 teci mi pomagat!" služil bo lahko vsakemu kristjanu za domačo in cerkveno božjo službo. Bolnikom, starim ljudem in onim ) ki so slabih očij, pa morda še drugim, ugajal bode molitvenik gotovo tudi v tem, da so molitve tiskane z velikimi črkami, kakor do zdaj še v nobeni drugi Mohorjevi knjigi. Zato prosimo, pri vabilu letošnjem pristopu slovensko ljudstvo na to posebej opozarjati. Kdor želi molitvenik v platno vezan dobiti, naj doplača 30 kr., v usnje in z zlato obrezo pa 50 kr. Pri tej priliki še enkrat uljudno prosimo čč. sg o poverjenike, naj družbo priporočajo in naj kakor dozdaj požrtovalno nosijo breme nabiranja in zapisovanja udov, da se družba v korist in čast slovenskemu rodu vedno bolj razširi in udomači, zlasti v pomejnih krajih Slo- želimo letos, da bi se oglasilo venije. Pred vsem pa prav mnogo dosmrtnih udov, ker bomo že to spomlad pričeli z zidanjem nove, prostornejše tiskarne in knjigoveznice in bo za to treba mnogo denarjev. Kdor je še mlad in trden bo sam dobiček mel če plača 15 gld na enkrat amesto da po gld. plačeval morda 30 do 40 let. Ze več starejših udov nam je reklo, da se kesajo, zakaj se niso v mlajših letih zapisali za dosmrtne ude, ker zdaj so teh 15 gld. že vplačali po- samično in morajo še zanaprej plačevati. Kdor ima zdrave otroke, naj tiste zapiše za dosmrtne ude, ker t jim tako pomore, da bodo morda mnogo, mnogo let dobivali družbene knjige po vrsti, ne pa, kakor se zdaj včasih zgodi, da kdo nekaj let plačuje, potem pa eno leto vmes pozabi ali ne mora plačati; in potem ima knjige, ki hodij po eč let na svetlo pretrgane, ker izgubi sicer vezati dal, ako bi bila popolna. Družbi in udom bo torej enako pomagano. mu manjka zvezka od tistega leta. Vsled tega veselje do cele knjige, ktero pra bode mnogo dosmrtnih družbenikov. Za namreč družba morala denarjev ako se oglasi novo stavbo si vzeti na posodo in za iste plačevati obresti; če se pa nabere dovolj dosmrtnine, sme družba ta denar v hišo naložiti, in obresti plačujejo se potem iz najemščine in zaslužka tiskarne za natiskovanje knjig ustanovnikom. Konečno opozarjamo še posebno vse naše čč. poverjenike, da naj se nabira družnikov sklene z zadnjem dnevom meseca februvarija in naj se vpisovalne Bog daj srečo ! Celovcu, dne 20. januvarija 1891. Odbor družbe sv. Mohorja Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Nove volitve za državni zbor bodo tudi v drugih deželah začetkom meseca marca in to na Moravskem od 2. do 6., v Šleziji od do 7., v Ga liciji od 2. do 9., na Štajerskem od 5. do 12. marca, na Gorenjem Avstrijskem od 28. februvarija do marca^ na Niže-Avstrijskem od 2. do 10., na Primorskem od . do 9., v Dalmaciji od 16. do 21. na Koroškem od 5. do 10. marca.. Umrl je baron Schmidt, viši stavbinski svetovalec na Dunaji. Bil je jako sloveč stavbenik. Posebno imeniten je zato, ker je popolnoma prenovil prekrasno sv. Štefana cerkev strata poslopje. Dunajsko mesto mu je napravilo na Dunaji in zgradil dunajskega magi fevojih t stroških velikanski pogreb, ter ob dalo položiti ga v poseben časten grob. Budapešta. Kardinal knez-primas Simor se je dne 20. t. m. prehladil in dne 23. t. m. v Ostrogonu na Ogrskem nmrl. Kot naslednika se imenujeta škof Schlauch in nadškof Samassa. Brüssel. Prestoini naslednik belgijski princ Baldiun umrl 23. t. m Parizu avadno huda zima, in ljudj trp jako veliko od mraza. Mestno starešinstvo je zato ukazala po cestah po vseh delavskih okrajih kuriti, da se morejo ljudje greli m pravilo zavetišča, koder spe m dobivajo gorke juhe. Največ trpe ubogi dela ki jih jela vsled tesa je veliko brez dela in Pariški je vse zmrznilo delavcev brez zaslužka. Najglavnejš primankuje ljudem, ona zelena ko jo je drugače dobiti za 5 ali 7 kr so jim uže zamrznili po predmestjih. Po zelenjadnih vrtih v okolici 25 000 vrtnarskih živeža zelenjadi sta 2d do 35 Tudi vsi vodovodi Rusko Ruski list Novosti*" smatra prihod nadvojvode Franca Ferdinanda v Petrograd za vračilo obiska velikega kneza prestolnega naslednika na Dunaji. Prihod pa utegne imeti še važnejši pomen, in nadejati se, da bode začetek boljšim razmeram med Rusijo ia Avstrijo. : V zadnji list se je na zadnji strani pri notici o WTndtliorstu vrinila pomota. Bere naj se, da so mu izročili za cerkev 4a.0 0 0 mark in ne 3000. Pogovori z gg. dopisovalci. G. L. v Železnikih: Hvala! Sporočili smo vse gosp pole z denarjem vred pošiljajo pod napisom: „Družba On Vam izreka zahvalo. dež. Vredništvo. Odgo urednik Gustav Pire Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki