INHJ. ¦S INTERKR d.o.o. trgovsko podjetje AKto. ASkerčeva 1, Slovenija. tel./fax: 0608/21-876. 21-861. 22-090. 22064 AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655^ VALVASORJEVA KNJI2NICA IN ČITALNICA 68270 KRŠKO 928 nasgias ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 38 • LETO XVI • 22. NOVEMBRA 1995 • Poštnina plačana pri pošti cena: 100 SIT S tfMJOMf fOJM»tM **M*fMT OBMOČNA ENOTA KRŠKO A OMV Istra Benz na Senovem: Hov bencinski servis, prodajalna, bife Novi slogan OMV Istra Benza bo: "Na evropski ravni po vsej Sloveniji" in tega se že držijo. Tudi servis na Senovem je eden najbolj celovitih. Senovo, 16. novembra - Nov OMV-jev bencinski servis je odprt in s tem je Senovo dobilo še nekoliko prijaznejši videz. Servis namreč stoji tam, kjer so se nekoč bohotili kupi premoga pod separacijo. Slavnostni trak je prerezal direktor senovskega Rudnika v zapiranju Herman Kunej. OMV je na Senovem postavil že svoj tretji servis v Posavju (za brežiškim in krškim), na tiskovni konferenci, ki je bila pred otvoritvijo, pa smo izvedeli, da je ta že 67. po vrsti v Sloveniji. Generalni direktor OMV-ja Jordan Klabjan: "Istra Benz iz Kopra je svoji petdesetletni tradiciji uspela dodati evropski izgled in tehnologijo OMV-ja. Pred tremi leti smo si zastavili za cilj, da v Sloveniji zgradimo mrežo lastnih bencinskih servisov, zato ni še konec naših načrtov tako v Posavju kakor tudi v Sloveniji. V državi nameravamo v dveh do treh letih doseči številko sto!" OMV Istra ima tri tipe bencinskih servisov, ki so po kakovosti in tehnologiji enaki povsod, od centra Ljubljane do tistih ob navadnih prometnicah ali avtocestah. Razlikujejo se samo po velikosti. Jordan Klabjan: "Bencinski servis na Senovem seveda ni nastal kar tako, pač pa je rezultat dobrega sodelovanja Istra Benza z občino Krško, v akcijo pa smo vključili še rudnik. Za razmere, ki so nastale ob njegovem zapiranju, je 5-7 novih delovnih mest kar pomembnih. Servis bo odprt med 6. in 22. uro. Tako kot vse svoje servise, smo tudi tega na Senovem oddali v upravljanje. Prevzelo ga je podjetje Logis. Se nam pa z otvoritvijo tega servisa kar malo mudi, saj imamo do konca leta v načrtu še nekaj podobnih obveznosti. Nove servise bomo odprli v Mariboru, Benediktu, Ljutomeru, Skofji Loki in v Vipov-žah. Sredstva, potrebna za gradnjo novih servisov (senovski je veljal 1,5 mil DEM), je OMV nabral z dokapitalizacijo. Prvotno podjetje Istra Benz trgovina so dokapitralizirali s kapitalom OMV in INA Zagreb. Tako se je Hovi prostori Zavarovalnice Triglav Zoran Šoln, Nada Klemenčič in Dominik Kunšek na otvoritvi novih prostorov Zavarovalnice Triglav Sevnica Sevnica, 14. novembra - Zavarovalnica Triglav je združila poslovni interes in potrebe svojih zavarovancev, zato; je v prisotnosti generalne direktorice Zavarovalnice Triglav d.d. Nade Klemenčič, direktorja OE Krško Zorana solna in drugih odprla svoje poslovne prostore v novem poslovnem objektu nasproti hotela Ajdovec v središču Sevnice. S tem bodo lahko nudili kakovostnejše in boljše zavarovalniške usluge, kot so jih v dosedanjih poslovnih prostorih. Načrt za poslovne prostore je naredila dipl. arh. Venera Martin-čič, izvajalec del pa je bil SGP Posavje Sevnica. Nada Klemenčič, generalna direktorica Zavarovalnice Triglav d.d.: "Zavarovalnica Triglav si v sklopu svoje razvojne politike prizadeva zavarovanja približati zavarovancem in v skladu s tem skušamo zagotoviti poslovne prostore kar najbližje zavarovancem. Prostori v Sevnici prav gotovo pomenijo ne le lepše okolje za naše delavce, ampak tudi za zavarovance, ki se bodo oglašali tukaj bodisi ob sklenitvi zavarovanja bodisi ob likvidaciji Škod." (Paglkica) njihov kapital povečal za 100 odstotkov, vendar je podjetje vseeno v slovenski lasti. Seveda je gospod Klabjan namenil nekaj grenkih misli tudi vladini cenovni (bencinski) politi- ki. Sedanje, že dve leti enake cene, nikakor ne bi omogočale razvoja in dobička, zato se zanašajo na ostale dejavnosti, ki jih razvijajo po servisih. To se jim zdi tudi edina prava pot. (Ika) Decembra petindvajset odstotkov v javni prodaji V Istra Benzu so prejeli dokončno dovoljenje za lastninjenje. Najprej bodo opravili interne razdelitve, nato se bodo lotili internega odkupa (skupno 45 odstotkov) in ob koncu, decembra še javne prodaje (25 odstotkov). Od tega bodo za gotovino prodali 40 odstotkov in za certifikate 15. Nominalna vrednost posamezne delnice bo 1.000 SIT. Javno nameravajo prodati tudi deleže, ki so namenjeni za sklade. Gre za 87 odstotkov njihove skupne vrednosti, medtem ko je 13 odstotkov že lastninila Republika Slovenija. Nanjo so prenesli svoje največje skladišče derivatov, Inštalacije d.o.o. Generalni direktor Jordan Klabjan: "Od lastninjenja pričakujemo veliko. Po podatkih, objavljenih v Gospodarskem vestniku, je skupina Istra Benz na prvem mestu po rasti čistega dobička. GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA, Trg svobode l Hotel Ajdovec Sevnica prireja Dneve dalmatinske kuhinje, in sicer od petka, 24. novern-. bra, do nedelje, 26. novembra 1995. i V nedeljo Vam bodo specialitete priznane kuhinje na voljo želi v času kosil. Za dobro voljo in prijetno glasbo bo poskrbel dalmatinski duo. Rezervacije sprejemamo po telefonu 0608/41-370 in 41-270. PRIDITE IN POSKUSITE SPECIALITETE DALMATINSKE KUHINJE. Janei Janša: la koalicijo, ki se bo lahko domenila Sevnica, 16. novembra - Hotel Ajdovec je v četrtek gostil Naš glas in njegovega sogovornika, predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije, Janeza Janšo. Nikakor ne kaže prezreti polne dvorane obiskovalcev, ki so s svojimi vprašanji pomagali oblikovati naš večer in ki so pozorno spremljali razgovor. "Odprte strani" tokrat objavljamo na drugi in tretji strani Našega glasa. Marsikdo se bo morda namrdnil ob dolžini, saj branje ni med najbolj množičnimi športi Slovencev, a če ne preberete Janševih izjav, ne boste vedeli, kje ga lahko držite za besedo, ko bo (tako napoveduje) svoji stranki ponovno odrezal zajeten kos volilne pogače. O Kocjančičevih (ZLSD) očitkih, da sramoti Slovenijo, pravi, da je v Angliji samo posredoval podatke, ki so bili gostiteljem dobro znani. Še beseda o očitku, da skuša ob povojnih dogodkih spreti Slovence: "Ne bom jih spri jaz, ampak jih je spri tisti, ki je domobrance pobil. Postala je moda, da se vedno skuša obtoževati tistega, ki je opozoril na kakšno stvar. Enako se nam je zgodilo tudi ob interpelaciji v primeru TAM-a." C "3 D'»6- RaČUNaInKIh TEČAJi 1.32, WhoW JI, WorH 6.0, Ex<:H 5.0, iruPrii 5.0, slovoskJ WInoWs V5 .... tel. 0608/22-240,22-220 CKŽ 7. 68270 Kfftko Otibni. kaItiNAiiiki Ca* 466 i* PfmiuM: /fin u)QbKi (i m iN mož nosi >a1u.|ia na nhnnki flljID KRŠKO CKŽ 23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 V V v# NPRER0CISCE DELFI 090 41 lO astrologija, vedeževajne razlaganje sanj, izračunavanje vaših srečnih številk za igre ______ na srečo- |78 SIT/pol min JjffiKfl Bftežtce 1>g IzgnanoRv la ttL osoe a-aas t» osoe sss LAJBLJAHA ttt OS 13M-S& lkx OS B3-B-47 Oime^k« eatta 22 td. os a-eo-77 MARIBOR OEUE Partzanek* < 3-S ljutAjrak« c 3» M. OG> ZMSO M. 0C3 28-93C fax 0C2 29-«0 f»c 063 44i425 Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 8" do 19" In na vseh enotah poštel N1KA rOOBLASČCNA INVIITKU1KA DRUllA d ODPRTE STRANI NAŠEGA GLASA naš glas 38 22 november 1995 J t Odprte strani Našega glasa: Janez Janša: za koalicije« ki se be lahke domenila Naše prvo javno srečanje z javno osebnostjo, kakršna je Janez Janša, smo pač morali začeti pri opredeljevanju socialnosti in levosti njegove socialdemokratske stranke, pri telegrafski predstavitvi njenega programa in še pri nekaj osnovnih rečeh, ki so nekatere potem služile tudi kot podlaga razgovoru. Zato nam je zmanjkalo časa za podrobnosti in če smo hoteli dejansko omogočiti obiskovalcem v dvorani, da pridejo do besede, smo se morali posloviti od kar nekaj predvidenih vprašanj. Tako med drugim nismo uspeli izvedeti, kako bi Janša vodil zunanjepolitični resor in kako bi razrešil spore s sosednjima državama, kako bi (konkretno) odpravljal brezposelnost, kakšno je njegovo stališče do tujerodnih državljanov Slovenije... ša. V časopisju in v splošnem izražanju se oznaka levo dejansko uveljavlja za politične sile, ki izhajajo iz bivšega sistema, desno pa za nove politične stranke. Vendar to ne ustreza pojmovnim kategorijam, ki so v veljavi na Zahodu. Prav zaradi tega v pripravah na nove volitve uveljavljamo izraz "stranke slovenske pomladi" za vse stranke demokratičnega loka, ki imajo svoj izvor v letih 1989/90, ko se je slovenski politični prostor začel odpirati. Na ta način bolj jasno in manj izključujoče označujemo novo demokratično politično opcijo. 'j> Socialdempkracija vsekakor sodi v to skupino, kene nastala na novo, brez kakršnih koli obremenitev v preteklosti oz. s pozitivno politično tradicijo. Omenimo samo kulturno, politično in narodnostno delovanj socialdemokrata Ivana assaors- Janša: »Če bi prodali vsa, tik pred osamosvojitvijo kupljena letala, ne bi pokrili vse izgube, ki jo je Kocjančičevo podjetje prispevalo v javni dolg. Kje je ta denar?« Naš gost pa je povedal vrsto drugih stvari. Med drugim je prepričan, da so se nekateri nekoč vplivni javni delavci, funkcionarji, politiki, gospodarstveniki že umaknili v zasebnost, vendar pa da od tam še vedno delujejo, in da njihov vpliv sploh ni zanemarljiv. Če na podlagi tega mnenja sami odgovorimo na zastavljeno vprašanje, lahko sklepamo, da Janševa stranka ne bi sklepala koalicije z ZLSD niti, če bi se njeni sedanji funkcionarji, nekdanji vodilni ljudje ZKS in ZKJ, umaknili iz politike. O vlogi predsednika države meni, da je v ustavi kar normalno opredeljena, saj je povzeta po nemški zakonodaji. Predsednik predstavlja državo v moralnem pomenu, nima pa operativne, izvršne oblasti, tako kot je nimata nemški predsednik ali angleška kraljica. Za predsednika Kučana pa Janša trdi, da ima zaradi prejšnjih funkcij veliko moč in da bo njegov naslednik bistveno manj izpostavljen. Za Janeza Janšo ni dileme o levi in desni polarizaciji političnega prostora v Sloveniji: "Večina komunističnih partij se po demokratičnih spremembah v postkomunističnih džavah prodaja kot levičarske stranke, čeprav je v politični teoriji že več kot stoletje povsem jasno, da stranke, ki ne izhajajo iz demokratične tradicije, sploh ne morejo biti razvrščene v neko demokratično mavrico. Tako nobene nacistične ali fašistične stranke ne morete šteti za desno ali konservativno stranko, ker so to usmeritve, ki izključujejo obstoj koeksistence tudi drugih političnih usmeritev. Gre za skrajnosti. Prav tako ne morete komunistične stranke šteti za leve, ker so to totalne stranke, ki skušajo zasesti celoten politični prostor. Zato je v neki trdni politični teoriji v svetu povsem jasno, da se nobena komunistična stranka ne more prodajati kot leva in da neka stranka, ki pač izhaja iz te provenience, ne more sebe označevati za levo. Lahko pa to seveda posku- Cankarja, ki pa je v Sloveniji premalo znano. Torej v tujini lahko socialdemokratske programe in stranke uvrstite v normalen socialdemokratski prostor, v Sloveniji pa se to vprašanje vedno na novo odpira prav zaradi poenostavljanja. To se bo razčistilo v naslednjih mandatih, ko bo za nami še nekaj volitev. Vedelo se bo, kaj katera stranka predstavlja po vsebini in ne le po svojem imenu. Zmanjšalo se bo število strank in takrat bo tudi za volilce na voliščih odločanje lažje, bistveno manj bo pomot." Kje je socialnost socialdemokratske stranke? "Kaže se bolj v odnosu do posameznika kot v odnosu do družbe. Temeljno izhodišče strankinega programa je zavzemanje in politični boj za enake izhodiščne možnosti. Socialdemokracija v Sloveniji in v sodobnem svetu ne nastopa s parolo o socialni enakosti vseh, ker ta ne obstaja. Stranke, ki so propagirale absolutno socialno enakost, so v praksi na podlagi te teorije naredile največje razlike in krivice. Zaradi tega naš pogled na socialne pravice obsega predvsem dve točki. Ko je posameznik na začetku svoje poti, ko gre v šolo ali se začne prebijati skozi življenje, naj ima čim bolj izenačene možnosti z drugimi. Od njega (volje, truda) bo potem odvisno, kaj bo v življenju dosegel. Za upravičene socialne razlike priznavamo tiste, ki nastajalo iz boljšega dela in gospodarjenja, več truda, smo pa za čim bolj izenačene izhodiščne možnosti in v to so bili usmerjeni tudi vsi naši predlogi v parlamentu: brezplačna prehrana v šoli, subvencioniranje študentske prehrane, povečanje sredstev, namenjenih štipendiranju... To so vse inštrumenti, s katerimi država izravnava izhodiščni položaj. Druga taka točka pa je socialna vloga države. To so korektivni mehanizmi. Država je kot instrument družbe dolžna poskrbeti za posameznike, ki so prizadeti zaradi višje sile, nesreče, napake ob rojstvu, bolezni in si sami ne morejo pomagati. Država jim je dolžna preko načela solidarnosti zagotoviti take pogoje, da ti ljudje ne odpadejo avtomatsko na obrobje. V svetu je praksa, da zaradi teh dveh načel družba vseeno ne odstopa od načel tržnih zakonitosti, kar je poskušal socializem. Socialo je prenesel še na gospodarstvo." Če bi Janez Janša zmagal na volitvah ali če bi sooblikoval vlado: bi spremenil volilno zakonodajo? Redne volitve bodo približno čez leto dni in malo je možnosti, da bi spremenili volilno zakonodajo s proporcionalnega v večinski sistem. Za to je potrebna dvotretjinska večina, večini pa sprememba ne ustreza. Pri proporcionalnem volilnem sistemu bo posameznik obkrožil ime kandidata, mandate bodo razdelili poslancem na ravni volilne enote, tisto, kar ostane glasov, pa si razdelijo vodstva strank na nacionalni ravni in na to delitev, na vrstni red na teh nacionalnih listah, volilci nimajo nikakršnega vpliva. V naši stranki to ni mogoče, ker statut določa, da se nacionalna lista oblikuje z glasova- Moik vlade glede referenduma xa zaprtje MEK "Kar se tiče predloga za referendum o predčasnem zapiranju krške nuktearke, je to prava farsa. Poslanec vladne stranke se spomni, da bi da) pobudo za referendum za zaprtje nuktearke, to nakraca na papir in to podpiše 38 poslancev. Problematični niso podpisi poslancev opozicije, problem je 14 podpisov poslancev LDS. Vlada še do danes ni nič rekla glede tega vprašanja. Mislim pa, da iz tega ne bo nič, ker je predsednik vlade svojim poslancem naročil, naj svoje podpise umaknejo. Potrebno bo rešiti tudi problem odpadkov, če vam bodo tukaj na dvorišču te odpadke kar naprej kopičili, lahko pride do katastrofe. Tega pa nikakršna renta ne more povrniti. Ta problem mora rešiti država, ne glede na to, ali se odloči za predčasno zaprtje aH za nakup še dveh uparjal-nikov ter za obratovanje do leta 2020. Rešitve za enkrat še ni, z njo se odlaša, saj je že Jazbinšek hodil gledat, kam bi dal sode, pa ni našel nobene pametne rešitve, pa hodi gledat Gantar, pa tudi ne najde nobene pametne rešitve. Mislim, da tudi od sedanje vlade ne bomo dobili pametne rešitve, saj se predsednik vlade ne bo za to odločil. Okolica elektrarne, ki je potencialno najbolj ogrožena, bi morala prejemati rento v višini tako visokega zneska, da bi bilo to vladi pri vsakoletnem proračunu opozorilo-, naj čimprej najde rešitev. Če pa je ta cena zelo nizka, tudi nihče ne sili vlade, da išče rešitve. Menim, da ta okolica dobi premalo glede na to, da gosti objekt, ki služi celotni Sloveniji in polovici Hrvaške." njem na kongresu, a to še ne pomeni, da o listi odločajo volilci. Bistvena slabost tega sistema je. da tisti, ki voli. ne ve, kaj bo na koncu dobil. Večinski sistem je bistveno bolj enostaven. Vsaka stranka postavi v vsakem okra|u svojega kandidata, kandidati so lahko tudi neodvisni in tisti, ki zbere (najpozneje v drugem krogu) več kot polovico glasov, je zmagal. Teoretiki pravijo, da tak sistem slej ko prej pripelje do treh ali celo dveh strank. Mislim, da je to vsaj za nekaj mandatov potrebno v vseh državah v tranziciji. Ljudje še ne ločijo strank, ločijo pa ljudi in navadili bi se izbirati med možnostmi. Tudi javnost je naklonjena tej možnosti, saj več kot 60 odstotkov Slovencev podpira tak sistem, kjer izbirajo svojega predstavnika. Sedai pa imajo nekatere regije, recimo Ljubljana, po petnajst svojih predstavnikov v parlamentu, druge pa nobenega ali vsaj bistveno manj. To se pozna pri delitvi sredstev v proračunu... Upam, da bo v naslednjem mandatu razmerje sil v parlamentu drugačno in da bo ta volilni sistem mogoče spremeniti, če že ne popolnoma v večinskega, vsaj v kombinacijo, kakršno ima večina evropskih držav. Na vprašanje gospoda Rupreta o uvedbi referenduma za spremembo volilnega sistema: "Skušamo vsaj inteligenci pojasniti, za kakšno dilemo gre med proporcionalnim in večinskim sistemom. Dilema mora biti zelo jasna, če po volitvah ne bo mogoče spremeniti volilnega zakona po redni poti, se bomo odločili za referendum, čeprav to ni preprosta reč in presega problem zbiranja 40 tisoč podpisov." Kaj Janša obljublja Slovencem, ali bo lahko postavil svojo vlado ali jo bo vsaj sooblikoval? Kakršna koli vlada bo, v naslednjem mandatu bo imela nekaj trdih orehov. Na področju zunanje politike je Slovenija trenutno v slepi ulici, saj sta nas pri približevanju Evropi prehiteli že Bolgarija in Romunija. Mi pa imamo čedalje bolj resne probleme tako z Italijo kot s Hrvaško, saj je naša vlada v zadnjih letih (od oglejske zgodbe naprej) naredila veliko napak. Tema je zelo pereča. Prihodnjo vlado čaka pokojninska reforma. Vlada jo od osamosvojitve načrtuje vsako leto in jo nato odloži. Tudi za letos priznava, da bo to moralo počakati do naslednjih volitev. Vzpostaviti je treba normalen pokojninski sistem in vpeljati zavarovalniške principe pokojninskega varstva ter urediti notranje razmere. Švedska, ki velja za eno najbolj socialnih držav v Evropi, ima razmerje med najvišjo in najnižjo pokojnino 1:3, Slovenija pa 1:10. Razlike so neupravičene, a sedanja vlada je odvisna od glasov tega nadpovprečno privilegiranega dela upokojencev, zato noče na naslednjih volitvah izgubiti njihovih 120 do 130 tisoč volilnih glasov. Ključno vprašanje te reforme torej ni, da bi bilo premalo denarja, ampak |e denar treba prerazporediti med upokojenci, dvigniti najnižje, ohraniti povprečje in porezati vrtiove. Zaostriti je treba tudi drugo: ukiniti možnost upokojevanja z 38 leti ob polni pokojnini (140.000-150.000 sit). Tudi države, ki so nastale iz bivše skupne Jugoslavije, so to možnost že zdavnai ukinile. Naslednji trdi oreh, ki čaka bodočo vlado, je pospešitev gospodarske rasti. Slovenska vlada se trenutno hvali z dobrimi makroekonomskimi kazalci, poudarja številke, ki so ugodne, zamolči pa one manj ugodne. To počne vsaka vlada in vsaka opozicija dela obratno. Na ta način pač funkcionira demokracija. Priznati je treba, da so nekateri makroekonomski kazalci v Sloveniji še kar ugodni, dr. Mencinger ali dr. Ribnikar pa opozarjata, da se ta ugodnost počasi končuje, predvsem pa, da si vlada dokaj neupravičeno lasti zasluge za trdno valuto in za relativno nizko inflacijo. Obe sta posledica predvsem treh dejavnikov: Slovenija se je otresla črne luknje, Jugoslavije: samo od vojaških izdatkov nam letno ostane okrog 800 mio USD; s tem izdatkom smo lahko sanirali krizo, ki je nastala ob razrahljanju obstoječih gospodarskih povezav. Drugi vzrok je, da |e bila od leta 1991 v svetu in Evropi relativno visoka gospodarska rast. To je bistveno olajšalo prodor slovenskega gospodarstva na evropske trge. Ker pa se svetovna konjunktura končuje, bo to vplivalo tudi na konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva. Tretji razlog za boljše makroekonomske rezultate je v dejstvu, da je od prvih sprememb od 1989. leta dalje tržna logika sprostila nekatere rezerve, ki jih je še imelo prebivalstvo. Kapitala ne vlagajo več v luksuzne dobrine, ampak v proizvodnjo, v razvoj podjetništva. To je tudi ublažilo problem brezposelnosti, a je trenutna 14-odstotna brezposelnost ob 5-odstotni gospodarski rasti nerešljiv problem. S povečanjem podpore za brezposelne ublažiš krizo, ne ustvariš pa novih delovnih mest. Zato bo potreben dvig gospodarske rasti vsaj na 8 odstotkov. Potrebne pa bodo še nekatere politične reforme. O odnosih s strankami slovenske pomladi. "Ta teden smo se predsedniki strank v javnosti sestali kar dvakrat, v Manboru in v Ljubljani, obakrat smo imeli po nekai tisoč l|udi in prostora je zmanjkalo. To kaže na veliko zanimale. Drži. da sta dve stranki v opoziciji, ena pa v vladajoči koalici|i. medtem ko je tretja (Zeleni Slovenije), ki bi bila tudi lahko del te koalicije, trenutno izbrisana iz registra. To je škandal brez primere, ki je bil celo v Rusiji mogoč samo za tri dni. Rezultati zadnjih lokalnih volitev kažejo, da so rezultati vseh strank slovenske pomladi izboljšali glede na zadnje državnozborske volitve. Seštevek tega rezultata daleč presega seštevek rezultata vseh ostalih strank v Sloveniji, pa kakor koli to obračate. Na podlagi tega in na podlagi jav-nomnenjskih raziskav |e mogoče predvidevati, da naše stranke skupai lahko dobilo večino na naslednjih državnih volitvah. Ta hip postaia vse bolj nepomembno, ali bodo krščanski demokrati ostali v vladni koaliciji ali ne. saj Je premalo časa in ta vlada ne bo padla tudi brez njih. Odločitev prepuščamo krščanskim demokratom, ki moraio sami izračunati, ali jim koristi ali škodi, če ostanejo v koaliciji. Po našem mnenju za Slovenijo to ni dobro, ker zamegljuje politični prostor, ima pa tudi pozitivno plat, saj obstaja vsaj neka minimalna kotrola nad delom vladajoče koalicije. V neki drugačni sestavi bi razkrili še manj nepravilnosti, ki tako pridejo na dan. Ta hip torej ni vprašanje, kje so te stranke sedaj, ampak, ali lahko po volitvah postavijo koalicijo. Zaradi proporcionalnega volilnega sistema bomo šli na volitve z ločenimi listami, saj bi ena sama lista prinesla bistveno slabši rezultat. Koalicija bo po volitvah potrebna, pred volitvami pa jo moramo najaviti skupaj z nekaterimi bistvenimi programskimi točkami. Dejstvo je tudi, da so razlike med našimi strankami bistveno manjše, kot so med strankami sedanje vladajoče koalicije. Torej bomo bistveno lažje uskladili in uresničiti nek zelo jasen program z vsemf reformami, o katerih sem prej govoril. V sedanji koaliciji gre med Vsi sodniki in tožilci niso slabi "Reforma sodstva poteka ravno sedaj. Vprašanje je ali je možno reformirati reformo, ker je vsa ključna zakonodaja s področja sodstva, ki je bila sprejeta v zadnjih mesecih in letih, po našem mnenju v veliki meri neustrezna. Na podlagi te zakonodaje je bito opravljeno na stotine imenovanj sodnikov in tožilcev v doživljenjski sodniški in tožilski mandat. Tožilce imenuje celo vlada in tu je bila izvršena močna negativna kadrovska selekcija. Koliko od tega se da popraviti, je seveda temeljno vprašanje. Potrebno bi bilo uveljaviti principe pozitivne kadrovske selekcije, kajti za slovensko sodstvo bi težko rekli, da so vsi sodniki in tožilci slabi. V teh strukturah so tudi že pripadniki mlade generacije, ljudje, ki so končali študij v novejših časih in jih zagoto ne moremo obtožiti, da so ostanek nekega nedemokratičnega sistema." <& ma&ritos NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev, za tujino 900 tolarjev (poštnina + carina) - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. C NAŠ GLAS 38, 22. NOVEMBER 1995 JANŠA - OSTALE STRANKE D Ali bo Janezu Janši uspelo povabiti v Slovenijo Margaret Thatcher? Gospa Thatcher je bila predsednica konservativne stranke. Obiskal sem jo, ker je bila edina predsednica kakšne pomembna države v Evropi, ki je v kritičnih trenutkih dala Sloveniji prav, kljub temu, da je bita njena stranka in večina njene vlade drugačnega mnenja. A ona je kot predsednica angleške vlade rekla, da ima Slovenija pravico do osamosvojitve, do svoje obrambe. Rekla je tudi, da je embargo na izvoz orožja k nam krivičen. Izmed evropskih državnikov je bila tudi edina, kije ob tem zamižala na eno oko. Kljub svojim sedemdesetim letom pa je ta gospa še žeto aktivna, zelo dobro pozna razmere doma in v svetu in je tudi zato vplivna." strankami za diametralna nasprotja pri bistvenih stvareh, vsako leto se dogovorijo samo glede višine proračuna, to pa ni pozitivno za nacionalne interese. Vo-lilci morajo vedeti, kakšen program ima vlada in ali ga uresničuje. Vlada mora biti sposobna dosegati neko širše soglasje tudi ČEZ aktualno vladno večino. Ta hip pa je vladna koalicija najbolj skregana med seboj glede najbolj ključnih vprašanj, kakršna je recimo zunanja politika. Paradoks je, da nimamo veleposlanika v državi, s katero imamo največ težav, v Italiji. Že leto dni tudi nimamo predsednika najpomembnejšega parlamentarne- ga odbora, za zunanp politiko. Ne zaradi opozicije, ampak ker se vladne stranke ne morejo zmeniti med seboj. Cena bo visoka in plačevali jo bomo vsi. Zato je v nacionalnem interesu bistveno bolj homogena vlada, v kateri bi se dalo uskladiti in potem iskati tudi širše soglasje. Demosova vlada je recimo iskala širše soglasje, ko je šlo za plebiscit in osamo- sec dni. To se |e potem pokazalo za ključno in tega strateškega premisleka sedanja vladna koalicija nima. Dejstvo, da so nas v integracijskih procesih prehitele države, ki po vseh kazalcih zaostajajo za nami, priča o sliki, ki jo imajo o nas v Evropi. Seveda je pri nas v medijih ta slika popačena, a takoj, ko stopite v tujino, ta stvar postane jasna. Kar narav- Na vprašanje Milka Veršca, Jerneja Zorka in Metke Šribar, kaj meni o trenutnem vzdušju v slovenski vojski, Janševa ocena ni bila pozitivna: "Eno je nezadostna tehnična opremljenost, drugo pa je, da je obramba tudi vizija razvoja družbe, te ljudje čutijo, da je država njihova domovina, so se v kritičnih trenutkih vedno pripravljeni žrtvovati, redko pa bodo to storili za obrambo države, kjer m vrednot, ki bi se jih izplačalo braniti. To bistveno bolj ogroža obrambno pripravljenost kot start tanki, teta 1991 ni bilo topov in letat, a zaradi zavesti o tem, kaj branimo, smo bili uspeš«." svojitev. Čeprav smo imeli večino in nam tega ne bi bilo treba, smo se z opozicijo glede zakona o plebiscitu pogajali me- V veliki dvorani hotela Ajdovec sta bila med udeleženci tudi sevniški župan in tajnik občinskega sveta, a večina je bila iz vrst članov Socialdemokratske stranke. Izmed vprašanj, ki so jih ti zastavili našemu gostu, smo jih tudi izbrali nekaj, z odgovori vred seveda. Branko Kelemina: "Kakšno je vaše osebno stališče do lastninjenja podjetij in kdo bi moral postati lastnik podjetij?" Janša: "Pri zgodbi o lastninjenju sta dva pola. Prvi je, da proces lastninjenja poteka prepočasi. Slovenija ima enega najbolj počasnih in hkrati najbolj divjih načinov lastninjenja. To je na nek način povezano med seboj, seveda. Glede na to, da ima določena politična elita vpliv na instrumente, lahko nadzira tudi hitrost lastninjenja. Zainteresirana je seveda za takšno hitrost, ki ji omogoča pristop do najboljših deležev družbenega kapitala. Zaradi tega se tudi certifikatski roki podaljšujejo vsakega pol leta. Da ne boste rekli, da govorim na pamet: uradni podatki Agencije za revidiranje povedo, da je ugotovljene kraje družbene lastnine za 60 mrd tolarjev, prepričan pa sem, da vsaj še tolikšna vsota ni bila odkrita. Razgovor o tej temi bi lahko trajal ves večer. Dejstvo je, da je škoda dvojna. Oškodovani smo vsi, ki smo v teh desetletjih prispevali, da se je nekaj le ustvarilo, sedai pa bo nekdo dobil en odstotek, drug devetindvajset... Proces privatizacije pa je tudi tako počasen, da ogroža nekatere razvojne makroekonomske kazalce. Upadanje tujih investicij? Ni jih, ker še ni dorečena zakonodaja, ni pravnega reda, v katerem bi se ta tuji kapital počutil varnega. Ker vlada ne želi konkurence zdravega tujega kapitala, ker sploh ne želi konkurence. Iz tujine prihaja k nam predvsem kapital, ki je bil tam skrit preko t.i. "by-pass" podjetij in se sedaj vrača k nam. Tam, kjer je revizija odkrila nezakonitosti, je mogoče stvari popraviti, kaznovati krivce, a doslej še ni bilo niti enega takega primera." O odnosih s socialdemokrati v svetu: "Samo mi smo člani socialdemokratske intemacionale, medtem ko si ZLSD za to še vedno prizadeva. Bili smo na obisku pri angleških laburistih, pri čeških socialdemokratih. Povedati moram, da v odnosih s strankami v svetu igra glavno težo moč stranke, ki jo ima doma. Če je stranka močna v domačem političnem prostoru, jo jemljejo kot resnega partnerja. In odkrito priznam, da našo stranko jemljejo resno šele od zadnjih lokalnih volitev, ko se je pokazalo, da smo se trdno zasidrali." Aleksander Geto: "Janez Kocjartčič vam očita, da ste na svojem obisku v Angliji črnogledo prikazali tukajšnjo stvarnost in ste blatili Slovenijo." Komentar: "Bojim se, da jaz zanj ne bom mogel tega nikoli reči, ker ga nikoli rte bodo tja povabili predavat Bit sem gost mnogih institucij, srečal sem se s funkcionarji in z vsemi pomembnimi ljudmi naše sestrske stranke (laburistične), predaval sem Mi rta mednarodnem inštitutu v Londonu, bil sem edini govornik na Atlantski konferenci, ki je prišel iz države nečtanice Nata. Tam preprosto ni mogoče prodajati zgodb o uspehu, ker zelo natanko poznajo položaj v Sloveniji. Ne poznajo razmer znotraj strank, poznajo pa vse makroekonomske kazalce, za ljudi vedo, kaj so počeli, kje so bili... Kar zadeva številke, ki mi jih očita gospod Kocjančič: eno od vprašanj, ki se je pojavilo, je bilo, koliko denarja so bivše oblasti spravile v tujino. Za vse države v tranzici ji so v mednarodni javnosti jasni podatki o kapitalu, ki ga je prejšnja oblast uspela spraviti v tujino pred demokratičnimi spremembami. Za Slovenijo so številke zamegljene, predvsem pa so dmge države skušale ta kapital spraviti nazaj domov. Medtem slovenska država za to še ni naredila ničesar. Sedanja združena Nemčija je uspela spraviti domov skoraj ves kapital iz tujih bank. Ostal je le kapital, ki je v bivši Sovjetski zvezi in ki ga sedaj obračajo mafijske združbe. Za Slovenijo velja ocena, da ima v tujini za okrog 2,5 mijarde DEM kapitala in ravno podjetje, kjer je bil gospod Kocjartčič, je v naš javni dolg prispevalo 200 mio OEM. To bodo plačevali še naši otroci" nost te vprašajo, kaj Slovenija sploh želi. Nikomur v Evropi ne morete zadovoljivo pojasniti, zakaj Slovenija nima ambasadorja v Rimu." Kakšna bi obramba? morala biti slovenska "Obramba je prvo področje delovanja, za katero je slovenski parlament (spomladi 1993) sprejel Resolucijo o zasnovah nacionalne varnosti, kjer je bilo opredeljeno, da Slovenija obrambo ima. Že samo to dejstvo je bilo še tik pred osamosvojitvijo za mnoge sporno. Nekaj mesecev pred vojno leta 91 so nekatere stranke in posamezniki podpisovali t.i. Deklaracijo za mir, v kateri so se zavzemali za Slovenijo brez obrambe. Podpisali so jo tudi štirje od petih članov takratnega predsedstva, ki je bilo vrhovni poveljnik Teritorialne obrambe. Vojna je dilemo odpravila v praksi, saj se je pokazalo, da se mora biti država sposobna in pripravljena braniti, sicer je ni. V Resoluciji o zasnovah je slovenski vojski zaupana samo zunanjepolitična kompetenca, torej sme samo braniti državo v primeru napada od zunaj. Zapisana je tudi opredelitev za približevanje Natu, ko bodo za to zreli pogoji. Proti je bila samo ena stranka, Združena lista razen Boruta Pahorja. Resolucija je po mojem mnenju dobra. Dejstvo pa je, da je uresničevanje te strategije blokirano ali oteženo s tremi dejavniki. Poleti in jeseni 1994 so kadrovske čistke odnesle ljudi, ki so zasnovali in izpeljali obrambo Slovenije, tehnična opremljenost slovenske obrambe je pretežno jugoslovanskega izvora in je vsako leto manj uporabna. Tretji problem je doktrina, ki jo je pred kratkim sprejela vlada in v kateri je zaslediti nekatere revizije Resolucije. Gre za vračanje na nekatere oblike vojaške organizacije, kot jih je uporabljala JLA in so morda bile primerne za 20 milijonov prebivalcev Jugoslavije. Ob tem imamo očitno dejstvo, da se načelnik general-štaba general Gutman in njegov resorni minister ne razumeta najbolje. Če iz tega torej izvira dvotimost pri vodenju, potem bi vlada morala ukrepati, odstraniti Gut-mana ali ministra in nositi posledice izbranega ukrepa." Poročilo pripravila: Ika, Gaiex Foto: Cole ,ALVO^ "RGOVINA D Milavcev 3 Tel Tax: CS08t5'-B29 RAČUNALNIŠKA TRGOVINA RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTVVARE Windows 95 upgrade 17.990,00 SIT Windows 95 35.990,00 SIT Take se tkejo vezi za boljšo prihodnost Delovni obisk župana Danila Siterja v Neumarktu in Nur-nbergu v Nemčiji je bil namenjen predvsem utrjevanju gospodarskih in kulturnih vezi dveh mest z občino Krško Na osnovi minimalnih oz. najnujnejših stikov Občine Krško s Slovenskim športno-kulturnim društvom Simon Jenko iz Nur-nberga, se je župan Danilo Siter odzval povabilu in se udeležil prve večje prireditve novega vodstva društva. V mesecu oktobru so v društvu, ki je bilo ustanovljeno v jeseni leta 1979 in šteje skoraj 200 članov, izvedli volitve v vodstvene organe. Predsednik društva je postal Marjan Pacek st., podpredsednik Marjan Pacek mL, rojaka iz Pristave pri Krškem, za tajnika pa je bil izvoljen Feliks Srečko Skutnik. Občina Krško je prve stike s Slovenskim športno-kulturnim društvom Simon Jenko iz Nur-nberga vzpostavila že leta 1984, ko so predstavniki krške občine in SŠKD Simon Jenko podpisali listino o sodelovanju, skrbno pa jih neguje tudi v teh ne preveč naklonjenih časih. "Želja nas vseh je, da bi odnosi med društvom Simona Jenka in občino Krško ostali še naprej tako dobri. Ker vemo, da je že nekaj občin iz domovine na nek način prekinilo sodelovanje s slovenskimi kulturnimi društvi v Nemčiji, smo mi tukaj toliko bolj ponosni na občino Krško in župana Danila Siterja, zato skupaj z njim upamo, da nam bo tudi v prihodnje zmogla kakorkoli pomagati," je v pozdravnem govoru med drugim povedal predsednik društva Marjan Pacek st. Župan Danilo Siter je vse zbrane, med katerimi je bilo tudi veliko Nemcev, pozdravil v imenu občanov občine Krško, slovenskemu društvu in njegovemu novemu vodstvu pa je zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem delu. "Naj živi predsednik in novi vodstveni odbor, naj dobro dela in naj združuje vse dobro in pošteno misleče Slovence in jih usmerja na pravo pot - to je na pot ljubezni do naše lepe domovine Slovenije," je svoj govor na slavnostni prireditvi sklenil Danilo Siter. Župan občine Krško se je na povabilo nadžupana Aloiea Karla in župana Emila Silberhorna mudil tudi na delovnem obisku v mestu Neumarkt. kjer so se pogovarjali predvsem o gospodarskih, kulturnih, športnih in drugih možnostih povezovanja dveh občin. Alois Kari in Danilo Siter sta se dogovorila, da bosta občini v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do konca tega leta. pripravili vsa izhodišča morebitnega bodočega sodelovanja na omenjenih podočjih, njuni predstavniki pa bi se tako lahko sestali že v začetku prihodnjega leta. Sogovorniki so bili enotnega rrtnenja. da se lahko le na osnovi odprtega in spodobnega sodelovanja tkejo vezi za boljšo prihodnost. Več o odmevnem obisku in pogovorih župana Danila Siterja v Neumarktu in Nurnbergu v naslednji številki časopisa Naš glas. (dama) Zakonca Silberhorn s sinom Tobijem, župan Siter in nadžupan mesta Neumarkt Alois Kari Demokrati Slovenije o kmetijstvu Kmetje negodujejo nad vključevanjem Slovenije v CEFTO Bizeljsko, 17. novembra -Demokrati Slovenije, občinski zbor Brežice so v kmečkem turizmu Balon pripravili javni razgovor z naslovom "Vključevanje Slovenije v Evropo -odprta vprašanja kmetijstva -vinogradništva". Med udeleženci je bilo največ vinogradnikov z Bizeljskega in okolice, na vprašanja pa sta odgovarjala predsednik DS in poslanec državnega zbora Tone Peršak in dr. France Kervina, profesor na Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Demokrati Slovenije so se že pred časom odločili, da bodo v zvezi z vključevanjem Slovenije v evropske povezave organizirali več pogovorov, saj gre tokrat ponovno za odločitve, ki terjajo najširšo svetlitev odprtih vprašanj in predvsem udeležbo državljanov pri obravnavi teh vprašanj. Ta nikakor ne samo zadevajo slovenskega gospodarstva, temveč tudi kmetijstvo, posebej še vinogradništvo. Poslanec Peršak je zbranim predstavil aktivnosti poslancev državnega zbora glede vključe- vanja Slovenije v CEFTO, kajti do podpisa dokumenta naj bi prišlo 25. novembra. To vključevanje je pri kmečkem sindikatu in zvezi povzročilo kar nekaj hude krvi. Zato sta gosta javnega razgovora predvsem vinogradnikom predstavila poglede stranke do tega vprašanja ter jim svetovala, katerim elementom bodo morali posvetiti večjo pozornost. Tu se misli predvsem na tržni vidik, ki bo vedno večji pogoj za poslovno uspešnost slovenskih vinogradnikov. Domači vinogradniki so predsednika Demokratov seznanili s težavami, ki so nastopile ob vzpostavitvi državne meje. Od takrat se je število hrvaških kupcev in gostov bistveno zmanjšalo. Upajo, da ne za dolgo. (Gaiex) Javna tribuna o razvojnih vprašanjih Posavja "Posavje ni najslabša slovenska regija*" je zatrdil minister Tajnikar, ki so mu so udeleženci naslovili tudi največ vprašanj. Krško, 15. novembra - Javne tribune o aktualnih razvojnih vprašanjih posavske regije, ki so jo pripravili posavski predsedniki ZLSD, so se udeležili minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar, ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar in minister za kulturo Sergij Pel-han. Zaradi bolezni je manjkal le minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc, nado- Svetniki še vedno razpravljajo o lokaciji Krško, 16. novembra - Krški svetniki so nadaljevali 10. sejo občinskega sveta, ki je bilaikonec oktobra prekinjena. Kljub temu, da lokacija za gradnjo novega šolskega centra s športno dvorano nekaterim svetnikom ni povsem po godu, je občinski svet najprej sprejel spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986-2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986-1990, nato pa še odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Spodnji Grič II, ki se nanašajo na tisti del zazidalnega načrta, ki je predvideval gradnjo stanovanjskih objektov (blokov), sedaj pa se predvidijo objekti novega šolskega centra. (Galex) mešal pa ga je državni sekretar Ciril Baškovič. Ministrica, ministra in državni sekretar, vsi iz vrst ZLSD, so v uvodu predstavili svoja ministrstva in trenutne aktivnosti slovenske vlade. Nato pa so udeleženci-javne tribune vzpostavili mnoga pereča vprašanja, ki se tičejo posavske regije. Delo slovenske vlade je najbolj kritično ocenil Emil Vehovar, ki je poudaril, da je položaj v Posavju prava katastrofa. "Kdaj mislite v Sloveniji narediti pravno državo?" je Vehovar naslovil vprašanje ministrici Klinarjevi, ki po njegovih besedah vodi ministrstvo, ki podpira sivo ekonomijo. Tajnikar, Klinarjeva in Pelhan so zbranim predstavili trenutna izhodišča vlade RS, vendar tokrat ni bilo slišati nič konkretnih in vzpodbudnih rešitev, ki bi pomagale prebroditi neprijetne težave mnogih posavskih "bolnikov" in tudi drugih, ki to še niso. še vedno je čutiti, da se vsa gospodarska, politična in druga pomembna vprašanja rešujejo v veliki meri centralistično, kakor so tudi zapisali posavski predsedniki ZLSD v uvodu vabila na javno tribuno. (Galex) d GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 38, 22. NOVEMBER 1995 D ^Z^ OBMOČNE OBRTNE S^7 ZBORNICE POSAVJA Nova šolska zakonodaja Šolsko leto 1995/96 bo zagotovo zadnje, v katerem je poklicno izobraževanje še urejeno "po starem".:'V Državnem zboru je v tretjem branju paket nove šolske zakonodaje, ki bo prinesel velike spremembe v šolski sistem. Za obrtnike zanimive spremembe bodo uvedene v poklicnem izobraževanju, z uvedbo statusa vajenca, periodičnega načina izobraževanja in bistveno večjim vplivom na pripravo programov strokovnega in poklicnega izobraževanja preko sveta za poklicno izobraževanje. Uvedba statusa vajenca prinaša tudi večje obveznosti za obrtnike - mentorje, predvsem pri nagrajevanju vajencev. Vajenec naj bi prejemal plačo skozi vse šolsko leto, j\e glede na to, ali je v tem obdobju v šoli ali pa v obratovalnici obrtnika. Obrtna zbornica si prizadeva, da bi zakonodaja upoštevala težko gospodarsko stanje, ki pesti tudi obrtnike, da bi višino plačila vajencu spravili na razumno mero in da bi se za obrtnika - mentorja uvedle določene olajšave oziroma bi jim priznali večje stroške, kajti pri učenju bo npr. prav gotovo prišlo do večje porabe predmetov dela ipd. Le tako zastavljen projekt izobraževanja vajencev bo dosegel svoj namen, obrtniki pa se bodo lahko podali v zahtevno nalogo prenašanja svojega znanja na naslednje generacije. Uvedba vajeništva prinaša vajencem precej velike ugodnosti v primerjavi z ostalimi učenci, ki se bodo izobraževali skozi vse šolsko leto na šolah. Poleg že omenjenega plačila bo polovica vajeniške dobe štela v pokojninsko dobo. Za izobraževanje vajencev bodo morali člani Obrtne zbornice imeti minimalne delovne in kadrovske pogoje za praktično izobraževanje. Komisije za verifikacijo obratovalnic že pregledujejo obratovalnice po vsej državi, kajti le verificirana obratovalnica bo v bodoče lahko sodelovala pri poklicnem izobraževanju. Vsi, ki želijo svoje znanje prenašati naprej, se še vedno lahko prijavijo za pregled in verifikacijo obratovalnice. Prijave zbirajo na Obrtni zbornici Slovenije, ki bo vse prijavljene tudi obvestila o datumu obiska komisije. Ob obisku komisije naj bi imel vsak obrtnik - mentor pedagoško- andragoško znanje. To je posebno strokovno znanje za delo z učenci. Obrtnik - mentor to znanje pridobi na seminarju, ki traja 32 ur in poteka dva zaporedna konca tedna (petek popoldne in sobota dopoldne). Do konca šolskega leta 1995/96 so ti seminarji brezplačni. Obrtnike, ki že imajo sklenjene pogodbe, so že oziroma bodo na seminar povabile srednje šole, iz katere prihaja njihov učenec, vsi ostali pa se lahko prijavijo na matični območni obrtni zbornici. Vsem, ki so se že ali pa se še bodo vključili v proces poklicnega izobraževanja, želimo pri prenašanju njihovega znanja na naslednje generacije veliko uspeha. Pospeševalna mreia V ponedeljek, 13. novembra 1995, so se v Krškem sestali predstavniki območnih obrtnih zbornic iz Posavja s predstavniki Območne gospodarske zbornice Posavja in Združenja podjetnikov Posavja. Tema pogovora je bila organiziranost pospeševalne mreže za razvoj malega gospodarstva, ki jo pripravlja Ministrstvo za gospodarske dejavnosti skupaj z nekaterimi drugimi ministrstvi. Udeleženci so nasprotovali predlogu Ministrstva za gospodarske dejavnosti, ker vodi v preveliko birokratizacijo. Rekreacija Območna obrtna zbornica Brežice obvešča vse člane, da poteka ob torkih od 19.30 do 21. ure v teloavdnici Osnovne šole v Brežicah rekreacija, ki je namenjena obrtnikom in pri njih zaposelnim delavcem. Rekreacija poteka pod vodstvom profesorice telesne vzgoje. OOZ Brežice vabi vse svoje člane, ki so mnenja, da je rekreacija pomembna za vsakega posameznika in da fizično pripravljen lažje obvladuje vsakodnevne napore, da se jim pridružijo. Dvajset let truda v korist lokalne skupnosti V petek, 24. novembra, praznujejo v Savaprojektu pomembno obletnico dneva, ko je pred 20 leti majhna skupina., ljudi sprejela strateško odločitev, da ustanovijo prve zametke projektne organizacije. Za to dejanje so bili zaslužni: direktor IGM Sava Jože Mulej, arhitekt Silvin Grein in takratni župan občine Krško Silvester Gorenc. Direktor Savaprojekta Peter Ži-gante, dipl. biol.: "Pred 20 leti se je začela naša dejavnost, naša pot in iz občinske projektne organizacije smo postali vodilna projektna organizacija v regiji. Splet ugodnih okoliščin in prisotnost razvojne strategije sta bila podlaga fe pionirsko delo prve ekipe v sestavi: Grein, Špacapan, LapajneNn Petrica. Iz te ekipe je zrasla naša firma. Danes, po 20 letih, pogrešamo takratne pogoje in predvsem strategijo razvoja, ki bi bila usmerjena v bodočnost. Svoje prihodnosti ne vidimo v zaostali regiji, brez jasne strategije, brez volje napraviti nekaj potrebnih korakov, ki bi lahko tako stanje spremenili. Na svoji poti smo preživeli veliko kriznih trenutkov. V letošnjem letu beležimo manjše težave, ki izvirajo iz stagnacije in nazadovanja posavskega prostora, in to vnaša določen nemir. Savapro-jekt ima danes 50 zaposlenih in veliko naporov vlaga v izobraževanje in posodabljanje informacijske opreme. Smo ena zelo redkih firm, ki še podeljuje štipendije, namenjene domačinom. Lokalno koristno se obnašamo tudi na drugih področjih in upam si trditi, da ob svojem delu gledamo probleme dosti bolj široko, saj fizično zadevajo tudi nas. V zadnjem času teh naših naporov ne cenijo kaj posebno. Ne zavedajo se, da se sredstva, porabljena v naši firmi, vračajo v to okolje. To se dogaja preko osebne porabe riaših delavcev, preko plačevanja davkov, preko sponzorstva in podobno. Kot sponzorji namenjamo denar za šport, kulturo in ekologijo. Smo glavni sponzor kolesarskega kluba, ki nosi naše ime in ima ravno v tem času izjemne tekmovalce, funkcionarje in odlične rezultate v državnem merilu. Praznovanje jubileja smo zastavili delovno, saj smo v petek pripravili pester program, v katerem bosta sodelovala dva ministra in številni drugi eminentni gostje. Obravnavali bomo: ob 11. uri šport - s poudarkom na razvojni strategiji kolesarstva (kolesarje bo sprejel tudi župan), ob 15. uri šolstvo - s poudarkom na bodoči strategiji šolstva, vzgoji predšolskih in šolskih otrok, tudi študija na višjih in visokih šolah in s posebnim poudarkom na razvoju glasbene šole; ob 16. uri energetiko v luči razvoja posavskega prostora (NEK, Savske elektrarne, plinifikacija). Delovni dan bomo nadaljevali ob 19. uri s slavnostno akademijo, v okviru katere bomo gledali monodramo, poslušali koncert Big benda in podelili glasbeni šoli Krško dva pomembna instrumenta (flavto in violončelo) ter tako še enkrat namesto za nagrade in priznanja denar porabili v smislu bogatitve našega okolja. S to gesto bomo potrdili mojo večkrat izrečeno trditev, da ves čas delamo za to okolje in mu vse zasluženo vračamo. Zal je takih malo in bi jih morali zato še veliko bolj ceniti, mi jim le dajemo vzgled, da nas posnemajo. Zahvaljujem se vsem, ki so nam zaupali, z nami poslovno sodelovali, vsem nekdanjim in sedanjim delavcem, ki so prav gotovo pripomogli, da smo preživeli in se razvijali, zahvaljujem pa se tudi vsem, ki so nas vzpodbujali, podpirali in v ^O našem delu videli širšo korist." M* lisca na češkem trgu Ve* ho« 400 prodajnih mest ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! LISCA d.d. - modna oblačila Sevnica je na češkem trgu prisotna že dvajset let, v letošnjem letu pa kljub močni konkurenci vse uspešneje trži perilo, kopalke in bluze pod blagovno znamko LISCA. Svoj odločni tržni prodor je podprla s promocijskimi akcijami, kot so bili predstavitev vseh novosti na sejmu ELEGANCE konec avgusta, gigantski plakati na najbolj prometnih mestih Pra- ge, obojestranska reklama na mestnem tramvaju pa tudi celostranski oglasi v najbolj branih čeških revijah in časopisih. Prodajna mesta, ki jih je na Češkem že čez 400, je Lisca popestrila z oglednimi katalogi in zloženkami, še posebej pa je odzivna nova celostna podoba in elegantna embalaža. Veliko zanimanje in odzivnost češkega trga je potrdila tudi izjemno dobro obiskana novinar- ska konferenca direktorja Lisce Viljema Glasa skupaj s predsednikom nadzornega sveta IBN Ljubljana Tonetom Hrastljem, ki je potekala 10. novembra 1995 v znani elitni restavraciji Pri zlati goski na Hradčanih. Konference se je udeležilo 26 novinarjev in veleposlanik Zvone Dragan, ki je v svojem nagovoru posebej poudaril uspešen prodor nekaterih slovenskih podjetij, med njimi tudi sevniške LISCE. Gospodarska zbornica Slovenije OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Pospeševanje gospodarskega sodelovanja z BiH Pred kratkim je bila v Ljubljani poslovna konferenca med predstavniki BiH in Slovenije. Gospodarstvo BiH se pripravlja na obnovo praktično vseh panog, ki so bile pred leti aktivne. Tako so predložili seznam 405 projektov, iz katerega je razviden investitor, program proizvodnje, ki se obnavlja, in predvidena investicijska sredstva tako za opremo in znanje kakor tudi za gradbene objekte. Več podatkov lahko dobite na GZS - Območna zbornica Posavje, Krško. Program sodelovanja po programu PHARE V okviru Oddelka za tujo tehnično pomoč pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo zbirajo za sofinanciranje predloge projektov za leto 1996, in sicer: 1. Program CBC Slovenija-ltalija, 2. Program CBC Slovenija-Avstrija, 3. Program CBC Slovenija-Avstrija-Madžarska, 4. Program CBC Slovenija-Madžarska. V letu 1996 bo predvidoma možnost prekomejnega sodelovanja razširjena tudi na Hrvaško, ki naj bi postala članica PHARE. Obisk trgovinskega atašeja Južnoafriške republike V Posavju se je 8. in 9. novembra mudil na obisku Martin Prinsloo, trgovinski svetnik pri ambasadi JAR na Dunaju. Kljub temu, da je to precej oddaljeno in za naše poslovneže nepoznano tržišče, obstajajo možnosti in interesi za razširitev medsebojnega sodelovanja. Tako je imel gospod Prinsloo razgovore z naslednjimi družbami: iz občine Brežice - TERME Čatež, Trgovsko podjetje POSAVJE, Brežice in AFP Dobova; iz občine Krško: VIDEM PAPIR, Krško, ki je že pomemben izvoznik na to tržišče, in TIPS, Leskovec pri Krškem. In iz občine Sevnica: KOPITARNA in ZAGOREC, oba iz Sevnice. Še zanimivost ii sevniške Lisce Televizijski spot LISCE "SamoSvoja" v produkciji K & K FILMS je na letošnjem Slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu prejel nagrado "srebrna situla", kar je najvišja nagrada v kategoriji mode. Priznanja za Liscine Jubilante Sevnica, 18. novembra -Na tradicionalnem sprejemu jubilantov Lisce je direktor družbe Viljem Glas podelit plakete za 10-let no delo v Lisci 52-im sodelavcem in sodelavkam, zlati obesek Lisce in plaketo za 20-letno delo v Lisci 44-im in kristalno vazo Lisce ter grafiko za 30-letno delo v Lisci 36-im sodelavcem in sodelavkam. Republiški zavod za zaposlovanje PROSTA DELOVNA MESTA S pogoji za zasedbo Občina Sevnica SKLADIŠČNO-TRANSPORTNI DELAVEC TRANSPORT. DELAVEC V SKLADIŠČU; določen čas 6. mes.; 6.mes. delovnih izkušenj; Ostali pogoji: KONČANA OSN. ŠOLA IN VOZNIK ZA VILIČARJA; do 23.11.95; INPLET SEVNICA, DOLNJE BREZOVO 34, BLAN-CA. PLETILEC STROJ. PLETIL SNUT. PLETIV II.; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PLETILEC, KONFEKCION. ALI DRUG USTREZ. POKL; DO 23.11.95; INPLET SEVNICA, DOLNJE BREZOVO 34, BLANCA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZ. TOVORNJ. - MEHANIK, VULKANIZ.; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POS. DELO 3 MES., LAHKO TUDI KMET.STR.; do 24.11.95; VIDRIH PREVOZNIŠTVO IN PE-SKOKOP-PGM, BLANCA 29, BLANCA. Občina Krško EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE TAJNICA DIREKTORJA; nedoločen čas; jeziki: angleški jezik -govorno in pisno, nemški jezik -govorno in pisno; otali pogoji : AKTIVNO ZNANJE AN. IN NE. JEZIKA; do 23.11.95; TESPACK D.O.O. BRESTANICA, BRESTANICA. Občina Brežice NATAKAR NATAKAR, LAHKO PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; jeziki angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; ostali pogoji: PRODAJALEC 3 MES. POSK. ROK; do 1.12.95; AGROSLOGA KAPELE, ŠLOGONSKO 25, KAPELE PRODAJALEC ŽIVILSKIH - PRE-HRAMB. ARTIKLOV PRODAJALEC, LAHKO PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: PRODAJALEC;do 1.12.95; AGROSLOGA KAPELE, ŠLOGONSKO 25, KAPELE Z Ljubljanske borze Minuli teden so se tečaji delnic, uvrščeni v borzne kotacije A in B, obrnili navzdol in po dolgem obdobju naraščanja začeli izgubljati vrednost. Temu v veliki meri botruje vnovčevanje dobičkov špekulantov, ki so jih zaslužili v obdobju rasti. Zmanjšal se je tudi promet z vrednostnimi papirji. Slovenski borzni indeks je minuli teden izgubil 3.6 odstotka vrednosti, od tega se je za dober odstotek in pol znižal samo v petek, ko je pristal pri 1.496,88 točke. To je vsekakor slab kazalec za nov borzni teden. Največ so minuli teden borzni posredniki trgovali z republiško obveznico druge izdaje. Njen enoten tečaj je v petek znašal 114,4 odstotka, kar kupcem ob morebitnem rein-vestiranju zapadlih kuponov prinaša približno šestodstotno letno stopnjo donosnosti do zapadlosti. Nekoliko višje, približno devetod-stotne stopnje donosnosti je ob trenutnih tržnih cenah mogoče doseči z nakupom občinskih, bančnih in podjetniških obveznic, vendar je potrebno pri tem računati na nekoliko manjšo stopnjo tržnosti. Na delniškem trgu se je minuli teden najbolj pocenila redna delnica Salusa, in sicer za 11,6 odstotka. Nekaj manj, 10 odstotkov, je izgubila prednostna delnica Primofina. Kazalec gibanja tečajev na Ljubljanski borzi - delnica Dadasa - se je prav tako pocenila za 4 odstotke. Tečaj delnice Term Čatež je minuli teden padel za 4.7 odstotkov na 1.109 tolarjev. Delnica borznoposredniške hiše Nika pa se je pocenila le za 1,1 ostotka. Povišanje tečajev pa so minuli teden zabeležile le tri delnice, in sicer se je najbolj povišal tečaj redne delnice Finmedie, za 6,8 odstotka, delnica Gradbenega podjetja Grosuplje se je podražila za 2,1 odstotka, banke Vipa pa za 1,6 odstotka. Na izvenborznem trgu pa se je najbolj podražila redna delnica Hipotekarne banke Brežice, in sicer za 15 odstotkov. (Nani). C NAŠ GLAS 38, 22. NOVEMBER 1995 KMETIJSTVO D Licenciranje konj na Bregah Zanimanje za vzrejo hladnokrvnih konj in za nabavo kasačev je čedalje večje, pri čemer pa ni pričakovati napredka, dokler ne bo mogoče zgraditi potrebnih objektov na hipodromu. Zimsko obdobje krmljenja krav - konzumacija obrokov Krško, 15. novembra - Na hipodromu na Bregah je potekalo licenciranje hladnokrvnih in toplokrvnih žrebcev s področja Posavja, ki ga je orga-nizziralo Posavsko konjerej-sko društvo v sodelovanju z veterinarsko fakulteto iz Ljubljane. Letno se morajo vsi republiško priznani žrebci pregledati tako, da jim vzamejo vzorec krvi in semena, jih cepijo proti kužnim boleznim in ocenijo njihove fenotipsek lastnosti. V pogovoru z Jožetom Urban-čem in Danetoi Mižigojem, predsednikom konjeniškega kluba Posavje, smo izvedeli, da meri hipodromski prostor 40 ha in bi bilo na njem mogoče organizirati šolo jahanja, galopsko stezo in še marsikaj, vendar tega ne morejo storiti, saj ni legaliziran in ne morejo dobiti lokacijskega dovoljenja. Občina še sedaj ni določila, do kod sega varovalni pas črpališča pitne vode, ki je od hipodroma oddaljeno 1,5 km. Ravno zato ne morejo zgraditi Jože Urbane, predsednik posavskega konjerejskega društva: "Imamo 460 plemenskih kobil, od tega 150 v tipu posav-ca, in okoli 400 žrebet. Število žrebcev in kobil raste. Pričakovali pa smo, da bo stalež padel. Naš glavni cilj je promoicija in prodaja konjskega mesa na domačem trgu, saj je poraba izredno nizka." objektov, nujno potrebnih za trening kasačev, kasaške prireditve, razstave konj in ostalo. Kot smo med drugim tudi videli, za licenciranje konj niso bili urejeni niti minimalni higienski pogoji, saj je bilo najbližje stranišče v gostilni, veterinarji pa si niso imeli kje umivati rok. (Lea) Tretja veterinarska problemska konferenca Razvoj veterinarstva v tranziciji Čatež, 16. in 17. novembra - Slovenska veterinarska zveza je v Čateških toplicah pripravila dvodnevno konferenco z vročimi temami v veterini. Sodelovale so vse slovenske veterinarske institucije pa tudi Veterinarska komora Hrvaške. Predavanja in diskusije so se poleg dilem veterinarstva v tranziciji sukali še okoli strategij preprečevanja kužnih bolezni, alternativnih metod zdravljenja in novosti iz stroke. Po besedah predsednika organizacijskega in programskega odbora, dr. Marka Amona, naj bi bil namen konference "pomagati veterinarjem v vseh ozirih pri prehodu v privatizacijo in pri ustanavljanju ambulant, klinik mešanih praks, lekarn in drugih oblik privatne veterinarske dejavnosti". Glavni del konference je bil posvečen osnovi veterinarskega dela, takoimenovani primarni dejavnosti, za kar je družba v prehodnem obdobju še najmanj poskrbela. V diskusiji sp sodelovali govorniki iz vzhodne in zahodne Evrope, ki so prikazali organizacijo veterinarske službe v svoji državi. Nove pristope .^o predstavili tudi strokovnjaki iz zavarovalnic. Osnovni problem po besedah dr. Boga Faturja, predsednika Slovenske veterinarske zveze, ni v zakonodaji, saj je parlament že sprejel zakon o veterinarstvu. Meni, da je težava prepočasno sprejemanje bistvenih podzakonskih aktov, npr. o minimalnih pogojih za delo. Vprašuje se tudi, ali je namen predpisov o minimalnih pogojih zavreti privatizacijo; na tem področju veljajo še stari predpisi, ki so precej strogi. Dr. Borut Žemljic, direktor letos ustanovljene veterinarske zbornice, se zavzema za to, da bi bili ti pogoji res minimalni. Po veljavnih predpisih niti en zavod ne izpolnjuje delovnih pogojev, čeprav je strokovna in kadrovska ravenvisoka. Težava veterinarske stroke je tudi organizacijsko-finančna plat. Po mnenju dr. Faturja mora organizacija veterinarskih dejavnosti - primarne, zasebne, sekundarne, javne, in terciarne, izobraževalnih institucij - delovati kot sistem, kjer naj veljata enotna doktrina in enotna etika. Stroka si je enotna, da dela za slovenskega kmeta in gospodarstvo, vendar naj država tisto, kar predpiše, tudi plača. Dr. Žemljic je naznanil, da nameravajo 24. novembra sklicati tiskovno konferenco, na kateri bi javnost seznanili s stanjem na področju veterine, če pa tudi to ne bi zaleglo, bo sledila še opozorilna stavka... (nic) Na večini kmetij smo v začetku t.i. zimskega krmljenja govedi. V današnjem prispevku želimo osvetliti vplive na količino krme, ki jo krave požrejo, in izkoristljivostte krme, saj je znan rek, da "krava molze pri gobcu". Poznavanje količine krme, ki jo živali lahko požrejo, je temelj tako za uravnoteženo krmljenje kot tudi za načrtovanje krmne bilance skozi vse leto. Vplive na količino požrte krme lahko v grobem razdelimo na tiste, ki so vezani na žival, in na drugi strani na vplive ponujene krme in okolja. Vplivi, vezani na žival: 1. Pasma, mlečnost in starost Krave mlečnih pasem imajo praviloma večjo sposobnost zauživanja voluminozne krme za približno 10 odstotkov, ta vpliv je izrazitejši pri nekoliko slabši osnovni krmi. Krave z višjo mlečnostjo požrejo več krme (za vsak liter mleka več 0,2-0,4 kg suhe snovi več). Prvesnice in mlade krave konzumirajo le 80 odstotkov suhe snovi v primerjavi s kasnejšimi laktacijami, zato je za uspešno prirejo mleka iz voluminozne krme pomembna vzreja telic, ki naj bi zagotovila daljšo življenjsko dobo krave, saj je znano, da je optimalna konzumacija krme dosežena šele v tretji laktaciji. 2. Stadij laktacije in brejost S prehranskega stališča je potrebno predvsem upoštevati dve obdobji treh tednov pred telitvijo in osem tednov po telitvi. V teh obdobjih je v praksi tudi največ napak pri krmljenju krav, ki se odražajo med vso laktacijo in imajo negativen vpliv na zdravje krav. 3. Teža živali Večja, težja krava ima večjo sposobnost zauživanja krme (0,5-2 kg na 100 kg povečane telesne mase) in na drugi strani tudi večje potrebe po vzdrževanju. Pri slabi kakovosti voluminozne krme zato ne moremo pričakovati večje prireje pri težjih kravah. Vplivi okolja in prehrane 1. Razgradljivost in prebavljivost krme Razgradljivost krme v vampu je pomembna zaradi vpliva na čas zadrževanja obroka v prebavilih. Živali požrejo več krme (npr. detelje kot trave), ki je hitreje razgradljiva, čeprav je prebavljivost lahko enaka. Prebavljivost krme prav tako vpliva na zauži-vanje krme pri govedu, saj neprebavljeni del krme zapolnjuje prebavila in upočasnuje prehod voluminozne krme. Pri krmi, ki ima manj kot 70-odstotno prebavljivost, je ravno to omejujoči faktor za konzumacijo. Od tod tudi velik praktični pomen pravočasne košnje in pravilne izbire krmnih rastlin na konzumacijo voluminozne krme in prirejo. 2. Sestava obroka in struktura krme Vsako konzerviranje volumi- nozne krme ima velik vpliv na zmanjšanje konzumacije v primerjavi z izhodnim materialom (izgube pri sušenju, spremembe med fermentacijo v silosu). S postopki sušenja in (ali) siliranja lahko v veliki meri omenjeni negativni vpliv na konzumacijo zmanjšamo (pravočasna košnja, venenje, rezanje, tlačenje, dosu-ševanje). Zaželena je pestra sestava obroka. Ugotovljeno je, da pri krmljenju travne silaže po volji dodatek sena (2,5 kg) ne zmanjša konzumacije travne silaže, poveča pa prirejo mleka. Podobno ugoden učinek dosežemo s sočasnim krmljenjem travne in koruzne silaže. Posebej ugoden učinek na konzumacijo ima krmna pesa (verjetno v povezavi z njeno razgradljivostjo in prebavljivostjo), s katero lahko zmanjšamo potrebo po močni krmi v obrokih. Pri visoki mlečnosti krav je potrebna visoka koncentracija hranilnih snovi v obroku. Pogoi za rejo takih krav je kakovostna vo-luminozna krma in dokrmljeva-nje z močno krmo (žita, vzporedni proizvodi industrij, krmila...). Krmila zmanjšujejo konzumacijo voluminozne krme in od njene kakovosti je odvisno, pri kateri mlečnosti se to izrazito začne. V povprečju lahko računamo, da vsak kilogram koncentrata izpodrine približno 0,30 kg SS iz osnovne krme. Posebej so prblematične velike količine koncentratov v obrokih krav (nad 5 kg) zaradi vpliva na fermentacijo v vampu, izkoriščanje osnovne krme, sestavo mleka in zdravje krav. 3. Tehnika krmljenja 2ivali morajo imeti krmo na voljo vsaj 8 ur na dan. Zaradi neugodnih učinkov močne krme na fermentacijo v vampu je potrebno upoštevati vrstni red krmljenja: seno - silaža - krmila in povečati frekvenco krmljenja (večkrat na dan). Na skupno konzumacijo vpliva še ponudba krme. Odvisno od kakovosti ponujene krme si lahko dovolimo 10-20 odstotkov ostankov. Sprememba obroka negativno vpliva na konzumacijo, od tod priporočilo za postopnost pri vsaki spremembi obroka. Ocenjevanje konzumacije za načrtovanje krmnih obrokov Za ocenjevanje in napovedovanje konzumacije krme pri kravah obstaja več enačb. Večina upošteva predvsem težo krav in mlečnost, novejše raziskave pa so vključile tudi parametre kakovosti krme in drugo. Kljub temu obstajajo individualne razlike med kravami celo znotraj pasem, zato je pomembno občasno tehtanje zaužitih količin krme, kar omogoča korekcijo obrokov glede na rejski status živali in njih prirejo. Kmetijska svetovalna služba Krško Zima se približuje Potrebno bo poskrbeti za divjad Nujno je vedeti, da za divjad ni potrebno skrbeti samo lovcem, temveč lahko marsikaj naredimo tudi drugi. Divjad je na našem področju najbolj ogrožena na Krškem polju, ko kmetje pospravijo vse kulture. Tako je divjad izpostavljena svojim naravnim sovražnikom in drugim neprilikam. Lovci že pred zimo pripravijo krmišča, ko pa zapade prvi sneg, jih založijo s koruzo. Imajo pa tudi takoimenovane krmilne njive, ki so jih odkupili od kmetov. Tam nasadijo koruzo, ki divjadi služi kot vir hrane, hkrati pa je namenjena tudi skrivanju. Posebnost Krškega polja je jerebica, ki jo drugače najdemo samo še v Prekmurju. Zanje imajo pripravljene posebne ko-zolčke. Vsa pernata divjad mora najti tudi pesek in zelenje, ki je nujno potrebno za njeno prebavo. Lovske družine na našem področju krmišča založijo s tremi do štirimi tonami koruze, pojavijo pa se tudi nepridipravi, ki jim koruzo odnašajo. Področje Krško-brežiškega polja ima v zadnjem desetletju mile zime, tako da je divjad ogrožena zaradi snega le, kadar ga zapade od 20 do 50 centimetrov. Takrat lovci s traktorji razorjejo poti za lažje gibanje divjadi, vendar pretečo nevarnost predstavlja zmrznjen sneg, saj posebej srnjadi onemogoča gibanje. Prav tako je zmrznjen sneg nevaren za avtohtono divjad. Divjad, na primer poljski zajec, dela ob takšnih razmerah škodo na drevesih, zato priporočamo kmetom, da drevo "obvijejo" s polivinilom. Sadovnjaki naj bodo ograjeni, sicer pa zakon dopušča, da lahko v intenzivnem sadovnjaku kmet v vsakem trenutku zajca ubije. Za divje prašiče in srnjad imajo lovci v gozdovih tudi avtomatična krmišča. Vendar srna nerada sprejema nastavljeno hrano, razen ob visokem snegu, drugače se prehranjuje s krmo, gozdnim plevelom in gloda drevesa, obraščena z bršljanom. Najtežji meseci, ko so potrebni dodatni lovski ukrepi, so december, januar in februar. Posebej pa je potrebno poskrbeti za fazana, ki ni avtohtona žival in si sama ne zna poiskati hrane. Vsekakor lovci ne morejo za vse poskrbeti sami, zato naprošajo tudi druge ljudi, da v kritičnih trenutkih priskočijo divjadi na pomoč, ne pa da jo spravljajo še v nevarnejši položaj. (Kati) Sprejem najuspešnejših brežiških vinogradnikov Pogovori o skupnih težavah in uspehih ob vinski kapljici Cepljenje lisic OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU Posavje, novembra - Od 3. novembra dalje je v pretežnem delu Slovenije potekalo letalsko, v drugem delu pa ročno polaganje vab za cepljenje lisic proti Steklini. S sodelovanjem predstavnika LZS v delovnem telesu Veterinarske uprave RS za izvedbo cepljenja so dosegli, da v obdobju cepljenja prepoved lova ni vezala za lovske in službene pse. Vsaka lovska družina mora v roku treh mesecev, vsaj 21 dni po peroraini vakcinaciji lisic, poslati na Veterinarsko fakulteto vsaj dve trupli odstreljenih lisic. Lisica mora biti uplenjena s šibrami in mora imeti nepoškodovano prsno votlino, da bodo lahko raziskave potekala nemoteno. (Katt) Cerina, 18. novembra - Ob koncu vinogradniške sezone, ko so najtežja dela opravljena, sta brežiški župan Jože Avšič in načelnik UE Brežice Darko Bukovinski pripravila v Lesovi zidanici Žleger sprejem za najuspešnejše vinogradnike občine Brežice. Vinogradniki brežiške občine, tu mislimo tako na štajerski kot kranjski del, so kakovost svojih vin potrdili z mnogimi odličji, ki so jih osvojili na letošnjih prireditvah, in sicer na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani, državnem kmetijsko- živilskem sejmu v Gornji Radgoni in na regionalni prireditvi 23. teden cvička v Kostanjevici. Omeniti velja, da je dobre 4 odstotke skupne površine v občini Brežjci zasajene z vinsko trto, kar predstavlja 5,3 odstotka vseh vinogradov v Sloveniji. Malo zaskrbljujoč pa je podatek, da se število rodnih trt v občini nenehno zmanjšuje. Brežiška občina sodi v posavski vinorodni okoliš, znotraj tega rajona pa vinogradi segajo v bizelj-sko-šremiški vinorodni okoliš (893 ha) in dolenjski vinorodni okoliš (259 ha). V register proizvajalcev grozdja in vina pri Upravni enoti Brežice je vpisanih 1.987 individualnih proizvajalcev -grozdja, od teh se 1.707 ukvarja s proizvodnjo vin, 5 jih vino tudi steklenici v lastnih polnilnicah, preostalih 280 pa se ukvarja le s pridelovanjem grozdja. Na območju občine Brežice delujeta dve vinogradniško-vi-narski zadrugi in dve vinogradniški društvi. To so Vinogradniško- vinarska zadruga Bizeljsko, Kmečka zadruga Bizeljsko, Društvo vinogradnikov Bizeljsko in Društvo vinogradnikov Cerklje ob Krki. V register je vpisana tudi šolska zadruga Čriček, ki deluje na Oš Bizeljsko; ta se ukvarja s pridelavo grozdja na 1 ha lastnega vinograda v Drenovcu. Omeniti velja tudi dve pravni osebi, in sicer Vino Brežice p.o., Brežice, ki se ukvarja s pridelavo in odkupom grozdja ter proizvodnjo in stekleničenjem mirnih in penečih se vin, ter Barbara International d.o.o., Ljubljana, ki se ukvarja z odkupom grozdja ter proizvodnjo in stekleničenjem mirnih in penečih se vin, proizvedenih po klasični šampanjski metodi v proizvodni kleti v Stari vasi pri Bizeljskem. Vinogradniki tako z območja bizeljsko-sremiške vinske turistične ceste kot z območja pod-gorjanske vinske ceste so se v velikem številu odzvali povabilu na sprejem župana in načelnika državne izpostave. Ob degusta-ciji najboljših vinskih kapljic, nagrajenih na raznih prireditvah, so vinogradniki srečanje izkoristili za pogovor o skupnih težavah in uspehih, beseda pa je tekla tudi izgradnji bizeljsko-sremiške vinske ceste, katere celostno podobo je predstavilo ljubljansko podjetje Informa Echo. (Ga-lex) Prašičji sejem Brežice, 18. novembra - Na redni tedenski prašičji sejem so tokrat pripeljali 230 prašičkov, starih do treh mesecev, in ji po ceni 300-390 SIT/kg žive teže prodali 80. Pripeljali so tudi 40 starejših prašičkov in jih prodali 13. Za kilogram žive teže pa je bilo potrebno odšteti 220-240 tolarjev. d RAZVEDRILO NAŠ GLAS 38, 22. NOVEMBER 1995 J Farmacevtov nasvet Vaginalne globule Vaginalne globule so zdravilni pripravki za aplikacijo v nožnico. Najpogosteje so kroglaste ali stožčaste oblike. Pri sobni temperaturi so trdne, pri telesni temparaturi pa se raztalijo ali raztopijo v nožničnih valočkih. Podlaga, s katero so pripravljeni, ne sme dražiti sluznice. Najpogosteje se uporablja kakavovo maslo, želatina ali pa tudi stisnjene v obliki tablet. Posebno bi rada opozorila na zadnje, da se ne bi zgodilo, da bi jih zaradi podobnosti tableti pacientka pojedla. Kako uporabimo vaginalne globule 1. Umijte si roke! 2. Ležite na bok s skrčenimi koleni 3. S pomočjo prsta vstavite globulo v nožnico 4. Globulo potisnite čim globlje v nožnico 5. Najbolje je, če ležite še pol ure, da globula ne zdrkne iz nožnice Opozorilo! - Zdravilo hranite na suhem mestu pri šobni temperaturi - Zdravilo shranite nedosegljivo otrokom - Zdravilo ni za uživanje V BrSla Drenek Sotošek Zasebni lekarnar Lekarna pod Sv. Rokom Sevnica Kožehanje v Artičah ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE NED 11. IN 18. NOVEMBROM 1005 t DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7 LEV 23.7.-23.8. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. -9 bi *7b KOZOROG 23.12.-20.1. VODNAR 21.1.-19.2. RIBI 20.2.-20.3. Kar zadeva vaše zdravje in splošno fizično kondicijo, prihajate v boljše obdobje, tudi bolj družabni boste. Seveda, novo leto je pred vrati, praznično vzdušje pa v ljudeh zbuja lepe občutke pričakovanja lepega, pa čeprav le kake sindikalne žurke. Kar nekam osamljeni boste, čeprav boste v družbi. Nekaj vam ne bo dišalo in precej se boste ukvarjali s seboj, s svojimi sodbami, obsodbami in njihovimi posledicami. V tem ni nič slabega. Da bi se le česa naučili oziroma potegnili spoznanje iz tega stanja. Precej boste obremenjeni, zato vam bo zmanjkovalo energije. Nikar je ne skušajte nadomestiti s kavo, drogami in alkoholom. Tudi nespečnosti ne preganjajte s tabletami, ker je to nenaravno in proti vašemu telesu. Raje poiščite vzrok in ga rešite. Precej težav boste imeli v ljubezni, saj bo zopet po stari navadi prišlo do situacije, ko boste od partnerja nekaj želeli, on pa se ne bo odzival na želeni način. Poglejte, vzrok za vse, kar se vam dogaja, je samo v vas samih. Drugi samo igrajo svojo igro. Odlično se boste počutili, razen tistih, ki imate kronične bolezni. Pa še ti lahko pričakujejo izboljšanje stanja. Radi boste v družbi starih znancev, vendar ne pretiravajte s hrano in alkoholom, ravno tako ne s svojimi izlivi odkritosrčnosti in samopomembnosti. Kot že tolikokrat doslej vas moram opozoriti, da vaša dejanja večinoma škodujejo zdravju in lepoti. Edino zdravilo za težave je ljubezen, vi pa se malce izprašajte, ali jo imate in ali jo dajete. No, če kadite, vam lahko povem, da je vaša srčna čakra zaprta, to pa je center ljubezni. Tudi vi prihajate v dobro obdobje, ko boste skoraj na vseh področjih imeli več sreče. No, če že ne bo česa velikega, boste vsaj lahko uživali v bolj mirni atmosferi. Sicer pa je vse odvisno od vas. Lahko sprejmete ponudbo zvezd ali jo odbijete. Vaša izbira. Spet boste več pozornosti posvečali sebi kot pa drugim. Kaj hočete, več ima človek težav s seboj, bolj je usmerjen nase, bolj je zaprt in včasih celo sovražno naperjen proti drugim. Če sam ne morem uživati, zakaj bi drugi, je njegova filozofija. Upam, da niste med njimi. Kakšno potovanje bi se vam prav prileglo v tem obdobju, po možnosti daljše, na Bali ali Tajsko. Morda bi se vam prilegla kakšna prijetna maserka? No, če ji boste z ljubeznijo vrnili vse, kar vam bo sama dala, bo vse v redu. V nasprotnem pa si boste nabrali karmični dolg. Mnogo bolj boste morali skrbeti za svoje zdravje. To pomeni redno, vsaj trikrat tedensko športno udej-stvovanje in seveda - in predvsem - potruditi se morate, da poiščete v sebi veliko ljubezni do sebe in vseh drugih. Da, vseh drugih, ne glede na to, kakšni so. Veliko boste v družbi, zelo veliko se boste pogovarjali in izmenjevali izkušnje. Pri delu boste imeli veliko uspeha, ravno tako tudi pri denarju. Vaš ugled bo zrasel, postali boste še bolj znani, vendar to ni razlog, da si nabijate samopomembnost, prej nasprotno. Če se preveč obremenjujete s preteklostjo ali prihodnostjo, samo izgubljate svojo življenjsko energijo. Zato se raje usmerite na ta trenutek, popolnoma se mu prepustite, uživajte do konca in ne skrbite. Kajti, če ste v tem trenutku popolnoma prisotni, je za vas tudi v prihodnosti poskrbljeno. BONO BARŠEK f Člani. KUD Oton Župančič in Turističnega društva Artiče so minulo soboto v kulturnem domu v Artičah predstavili star kmečki običaj ličkanja koruze - kožuhanje. Začetnika folklore v Artičah sta zakonca Marija in Miha Haler. Zdravko Dušic je v okviru odbora za raziskavo starih kmečkih običajev preučil etnografske posebnosti ličkanja koruze. Ali še poznamo ta stari kmečki običaj? Da bi ga ohranili pred pozabo, so v Artičah in okoliških krajih izvedli etnološko raziskavo o spravilu in ličkanju koruze med obema svetovnima vojnama. Pri spravilu so pomagali težaki, ki jih je bilo potrebno plačati ali pa jim delo odslužiti. Potrgano koruzo so metali na kupe na tla, s pletenimi korbami pa na lojtrnike in jih vozili domov, kjer so jih zlagali na pod ali pa kar v hišo. Domači so povabili na kožuhanje sosede in mlada dekleta, fantje pa so kar sami prišli, tudi iz sosednjih vasi. "Ko-žehači" so se običajno zbrali med sedmo in osmo uro. Kjer niso imeli koruznjakov, so koruzo vezali na kozolce, strehe ali podstrešje. Med delom je gospodar točil domače žganje, ja-bolčnik ali mošt. Za vzdušje so poskrbeli pripovedovalci sme-šnic, veliko pa so tudi prepevali. Proti polnoči je gospodar oznanil konec dela, gospodinja pa je prinesla sirovo potico. Začele so se vesele igre in ples, pridružili pa so se jim tudi fantje iz sosednjih vasi, ki so tja prišli predvsem zaradi mladih deklet in zabave. Veselje je trajalo vse tja do četrte" ure zjutraj, ko so de razšli, kajti naslednjega dne jih je spet čakalo delo na koruznem polju, zvečer pa kožuhanje pri drugem gospodarju. In tako je bilo dan za dnem, dokler ni bila spravljena vsa koruza daleč naokoli. Vse to smo si lahko ogledali v kulturnem domu Artiče. Slišali smo veliko smešnic, videli igre, ki so jih igrali v tistih starih časih; štetje mesecev, drobljenje popra, ljubezenska zgodba, pričkanje, čebelica nabira med in zadetek v lijak. Bobby Akcijska prodaja od 10. 10. do 30 11 v času akcijske prodaje vsak kupec motorne žage prejme danim paket POOBLAŠČENI PRODAJALEC 68270 Krško. Hočevarjev trg 5 SLO ¦ telefon. (ax 0608/33-359 UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE BLAGO VAM ZASTONJ DOSTAVIMO NA DOM MERVIN Salon pohiStva MERVIN d.o.o., Mostec 6 68257 Dobova, tel: 0608/67-583 POZ DRAVLJEHI LJUBITELJI MAGIJE! Če boste želeli, se bomo večkrat srečali v kotičku, kjer bom objavljal raznovrstne trike za vse starosti od 5. do 95. leta. Začeli bomo s trikom, ki je zelo enostaven in tudi zelo učinkovit za občinstvo. EFEKT: Potrebujemo samo enostaven komplet kart, ki ga prepolovimo. Tako smo na mizi dobili dva kupčka. Gledalca vprašamo, kateri kupček si je izbral. Iz njega naj si sam izbere karto. Pokaže jo lahko tudi svojim prijateljem. Karto naj vrne v kupček, jo postavi kamorkoli in kupčka združi. Tako imamo sedaj na mizi kupček kart. Ta kupček lahko damo večkrat prevzdigniti vsem gledalcem in ko na koncu pregledamo karte, izvlečemo prav tisto, ki si jo je gledalec izbral. PRIPRAVA: Edina skrivnost trika je v tem. da so karte že vnaprej pripravljene in ločene v dva dela. Paziti moramo le, da jih pravilno in na pravem mestu prepolovimo. Prvi kupček je iz rdečih kart (vse karte v barvi srca in karo) in drugi kupček iz ostalih kart (pikov-in križev). Gledalec si izbere karto iz kateregakoli kupčka in ko jo gleda in pokaže prijateljem, zamenjamo položaje prvega in drugega kupčka. Tako gledalec spravi karto v nasprotni kupček in ta karta je edina tiste barve v kupčku. In tudi kasneje pri prevzdigovanju celega kompleta kart se karte ne zmešajo tako. da ne bi takoj odkrili karto. Veliko užitka pri čaranju! Vaš čarodej NIKO iz Sevnice. UDULAR MIZARSTVO Proizvodnja in Trgovini*** CKŽ 41, krško Tel.: 0608/21-637. Privat: 0608/21-498 -Opremljate gostilno aH lokal? -Potrebujete vrata ali okna? -Potrebujete knjižno omaro ali polico kar tako? Skratka: karkoli potrebujete, pa če je to samo razrez letve, izdelava stavbnega pohištva ali celovita oprema gostinskega lokala: vedno Vam bomo na voljo z vrhunsko in hitro storitvijo in s konkurenčnimi cenami. Pokličite nas ali pa nas poiščite v prostorih nekdanjega podjetja SOP Oprema. Ne bo vam žal!! SAVOUltEZ AVEC LIMONADA S PIVOM TEL.: 0608/22-446; FAX: 0608/22-447 • Še vedno brez naslova ponedeljek, 13.11 Zaradi mnogih okoliščin, med ostalim tudi zaradi zamude pri dobavi opreme za studio v Brežicah, smo danes reklame posneli pri Borsanu v Novem mestu. Čeprav sem že dostikrat gledal in se čudil vsej tej tehniki, sem vajo danes ponovil. To je bila enkratna priložnost, da vsi malce pametujemo, kako "zaje-bano" da bo sedaj snemat reklame, ko so se tudi pri nas začele urejat avtorske pravice. To pomeni, da bo kmalu bolje, da niti pomislil ne bi na to, da bi spot posnel na glasbeno podlago npr. Rolingov. torek, 14.11. Dan, ki ga sploh ni bilo. Kar nekam izgubil se je med množico obveznosti, ki jih je bilo potrebno danes rešiti. sreda, 15.11. Na domači naslov zelo redko dobivam pošto, česa drugega razen položnic in tednika, ki ga sedaj prebirate, moj poštni nabiralnik še ni videl. No, danes je doživel prvo kartico, in to kar iz vroče Afrike. In še nekaj "vročega" sem dobil - položnico za naročnino časopisa Naš glas. Ja, res je, malo smešno se sliši, da bi kot redni "dopisnik" plačeval naročnino. Ne glede na to: naročnino bom plačal, pa čeprav samo zaradi lokalpatrioti-zma. četrtek, 16.11. Moja današnja pot v Ljubljano je bila polna čipsa in besed. Sem bil kar vesel, da se je Lidija spomnila, da mora na faks nekaj pogledat. Dolgčas mi ni bilo. Tudi na Gami ne, še posebej, ko je v studio prišla Alenka, tista, za katero pravijo, da zelo seksi govori; danes je bila tako tudi oblečena, torej seksi. Po oddaji sem si privoščil "sprehod" po Ljubljani in piščančjo solato. petek, 17.11. Kar štirinajst dni na Studiu D postavljajo "nove temelje". To pomeni, da tam vlada organiziran nered. Današnjo oddajo smo predčasno končali zaradi vzdrževalnih del. Po raznoraznih izborih lepote in vsega drugega smo si imeli v Posavju priliko ogledat tudi izbor mistra Slovenije. Fantje so bili (glede na lansko leto) kar okej, čeprav kot moški zelo težko ocenjujem moško lepoto. Nekaj pa se ni spremenilo, še vedno prireditev vodi eden od najbolj ostudnih voditeljev, kar sem jih imel priliko videt (hvala Bogu, ne spoznat). Vem, da ni lepo tako pisat oziroma govorit, ampak.....kar je res, je res. sobota, 18.11. Bila je to ena redkih sobot, ko se mi ni bilo potrebno preveč miselno naprezat. Sicer pa bodo Hrvati današnji dan oznanili kot državni praznik, saj so najprej "naprali" Pivovarno v rokometu in nato dobili še prvo spremljevalko na tekmovanju za mis sveta. S Peletom sva naredila interni dogovor, da se bo priključil Streetball Teamu; Tomaž o tem še nič ne ve in upam, da ne bo imel nič proti. nedelja, 19.11. Nedelja je za to, da se ne dela. Tega pravila sem se danes držal. Še v kino se mi ni dalo preveč, a sem le zbral toliko moči in volje. Dvorana Kinoservisa Brežice je bila nabito polna. Kljub temu, da smo gledali "potopljeni svet", mislim, da ni bil na koncu filma nihče moker. Edi . C NAŠ GLAS 38, 22. NOVEMBER 1995 RAZVEDRILO D PA SE SLIŠI. Varčna bralka. Neka gospa z Bizeljskega si je novo knjigo učencev OŠ Bizeljsko z naslovom "Vinogradništvo na Bizeljskem nekoč in danes" kar izposodila z izgovorom, da si jo bo v službi fotokopirala. Zelo ugodna služba mora biti to, dekle pa trojno varčna. Službeni čas, fotokopirni stroj, papir. Kaj vse so nekateri pripravljeni žrtvovati, da bi lahko prebrali, kaj pišejo učenci. Domiselno, ni kaj! Kokoši urejajo okolico. Bizeljski učenci obešajo na vrata učilnic napise: UREJAMO OKOLICO. Menimo, da je potrebno dodati: IN ODGANJAMO SOSEDOVE KOKOŠI. Sprašujemo se, kako bi komisijo Turistične zveze prepričali, da bi ugodno ocenila park in grede, ki jih pomagajo urejati kokoši. Sicer omenjeni učenci nimajo nobene možnosti, da dobijo kakšno nagrado iz tega naslova. Da bo okroglo - ducat bifejev. V okviru OMV-jevega bencinskega servisa so ondan odprli tudi nov bife. Domačini so brez oklevanja našteli že enajst drugih. Ta je torej dvanajsti, da bodo parni in da ne bo slučajno kateri izmed njih šepal. Blues Brothers in K.U.T. Gas. V ponedeljek, 13. novembra, smo lahko v tivolski dvorani poslušali odličen koncert The Blues Brothers s hrvaško predskupino Soul Fingers in šestdesetlenim gostom, soul pevcem Eddiejem Flovdom. Vse je bilo super, le ljudi je manjkalo. Bilo jih je komaj toliko, da so napolnili parter hale Tivoli. Med obiskovalci smo opazili tudi člane skupine K.U.T. Gas. Ne vemo, kako jim je bil koncert všeč, vemo pa, da se jim ni potrebno sekirati za slabši obisk na stadionu Matije Gubca septembra, ko so nastopili z gosti, kajti tudi "veliki" Bluzbradersi niso spravili skupaj veliko ljudi. PLESNA ŠOLA LUKEC tel.: 0608/22 269 in 32 795 VABI K VPISU V PLESNE TEČAJE ZA MLADINO IN ODRASLE Začetek plesnih tečajev: -Začetni plesni tečaj 25.11.1995 ob 18.00 uri. -Nadaljevalni plesni tečaj 25.11.1995 ob 20.00 uri. Tečaji bodo potekali v prostorih PŠ Lukec (pri Podmornici). Vpis in informacije vsak dan na zgornjih telefonskih številkah ali osebno v pisarni PŠ Lukec. VABLJENI! Ivo Ban In Big band Videm v Kulturnem domu Krike V krškem kulturnem domu bo v petek, 24. novembra 1995, ob 19. uri nastopil Ivo Ban z monodramo Dosje Matije Logarja, v režiji Primoža Beblerja. V drugem delu večera se bo predstavil Big band Videm pod vodstvom Aleša Suše. Kulturni večer poklanja občanom Savaprojekt Krško ob svoji 20-letnici. Vstopnine ni - vabljeni! MQ\Q • PAPIRNICA • IGRAČE • DARILA • • TRAFIKA • ŠPORT • FOTO STUDIO • • FOTOKOPIRANJE • MAGIC STUDIO • Široka ponudba igrač in daril za obdaritev otrok. Lego, Barbie, dojenčki iz TV reklam, avtomobili, pliš, didaktične igrače, puzzle - sestavljanke, vozički za otroke in lutke, itd. A Ugodni pogoji plačila za vrtce, šole, sindikate, itd... w Helidonov glasbeni kotiček Vibrofon Ansambel Maksa Kumra Kompaktna plošča in kaseta Jožice Kališnik "Večno lepe melodije" in kaseta ansambla Maksa Kumra "Življenje je lepo" sta najnovejši glasbeni izdaji Glasbenega založništva Helidon. Ansambel Maksa Kumra je po daljšem času posnel novo kaseto z naslovom "Življenje je lepo". Povejmo, da je ansambel posnel več kot 10 velikih vinilnih plošč (LP), nekaj kaset in več samostojnih televizijskih oddaj. Kaseta z dvanajstimi skladbami, ki je tokrat pred nami, je zagotovo prava generalka pred izidom jubilejne kompaktne plošče ob praznovanju 30-letnice delovanja, ki jo ansambel Maksa Kumra slavi prihodnje leto. Jožica Kališnik (ex ansambel bratov Avsenik) v zadnjem času uspešno sodeluje s citrarjem Miho Dovžanom, saj nastopata na različnih javnih prireditvah po vsej Sloveniji, decembra lani sta začela s samostojnimi koncerti, letos spomladi pa sta v studiu Metro posnela še nekaj skladb. Kaseta z desetimi in kompaktna plošča z enajstimi skladbami je prvi samostojni projekt Jožice Kališnik. (Gaiex) Dogodek prejšnjega tedna je bil prav gotovo koncert v organizaciji DLMP (Društvo ljubiteljev mehkega pristanka), ki se je zgodil kljub oporekanju v bližini stanujočih krajanov Boštanja pri Sevnici. Hrup, zaradi katerega je bilo toliko nasprotovanja, sicer ni omembe vreden, ker ga ni bilo. Poleg konzervativne Prlekije je Posavje najbolj zakr-njeno območje, kar se tiče sub-kulturnih dogajanj. Volitve se bližajo in od posavskih veljakov je edino brežiški župan naredil korak k mladini. Zato, vsaj mladi, ne nasedajte vnovič obljubam, ki jih bodo polna usta. ODROV NI, Ml SMO se je imenovala akcija po Sloveniji, v kateri sta nastopila dva odlična benda iz Francije ob uverturni pomoči dveh posavskih skupin. Prvi so nastopili brežiški S.F.U. (Senzacija fantomskih udov), ki so sicer ob slabšem zvoku izvedli dober in predvsem energičen nastop. Za njimi so nastopili sevniško-krški NOVA 3, ki so po krajši pavzi z izjemo vokalistko Mojco Germek navdušili prisotne. Potencialni kandidati za naslednji Novi ročk. Gost večera pa je bila šestčlanska ekipa iz Francije, ki je ponudila dve zasedbi. Najprej visoko ozaveščeni ZARBI BAND, ki je deloval vegetarijanstvu v prid z dobro klovnovsko predstavo dveh mojstrov preo-blačanja + diaprojekcija srhljivih prizorov mučenja živali v klavnicah. Skupni kitarist in ritemma-šina z baslinijo je bila stična točka s tehnične strani druge gostujoče skupine Long term sur-vivor. Na kratko, punk ročk s prizvokom glasbe, kakršno sta poslušala sam Kari Veliki in kraljica Margot. Mandolina in blok flavta sta sprva oddajali svežino, ki je pognala prisotne v poplesavanje in prav to je bil namen, kajti samo za poslušanje je bilo dovolj nekaj pesmi, ki pa so obvezno vodile v stereotip. Pa nič zato, bilo je doživetje za razžive-tje. (Mr. Jožo) študentski servis maribor p.e. KRŠKO 0608/21-980 p.e. BREŽICE 0609/ 610-455 POSREDOVANJE DELA ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE TER FOTOKOPIRANJE. NAGRADNA KRIŽANKA OKREPČEVALNICE "OAZA" SENOVO Sponzor tokratne nagradne križanke je Okrepčevalnica "Oaza" Senovo. Okrepčevalnica je v lasti družinskega podjetja, ki deluje že tretje leto pod vodstvom Saliha Tubeishata. "Oaza" Senovo je znana predvsem po težnjah k dobri postrežbi in ponudbi. Lokal je primeren tudi za poslovna srečanja. Ob vikendih je "Oaza" prostor, kjer prirejajo zabave za mladino. Omenimo naj, da imajo tudi svoj hišni "band". V treh letih delovanja so organizirali vrsto kulturnih prireditev, prirejajo pa tudi zabave za zaključene skupine. In še posebna ponudba Okrepčevalnice "Oaza" Senovo: specialni sendviči (hitra hrana) posebne vrste. V poletnih mesecih pa najdete tu tudi izvrsten sladoled in sadne kupe. Za vse, ki še niste obiskali "Oaze", pridite in se sami prepričajte o njihovi prijaznosti in kakovosti. Za pravilno rešeno križanko bo sponor podelil tri nagrade: 1. bon v trgovini z obutvijo "Oaza" v vrednosti 3.000 SIT, 2. bon v trgovini z obutvijo "Oaza" v vrednosti 2.000 SIT, 3. bon v trgiovini z obutvijo "Oaza" v vrednosti 1.000 SIT. Križanke pošljite najkasneje do sobote, 2. decembra 1995, •na naslov Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško s pripisom "Nagradna križanka Okrepčevalnice "Oaza" Senovo. Rešitve križanke iz šestintridesete številke - Geslo: KMEČKI TURIZEM ROZMAN. Po vodoravnih vrstah: PETEK, AROMA, ROBIČ, TIARA, NICK, SPOMENICA, PA, OLIVETTI, KON, JOR, Dl, PERLA, EDA, EMBALAŽA, NIT, NARCIS, IT, Ll, MAN, CEKIN, OJNICA.EVITA, GAJ-RET. S po dvema sobotnima večerjama v Kmečkem turizmu Rozman so nagrajeni: Danica SA-ŠEK, Krmelj 88, Krmelj: Lidija POŽUN, Cesta 4. julija 54, Krško in Darija KAVČIČ, Črešnjice 60 a, Cerklje ob Krki. Čestitamo! Nagrajence prosimo, da se predhodno telefonsko najavijo po telefonu: 0609/614-925. 1 2 r 4 1 I6 1 5 2 7 18 I 19 7 v S 6 U 2 8 2 10 6 d PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 38, 22. NOVEMBER 1995 J NA KRATKO: KOD Franjjo Striplovšek ˇ Kulturnem domu Krike Krško, 18. novembra - Brežiški gimnazijci so soboto popestrili V z lahkotno Komedijo ljubezni Noela Cowarda, "dramatika, ki brez ovinkarjenja udari v jedro stvari in ne oblaga zgodbe z odvečno prtljago". Zgodba o dveh, ki ne moreta živeti skupaj, narazen pa tudi ne, je na usta gledalcev izvabljala posebne vrste zlobnih nasmeškov. Za učinkovito sceno je poskrbel prof. Alojz Konec, režiserki, prof. Marija Lelič in prof. Alenka Šet, pa sta že pregovorno odlično razdelili vloge, (nic) Ajzenpon brez glajzov Senovo, 17. novembra - Ondan so imeli skozi mesto še malo večji prometni zamašek, kot jim ga običajno privošči slaba cesta. Delavci so odstranili tračnice ozkotirne rudniške železnice. Tako so prišli na svoj račun oni, ki jih je proga ovirala pri nadaljnjem razvoju in gradnji, užaloščeni pa so tisti, ki bi rudniški vlak in progo radi ohranili v celoti. Skušali bomo izvedeti kaj več! (Ika) Fasada na upravni stavbi bolnišnice Brežice, novembra - V lanskem septembru je Splošna bolnišnica Brežice s SGP Posavje Sevnica sklenila pogodbo za popravilo oz. obnovo fasade na upravni stavbi. Zaradi zamud pri izvajanju del so se zaključna dela zavlekla skorajda v zimo, zaradi česar se je novi oplesk izredno počasi in neenakomerno sušil. Ker lise oz. madeži še niso izginili, je bila izvajalcu del poslana pisna reklamacija. SGP Posavje je šele po dobrih dveh mesecih in pol reagiralo. Domnevajo, da madeži izhajajo iz tehnologije postopka obnove oz. zaradi neenakomernega sušenja različno debelih nanosov ometa. Ker pa za obnovo fasade velja 10-letna garancija, bo izvajalec v naslednjem letu saniral oz. prepleskal fasado, vendar brez stroška za investitorja. (Gaiex) Cesta Koprivnica-Podsreda zopet normalno prevozna Gorjane, 18. novembra - Cestnemu podjetju Celje, izvajalcu sanacije gorjanskega plazu, je uspelo v napovedanem času sanirati plazišče in tako vzpostaviti normalno cestno povezavo. Na veselje mnogih avtobusnih potnikov je s tem odpravljeno zoprno presedanje. Varen je tudi tovorni promet. Ta delovna zmaga bo krajanom zelo olajšala življenje, saj imajo sedaj zopet normalno povezavo s Podsredo in s Kozjem kot občinskim središčem. Cestišče še ni povsem sanirano, saj manjka zaključna asfaltna plast. Ta bo verjetno prišla na vrsto takrat, ko se cestišče dovolj utrdi. (Toni) VUlHANIZefiSTVO flVTOMflfiKeT CKŽ132 b, KRŠKO Tel.: 0608/21 -046 UGODNA PRODAJA ZIMSKIH GUM: NOKIA, MICHELIN, SAVA, DUNLOP, BARUM... AVTO SERVIS IN VULKANIZERSTVO - Nudimo servisne storitve vseh vrst avtomobilov. - Vulkanizerstvo in prodaja gum (Sava in obnovljenih gum). FRANC KOS, Poljska pot 3a, Krško, tel.:0608/22-219 Del. čas: 7.00 do 16.00 ure, ob sobotah pa po dogovoru. BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 13. pa do 20. novembra se je v Brežiški porodnišnici rodilo kar deset fantkov. Mlade mamice pa so postale: Marjana Gulič iz Senovega - Mateju, Bernarda Župevc iz Brestanice - Mitju, Danica Sinkovič s Spodnje Pohance - Davidu, Andreja Gračner iz Prešnje Loke - Gašperju, Helena Šimec s Senovega - Timu, Anica Kiler iz Krškega - Dragu, Martina Krištof iz Pisec - Davidu, Jožica Petan iz Velikih Malenc - Darku, Jožica Pere iz Sevnice - Matjažu in Irena Jankovič iz Krškega - Alekseju. Čestitamo! Ve* življenja v krajevni skupnosti ji Občina Krško je dokaj velika teritorialna skupnost, v kateri bodo občani uresničevali lokalno samoupravo neposredno ali preko organov občine. Ker bo občina Krško glede na svojo velikost in raznolikost uresničevanja interesov in potreb občanov težje zagotavljala in pokrivala predvidene naloge in obveznosti, je krajevna skupnost tista skupnost, v kateri se naj zbirajo in polnijo interesi, potrebe, pobude in vse druge življenjske naloge, ki imajo značaj krajevne pripadnosti. Le tako bomo lahko skupaj zagotovili, da vsako manjše območje občine oziroma krajevne skupnosti zagotavlja svoje človeške, kulturne, gospodarske in naravne potenciale ter jih razvija tako, da bo prišla čim bolj do izraza kvaliteta, ki je lastna temu območju, obenem pa dopoljnjuje celoto naše občine. Ljudje se identificirajo s krajevno skupnostjo, in krajevna skupnost je tista, ki mora prisluhniti krajanom ter ščititi njihove interese in potrebe. Z dobro organizacijo, nalogami, določenimi pristojnostmi in načinom financiranja obstoječih krajevnih skupnosti je mogoče priti do uspešnejše občinske uprave, ki ji bodo krajevne skupnosti ne samo dobri servisi in poznavalci krajevnih razmer na vseh področjih življenja, temveč tudi pri uveljavljanju neposrednega odločanja, predvsem pa izrednega poznavanja komunal- ne infrastrukture, športa, kulture, otroškega varstva, šole, socialnih problemov ter našega še premalo upoštevanega bogastva, delovanja društev, klubov in drugih oblik, v katere so se krajani svobodno organizirali v interesu skupnih aktivnosti. Trideset let delujejo krajevne skupnosti in upam si trditi, da so občani v teh skupnostih dosegli več demokracije (čeprav tudi spontane) kot katera koli sistemska organizacija bodisi na državni ali občinski ravni. In ne samo demokracije ali načina funkcioniranja krajevnih skupnosti, temveč celotnega razvoja v vseh sferah življenja, v katerega so občani vlagali svoje znanje in denar za boljši jutri. Marsikatero naselje v krajevni skupnosti ni imelo vode, elektrike, cest, PTT priključkov, kanalizacije itn. Danes ali jutri bomo pisali programe, v katerih bo malo napisanega o problematiki komunalne infrastrukture. Doseči bomo morali višji nivo, prišel je čas sprememb in sanacij pridobljenih in ustvarjenih dobrin, pa naj bo to komunalna infrastruktura ali področja drugih dejavnosti življenja. Ali imamo argumente, pa naj bodo še tako strokovni (laični ali splošni), da smo v Sloveniji z neko lahkotnostjo, nepremišljenostjo in neodgovornostjo želeli ukiniti, zavreči, lahko celo trdim, odtujiti krajanom krajevno skupnost, v kateri so bili dobro organizirani, Predstavitev projektne naloge MOKRICE - nekoč, danes in jutri Mokrice, 17. novembra - V prostorih Golf hotela Grad Mokrice je v petek potekala predstavitev projektne naloge z naslovom "Mokrice - nekoč, danes in jutri", ki so jo pripravili učenci in delavci OŠ Velika Dolina. V kulturnem programu je sodeloval moški pevski zbor "Slavček" iz Velike Doline. V marcu preteklega leta so na Oš Velika Dolina predstavili projektno nalogo "Kulturna dediščina naše šolske okolice", z delom nadaljevali ter pripravili novo projektno nalogo, ki prikazuje kulturno dediščino Mokric. Učenci in mentorji so si po posameznih skupinah določili teme podprojektov in etapne cilje ter operativno pot. Intenzivno učno-raziskovalno delo, pretežno po pouku, pa tudi med počitnicami, je obrodilo sadove. Nalogo so predstavili širši javnosti, pripravili razstavo gradiv in likovnih izdelkov v mokriški galeriji, ob pomoči številnih sponzorjev pa so izdali tudi bilten. Zgodovinska skupina je proučila in raziskala rimsko zasnovo Mokric, srednjeveško obdobje, vlogo in pomen v času turških vpadov in kmečkih uporov ter družbene spremembe po prenehanju turških nevarnosti, kajti Mokrice so bile v preteklosti središče dogajanja. Grajsko arhitekturo in zanimivosti mokriške okolice se je lotila likovna skupina, ki je z likovnimi izdelki obogatila bilten in pripravila razstavo. Člani jezikovne skupine so spoznali literarno delo Frederic-ha Von Gagerna, ki se je rodil na gradu Mokrice. Iz romana Cesta so spoznali razmere ob gradnji ceste Stojdraga-Brega-na v drugi polovici 19. stol. Mladi biologi so proučili razvoj mokri-škega parka od nekoč do danes, zemljepisna skupina je raziskovala meje, ugotavljala spremembe v številu prebivalstva, spolni sestavi, starostni in nacionalno zaposlitveni strukturi. Tehnična skupina je izdelala maketo iz papirja, značinosti turizma in njegov pomen za razvoj kraja pa je ugotavljala turistična skupina. Športne discipline jahanje in pravil golfa pa se je lotila športna skupina. Vsebino skoraj sto vrstic obsežne projektne naloge je težko predstaviti v nekaj časopisnih vrsticah, zato se o njeni vsebini prepričajte sami. Zadovoljni boste, Še več. (Galex) *tYed&e6 n^p ^»^> ^»J3 "—%J> ^^J? "^^ ^*^> ^-o3 ^^^fc> ^"*T= ^*"fc> .^**fc> ^-*^> _^^fc> ^^> -«"*T=> ^*"to GLASUJEM Kupon št. 7/95 - za našega športnika ................. - za našo športnico ....................... - za ekipo (moško ali žensko) Priimek in ime ..................................... Naslov ....................................................... Kraj .............................................................. C NAŠ GLAS 38, 22. NOVEMBER 1995 KRONIKA IN OBVESTILA nj Preventivno obnašanje pri velikih tatvinah - vlomih O vlomni tatvini ali vlomu govorimo, če storilec tatvino stori tako, da z vlomom, vdorom ali drugačnim premagovanjem večjih ovir pride v zaprto zgradbo, prostor, blagajno, omaro itd. Vlomi so številni in raznoliki. V policijskih evidencah se vodijo kot vlomi v stanovanja, stanovanjske hiše, trgovine, gostinske lokale, vikende, kioske, avtomobile in ostalo. Na območju UNZ Krško evidentiramo letno od 200 do 300 tovrstnih kaznivih dejanj (20 % vse evidentirane kriminalitete), pri čemer se njihova raziskanost giblje okoli 50 % oz. se razišče vsako drugo kaznivo dejanje. Najpogostejši način vlamlja-nja je nasilno odpiranje ključavnice, za kar so nekateri storilci že pravi mojstri (lomljenje štrle-čega dela cilindričnega vložka, odklepanje z vlomilskim orodjem - glavniček, igla in vzmet - oz. drugo fizično "nasilje" nad ključavnico). Poleg omenjenega načina obstajajo še drugi, kot so razbijanje stekla na oknih in vratih, plezanje do odprtih oken oz. vrat na višjih delih stavb itd. Predvsem v stanovanja so vlomi najpogostajši dopoldan, ko so stanovalci odsotni (služba, šola, vrtec, nakupi), pri čemer vlomilci predhodno preverijo po telefonu ali z zvonenjem na vrata, seveda s pripravljenim izgovorom, da nekoga iščejo ali da nekaj prodajajo, če slučajno kdo odpre. Posebnost so specializirani storilci, ki žrtev opazujejo dalj časa, ugotavljajo navade, premženjsko stanje, odsotnost Skrivališča, kamor ljudje navadno skrivajo denar in zlatnino, vlomilci dobro poznajo. Vedo, da gospodinje skrivajo prihranke pod perilo, v kuhinjsko posodo med riž, moko ali fižol, v posteljo, shrambo ... Opozoriti je treba, da vlomilci tudi hladilnike vedno odpirajo in tam mnogokrat odkrijejo "pravo bogastvo". Posebnost med storilci so tudi vlomilci v vikende in hrame, pri katerih gre v večini za klateže, potepuhe, osebe na begu ipd., ki vlamljajo "serijsko" po poti svojega gibanja. Jemljejo predvsem živila, pijačo in oblačila, občasno pa še tehnične predmete (radio, TV, daljnogledi, orožje ...). Zanje je značilno, da so pri vlamljanju izredno brutalni in škoda, nastala z vlomom (razbita vrata, okna, inventar...), velikokrat presega vrednost ukradenih predmetov. Omeniti je še potrebno, da so tovrstna kriminalna dejanja v Posavju precej pogosta, policija pa je pri njihovem odkrivanju zelo uspešna. Kaj lahko storimo, da se zaščitimo pred vlomilci Predvsem moramo paziti, da s svojim ravnanjem ne bomo ustvarjali okoliščin, ki bi vlomilcu olajšale delo. Skrbeti moramo za to, da mu preprečimo nameravani vlom, če pa nam to ne uspe, pa naj bo njegov plen skromen in s tem škoda, ki jo utrpimo, majhna, čim več denarja in zlatnine mu pustimo, tem več bo storilec odnesel. Še danes mnogi hranijo doma velike vsote denarja in zlatnino v dobri veri, da je doma najbolj varno. Mnog jih je bilo zaradi tega že razočaranih. Torej: 1. Ne hranimo doma večjih vsot denarja ali dragocenega nakita in zlatnine. Vse to sodi v bančni trezor in ne v kuhinjske predale, ročne blagajne ... Če smo se že odločili, da bomo vredne stvari hranili doma, izbirajmo za skrivališča mesta, ki so storilcem težko dostopna, prepustimo se domišljiji in se postavimo v vlogo vlomilca. 2. V zaprtih prostorih (hiše, stanovanja, vikendi) ne zaklepajmo vrat med prostori, omar in predalov, ker bo storilec z odpiranjem povzročil veliko škodo. 3. Poskrbimo, da bomo zapiralni mehanizmi (ključavnice) na vhodnih in garažnih vratih kakovostni in pravilno vgrajeni. 4. Pritlična in kletna okna zapi-rajmo in po možnosti zamrežimo (z notranje strani, dajo v primeru požara ali potresa odstranimo.). 5. Vhodna vrata in okolica hiše naj bo osvetljena, če je mogoče, vgradimo domofon s pregledom na vhodna vrata (fizično ali preko kamere). 6. Ne pozabimo na pregovor, da je pes človekov najboljši prijatelj. 7. Odločimo se za tehnično varovanje - kakovostna signalno-varnostna naprava z vezavo na center za intervencijo, če pa nimamo toliko denarja, zadostuje že zvočni in svetlobni alarm na nedostopnem delu hiše. 8. Zavarujmo tudi predmete, ki jih imamo v hiši (zaklenimo vozilo v garaži in spravimo ključ, zaklenimo motorje, kolesa ...). 9. Ne vabimo tujcev v stanovanje, saj nikoli ne vemo, ali bodo prav oni čez mesec dni potencialni vlomilci. 10. Ne puščajmo ključev od vrat na neprimernih mestih (pod predpražnikom, nad vrati, v cvetličnem loncu, na policah oken, v predmetih v neposredni bližini vhoda). 11. Ne širimo vesti, da bomo odpotovali. Zaupajmo le sorodnikom in sosedom, ki bodo zalivali cvetje, pobirali pošto in ob večerih občasno prižigali luči. Tovrstno uslugo jim tudi vrnemo. 12. Pri zavarovalnici zavarujmo premoženje proti vlomom. 13. Če zaznate vlom (ste sami žrtev ali pa je to vaš sosed) ne bodite "prepogumni", temveč o zaznavi takoj obvestite policijo na številko 92. Dušan Kerin Načelnik Urada kriminalistične službe Studio Rhea Silvia Človek se s pomočjo rekreacije in kozmetike počuti bolje NAPOVEDI Krško, 16. novembra - Dušica Hrastnik je pred tremi leti v Krškem odprla studio Rhea Silvia in s tem se ji je uresničila želja, da lahko s svojim bogatim znanjem o kozmetiki pomaga ljudem, saj pravi, da se človek s pomočjo rekreacije in kozmetike počuti bolje, ker je boljšega videza. Tako je njegova samozavest večja, to pa je tudi pogoj za uspešnejše delo in komuniciranje. Na začetku je studio ntdil samo nego obraza (cikloskin -program pomlajevanja kože), odpravo celulita s pomočjo aparata Lipox ter solarij. Lani pa je Dušica Hrastnik razširila studio še s fitness centrom, turško ko-peljo, ročno masažo, izdelovanjem permanentnega makeupa, tetovažo in programi hujšanja s pomočjo termoaparata ter aparata za limfno drenažo. Vendar to še ni vse. V kratkem bo odprla še frizerski salon ter začela izdelovati umetne nohte. Vsi programi se izvajajo ob tihi glasbi ter ob pomoči stranke, kajti brez obojestranskega sodelovanja ni uspeha. Seveda pa je potrebno omeniti še posebne preparate, ki jih ni moč najti v redni prodaji. Ti se uporabljajo v povezavi z aparati, kajti aparat sam ne more narediti čudeža. Čudeži pa se po besedah lastnice največkrat pojavljajo po programih hujšanja, odstranjevanja celulita ter zdravljenja aken. Zato stranke ostajajo, kajti ko končajo z enim programom, začnejo z naslednjim. Na koncu naj še omenimo, da v Studio Rhea Silvia redno prihajajo tudi krški rokometaši in košarkaši. (Pagliuca) not moje žene v Krškem V Kulturnem domu Krško si lahko v soboto, 25. novembra 1995, ob 16. uri ogledate najbolj noro komedijo Mož moje žene Mira Gavrana v režiji Marjana Bevka ter v izvedbi Mojega gledališča KD Španski borci Ljubljana. Dramska igralca Iztok Valič in Ivo Ban ter "Dragica" prisrčno vabijo: "Smejte se z nami!". Izvrstno komedijo podarja svojim potrošnikom Mercator-Agrokombinat ob 30- letnici delovanja. Ne zamudite razvedrilnega gledališkega dogodka -vstopnine ni! Komedija ljubezni v Sevnici Kulturno-umetniško društvo Franjo Stiplovšek Gimnazija Brežice se bo v petek, 24. novembra 1995, ob 19. uri v sevniški kulturni dvorani predstavilo s komedijo Noela Co-warda - Komedija ljubezni. Vstopnice po 500 SIT bodo v prodaji eno uro pred predstavo. Vabljeni na veselo predstavo mladih iz brežiške gimnazije. Rhea Silvia - Dušica Hrastnik in košarkaši v studiu STUDIO Sil aea via CESTA KRŠKIH ŽRTEV 58 0827O KRŠKO TEL.: OflOS/2 1-781 - FITNESS TURŠKA KOPEL - SOLARIJ - TETOVAŽA KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO PON.-PET. 9-21 URE, SOB. 9-13 URE. FILMSKI SPORED "Kino servis" Brežice 22. in 23. XI. ob 20. uri: DOL-" GA POT DOMOV, drama 23., 24., 25. in 26. XI. ob 16.30 uri: LISICA IN PES, risanka 23. XI. ob 18. uri, 24., 25. in 26. XI. ob 18. in 20. uri in 27. XI. Ob 20. uri; JOHNNY MNE-MONIC, ZF triler 28. in 29. XI. ob 20. uri: NAJINI MOSTOVI (dts), romanca (dts): 6-KANALNI DIGITALNI TON Kulturni dom Krško 23. in 24. XI. ob 20. uri in 26. XI. ob 18. uri; ROMANCA V MIAMIJU, družinska komedija Kino Kostanjevica 25. XI. Ob 18. uri: RANGOON, vojna drama 25. XI. ob 20. uri: CASPER, družinska komedija 26. XI. ob 20. uri: NAJINI MOSTOVI, romanca TELEVIZIJA NOVO MESTO tfaŠall s Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREOLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE j mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE t. tez mejo poskusila kar pes Dne 16.11.1995 ob 16.45 so kontrolirali F.T.. roj. 1975. in C.P., roj. 1974. oba državljana Romunije, blizu naselja Nova vas pri Mokricah. v neposredni bližini odcepa ceste za Jesenice. V razgovoru so policisti ugotovili, da sta 16.11.1995 prišla z vlakom iz Romunije v Zagreb. Zatem sta se z vlakom odpeljala v Slovenijo. Na PŽP v Dobovi so ju kontrolirali hrvaški policisti in ju zavrnili nazaj v R Hrvaško. Nato sta se z avtobusom odpeljala do Samobora in pot nadaljevala peš po poljski poti do Obrežja, zatem pa po regionalni cesti proti Ribnici. Po končanem postopku so ju vrnili nazaj na Hrvaško. Prehitre vozil in se prevrnil Dne17.11.1995sejeob20.05 na Cesti bratov Milavcev v Brežicah zgodila prometna nesreča zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Voznik osebnega avtomobila Zastava 101, reg. številka KK 61- 87D, Z.Z., roj. 1971, je vozil v smeri iz centra proti Šentlenartu. Ko je pripeljal v bližino stanovanjske hiše številka 68, je zaradi prevelike hitrosti na mokrem in spolzkem cestišču zapeljal proti sredini. Sunkovito je zavil v desno, vozilo je trčilo v v robnik ob desni strani vozišča in v cipreso, nato pa se je prevrnilo na bok. Voznik je dobil hude telesne poškodbe, materialna škoda na vozilu pa znaša po nestrokovni oceni 100.000 SIT. Rad kadi Mercator Sevnica, poslovalnico 15 v Loki pri Zidanem Mostu, je v noči med 17.11. in 18.11.1995 obiskal neznanec, ki je s primernim orodjem odlomil zunanji del cilindričnega vložka na dvokrilnih vratih skladišča. V skladišču je s polic odnesel 1130 zavojčkov različnih cigaret in s tem trgovino oškodoval za 181.650 SIT. Vlomilec odšel praznih rek Lovsko družino Boštanj je med 15. uro 15.11.1995 in 6.20 16.11.1995 neznanec oškodoval s poskusom vloma. Z neznanim ostrim predmetom je nameraval na vzvod odpreti kletna vhodna vrata, vendar mu ni uspelo. Nato se je po stopnicah napotil na balkkon, kjer je z neznanim ostrim predmetom, širokim 2 cm, na vzvod odprl vhodna vrata in pri tem močno poškodoval ključavnico. Vstopil je in preiskal vse prostore, vendar iz koče ni odnesel ničesar. Kraj dejanja je zapustil po isti poti. Prodam smučarsko opremo (smuči +¦ smučarski čevlji) po ugodni ceni. Naslov: Marija Korman, CKŽ 30, 68270 Krško. Prodam 80-litrski hladilnik, oljni gorilec Weisshaupt in vratno krilo 80 desna lužen hrast. Tel.: 43-269. licem stanovanje v najem, eno* ali dvosobno v bloku ali privatni hiši. Tel.: 34-969. Prodam CD plaver Univer-sum 3001, 6-kanalni DJ mi-xer, kabel Tara Labs CD in-terconneet. Cene po dogovoru. Tel.: 31-856 (popoldan). V Krškem kupim ati najamem dvosobno stanovanje. Te).: 31-154. Prodam ali oddam v najem obnovljen klavir. Pri *>a kupu možnost plačila na obroke. Tel.: 33-608. Prodam svnftestzer Casio CT-670 pet oktav. Tel.: 32- 405. Kupim starejšo hišo ati zazidljivo parcelo v okolici Ar-tič. Tel.: 31-025. Prodam črnega dobermana, starega šest mesecev. Tel.: 75-398. Najlepše se zahvaljujem pošteni najditeljici moje denarnice z dokumenti in jo prosim, da se mi javi po telefonu. Sonja Ko-stevc. V najem oddam poslovni prostor v Sevnici, 40m2, primeren za trgovino, cvetličarno, prodajo čevljev ali pisarno. Tel.: 82-004 (zvečer) Prodam nasekana suha bukova drva, gorilec ECO 3 Lamborghini in kotlovno regulacijo Seltron HK 10/2. Tel.: 0608/636-517 Ugodno prodam računalnik comrnodore 64, dva joystic-ka in kasetofon. Cena po dogovoru. Tel.: 21-772 Prodam sestavljivo opremo za trgovino. Tel.: 33-811 aH 063/781-179. «LL< Tl5Y^TllTre Časopis za Posavje in okolico V JJlJJ.lJJitt Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon: .................................................. Kraj, datum: .............................................. (podpis naročnika in žig) GI ZADNJA NAŠ GLAS 38, 22. NOVEMBER 1995 J i, A/aša anketa: Šolska malica, samo drobcen kazalec stanja r družbi Če samo pomislim na svoje šolske malice... V izolski osnovni šoli so nam postregli prevreto mleko, ki je pogosto sumljivo dišalo po prismojenem in črn kruh. Od prejšnjega dne, saj so v tistih časih tudi peki hoteli delati kot ves samoupravni socialistični svet, zjutraj od šestih dalje. Tako smo dobili prve sveže pečene, dišeče pekarske izdelke v prodajalne šele okrog poldneva. Tista šalica mleka in rezina kruha sta imeli neizmerno moč: če si šel še tako lačen proti jedilnici, si že na njenem pragu izgubil ves tek. Praviloma je vsak izmed nas le nekajkrat ugriznil in sreb-nil, zaril ostanek kruha v ostanek mleka in vse skupaj pustil. Čeprav smo vedeli, da nas bo, pu-bertetnike, že čez deset minut zopet pestila lakota. Ni bila prevzetnost, a tistega se dejansko ni dalo jesti dan na dan pa pika. Tudi če nas je s tem "častila" država. Ob torkih smo imeli voden čaj in na tanko namazano pašteto na kruh. Tudi tisto je bilo varčno, verjetno narejeno dokaj brez skrbnosti, a za torkove malice smo se skoraj stepli, ker so pač bile drugačne in redke kot torki. V srednji šoli smo bili mulci vedno brez denarja, ker smo ga potrebovali za tooooliko stvari, lačni pa smo tudi bili. Na pomorski šoli je hišnikova žena pripravljala čudovite sendviče, zraven je prodajala pokalice, kokte, oranžade, ki so tako čudovito prijale... Za stotaka. Tudi en sam sendvič ni zadostoval, pa še ta je stal 120 dinarjev... V gimnaziji smo fantje iz razreda pogruntali, da stane pol kilskega koruznega hlebca v pekariji devetdeset dinarjev in da se ga človek lahko naje, medtem ko sendviča ne dobiš izpod dvesto, in ga ni več, že če ga le pogledaš. Odločitev ni bila težka in hlebci so bili sveže pečeni, dobri... Šolarji iz povojne generacije vedo povedati, da doma ni bilo vedno niti kruha: "Mama mi je dala v žep dva žganca, pa sem ju med odmorom skrivaj pojedel na stranišču. Ker me je bilo pred sošolci sram!" se je spominjal eden mojih prijateljev. Drugi, ki so šolske klopi drgnili nekoliko kasneje, pa še na vasi, so imeji skoraj domačo kuhinjo. Starši so na jesen znosili v šolo nekaj pridelka, šole so imele svoje njive. če je bila kuharica količkaj pridna in spretna, so otroci jedli hrano, kakršne so bili vajeni že od doma. Še več. Takrat so take kuhinje in njihove kuharice bile pogosto tudi gibalo prehram-bnega osveščanja prebivalstva na vasi. Nekoliko skozi zglede, če pa je bilo treba, tudi preko kakega, kuharskega tečaja za kmečke gospodinje. Danes-^edam šolarje, ki imajo okusne malice (poznam vsaj nekatere v krški občini) in jim jih plačujejo starši. Tam, kjer tolčejo revščino, je seveda drugače. Če starši ne zmorejo, imajo otroci pravico do subvencionirane malice. Potrebni denar daje kar ministrstvo za šolstvo, treba je le napisati prošnjo in prinesti dokazilo o premoženjskem stanju. Žal je to prag, ki ga nekateri socialno najbolj ogroženi ne prestopijo. Nočejo, da bi kdo videl njihovo stisko in so raje kar revni, v stilu: "Kaj jim mar!" Pa je škoda, ker so oškodovani predvsem otroci. Nekaterih se potem usmilijo sošolci, vzamejo kruh tudi zanje... Kakovost obrokov je praviloma enaka za vse šolarje, saj v manjše pole pripravljeno hrano kar razvozijo iz kuhinj v večjih šolah. Pojavlja pa se še drugi problem. Manjši učenci, ki skoraj praviloma jedo bolj za vzorec, puščajo del malice, ker jim je . pač odveč. Vodstva šol in kuharji praviloma skušajo pri svojem delu upoštevati tudi dognanja sodobne dietetike. Namesto navadnega kruha kupujejo polnoz-rnatega, ki pa ga otroci ne sprejmejo vedno. Ponekd ga ne poznajo in ga zato ne znajo ceniti. Z leti in s puberteto raste tudi tek, marsikdo do domačega kosila (med petnajsto in sedemnajsto uro) že pozabi, da je imel v šoli že malico in kosilo. Prav nič se ne upira še enemu obroku. Namenoma nočem nadaljeva- Petra Turšič, 7.r, OŠ Cerklje ob Krki "Za malico dobimo kruh, evrokrem, jabolka, mlečni riž ali zdrob, ribji namaz, hrenovke, pašteto, jogurt, salamo, sir. Zraven pijemo navadno čaj ali včasih belo kavo. Mislim, da bi bila malica lahko boljša. Ribjega namaza sploh ne maram. Ali pa mlečnega riža. Najraje jem jogurt. Cena je ravno pravšnja, mislim, da za starše naša malica ni predraga." ti in bom spomine zaključil tu. Z opominom, da se bodo ti otroci svojega otroštva spominjali vse življenje. Del teh spominov bodo tudi malice, dobri in slabi učitelji, prepiri staršev zaradi večnega pomanjkanja denarja... Hotel sem samo povedati, da bodo ti otroci nekoč vendarle odrasli ljudje. Vse življenje bodo (nekateri) srečevali svoje bolj ali manj priljubljene učitelje. Nekaterih se bodo razveselili, druge pogledali z grenkobo ali prezirom, ker so v šoli pretepali otroke, so bili hinavski, ali slabi pedagogi kar tako. Takih stvari otroci ne pozabijo, predvsem pa imajo čut za pravičnost in za storjeno krivico. Zato pravim, da se bodo vse življenje (na nek način) srečevali s svojimi šolskimi malicami. Včasih nam je država plačevala neokusne malice, skoraj gotovo pa je lahko priden in nadarjen otrok doštudiral tudi na fakulteti, dobil službo... Danes plačujejo malice in dobršen del šolanja starši, borba za vpis pa se začne že z odličnimi ocenami od petega razreda dalje. Naši anketiranci so dejansko odgovarjali na vprašanja o malicah, v uvodniku pa sem jih vzel bolj kot simbol spominjanja in sprememb v družbi. Današnji otroci bodo namreč jutri volila. (Ika) Eva Kink, učenka 5. razreda OŠ Senovo: S prehrano v šoli sem zadovoljna in mislim, da tudi večina drugih učencev. Moj razred v celoti je šolsko malico. Zadovoljna sem z okusom in količino. Okusi so različni, sama najraje jem pašteto, evrokrem, širni namaz, sirove štručke pa tudi enolončnico. Dobimo tudi čaj, kavo. kakav in mleko. Malico pojem in je ne puščam tako kot nekateri učenci. Sem vozač, zato imam v šoli tudi kosilo, ki je odlično. MttM®W Ranko Butina iz Krškega, 8.b., OŠ Le-skovec: "Prej sem v šoli jedel kosilo, a sem prenehal, ker mi ni zadostovalo. Zato si pred poukom ali po njem raje kupim sendvič in še kakšno pijačo v trgovini. Včasih je bilo še bolje, ko smo lahko hodili ven med poukom, no, ne med poukom, ampak med rekreativnim odmorom in sem lahko skočil v trgovino po sendvič. Drugače bi kosilo v šoli še jedel, če bi bil obrok nekoliko obilnejši." Barbara Krevelj, 8.r. OŠ Blanca: "Šolsko malico jem. Imamo jo ob 9.30 uri. Zjutraj jem tudi doma. Zajtrk in malica sta zelo pomembna, ker potrebujem veliko energije, da bi lahko sledila pouku. Šolska malica je zelo dobra in je je dovolj. Če pa smo še vseeno lačni, gremo lahko iskati dodatek. Še to: ob torkih in četrtkih imamo na naši šoli toplo malico." Rok Zorko iz Krškega, 4.I., Strojne-tehnične šole v Krškem: "V šoli ne jem ne tople ne hladne malice, ker mi ne ugajata. Ne sendvičev in podobne hrane, ker tovrstno prehranjevanje sploh ni zdravo. Raje se najem doma. V šoli sploh ne jem in med poukom tudi nisem lačen. Vseeno pa si včasih od doma prinesem kakšno sadje." Vesna Gros, 1.c, Tekstilna šola Sevnica: "Šolsko malico sicer imamo, vendar je ne jem, ker ni v redu: nudijo samo hladno malico, jaz bi pa rada imela toplo. Včasih je za malico namesto napitka sadje, kar mi ne ustreza. Sicer pa zjutraj zajtrku-jem, med glavnim odmorom pa si v bližnji trgovini kupim sendvič." , t§*#* * *" Jožica Kuhar, 4.r, OŠ Podbočje "Malico v šoli seveda jemljem. Zelo rada imam ribji namaz, čaja pa ne maram preveč. Ponavadi dobimo še sok, jogurt, kruh, salamo in druge stvari. Včasih tudi pico ali hot dog. Z malico v šoli sem zadovoljna. Najraje imam jogurt." Zala Dobovšek, 6.r., OŠ Boštanj: Šolsko malico jem in sem z njo zadovoljna. Malica je večinoma hladna, nekako dvakrat na mesec pa tudi topla. Zame osebno je je dovolj, če se pa kdo ne naje, gre reditelj v kuhinjo po dodatek. Malica se mi ne zdi draga, saj stane 1.750 tolarjev na mesec. Od vsega pa najraje jem mlečni zdrob in sendvič." Nataša Gobec, učenka 5. razreda OŠ Jožeta Gorjupa v Kostanjevici: "Malico v šoli jemljem in jo imam zelo rada. Najraje imam ribji namaz, jogurta pa ne maram. Za malico dobivamo salamo, jogurt, mlečni zdrob..., zraven pa čaj, kompot, mleko in še kaj. Mislim, da je v naši šoli kar dobra. V mojem razredu vsi malicamo." Maja Grame, učenka 8. razreda OŠ Brežice: "Malica na šoli je dobra, le malo več bi je lahko bilo. Včasih bi se prilegle tudi tople jedi. Malico nam pripravi šolska kuharica, jemo pa kar v razredih. Na splošno sem kar zadovljna, pa tudi nad ceno nimam pripomb. V naslednjem šolskem letu, ko bom obiskovala srednjo ekonomsko šolo v Brežicah, si bom morala malico kupovati v najbližji trgovini, ker na šoli ne pripravljajo malic." Tet.: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37, Xbunor d.o.o. Ob kofetku Ena prvih medalj za samostojno Slovenijo nino iz steklenih vlaken. Je nosilec motorja, v njem pa je shranjeno pristajalno sredstvo. Glava je iz enakega materiala, njena Drago Pere je 27-letni Sev-ničan. Po poklicu je diplomirani ekonomist in je zaposlen na Zavodu za zaposlovanje v Sevnici. To ne pove skoraj ničesar o njem. Če pa dodamo, da je v svetovnem vrhu raketnega modelarstva, bo zanj vedelo že nekoliko več ljudi. Prav zaradi njih smo ga povabili k današnjemu kofetku. Kaj je sploh raketno mode- larstvo? "Raketno modelarstvo je športno-tehnična dejavnost, ki ima dve vrsti privržencev: eni se z njo ukvarjajo samo za hobi, drugi, bolj zagreti, pa tudi tekmujejo. Razdeljeno je na tehnični in športni del. Prvi se odvija v delavnici, kjer izdelamo raketo. Ima tri dele, in sicer trup, glavo in smerna krilca, v njej pa sta motor in pristajalno sredstvo -padalo ali trak. Trup je iz epok-sidne smole in je učvrščen s tka- osnovna naloga pa je zmanjševanje zračnega upora. Stabilizatorji so iz zelo lahkega južnoameriškega lesa balse in služijo za uravnavanje leta. Za raketno modelarstvo uporabljamo posebne industrijsko izdelane modelarske motorje na smodniško polnjenje ali kompozitno gorivo. Za izdelavo rakete je potrebnih približno 20 ur, za makete npr. vesoljskih, vojaških ali meteoroloških raket, ki jih lahko tudi uporabljamo za tekmovanje, pa 600 do 1.000 ur." Kako poteka tekmovanje? "Tekmuje se v več kategorijah: rakete za doseganje višine, kjer se meri višina leta; rakete s padalom oz. trakom, kjer se meri čas trajanja leta; makete, kjer se ocenjuje natančnost izdelave in posnetek pravega starta; makete za doseganje višine, kjer se ocenjuje natančnost izdelave in izmeri višina, ki jo raketa med letom doseže, ter letala na raketni pogon (prostoleteča in daljinsko vodena), kjer se meri čas trajanja poleta. Sam se ukvarjam predvsem s prostoletečimi kategorijami (rakete s padalom, trakom in rake- toplani). Na tekmovanju imamo za tri starte na voljo dva modela ter trikrat po eno uro časa. V tem času vstavimo komisijsko pregledan raketni motor v raketo in vložimo vanj pristajalno sredstvo, s čimer je pripravljena za start. V motor damo električni vžigalnik in v primernem trenutku izstrelimo. Pri tem je pomembno dobro poznavanje vremenskih pogojev. Ko raketa poleti, v najvišji točki leta izvrže pristajalno sredstvo. Na tekmovanju se meri čas od starta do pristanka modela oz. do preteka predpisanega časa. Zmaga tisti, ki ima v skupnem seštevku najdaljši čas, v primeru enakih časov pa se izvedejo dodatni leti. Glede na to, da imamo za tri obvezne lete na razpolago samo dva modela, je potrebno poiskati vsaj eno od obeh pristalih raket, za to pa so včasih potrebni kilometri teka, odvisno od vetra." Kateri so tvoji največji uspehi? "Največji je nedvomno osvojitev naslova svetovnega prvaka v kategoriji raket s padalom na Floridi leta 1992, kar je bila tudi ena prvih slovenskih zlatih medalj po osamosvojitvi. Takrat smo dosegli tudi ekipno tretje mesto. Lani pa sem na Poljskem osvojil "samo" drugo mesto, s katerim sem prav tako zadovoljen. Omenil bi še ekipno drugo mesto na EP na Slovaškem letos v kategoriji raket s trakom. To so bila tudi edina večja tekmovanja, ki sem se jih udeležil kot član slovenske reprezentance." Glede na to, da večino prostega časa preživiš s pogledom, uprtim v nebo; kakšne so razmere v zvezi z NLP-ji nad Sevnico in okolico? "Jaz osebno jih še nisem videl, če jih je pa kdo od mojih someščanov, bi jih potolažil, da so bili to zelo verjetno naši modeli." (Pagliuca)