plačana v GOTOVIM VEČERNIK It I TELEFON UREDNIŠTVA: 26-« L. * 1 DPR A ve« 28—67 to 28. . '®v. 255 I POSLOVALNICA CELJE. PrefctraoT* 3. tel. 2 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN Maribor, torek 7. novembra 1959 11.409 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din | din 1*— Cena elika letalska bitka na zahodu francoskih letal napadlo 27 nemških m Jih 9 zbilo • Bojno srečo bo odločilo ter vežico izvežbanost letalcev. i® Posnelo zelo dobre slike z nemškega zahodnega bojišča. 7. nov. Reuter. Informacijsko ministrstvo javlja: Več angleških Številni po- v Sieglriedovi črti. Vsa letala, razen V »o kažejo položaj nemških čet . — ________ ____ % 86 srečno vrnila na mejo. Tudi francoska letala so bila na izvidniškem i' 9(1 zahodno Nemčijo. Opazila niso nobenega premikanja nemških čet. Vojno se bo odločila v zraku 7. novembra. Exchange Te-wvin razpravlja v »Observe-iem položaju na bojiščih in ' r*2nih znakov, da pripravlja letalski napad na Anglijo. at'šje služi Nemcem samo za to, ta napad po svoji znani ■ - Naloga Velike Britanije pa je, pravi Garvin, da uniči Hitlerju tisto orožje, s katerim je leta in leta teroriziral državo za državo, t. j. letalstvo. Nemške tovarne za letala in pline ter nemška letališča se morajo uničiti. Da se to doseže, obstaja le ena sama možnost: čimpreje doseči premoč v zraku, kajti ta vojna se bo odločila v zraku. Belgijski kralj pri holandski kraljici ■L, —--- ■ —r- ——- —- — - ■■■ >■• !«■■ w •■wiiw - wwjiiu si mu uufuunu bistvo - Sovjetska Rusija ne bo vstopila v vojno - Zastoj v pogajanjih s Finci - Sestanek belgijskega kralja z nizozemsko kraljico - Razmere v Ukrajini Velika francoska letalska zmaga .I>AJ5|7 » V ’ '• nov. Včeraj se je bila na zahodni fronti doslej največia letalska L 3ocosko vojno poročilo pravi sinoči, da je devet francoskih lovskih letal ■K^ško eskadriljo, k| je štela 27 lovskih letal. Francozi so sestrelili 9 lovcev; 7 jih je padlo na francoska tla. Vseh devet francoskih letal se Sajnflo na svoje baze. Neuradna poročila pa pravijo, da je to najsenza-VtJi zmaga francoskega letalstva, ki dokazuje dobro kvaliteto francoskega ....................... HAAG, 7. nov. Belgijski kralj Leopold se je sinoči v spremstvu ministrskega predsednika Spaaka nenadoma odpeljal v Haag, kjer je imel konferenco s holandsko kraljico Viljemino. Konferenca je trajala do pol dveh zjutraj. O vsebini ni še ničesar znanega, mislijo pa, da bosta oba suverena, ki se čutita ogrožena, storila skupne korake za zavarovanje nevtralnosti obeh držav. Pri kraljici Viljemini je bil tudi holandski zunanji minister. Kralj Leopold in Spaak se bosta vrnila v Belgijo danes popoldne. HAAG, 7. nov. Reuter. Politični krogi menijo, da sta kralj Leopold in kraljica Viljemina raz-pravljala o novi ponudbi za mir in o čim tesnejšem sodelovanju med obema državama. Diplomatski krogi zatrjujejo, da je obisk kralja Leopolda v Haagu prišel iznenada. Poluradno pa izjavljajo, da sestanek ni v nobeni zvezi z novim mirovnim posredovanjem. Rusi in Nemci grade utrdbene črte ški napadi na Severnem morju |>7. novembra, vnjak, ki se DNB. Nemški je nekaterih udeležil, jc zastopnikom tu-’ziavil, da je bilo doslej pet ®dov med nemškimi bombni-vojno mornarico. Prvi tak 26. septembra, ko so nemški Presenetili angleško eskadro ki je plula k Norveški. Na-, so nemški letalci napadli 'W?,no ladjevje pri Scapa Fk>. ^nVeta,ci So devet ur C* So s® vrnili v svoja opo-^ eJ so Angleži manj demon- s£. '*»*8S8tS ® »nin® ob danskih 7- nov. Reuter. V vin? 9ansko in Švedsko se m ilh 1 števIlf> odtrganih min. nad 300. Zaradi nevar If. . * “Ul IIVIHI- »tiorio veJe nekaii ma,ih lad|J V^vn °bai," n,i”- jih ie morje Sa r,..,’ eksplodiralo. Zaradi '>k0|if|^,ie hi,<> pobitih več šip 'n v 0 Kip naselbin. Močan pok % b!1Žlim ,nhavna- Ve^ '»'n 1« za-^ail an8ke Prestolnice; na uanske So iih opazili 30i strativno pluli po Severnem morju. Šele 16. oktobra se je pojavila ista eskadra kakor pred tedni blizu škotske obale. Nemški letalci so jo napadli in ji prizadejali težke izgube. Peta borba je bila 17. oktobra pri Scapa FKhvu. Ker nemški letalci ob tej priliki niso našli pravega cilja, so se otresli bomb na britanskih bazah. Od tedaj, pravi strokovnjak, se večje angleške edinice niso več pojavile na Severnem morju. Angleška vojna mornarica ni več absolutni gospodar tega morja. Kvaliteta in sposobnost nemškega letalstva je pritegnila Nemčijo, da tudi ona gospodari nad Severnim morjem. Poudariti je treba, da so bili napadi namenjeni le vojnim ladjam in angleški, odnosno škotski obaH le v toliko, kolikor so se preganjane angleške vojne ladje zatekle k njej. BUKAREŠTA, 7. nov. S sovjetske meje prihajajo poročila o nepretrganem delu na utrjevanju nove ruske meje proti Nemčiji. Tudi Nemci utrjujejo mejo v vsej naglici. V Ukrajini je pri zadnjih volitvah po vaseh glasovalo samo 25% prebivalstva, po mestih pa ne več kot 59%. V Ukrajini se je življenje strahovito podražilo. Cene živilom so narasle za 200 do 300%, cene obutvi pa celo za 900%. Rusi pravijo, da ie to zaradi pokvarjenih železniških prog. Nemci so poslali preko reke Bur; 1400 Židov, ki pa jih ruske obmejne straže niso hotele spustiti naprej. Končno so se jih vendarle usmilile, ker so bili v obupnem položaju, vsi razcapani in sestradani. V Moskvi nič novega MOSKVA, 7. novembra. Zaradi sovjetskih proslav obletnice revolucije ni bilo še nobenega novega sestanka med finsko in sovjetsko delegacijo, razen tega pričakuje finska delegacija še vedno odgovora svoje vlade na zadnje sovjetske predloge. Zdi se, da tudi jutri še ne bo nadaljevanje pogajanj, ampak šele v četrtek. Položaj je nespremenjen, a napetost je vsaj zaenkrat popustila. Po poročilih iz Helsinkov je Finska izdala nove ukrepe, zlasti glede bivanja tujcev na ozemlju republike. Vesti, da bi sovjeti zbirali nove čete na finski meji, se pa tu demantirajo. Francosko poročilo: Noč mirna PARIZ, 7. nov. Havas. Poročilo od davi pravi: Noč mirna. PARIZ, 7. nov. V teku včerajšnjega dneva so nemške patrulje poizkušale zavzeti neki otok v Renu, kar pa se jim ni posrečilo. PARIZ, 7. nov. Med veliko nevihto je oddelek nemške vojske poizkušal napasti neki francoski položaj, ki je precej osam- ljen in daleč od prvih linij. Ko so nemški vojaki začeli metati granate, so Francozi odgovorili s streli in Nemci so se umaknili, ne da bi poizkušali boj nadaljevati. TRGOVINSKA POGAJANJA S FRANCIJO BEOGRAD, 7. nov. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo In Francijo se bodo začela koncem novembra v Beogradu. Oster Moletovljev napad na demokracije Očita jim, da so izzvaie zločinsko vojno zaradi svojih notranjih ftežav — Izpad tudi proti Zedinjenim državam in Italiji — Sicer pa se sovjetska Rusija ne bo dala zaplesti v vojno Prvi komentarji MOSKVA, 7. novembra. Sovjetski zunanji minister Molotov je imel včeraj svoj drugi govor, v katerem je na večer pred proslavo boljševiške revolucije orisal sedanji položaj na svetu. Omenil je najprej vojno med Japonci in Kitajci, ki traja že tretji leto in prizadeva okoli 570 milijonov ljudi. Sedaj se je vojna razširila šc na Evropo, v kateri so v vojnem stanju Velika Britanija, Francija, Nemčija ter velikobritanski dominioni s še nekaterimi manjšimi državami. Vse te države vključujejo v svojih mejah okoli 850 milijonov ljudi, tako da je dejansko v vojnem stanju skupno okoli ono milijardo In 300 milijonov ljudi. t. j. nad polovico celokupnega človeštva na zemlji. Evropska vorna je po mišljenju Molotova nastala zato, »ker kapitalistične države (mišljeni sta tu Anglija in Francija) niso mogle prebroditi svojih notranjih težav. Da bi se rešile teli težav, so pognale polovico človeštva v zločinsko vojno, ki hi jo rade raztegnile še na ostali svet«. Zato se ne sme misliti, da so fronte že dokončno postavljene. Nasprotno, razni znaki dokazujejo, da bodo, preden se bo vojna končala, prisiljene poseči vanjo še druge države. Ne bo pa prisiljena k temu sovjetska Rusija, ki je dovolj močna, da uveljavi svojo voljo. Tudi dosedanji poizkusi, da bi se sovjetska Rusija potegnila v vojno, so vsi propadli. Pač pa je nevtralnost nekaterih drugih samo krinka, pod katero skrivajo svoje vojno hujskaštvo. Znano je tudi prav dobro, kako je neka nevtralna država (Amerika) prav te dni sklenila, da bo pod krinko nevtralnosti podpirala francoske In angleške imperialistične in kapitalistične cilje ter s tem hujskala It nadaljevanju vojne, od katere pričakuje velikih dobičkov na hrbtu vojskujočih se narodov, iz njihovih žrtev, njihovega trpljenja in njihovega siromaštva. Dalje je govoril Molotov o sovjetski politiki ter napadel Poljsko kot eksponenta kapitalizma, ki je zato morala tudi propasti in je propadla. Sovjetska unija je od njenega razpada pridobila zahodno Belo Rusijo in zahodno Ukrajino. Sedaj šteje Bela Rusija 10, Ukrajina pa 39 milijonov prebivalcev, vsa Sovjetska unija skupaj pa 183 milijonov. Dalje je govoril o čisto lokalnih sovjetskih zadevah. LONDON, 7. novembra. V komentarjih včerajšnjega Molotovljevega govora pravijo angleški listi, da je ruski zunanji jpinister pač govoril o »imperialistični« voini ter napadel Anglijo. Francijo, Ameriko in Italijo, v svojem 75 minut trajajočem govoru pa ni imel časa, da bi le z besedico omenil ruski spor s Finsko. Prav tako pa tudi ni imel časa govoriti o sovjetsko-nemških odnošajih. LONDON, 7. nov. Reuter. Listi komentirajo govor Molotova in naglašajo, da izraža voljo Rusije, ostati nevtralna. Po tem govoru ni treba več računati na vojaško sodelovanje med Rusijo in Nemčijo. Maribor, 7. novembra. Na severu, kjer se v prelivu na južnih obalah Norveške pretakajo valovi Severnega morja v Baltik, je pomaknjen v jnorje ozek celinski jezik z otoki sever-nonemške nižine. To je Danska, v vsakem pogledu res napredna država, ki je kljub svoji zelo važni geopolitični legi utegnila uravnovesiti svoj obstoj v mednarodnih sporih. Saj je nje lega med dvema morjema z močno trgovinsko frekvenco, na stikališču anglosaksonskih in nemških interesov izredno kočljiva. Povrh so njene južne meje odmaknjene le dobrih 60 km od važnega Kielskega prekopa, ki odpira in zapira prehod nemški vojni mornarici iz Baltika na Atlantik. Mala Danska je imela v preteklosti nekaj burnih let. Odkar se je pa po svetovni vojni utemeljil njen razvoj v strogi nevtralnosti do vseh intrig, ki so se pletle okrog versajskega mirovnega diktata, se le redkokdaj čuje od nje. In vendar je bila tudi Danska, ki se je po zlomu svetovne vojne okoristila na račun Viljemove Nemčije. Dobila je nazaj južni Šlezv-ik, ki ga je bil 1864. pripojil Bismarck k Prusiji. V plebiscitu se je izreklo 75% Frizov, Nemcem sorodno Pleme z govorico, ki je bližja anglosašči-ni, za Dansko. Ta je vse doslej budno pazila na napredek južnega Jutlanda. Manjšinsko prebivalstvo je bilo v vsakem pogledu izenačeno z danskim, vlada je izdala nad 650 milijonov danskih kron za gospodarsko povzdigo priključenega Šlezvrka in zgradila velike nasipe proti poplavam, ki so stalno ugrabljale plodno zemljo. Zanimivo je, da v težnjah z odločujočih mest nove Nemčije ni bilo zahtev glede Slez vika. V zvezi s preseljevanjem Nemcev iz baltskih držav in glasovi, ki so terjali, da se tudi danski Nemci vrnejo v Rajh, so. minili teden izjavili zastopniki narodne manjšine v Šlezviku, da bodo ostali v Danski. To stališče je tem pomembnejše, ker je pred leti tudi dansko^ obmejno ozemlje zajel val narodnega socializma. Misticizem Wodana je imel tu vroče privržence, tako med Nemci kakor Frizi. Zemlja, bi je 1. 1920 dala 30.000 glasov Nemčiji, 150.000 pa Danski, je čez noč postala velenemško nastrojena. Glavna iniciativa za živahno gi banje je pljuskala na Dansko iz nemškega obmejnega mesta Flensburga, kjer je bil protestantski pastor Peperkom poročen z Danko, vnet pobomik in duševni oče zahteve po zedinitvi obeh Slezvikov. V danskem Šlezviku je organiziral naciste .pastor Schmidt, zastopnik manjšine v jejevenhavnskem parlamentu. Po vsej deželi, kjer štejejo Nemci okrog 40.000 ljudi, je Mo organiziranih 80 rea-rodaiosocMističnih celic. Schmidt je bil sprva zmeren politik, nasprotnik vsake revizije meje na račun Danske. Kot borbeni vodja novega gibanja se je pa javno vneto zavzemal za odcepitev južne Danske in zedinite v obeh Šlezvikov v okvi m Nemčije. Obsojal je kot pastor »nemo. ralo« in versko brezbrižnost Dancev ter vodil ostro polemiko z oblastmi, ki so bHa po razkritju nekaterih vekazdajni-ških dejanj primorana, odpustiti mnoge prevnefe pristaše iz državne službe. Demokratična Danska je pustila nacistom vso svobodo zborovanj in nošnje uniform. Ko se je pa pred leti za veliko noč pripravljal udar narodnosociafeti-cnik bataljonov iz nemškega v danski Slezvfik, je vlada v Kjevenhavuu poslala na južno mejo konjenico in čete s strojnimi puškami. V rosnem trenutku je berlinska vlada odločno posredovala, napadani oddelki so se morali umakniti. Na slezviški meji je zavladal mir, diplomatski stiki obeh držav so poravnali vse spore in danes je mirna in uevtralnaDan-ska z bogato zalogo poljskih pridelkov, krme, zivme, masla in jajc Nemčiji mnogo bolj potrebna kakor kdajkoli poprej Danska je tedaj tipičen primer zemlje, ko je kljub svoji zelo občutljivi legi ostala izven skrbi, ki tarejo skandinavske države ter majhne obrobne dežele na evropskem zahodu. Pritisk, ki pljuska te obeli taborov na Švico, Belgijo in Holandsko, se Danske ne dotika. Njena samostojnost in miren razvoj na izpostavljeni točki Evrope je prav tako potreben Veliki Britaniji kakor Veliki Nemčiji- -inc. Kljun situacije v rokah sovjetov Stalinov cilj je uresničiti imperialni sen carja Aleksandra I-Prihodnja smer ekspanzije jug LONDON, 7. novembra. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapbac piše v uvod niku, da prehaja ključ za razvoj bodočega položaja vse bolj v sovjetske roke. Glede angleško-sovjetskih pogajanj pravi, da doslej niso napredovala, ker iz Moskve še vedno niso odgovorih na angleški načrt o povečanju medsebojne izmenjave surovin. Kakor bi Anglija tak sporazum želela, se ji pa vendarle zdi vsaj za enkrat dosti važnejše finsko vprašanje. Pisec pravi dalje, da obstaja ozka povezanost med finskim in balkanskim problemom, ker se zdi, da je Stalinov cilj ustvaritev imperija carja Aleksandra I. in razširiti ekspanz!jo ne le na severu, ampak tudi na jugu. Odprto je pa še vprašanje, kakšnih metod se bo sovjetska Rusija pri tem posluževala. Zdi se, da se vojne ne bo poslužila, ker ni dovolj gotova glede iz'da- Nobenega dvoma pa ni, da obstaja sedaj za Balkan večja nevar- nost s strani sovjetske Rusije kakor s strani Nemčije. Turška odločnost, braniti Balkan in morske ožine, se nanaša na nevarnost s strani Rusije kakor Nemčije. Sicer pa Turčija ni več v ospredju sovjetskega pritiska, ampak Bolgarija, ki naj bi postala izhodišče za uresničenje moskovskih balkanskih načrtov. V Bolgariji ima sovjetska Rusija mnogo simpatizerjev, deloma iz komunističnih, deloma iz slovanskih in revizionističnih nagnenj, vendar je treba upoštevati, da stoji temu nasproti močan italijanski vpliv. SOFIJA, 7. novembra. Stefani. Vsi listi prinašajo na prvih straneh vest o podpisu dopolnilnega protokola bolgarsko-itali-janske trgovinske pogodbe. Naglašajo, da deli Bolgarija popolno prijateljstvo z Italijo in odobrava njeno stališče glede vojne. Italija in Bolgarija bosta svoje vezi še poglobili. Italijansko-grški sporazum je imel v Bolgariji ugoden odmev. Domači zapiski Prej občinske ali pos,a"*l,,U K Število doslej potopljenih ladij LONDON, 7. novembra. Angleško informacijsko ministrtstvo je včeraj objavilo, da je angleška trgovinska mornarica izgubila od začetka vojne doslej 57 ladij. Največje so bile izgube prve tedne, sedaj pa so vedno manjše. Izguba predstavlja poldrugi odstotek velikobritanskega trgovinskega brodovja, ako se ne štejejo zra ven še rečne in izključno obrežne ladje, kar bi odstotek še znatno znižalo. Fran- cozi so izgubili v tem času samo 7 ladij, nevtralci pa 34. Nemci trdijo, da so potopili doslej vsega skupaj 115 ladij, 18 več, kakor jih navajajo Angleži. Medtem se je pa Angležem posrečilo organizirati tako uspešno obrambo proti nemškim podmornicam, da postajajo vedno manj nevarne in bodo postale sčasoma sploh brez pomena. Ali bo ali ne bo? BERLIN, 7. onvembra. Demantirajo se vesti tujih listov, da bo v kratkem von Ribbentrop odšel v Moskvo, Goring pa v Rim. LONDON, 7. novembra. »Yorkshire Post«, glasilo ministra Edena, piše, da bo feldmaršal Goring navzlic demantijem vendarle odpotoval v Italijo. Namen njegove poti naj bi bil nakup letal. Javno mnenje Zedinjenih držav RIM, 7. nov. V »Corriere della Serra« piše Lulgi Barzini, eden izmed najboljših italijanskih poznavalcev Severne Amerike, da se bo velika večina ameriškega javnega mnenja takoj postavila na francosko in britsko stran, če se zgodi kak krvav dogodek na škodo USA. Serum proti tetanusu PARIZ, 7. nov. Havas. Francoska aka-demija znanosti javlja, da sta učenjaka Ramone in Lemaier iznašla serum proti tetanusu. Rezultati prvih poizkusov so odlični. Vbrizg novega seruma napravi tako človeka kakor živali trajno imune proti napadom tetanusa. Izum jo tem pomembnejši, ker so pojavi tetanusa v vojni zelo pogosti. M ADOLF MAX UMRL BRUSELJ, 7. nov. Dolgoletni bruseljski župan in narodni junak iz svetovne vojne Adolf Max je umrl. Pripravljajo mu svečan pogreb. BRUSELJ, 7. nov. Havas. Kralj Leopold se je dalje časa zadržal pred posmrtnimi ostanki Adolfa Maxa, hoteč tako v imenu vse Belgije počastiti dolgoletnega župana bruseljske občine. Bivši predsednik vlade Pierlot je dejal, da je smrt Maxa pretresla vse Belgijce. Znana francoska dramatična igralka Cedi So-rel je snoči med igro v četrtem dejanju tudi počastila pokojnika. Občinstvo je vstalo s sedežev in s ploskanjem izrazilo hvaležnost veliki francoski umetnici. Slava mu, živela Francija! so vzklikali ljudje. KONFERENCA SKANDINAVSKIH STROKOVNJAKOV KJEVENHAVEN, 7. nov. Eksperti »oslskih« držav, ki so se včeraj tu sešli, so razpravljali o skupnem nastopu in medsebojni pomoči na finančnem in gospodarskem področju. Danska vlada je racionirala sladkor, norveška pa trpi zaradi zastoja lesne trgovine. NORVEŠKO INTERNACIJSKO SREDIŠČE OSLO, 7. nov. Reuter. Nemška posadka, ki je vodila ameriški parnik »City of Flint«, je zaprta v trdnjavi Kongsvimger blizu švedske meje. Tja so zaprli tudi nemške letalce, ki so jih Norvežani zajeli'v svojih južnih vodah. VOJAŠKA PARADA V MOSKVI MOSKVA, 7. nov. Ob proslavi 22 letnice revolucije je bila davi na moskovskem Rdečem trgu velika vojaška parad' pred Vorošilovom. BELGIJSKI PROTEST V NEMČIJI BERLIN, 7. nov. Belgijska vlada je protestirala pri nemški zaradi preleta nemških letal preko belgijskega ozemlja. CHURCHILL SE JE VRML LONDON, 7. nov. Churchill se jc vrnil iz Francije. VRNITEV NEMŠKIH DIPLOMATOV BERLIN, 7. nov. Veleposlanika von Schulenburg in Mackensen sta se vrnila v Moskvo, oz. v Rim. PREMOGOV PLIN NAMESTO BENCINA BERLIN, 7. nov. DNB. Vlada je ukazala, da se izpremenijo tovorni avtomobili, ki so doslej vozili z bencinom, na pogon s premogovim plinom. Zaradi zajetja 12 milijonov galonov petroleja, ki je bil namenjen v Nemčijo, po sovražnih ladjah, bodo nemški avtomobili vozili namesto z bencinom s premogovim plinom. PRIJAVA TUJEGA PREMOŽENJA t NEMČIJI BERLIN, 7. nov. Po posebnem dekretu mora biti vse premoženje tujih državljanov, .ki bivajo v Nemčiji, prijavljeno berlinski vladi Pri lem so posebno mišljeni angleški državljani. Severne Irske, protektoratov in kolonij, ki so pod angleško zastavo ter državljani Egipta, Francije iu njenih kolonij. ODREDBA O PLOVCI AMERIŠKIH LADIJ NVASHINGTON, 7. nov. Ilavas. V pravilniku. o vojni coni je dovoljeno pluli po njej onim parnikom USA, ki hi hoteli evakuirati ameriške državljane in parni-nikom, ki plujejo pod zastavo Rdečega križa. Ameriški državljani ne bodo smeli Pluti na ladjah vojujočih sc držav po vodah evropsko celine. »DEUTSCHLAND* NA ATLANTSKEM OCEANU LIZBONA, 7. novembra. Escbangc Tc-Iegraph. Poveljnik portugalske ladje „Gi-Ieanes“ je sporočil pri vrnitvi v Lizbono, da jc po odhodu z Novega Kundlanda srečal nemško križarko „Deutschlancl“. NOVI ITALIJANSKI ČASTNIKI RIM, 7 .nov. Mussolini je podpisal dekret o sprejetju v službo novih 3.000 častnikov, ki bodo služili v različnih edini-cali italijanske vojske. volitve ? V Beogradu so že več d® ^ posvetovanja voditeljev vlad®11 , brez KDK. Dočim ena skupi®111 bodo prej občinske volitve, Pra, da bodo poslanske volitve P1* skimi. Predsednik vlade Cvetki konferenci s predstavniki sh3^ daljši sestanek ž dr. Mačkoi® i hodnje dni obetajo v odločil ^ vrstnega reda volitev dokoflCfl nitev. Sestanek slovenskih PoS!*^ ^ V Jugoslovanski tiskarni v so se zbrali bivši slovenski P® uister dr. Krek je poročal 0 P0^ ^ živalim debati, ki je sledila,. liali o bližnjih občinskih volita Avtonomisti v Slov«"1 Najmočnejše v državi je bi# mistično gibanje v Sloveniji* ljudska stranka je bila predsta’ teženj, pa tudi liberalci - so si P li, v praksi rešavati Slovenijo lizina. Stvarno so vsi Slove®* slovenske stranke za avtonon®1 da hočejo nekateri zanjo j5? ja formo, drugi jo žele ustvarit* piše »Hrvatski dnevnik«. Za četrto banovi«0 Minister za gozdove in lUh vodia muslimanov dr. Džafer je izjavil novinarjem, da imata Hercegovina specifičen značaj. Poleg Hrvatske, Srbi# ^ 0 nije naj bi to bila četrta uprav® v državi. Zopet novo 0<*krilj° Profesor pravne fakultete v V dr. Ivic piše v »Vremenu« nl£ »Srbi in Madžari so imeli VJ dovolj prilik, da se pobliže sp® svojem načinu življenja, 113 mnogih lastnostih so si ob® Madžari so Srbom bližji kako ^J teri drug narod. Madžar je odiH VZ nasprotnik, vdan in zanesljiv. tel j. Srb jc manj zaupljiv, se in navduši, ali komur obljubi lahko nanj zanese. V srbsk«p| mnogo madžarske krvi in obra prvih Arpadovičev so do Raške, se tam po. Mnoga madžarska naselja Braničevu so se prav tako Srbi. u \ prod$ iruillt Hi V Ivan Radie umori0!! Velikem Trebarjevem Prl » se v poči na torek približa# nega Ivana Radiča, nečaka stre#’ Radič jc obležal mrtev* Tal#3 priča dogodka, se je Borza. C u r i h , 7. novembra. Devize : Pariz 9,96, London 17.57, N e iv York 446, Bruselj 74.37, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.10, l Buenos Aires 1041L in Antona Radiča, dva hez , 0| jc sedel pri mizi in čital* # _1a pt oddala maskiranca dva skočila v sobo in še V. ‘"“'»J - s5f sSa0 Morilcev še niso izsjed, vCe'r> gre za maščevalen čin je bil graditelj ladii. A Tuji delničarji •<***>{ milijonov din I* ,uf * ^ Od 1522 delniških .družb sodeluje pri 228 družba*1 to največ v rudarstvu milijona din, pri elektri®j‘j‘ liajk s kfce®' -ičnih 55.9, pri bankah s družbah 96.1 imajo tujci pr, &£d d«.« g - pri itd din 192, milijona ' .— pri naS sT 71.50^ l#, 2.239.7 milijona din ,v;tala- « ^ K/S t t l l 1 J l lj 1U »* fvifd* šega industrijskega kaP\ jeti#, dobiček, ki gre P° d111' države, znaša 100 nu -00 Nova pro«vC*nkl Nasa šota'sc mor»«f jAi rov. Zato so potrebn o0v M eba tttoOS ^ hd , i \ Zgraditi jc treba šol. srednje šole se ro se 'Zm ^ 0 ljudskemu življenn1- ^ v uvajanjem sociolog'# Vseučilišč;, n»W» rvdii notrebue »d trike, sodnike. l>e, kovnjake. Treba ’0" r CM) praktike od •-lijakov, piše »Hrva diri Jl^riSom 'dne 7. XI. 1939. USltite *VeSern!f» 9ftm 9. a, kruha ljudstvu in ne - žganja! »Žganje bo teklo v potokih", je dejal krčmar „in polni bodo zapori in bolnišnice" fak> nedeljo me je pot zanesla v £ okolico. Vlak vozi iz Maribora fiUhi med ravno pokrajino. Zadnji so na njivah. Dozorela ajda, ki zaradi prezgodnjega mraza sla-»Komaj za setev bo,« pra-j^e> »delo je pobral mraz.« Enako . širjeni Najprej mu je škodovala . ma moča, nato pa mu je one-,rast suša. Prav pomanjkanje r krompirja, od česar je močno let ^Sostanje na Podeželju, se bo osnji letini zelo močno poznalo Rivalstvom. ao 3e po gričevnatih krajih nad • Vu je povrh tega še sadje slabo kvl *azetl srozdia in sliv, ki so leja erietno bogato obrodile. Kmetje J™06r nekaj posušili, največ tega ^ ha je šk> v sode, da bo zavrelo S w> skuhalo iz njega žganje. Da-ijp kmetje pridno izposojujejo kotle žganje. Globoko v noči bedijo % fa . Pazijo na sleherni curek žga-^.J^taka iz bakrenih cevi. Letos ^S^je iz sliv in iz vinskih drož k j» ’. toliko te žgane pijače, kakor je 4 J1 '©ta, celo desetletja niso. ‘ftarjevi domačiji so se zbrali b*š ^čaf. mlinar in stari stric. »Ali M.® so Rupertu prerezali vrat? 1 ta bil mrtev.« Ruperta Ploja, ^ j? P°sestnika v Mestnem vrhu pri .' j« T^Bbznal. Njegova starejša hčer-na delo na babičino pose-00 nedoraslih otrok ima za se- Tfei Ta kdo je lahko vedel že takrat, ko se je pokazala letina sliv, da bo letos znova dosti žganja — in kaj se je ukrenilo proti temu? Nekaj se je pisalo in potlej — nič. Nič! Pokrajina pa je danes brez kruha ter kuha žganje. »Žganje bo teklo v potokih,« je povedal krčmar. Istočasno pa se bodo napolnjevale mrtvašnice, zapori, bolnišnice, kar so vse samo logične posledice nezavestnega življenja, ki ga živi ta pokrajina. Časopisje je to poletje tudi pisalo o precejšnjih vsotah, ki jih je državna uprava določila za odkup marmelade iz sadja in slav. To je pisalo, v pokrajino pa ni prišel nihče, ki bi zavestno organiziral kuhanje marmelade in tako dalje ter poskrbel za prodajo. Naše kmetijske zadruge so tu docela odpovedale, odpovedale pa niso samo kmetijske zadruge, ampak še marsikdo. Kdo je danes odgovoren za to, da bo »teklo žganje v potokih?« To je veliko vprašanje, in jaz si ga bom vselej zastavil, ko bom kdaj prišel med to pokrajino, ki je kakor od Boga zapuščena in ki živi že stoletja nekakšno podzavestno življenje, zastavil pa si bom to vprašanje vedno, ko bom prišel v bolnišnico ter dobival tam podatke o pokol jih, vedno, ko bom poslušal tiste žalostne razprave o pobojih na našem podeželju. Kaj pravite? Tako bi človek zaključil ta prevažni problem, -rč. v »Šolskega upravitelja iščemo' k-mi TSe,je zgodilo?« Krčmar se na-^ bo g* 0 ta šele začetek,« pove. »Le-Vl hrenekateri hladen. S kruhom pijača, vino, celo žganje pa tiNo? V potokih. Ljudje pijejo. Kaj /JE' Kupca ni, cen tudi ni, pa kru-sffiŠ. Pilo ^ bo doma. Pri Rupertu Zapustil nas je zelo marljivi in priljubljeni šol. upr. g. Kotnik Viligoj s svojo gospo soprogo. Na naši veliki, vzorno urejeni 12 razredni šoli sta prazni dve mesti. Upravitelj ima ‘4 sobno stanovanje, gospodarsko poslopje in kos posestva. Neporočeni učitelji imajo velike, sončne sobe in svojo skupno kuhinjo z odlično kuharico Treziko. — Na šoli in vasi je največja sloga in sodelovanje. Sv. Marjeta je skoraj trg, saj ima zdravnika, mesarja, trgovce in obrtnike 'vseh vrst. Od sreskega mesta Ptuja je odda-jena le dobrih 10 km, od žel. postaje Moškanjci pa 20 minut. — Na visokih in vplivnih prosvetnih mestih imamo ugledne domačine, ki niso brezbrižni do šolskih razmer v svoji rojstni vasi in bi sigurno vsako tozadevno prošnjo učitelja Saj veš, kako je pri sti-1 ** je precej vinjeno. Pa so pri- talnoči neki fantje z Drstele, Bfepjr — in potlej se je zgodilo, 'j, dragi moj, to je šele zače-taniar ni sentimentalen, pa se Nasmehnil. ^ je vlak vlekel nazaj proti Široko Ptujsko polje se je za-ati v temo, obronki Sloven-j\., 1ad Ptujem prav tako. Vsa ta ;j\ plačuje že iz leta v leto toliko )S, j, vkov; za šole, za državno feH 't Vz.drževanje cerkva.... za hSebnt' potrebno, da se obdrži “ji j rcd- In vendar se mi je na pokrajine proti Mariboru rt mr ^ j,j bila od Boga zapu- t' ta vvr krajina med Dravo in JH v, lcevtiati svet, ki ga poznamo i ,ta*u, ®f°dnih goricah, živi že sto-kly?tatja neko podzavestno življe- °dvlsno od letin, od bož liJt ti r.nVa ta °d stoletnih navad, ' bopt^tai spravljajo. Ce bodo «e » polja, bo pokrajina .'jita L8'kije * , s P01'!1 slaba, pa bo ob-gA> VA e ho Pilo. Na leto bo toliko N, o 1,,-tataojev, pretepov, da tie SL 0lr0|ški,)C,!i!l °ta°crh, ki morajo v ^iredii strup, ker ni po- i-a ^ovo'j kruha, in da uc (j0£r‘™n^no o tisočerih tragcdi--.-ir ta dneva v dan in ki hi „nlaric ter registrirane in ms'oven- tac odgovoren. Iztrpljcni K^«Smk"'natervedc" PSfše Pn°lnilil11- da sc je letos .soji** Dren^ta pisal° 0 tam, kako J- Ž 0 jih ^tajeto slive v marmela-ktaki ie L..Sušljo itd. Pisalo sc je tN Stazdni ! , z grozdjem. Prirejali J1* ta Pri „ en itd. Od pisanja do kHk.tatletja .las vedno dolga pot. Ho-ita J Otežil desetletja. Povili tega »ta zlomiti tisto tradicl- ■«*> th4nf Priliko iz grozdja iztis , ............. S k»j* bi S 'Jomili. £c Ve l'1*0, Mis,in ki je \ta skrbi za prosveto te Vvta ^'0 žgauieai;’0 U10Št-Jz sJiv 1KI me tu samo žganje. ni Vh p št ne bila tako do bi se kdo Mislim tisti kdo k V a kj j ’ Kl skrb '\tatkit ii^kOvoreu za gospodar ta živi; ' 'vd°- ki je tudi sood e»ic te itokrajinc. podprii. — Radi orožnih vaj in nujnih dopustov se morajo razredi združevati Naši otroci s tem trpe vsestransko. — Mi dajemo državi vse, kar zahteva od nas, imamo pa pravico prositi, da dobimo to, kar nam gre. — Redni davkoplačevalci v Sv. Marjeti niže Ptuja. OPOZORILO SPLAVARJEM Generalna direkcija drž. želez, je na prošnjo zadruge splavarjev, podaljšala vozno ugodnost po železnici za splavarje okrajev Gor. grad, Dravograd in Maribor pod istimi pogoji kot doslej. Opozarjajo se vsi splavarji, da si'nabavijo primerne slike — fotografije, da jih bo lahko potrdila direkcija drž. železnic v Ljubljani. o Sokolsko društvo Pragersko se pridno pripravlja za telovadno akademijo, ki jo namerava prirediti na praznik Zedinjenja 1. decembra. o Razstava likovnih umetnic. V nedeljo dopoldne je bila olvorjena v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstava slovenskih, hrvalskih in srbskih likovnih umetnic. Razstavo je otvorila ga. Nija dr. Natlačenova. o Rimski zid ovira zidanje hiše Pokojninskega zavoda. Pri izkopavanju temeljev za stanovanjsko hišo Pokojninskega zavoda, so delavci naleteli na široko in močno obzidje. Muzejski strokovnjaki so ugotovili, da gre za rimski zid in da je prav na tem kraju stal obrambni stolp. i Mali in hči rešeni smrti v plamenih. V Mihalovcih pri Brežicah je začelo sredi noči goreli stanovanjsko m gospo-, darsko poslopje revne kmetice Marije Hor-vatiocve. Ce ne bi neka soseda opazila ognja ter pritekla zbudil Horvatičeve, bi la s hčerko vred zgorela. o Požigalsk« roka. V Ločah pri Brežicah je neznani požigalec zažgal kozolec posestnika Jožefa Petrigoja. Zgorelo je tudi mlatilno orodje. Požigalca so opazili vojaki, ki so stražili most, vendar pa se je zločincu posrečilo pobegniti na Hrvat-sko. o Nezgoda v kamnolomu. V Sv. Marjeti ol> Pesnici je gonilna ročica motorja za drobljenje kumenja udarila po roki 28 letnega delavca Jerneja Breha ter mu zlomila roko. Brdi se zdravi v bolnišnici da se naziv „Hrvatski skautski savez v Zagrebu" preimenuje v ,,Hrvatsko kultur no-vzgojno društvo DomobrarT. n „Maistrovi borei“. V nedeljo, 12 novembra 1939 ob 10. uri dopoldne bo v prostorih hotela ,.Balkan" v Slovenski Bistrici tovariški sestanek vseh onih borcev, ki so se udeležili v prevratni dobi leta 1918/19 Maistrovih akcij za osvoboditev naše severne meje. n Opekama na Pragerskem jc zadnje dni začela odpuščati delavstvo Vzrok temu je preslab izvoz opeke. Nad 30 delavcev jc ostalo brez dela. n. Davek ga je pokopal. Iz Gline po ročajo, da jc tamkaj znenada zadela srčna kap uglednega gl inskega trgovca Jakoba Langrara. Langraf jc bil poklican na davkarijo. Ko pa so mu tam povedali, ko liko davka mora plačali, jc razburjen od- Redno plačujte naročnino, sicer Vam ugasne pravica zavarovanja „Večernikovih“ naročnikov na 10.000 din Cefj« c čudna morala. Po celjskem okraju prodajajo razni krošnjarji mamitakturno in galanterijsko blago. Tako krošnjarje-njc ni dovoljeno. Krošnjarji nakupujejo blago v nekih celjskih veletrgovinah. Trgovci, ki vedo, zakaj dotični nakupovalci to blago rabijo, jim ga brez nadaljnjega prodajo. Nato pa jih ovadijo, da jih oblasti zasledujejo radi nedovoljenega krošnjar- jenja. Ugotovljeno je bilo, da je krošnjar kupil blago pri ovajalcu, ta se je pa izgovarjal, da ga nc briga, komu in zakaj v trgovini proti gotovini proda blago- Mislimo, da M bilo bolj moralno, da bi se krošnjarjem blago nc prodajalo, ker bi se krošnjar s Ivo na ta način preje zatrlo, kakor pa, da se jih potem ovaja in preganja. c Okrajno načelstvo v Celju razpisuje dobavo 235G me Lov rovi iz litega železa za vodovod v St. Juriju pri Celju. Druga javna pismena ponudbena licitacija bo v ponedeljek, 13. t. m. ob 11. uri v prostorih hidrotehničnega odseka pri banski upravi v Ljubljani. c Pravila, da sta nedolžna. Radi ponočnega roparskega napada, ki je bil v spomladi izvršen pri gostilničarju Žirovniku na Frankolovem, sta bila pred meseci gri okrožnem sodišču v Celju obsojena rata Franc in Rudolf Košec iz Franko-lovega skupno na 13 let robijo, ki jo prestajata v mariborski kaznilnici- Te dni sla pisala domov pismo, v katerem zatrjujeta, »la sta nedelžna, kakor sta to trdila tudi pred sodiščem. Pravila, da bo radi dotičnega roparskega napada prišel v zapor kmalu nekdo drugi iz Frankolovega, ki da jc nagovoril nekega delavca, naj napravi iz gotovega namena dotični roparski napad pri mirovnikovih. Orožništvo jc na podlagi pisma Košcev pričelo sedaj zadevo znova preiskovati. c Davčna uprava poziva k vložitvi davčnih napovedi za odmero zgradarine za davčno Jeto 1940. Napoved se mora izvršiti do konca novembra. c Staro sovraštvo. 24 letnega dninarja Antona Bobnarja iz škofje vasi je v Vojniku napadel delavec Ciril Kuzman. Z nožem gu je zabodel v vrat in levo pleče. Bobnarja so težko poškodovanega prepeljali v celjsko bolnišnico. Kuzman je dejanje izvršil iz sovraštva, ki ga je že dalje časa gojil do Bobnarja c Tri kolesa so ukradli heznani vloi- šcl po stopnicah. Pred davkarijo pa ga je milci iz drvarnice pas, Jazbinška na Ce* zadela kap. Kmalu za tem je bil že mrtev. | sti na Dobrovo. 7.a tatovi ni sledu. Uboj med godbo in plesom n Novo ime hrvalskih skavtov. Na ne- ncdeljskcin zlvorovanju hrvatskih skavtov v Zagrebu jc bil enoglasno sprejet predlog, Na Murskem pobu se kar vrste fantovska pretepi. Vzroki teh pretepov so: stara sovraštva in alkohol. Niso se še dobro polegle govorice o uboju v Bučcčovoih pred dvema mesecema, ko je znova razburil nov uboj Mursko polje, posebno pa križevsko občino. V Logarovcih v Verzelovi gostilni ie bila v nedeljo zabava. Igrala je godba, hudje pa so plesali in peli Med razigra- nimi plesalci jc bi! tudi 241etnri zidar Franc Jureš iz Logarovoev, znan razbo-rit-ež in alkoholik. Vinjen je pričel izzivati. Nastal je splošen pretep, ki se jc nadaljeval na cesti. V metežu pa je Jureša nekdo z nožem zabottel od zadaj v hrbet pod levo lopatico. Jureš se je sesedel in na mestu izkrvavel. Tudi mnogi drugi so odnesli iz tega vrveža večje alii manjše poškodbe. Socialni problem podeželja: nezakonski otrok Usoda ga je že vnaprej zaznamovala, da bo služil za hlapca Nezakonski otrok — to je socialni problem | Rejenca pa iia kmetiji kajpada niso pesto-našega podeželja, ki že desetletja in de6et- vali. Otrok je bil star že pet let. Pridno so ga letja kriči ter terja rešitve. Največ teh še ved-1 pošiljali po kmetiji in hiši sem in tja, enkrat no zaznamovanih otrok na podeželju imajo kočarji in težaki, oni, ki še sebe nc morejo pošteno obleči, pa vendar terja .življenje svoje od njih. Tudi mali Lojzek je bil nezakonski. Rodila ga jc delavka Marija Temnikarjeva v Hrastju pri Limbušu. Pri polni mizi ni nikoli sedela z njim, Lojzek je večkrat^ kričal, da je lačen, maja lani pa se je znašla Temnikarjeva na cesti brez stanovanja. Nikoli sc ne bi mogla ločiti od otroka, preveč rada ga jc imela, Lojzek je šel že v peto leto. Zdaj,^ ko je bila brez strehe, si pa res ni vedela več'pomagati. Zato je storila, kar mati vedno težko stori: dala je otroka v rejo. Sicer pa, saj bo tako hlapec, potlej pa jc vseeno, ali bo začel hlapčevati nekaj let preje ali pa pozneje. Otrok je star že pet let ter ne bo docela v reji, lahko bo že kaj malega pomagal. Tako se je potem zgodilo, da je odšel lani junija 5-letni Lojzek k posestnici Julijani r.derjevi v Malno v Jurjevski dol pri bv. Lenartu. Kmetija je bila precejšnja, in mati je upala, da njen otrok ne bo kruha stradal kmetica, drugič njena mati, tretjič njena hčerka, Lojzek pa je imel mlade noge in je tekal. Tekal pa je tudi za svinjami, za teleti, kravami in perutnino, ki je ni bilo malo. Imel je mlade noge, vendar pa še vse premalo urne. In še nekaj 6o vedeli pri Ederjevih: da človek ne živi samo od dela, ampak tudi od molitve. Mali Lojzek pa, ni vedel dobro ne očenaša, ne božjih zapovedi, kaj še vero in resnice. Skratka bil je kakor mlad »teliček«. Poleg tega pa ga je tlačila majhna telesna napaka, ki je malemu grenila sleherno uro življenja. Lojzek ni mogel po nočeh zadrževati vode. Za mlado življenje pri tuji hiši je bila to strašna stvar — bil je zasmehovan od vseli. Vsakdo okoli je vedel, kako je z njim. Lojzek si skoraj ni upat nikomur več pogledati v oči. Vrh vsega tega je bil siromak in še nezakonski. Ederjevi so vedeli, da šiba novo mašo poje, pa so Lojzeka tepli vsekdar, ob vsaki priliki in vsi: kmetica, njena mati in njena hčerka. Tepli pa ga niso samo s šibo, ampak vsem, kar jim je prišlo pod roke. Saj je bili fantek. nezakonski, premalo uren, ni vedel moliti in posteljo — slamo, na kateri je. ležal — je mo-cij. Lojzek jc seveda kričal, in to kričanje so shsali tudi sosedje, Sredi letošnje zime je pri-»•9 tudi materi na uho, kako se Lojzeku hudo godi. I akoj se je napravila ter odšla i obupanim srcem v Jurjevski dol. Vzela jc otroka ter ga prihodnji dan odpeljala k zdravniku dr. T ursiču v Maribor. Mali siromaček je res imel vse polno ran in podplutb po telescu. Rane so bile sicer lažje, vse skupaj pa so dale poškodbo težjega značaja. Kmetica jo izjavila pri zaslišanju, da. pač m kriva. Ona je vzela otroka za svojega'ter ga^ tudi tepla, ker ni vedet moliti in ker ni držal vode. šiba poje novo mašo ter ozdravi 99 bolezni. Julijana Ederjeva je bila zaradi takega nečloveškega' ravnanja z malini Loize-kom obsojena na dva meseca zapora, pogojno za dobo treh let, nadalje pa mora plačati stroške zdravljenja in odškodnino za bolečine, ki jih je mora! prestati Miamfoor Jubilejno zborovanje Glasbene Matice Bogata bilanca kulturnega deia — Glasbena Matica 1. jan. 1940 brez strehe Naš kulturno glasbeni zavod Glasbena Matica je imel sinoči 20. jubilejni občni zbor, ki je bil po uspehih ze'.o lep, sicer pa nadvse turoben: zborovalci so morali z žalostjo vzeti na znanje vest. da je Sokol Maribor Matica kot gospodar Uniona končno veljavno sodno odpovedal Glasbeni Matici prostore s 1. januarjem 1940. Jubilejni občni zbor je vodil predsednik g. dr. Rudolf Ravnik, ki je v glavnih obrisih pokazal veliko delo tega važnega glasbenega zavoda na severni meji. Odbor GM je v preteklem letu ustregel željam in potrebam vseh njenih odsekov v okviru gospodarske možnosti. Glasbena Matica je imela tri prireditve velikega stila, ki so moralno in materialno zelo lepo uspele. Spet so bile koncertne dvorane dobro zasedene kakor v najlepših letih Glasbene Matice. Predsednik dr. Ravnik je ugotovil složno delovanje centralnega odbora z vsemi odseki in izrazil željo, da bi ostalo tako tudi v bodoče. Nato se je zahvalil vsem dobrotnikom Glasbene Matice, oblastem in tisku. Poudaril je tudi dejstvo, da je bila srečno rešena dirigentska kriza, ki je ovirala uspešnejše delovanje tega kulturnega zavoda. GM je imela srečno roko, ko je izbrala g. Pertota za zborovodjo. Ta je pomladil zbor z novimi močmi. Prav tako gre zahvala tudi vodji orkestralnega odseka. Končno se je zahvalil vsem aktivnim članom Glasbene Matice. Sledilo je obširno in nadvse zanimivo ter stvarno poročilo tajnice ravnateljice ge. Rozmanove. Orisala je lep jubilej važnega kulturnega zavoda na meji, Id je bil ustanovljen na pobudo sod. svetnika Oskarja Deva. Na ustanovnem občnem zboru GM 5. septembra 1919 je bil za predsednika izvoljen dr. Rudolf Ravnik, in vprav njega srečamo danes spet na predsedniškem mestu, znak, da se Matica v svojih načelih ni nič spremenila, temveč da gre vedno isto pot za procvit glasbene in narodne kulture. Veliko je dek> Glasbene Matice v 20. letih njenega obstoja. Pevski zbor je priredil nad 100 uspelih koncertov, na glasbeni šoli pa se je šolalo 4070 učencev. Nekdanji gojenci zavzemajo danes že odlična mesta na glasbenem polju in sme zato GM s ponosom zreti na svojo glasbeno šolo in njene 201etne uspehe. Nato je tajnica orisaila uspešno delo v jubilejnem letu ter opisala lepe uspehe prireditev, ki so privabile v dvorano zelo mnogo ljubiteljev domače glasbe in pesmi Posebej je omenila jubilejni vokal-no-dnsiirumentalna koncert, ki ga je dirigiral bivši gojenec mariborske GM g. Drago Marijan Šijanec. Njemu gre vse priznanje za tako lep uspeh. Kakor vsa teta, tako se je poleg teh koncertov Glasbena Matica oddolžila delu za narod s tem, da je priredila pevske nastope za preprosto ljudstvo. Pevski zbor je pel po raznih krajih v Slovenskih goricah, tako v Apačah, Radgoni, Radencih, Vuzme-tincih in v Rušah. Glasbena Matica je opravila veliko delo, ki se vrši tiho in brez hrupa. Želeti pa bi 'bilo, da bi oblasti še izdatneje podprle ta zavod. STANOVANJSKA KRIZA GLASBENE MATICE Največja skrb, ki je vse leto tlačila delo Glasbene Matice, je stanovanjsko vprašanje, ki je tudi v javnosti zbudilo veliko vznemirjenje. Še v lanskem poslovnem letu je dobila Glasbena Matica od sedanjega lastnika društvenih prostorov, od Sokola Maribor Matice stanovanjsko odpoved za 1. jamar 1939. Odbor je nato na vsaki seji razmotrival o tem problemu, ki je grozil upropastiti važen obmejni kulturni zavod. Končno so prišli do zaključka, da bo morala Glasbena Matica slej ko prej misliti na zgraditev lastnega doma. Sproženi so bili predlogi, da naj se začne skupna akcija z Umetniškim kl«botn, posebno še, ker Umetniški klub prav tako nima dvorane za svoje razstave. Skupno bi potrkali na vrata raznih obtestev, da »grade primerno poslopje za prosvetna društva, ki so v stiski za prostore. Glasbena Matka je odposlala dva dopisa na Umetniški klub in na mestno občino. Toda odgovora tti- stiski. Nato se je GM po delegatih obrnila na mestno občino za pomoč, toda ugotoviti je treba, da stališče občine za Matico ni ugodno. Ker ni preostajalo drugega, se je Glasbena Matica pričela pogajati s Sokolom. Zato je bil 26. junija sestanek odposlancev Sokola in Glasbene Matice, na katerem je Sokol zahteval odstop dveh sob in zvišanje najemnine od 4000 din na letnih 18.000 din. Razumljivo je, da GM ni mogla pristati na te pogoje, ker bi odstop dveh sob onemogočil uspešno delovanje glasbene šole, finance pa ne dopuščajo tako visokega zvišanja najemnine. Kljub temu Glasbena Matica še ni opustila upanja na rešitev stanovanjske krize in se je z lepim dopisom, kjer so obrazloženi lepi uspehi na polju kulturnega in narodno obrambnega dela, ponovno obrnila na Sokola ter pristala na povišano najemnino v znesku 8000 din letno. Na ta dopis pa je dobila Glasbena Matica sodno odpoved vseh prostorov za 1. januar 1940. Odpoved je postala pravomočna. Zato se bo GM spet obrnila na mestno občino, da primerne prostore ali pa da krije presežek najemnine. V primeru, da bi vse prošnje nič ne pomagale, odklanja odbor vsako odgovornost pred javnostjo. Mestna ob- čina tudi danes nima primernih prostorov za GM, ki stoji pred usodnim problemom: ali najti prostore ali pa opustiti nadaljnje delo, kar se nikakor ne sme zgoditi, ker bi bila to kulturna sramota 20. stoletja,.zlasti še v obmejnem Mariboru. Rešitev problema je naloga vse naše kulturne in narodne javnosti. Pomoč je nujna, ker je samo še dva meseca do grozeče deložacije. Blagajniško poročilo je iznesel višji davčni kontrolor v p. g. Makso Merčun. Iz njegovega poročila povzemamo, da so znašali dohodki Glasbene Matice 190.906 din, izdatki pa 170.980 din. Šolski odsek je imel 169.239 din dohodkov in 147.436 din izdatkov. Podpore so znašale v preteklem letu 37.869 din. Mestna občina je prispevala 12.000 din, država 14.980 din, banovina pa 3900 din. Gospodar g. Franjo Martinc je poročal, da je inventar Glasbene Matice ocenjen na 104.000 din. Arhivarka Dragica Neži-čeva.je poročala, da ima GM 915 del za instrumentalno glasbo in 47 knjig za glasbeno knjižnico. Zelo zanimivo je bilo poročilo vodje koncertne poslovalnice g. Janka Arnuša. Njegova izvajanja so pokazala velik napredek v preteklem letu, ko se je zani- Občni zbor lekarnarjev V nedeljo popoldne je bil v hotelu »Orel« občni zbor Kluba lekarnarjev v Mariboru, v katerem so včlanjeni vsi lekarnarji severne Slovenije. Zborovanje je vodil predsednik Mr. Vidmar, ki je uvodoma pozdravil go. Mr. Orožnovo iz Ptuja, Mr. Klobučarja iz Dravograda, Mr. Jordaniča iz Prevalj, Mr. Tomiča iz Marenberga in Mr. Devideja iz Sv. Lenarta v Slov. gor. Nato je predsednik Mr. Vidmar obširno poročal o delovanju Kluba lekarnarjev, o raznih stanovskih problemih ter o delovanju Sekcije lekarnarjev v Ljubljani in centrale v Beo- gradu. Tajniško poročilo je podal Mr. Minafilk, ki je poročal tudi namesto odsotnega blagajnika Mr. Maverja. Mariborski klub šteje 26 članov. Lekarnarji bodo tudi letos izdali knjižico o lekarniški službi s priročnimi seznami zdravnikov. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Mr. Vidmar, za podpredsednika Mr. Albaneže, za tajnika Mr. Minafik, za blagajnika Mr. Maver, v odbor pa Mr. Orožnova (Ptuj), Mr. Savost in Mr. Rems; preglednika računov sta Mr. Tomič (Marenberg) in Mr. Devide (Sv. Lenart v Slov. gor.). te V proslavo otvoritve Sokol, planinskega doma na Pohorju priredi mariborsko sokolstvo prfjat«f/sf(f veter v sredo, 8. novembra, ob 20. uri v Sokolskem domu v Mariboru m Napredovanje. Za višjega carinskega inšpektorja je napredoval pri mariborski carinarnici g. Milenko Manojlovič. m Odpusti opekarniških delavcev. Zadnje dni so dobili odpovedi številni ope-karniški delavci, .zaposleni po opekarnah v okolici Maribora. Svoje čase se je izvažalo mnogo naše opeke v Nemčijo, kjer so jo uporabljali pri zidanju Siegfnedove obrambne črte. Zdaj pa je ta izvoz prenehal, občutno pa je zmanjSana tudi domača gradbena delavnost. m Profesorski izpit je položil z odliko na univerzi v Ljubljani g. Mavricij Zgonik iz Maribora. tu Ljudska univerza. V petek predava gospa Mara M a to de c o položaju kmečke žene. Mara Matočec je doma v Koriji pr! Virovitici in živi & sedaj življenje .................. * ■ ■ • • :ei te lotila pisateljevanja. Obravnavala je predvsem probleme hrvat-ske vasi, zlasti pa vprašanja, ki zanimajo hrvatsko kmečko ženo. Na željo prosvetnih organizacij iz vseh delov naše države je ponovno tudi nastopila kot predavateljica in je bila povsod deležna toplega sprejema m Sokolska župa Maribor poziva vsa mariborska sokolska društva ter vse brate ter sestre, da se udeleže v sredo ob 20. uri v Sokolskem domu prijateljskega sestanka, ki ga priredi pred otvoritvijo Sokolske planinske koče na Pohorju mariborsko sokolstvo. m Na studenški Ljudski univerzi bo Sredavaia v četrtek ob 19. (7.) uri Mara [a to de c „0 položaju kmečke žene pri nas“. Pred predavanjem bo predvajanje tedenskih slik. m Oficirji mariborske garnizije prire- redijo svoj družabni večer na dan S. t m. v hotelu „Orel“ v čast odhajajočim oficirjem. Začetek ob 9. uri. Vabljeni prijatelji oficirjev z rodbinami in vsi rezervni oficirji. Uprava. m Pekrsko drevesnico so te dni zaprli. Viničarska šola je bila na našem severu velikega pomena. m Nad starčkom se je spozabil. V Trčovi v Košakih je neki Ivan G. s tako silo vrgel na tla 68 letnega preužitkarja Ivana Mačka, da mu ie natri rebra in mu zlomil roko. Zadeva, Ki se je odigrala na starčkovem stanovanju, bo imela svoj konec pred sodiščem. * Iz društva mariborskih upokojencev. Upokojenci iz Košakov pridite vsi na sestanek v sredo, 8 .novembra ob 17. uri v kavarno „Promenada“ Tomšičev drevored v zadevi IL draginjskega razreda. * CROMBI za moške plašče, nove vzorce, nudi modna trgovina Jos. S raj, Maribor. * „VIR SREČE" „PUTNIK“ glavna kolek-tura naše Tujskoprometne zveze vljudno vabi tudi Vas na udeležbo pri drugem žrebanju, ki bo že 10. novembra. Srečke še v veliki izbiri na razpolago! Z mariborskega trga Mariborski trg je v znamenju pozne jeseni. Največ povpraševanja je po krom pirju in zeljnih glavah. V soboto so kmeitje pripeljali na trg 122 vreč krompirja, ki so ga prodajali po 2 din kg, merico pa po 9 do 10 din. Zelja so pripeljali 52 voz. Glave so prodajali po 50 par do 3 din ali kg po 45 par do 1 din. Kislo zelje je še precej drago, saj velja kg 4 dm, dočdm je običajna cena samo 3 din. Tudi čebule so pripeljali na trg 38 vreč in je bila po 2 do 3 din kg. Nekaj male sita nudite. Matici nobaue pomoči v njem aa je še zelene paprike, ki j»h dobe go- spodinje 3 do 5 za dinar. Precej posegajo po raznih solatah. Motovilec je po dinarju kupček, prav tako radič, glavica solate pa po 50 par do 2 din po velikosti. Ista je cena endivije. Še fižol v stročju se dobi na trgu. Kupček je po din. Na . sadnem trgu je največ jabolk, precej lepih debelih hrušk in nekaj zadnjega grozdja. Jabolka so po 2 do 5 din, hm-ške po 3 do 7 din, grozdje pa po 6 do 10 din kg. Kljub temu da je bilo ietos sliv v izobilju, so suhe slive precej drage, saj so po 8 do 12 din kg. mame za koncerte spet vrnuo m ^ koncerti zelo dobro obiskani' ■ ditve so dosegle zelo lepe mora™* he. Zasluge za to imata predv^«-nik orkestralnega odseka inz. ga dr. Ravnikova. ki sta poleg g. Arnuša organizacijo.za Sledilo je poročilo načelnika odseka g. prof. dr. Crneka, ki jal, da se je pevski zbor £w>m'fcv. j kazal zelo lepe uspehe. Prav ta* x šno je bilo poročilo načelnika 01 j nega odseka g. inž. Ranca. P0^ W da je bil matični orkester v gi zaradi dirigenta. Treba je P idealnega moža, ki bi delo op: plačno. K sreči sta se našla . takšna idealista, in sicer g. Drasw _ ian Šijanec iz Ljubljane in Jiranek. Oba imata zelo velike za napredek matičnega orkestra. ^ O uspešnem delu Glasbene so' ^ ročal g. Vlado Bertoncelj. Ta so * redila tri lepe produkcije, ki 1® j nost toplo pozdravila in lepo ocefl. , je imela 249 gojencev. Uspešno ^ g. Oto Bajde, ki je duša glasb®” Učiteljstvo bo ostalo isto ie. slej, tudi število gojencev bistvu neizpremenjeno. Nato je dr. Ravnik poročal šolskega kuratorija in ponovno I ial potrebo tega važnega obme)11 j turnega in narodno obrambnega ji Po poročilu preglednikov ifl Jj razrešnioi, ie bil odobren novi !>J ki predvideva 128.640 din do« 173.870 din izdatkov. P riman? kril s podporami Pred volitvami je spregovore Glasbene Matice g. Arnuš in veliko požrtvovalnost prei Ravnika, ki je ustanovitelj, in največji pobomik GM ter ie predsednik te ustanove. Rre<.%$, je štiri leta v najkritičnejši dobi _ ■ ■ $ Matice. Predsednik je tudi sedal\ f zbor ga je z velikim odobravanj? novno izvolil za predsednika. nik se je z lepimi besedami z3 ^ častno imenovanje ter povah®.^ složno sodelovanje. Izrazil j« u%n bo Glasbena Matica kljub vsemu dila grozečo stanovanjsko kri^ V novem odboru sta prvi v°' nik prof. dr. Franjo Crnek, d predsednik pa inž. Bogomir čelnik pevskega odseka je j# nek, člani pa ravnateljica _ManJ" V nova, Vlado Bertoncelj in ‘va Orkestralnemu odseku načeluK ^ gomir Rane, člana tega od^^jf/ Dragica Nežičeva in Drago pr ,0, stopniki za starše so _Mak* j#. Franjo Martinc in Ivo Molan- .j kuratoriju so Peter ŠkoHČ, ................................ nik In Anton Koren. Ob zaktt^i $1 lega jubilejnega zborovanja nili, da se bodo z ljubeznijo 0 za procvit Glasbene Matica ^ 'slu«*.- sM m Nočna lekarniška vključno 10. t m, Glavni trg 20, tel karoa, Kralja Petra trg Kino ” * miSKU D*“ „rj SV-.M E J Kino Esplanade. Sijaj^1.^ ifl, -ikantna veseloigra „B^0 L§lri ^ ledi najboljši in najlepši ‘ še d0Gi# dolžnost' • Grajski kino. Samo -srede „Marionete“, Beniam1 de: »Prebrisana tašča • *oo * kino Union. Do vkl] ‘ ‘na K°‘petet lasier, r - derni potepuhi”, in zabava. Warner Mariborsko Torek, 7. novembra, ob *'■’ 1 j sd A. _ m Red Sreda: 8.: Zaprto, Četrtek, 9. ob 20.: Litviuova. Izven. Petek, 10.: Zaprto. plesni Radio mače Sreda 22.15 greb: ±. Plošče po 6.45 Jutranja oddaja; .a; 1K. ji tflr lila: 6. Jutranja oddaj, -o^r ^ * BukareSU: T Ciocarlan“. — ,9^ Kt cert. — Rim 21.30 k'«n»nhnridur odzval vabilu. Tako sem se ' obiščem Cičerina. ^ 5ovio!Vc k’* določen za polnočno uro S Javne tri avtu sem prišel na posla- fei v^^m poslaništvu, na Pari m, “hlinil. Sestanek naj bi po sf* naj ostal strogo tajen. iškem po želji rez spremi- jo na ®ci $er me jc v lem n ih hodnikih Krestinski Potrkjd »cS L L®icoski i > ,T1C spustil notri, sc priklonil in ;a sem vstopil, je bil slabo in je vstal in mi šel name je vprašal, v katerem '‘a* &■&».. <1* y M'...nadaljujeva francoski. Po- pogovarjava. Dejal ,ji ^iii na.i niu sedem nasproti in la-oovijj °l>azil neko prežimo črto okrog ^ iiž''až ,-lcn ler sijaj živih, lokavih oči. Vfca-l 1 .ip bil tako rekoč. mefistoVr ^ka je. bilo uganiti, da prekriva ^ vnanjosl: liolranjo bol. ® '‘^criii spregovoril, sc je pokazala —> prepojena s prefinjeno diplo- feS lo.-1>rcSri je takaJ k bivari k Jugoslavija imeti zvez s sov- loh% oni°*i ?k°ro vse države, tudi največ-o~ •so na^ v°ini nasprotnik, mm. sovjete in žive v dobrih odnošajih \ *a) inia f vija (čičerin je dejal dosledno % l|>o m ia . 0 samo koristi od priznanja, tU(jj0v in nu ,r'a*ne blagodati z izmeno pri-p5jt MtiL, 0 lad‘j v ruskih vodah, temveč iilei-uie >a ’ Mlada nekonsolidirana država V. takn,-Vt'i;n'ka> a nikjer ne bo našla pri-^ 111 ra |V ^oskvi. Zahteval je, da mu '”ittov j neprijateljskega zadržanja ln ee sem prepričan, da je upo- Najboljši kanadski letalec je pilot iz svetovne vojne, zdaj zrakoplovni maršal BiHy Bishop, ki se jc ponovno vrnil k letalstvu. V .svet. vojni je sodeloval v 170 zračnih bitkah in je sestrelil 70 nemških letal. Odlikovan je bil z Victoria Gross, najvišjim vojnim odlikovanjem Velike Britanije. Njegova prsa krasi vrsta drugi h odlikovanj, zdaj ima 45 let, L 1915 jc komaj 21 leten vstopil v vojno. Štiri mesece je služil v francoski aviaciji kpt izvidnik, nakar se je posvetil pilotiranju in pokazal izredno spretnost. Pozna najrazličnejše lokavosti zračnega manevriranja ter je izboren strelec. Po vojni je imel neko nezgodo in je opustil vojaško službo. Toda žc 1934 je začel ponovno leteti in jc zdaj še vedno star kavelj. Leta 1928 je obiskal kot član Aerokluba Berlin, kjer so Nernoi legendarnemu junaku priredili lep .sprejem. Maršal Goring ga je posebno počastil. Zdaj ni izključeno, da se bo z nemškimi tovariši spet srečal — pod nebom. Bobri preprečili dolgotrajno sušo Letošnje poletje je vzhodne države Severne Amerike zajela dolgotrajna suša. Talna voda je usahnila globoko v spodnje sloje, zelo je primanjkovalo pitne vode.'Le veliki park raed New-Y kom in Ne\v Jeršeyem je poživljajo še dalje več potokov. Pred leti so v .tem parku izpustili nekaj parov bobrov. Razmnožili so se tako,' da je blizu 2000 teh glodalcev napravilo med potoki neprehodne bar ere /. obglodanimi drevesi. Drevje, ki je ležalo vsevprek, !je zadrževalo vodo in v času, ko je okolica gozdov trpela na silili suši, je bilo pod senco drevja zmerom dovoli osvežujočih potočkov. Zdaj so mestne uprave nekaterih večj:h središč nakupile bobre, da tudi v svoji okolici zavarujejo parke pred sušo, ljudje pa bodo obenem imeli zabavo z-gozdnimi- inžemrvi-glodalci. ■ VOJNI STROŠKI ANGLIJE Stockholmski »Aftenblatt« piše, da znašajo vojni stroški Anglije 5,250.000 iun-tov sterlingov dnevno. Prav toliko je porabila Anglija na dan tudi v svetovni vojni, čeprav njena mornarica in vojska še nista stopili v akcijo. Skupni izdatki Angležev v mini lili vojnih tednih znašajo >33,6 milijona funtov, dohodki so v istem času izkazali 17.7 milijona funtov sterlingov. REKORDI ROJSTEV NA ŠVEDSKEM Statistika za prvo polletje 1939 je pokazala, da je bilo letos na Švedskem rojenih 9464 otrok, tisoč več kakor lani v istem času. 2e dolgo vrsto let ni bilo toliko rojstev, rasni biologi imajo spet priliko, da študirajo vpliv vojne nevarno*, sti, ki jc pretila lani v septembru, na pomnožite v porodov. i Darujte za azilni sklad PTLI Rekord italijanske podmornice jc W dosežen s tem, da se je spustila 107 m pod mor sko površino. V tej globini je ostala nad pbl ure. Spuščanje in dviganje jc bilo brez zaprek. Angleži so črti Nemce, častne člane Tenis Cluba, in sicer Henkla, Menzla in Kleinschrot-ta. Eno samo vrsto kruha bodo jedli na Grškem. Vlada se nadeja s tem prihraniti blizu četrt milijarde drahem na leto. 11.000 kolonistov za Libijo so prepeljali italijanski parniki tc dni na obale severnoafriške kolonije. Nemške visoke šole v Pragi in Brnu ie prevzela posebna nemška uprava, ki pa ostane še nadalje pod kontrolo protektorata. 400.000 mož ima Švica pod orožjem. Italijanski strokovnjaki so mnenja, da je dobro oborožena švicarska vojska v stanju, v goratem ozemlju svojih mej zadržati sovražnika. — No, Dragica, kaj si že utrujena. Stopiva hitro ali naj se pa peljeva. — Aj, mamica, raje me nesi, pa steci v galop... IN JORA sN živo ROMAN ZADNJIH LJUDi NA ZEMLJI ^ P°flOhn-nav ^5teni PlanetlJ Sploh IjU-I»dord bitja,« je pripomnil s kljub vsemu svojcev je °dvrnnrrdkJU ŽC 111 inogla lls°to' Vi °ddali ^Utlur Nasik.« Allair je % •'atančn: od naSe zemlje, da bi Wd,P° teh bpc,^PuZ0Vati nicKovc Plahe 1,a ste. ^ dah Je stopil k nekemu \h°^rnil t, JI 111 8a premaknil. Potem m in Ram Ultanu Tanangu, Ghasi V, k ProipL “ Indoriu: »Izvolite se " i>‘ trijp le! ki se jim je po-} h telesu1 Proi'ekcijskeni platnu k, tretjem ^bkoPa prikazoval dogod- > S k h^TU Altail ia- Razpada-h^fo^^ansu-i111 1 njegovo povr-nSnii ko^i svoje gmote ter ijvj' StirjJl®nJ ra?dej3nje. Več mi' pri2oro i- rajn° naPetimi živci V 'ia. p '» Jlm i'h J'e prikazova-^ ^las-' Cn' ,c Preseka' tiilno it,;- Unovidnosti je Horbigcr na- povedal, da naša zemlja po razpadu meseca ne bo ostala dolgo brez novega trabanta. Ta novi trabant bo Mars. Ker je manjši kakor zemlja, se njegova krožna pot okoli soiica krči bolj naglo in približuje poti zemlje. V stotisočlctjih, ki so pretek]^ od tedaj do zdaj, se jc Marsova krožna pot že tako zožila, da bo v nekaj tisočletjih ta naš sedaj najbližji sorodni planet v resnici zajet v naše območje privlačnosti in prisiljen vrteti se namesto okoli sonca, okoli naše zemlje. To zajetje bo povzročilo novo katastrofo.« »Ki bo uničila tildi našo naselbino in naše naslednike!« je žalostno dejal Mul-tan Tanang. »Vsekakor, a kri ne bomo našli do tedaj nove genialne rešitve«, je pritrdil Gudur Nasik. »To se pravi,« se je vmešal Chasi Khan,« ako ne bomo do tedaj uresničili hrepenenja vseli človeških rodov do danes in končno le dovršili letalo, ki nam bo omogočilo zapustiti našo zemljo in poleteti v vsemirje.« »Na Venero,« jc dejal Multan Tanang. »Na Venero,« je pritrdil astronom,« ki je še zadnji planet našega sončnega sistema, na katerem sc more razviti novo človeštvo z novo kulturo in novim vzponom v neslutenc. višine.« Po teh besedah se je Gudur Nasik dvignil z naslanjača, odhitel k premikal-nim napravam in naravnal teleskop na Venero. Spojil ga je s projekcijskim platnom, na katerem sc jc tisti hip prikazala površina sosednega planeta. Astronom je razlagal: »Poglejte te ogromne zelene ploskve! To so tropični pragozdovi) ki pokrivajo velik del Venere. Dalje vidite savane in prve stepe. Po njih žive ogromni zavriji, podobni tistim, ki so pred milijoni let živeli tudi na naši zemlji. Ljudi pa na Veneri ni, dasi bi našli na njej vse pogoje za naselitev. Ako bi bili, bi morali že davno opaziti njihova dela; teh pa nismo nikoli in nikjer zasledili. Razmere na Veneri so zato nekako takšne, kakršne so bile pri nas pred nastopom prvega človeštva.« »Ki jc morda prišlo k nam tudi od drugod,« jc pripomnil Multan Tanang. »To so domneve, ki jih nikoli ni bilo mogoče ne dokazati ne ovreči,« jc odvrnil astronom. »Ako so prišli, so mogli priti samo z Marsa.« »To bi pomenilo,« se je naenkrat vmešal Ramas Indor, »da sta prva človeka, o katerih pripoveduje Sveto pismo stare zaveze, priletela z vsemirskim letalom z Marsa, ki je bil v tem primeru tisti na zemlji zaman iskani izgubljeni raj. Adam in Eva sta bila tedaj Marsovca.« »To trditev je zapisal žc pred stotisoč-letji neki pisatelj v nekem utopičnem romanu,« je dejal Multan Tanang. »Toda napovedal je tudi...« Stavka ni več dokončal Utihnil jc, prebledel in sc naglo opravičil, da mora še nazaj v knjižnico. »Ali nam ne bi povedali, kaj je napovedal, preden odidete,« ga je skušal zadr^ žatj Ramas Indor. »Drugič, prijatelji drugič...« je odgovoril zgodovinar že na vratih in izginil na hodniku. »čemu sc mu naenkrat lako zelo mudi?« je vprašujoče dejal Chasi Khan. »Ker najbrže ne ve, kaj jc napovedal tisti pisatelj in mora šele pogledati,« se jc zasmejal Gudur Nasik. Ramas Indor sc je pa zanimal za vsemirsko letalo: »Ali nismo mi nikoli poizkusili zgraditi letalo, ki bi nas prepeljalo z zemlie na Venero?« »Smo,« jc odgovoril Gudur Nasik, toda Chasi Khan ga je ošinil s takim pogledom, da je astronom utihnil in ni mogel inženir istisniti iz njega nobene besede več. (OaJje ja tri.) Sfcaa 6. »VeSeroIS« V M a r ni n r v Hne 7? ^ Kdor hoče Imeti odgovor na vpralanja glede malih oglasov in drugih obvestil, naj priloži 3*- din v znamkah. Na vprašanja brez pri-loženih 3m- din v znamkah uprava ne odgovarja Itie štete: Prihodnje žrebanje že v petek, 10. novembra Glavna kolektura srežk Tuiskoorometne z«eze v Mariboru Ali že imate srečke iz naše srečne zalog«7 Tudi pismena naročila izvršujemo najvestneje in najdiskretneje. Kultura Naša kulturna bilanca z Nemčijo Kulturni sliki med posameznimi narodi se presojajo po izmenjavanju kulturnih dobrin, med katerimi so knjige najvažnejše. Po količini teh stikov se pa presoja tudi kulturni vpliv narodov na drage narode. Da je bil pred osvoboje-iijem nemški kulturni vpliv na Jugoslovane, in to prav tako na Slovence ka- kor Hrvate, Srbe in Bolgare — čeprav na predzadnje in zadnje mnogo manjši kakor na prve in druge — zelo velik, je tako podrobno dokazano in znano, da bi bilo pač nepotrebno še kako novo dokazovanje. Pred tem vplivom so se drugi, n. pr. italijanski, francoski, angleški itd., kar izgubljali. Posebno pri Sloven- MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM; V malib oglasih stane vsaka beseda 50 par. najmanjša pristojbina za te oglase le din 8.— Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanlski oglasi din L— do besedi. Najmanjši znesek za te oslase le din 10 Debelo tiskane besede se računalo dvoino. Oelasni davek za enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ca >e vposlati v pismo skupaj z naročilom ali na po poštni položnici na čekovni račun st. 11.409. L a vse oismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din fUMflO NOGAVICE (lastni izdelki), rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Korošica c. 26 (polec tržnice). 9879-1 SEMENSKO PŠENICO ječmen in rž oddaja Kmetijska družba, Meljska c. 12. 10084-1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. __________10276-1___________ TEČAJ REFORMIRANE SLOVENSKE STENOGRAFIJE odpre stenografski krožek v prostorih Trgovske akademi-ie v sredo 8. novembra ob M20. uri. 10783-1 Nogavice, perilo kupite najbolje pri „LAMA“ Jurčičeva 4 Prost ogled 1 KREDITNA ZADRUGA »MALA ŠTEDNJA« v Mariboru, r. z. z o. i. sklicuje izredni občni zbor. ki bo v sredo dne 15. nov. t. 1. ob 20. uri v prostorih društva fadran-Nanos« v Mariboru, Narodni dom, I. nadstr. s sle dečim dnevnim rodom: I. Cl-tanje revizijskega poročila. 2. Volitve upravnega odbora. 3. Volitve nadzornega odbora. (. Slučajnosti. Ce bi občoi /bor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. Odbor 10870-1 Prodam la CVETLIČNI MED (točen) od din 15.— naprej. O. Crepinko. čebelarstvo, prodajalna čebelarskega društva Maribor, Zrinlskega trg št. 6. 9789-1 TRGOVINA z mešanim blagom in trafiko na izvrstni točki naprodaj. — Ponudbe pod »Brez konkuren ce« na upravo »Večernika«. 10858-4 PES OVC.IAK leto dni star. se poceni proda. Vprašati Mlinska 30. 10865-4 OTOMANE postelje, omare, psihe, pernice in raznovrstno poceni nro daja in kupuje. Starinarna, Frankopanova 1. 10880-4 Stanovanje LEPO STANOVANJE sončno, trisobno, v novi hiši Slovenska 39 se odda s 1. decembrom. Vprašati Gospojna ul. 13, Schmidt. 10866-5 STANOVANJE soba. kabinet, kuhinja din 300 Soba s štedilnikom 160. Bet-navska 39. 10872-5 ODDAM SOBO IN KUHINJO Stritarjeva ul. 31. 10873-5 Sončno DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom se odda s 1. decembrom. Gosposvetska 17. 10885-5 Sobo odda LEPA PRAZNA SOBA se odda takoj. Pobrežje, Tezenska 12. 10868-7' GOSPODIČNA se sprejme na hrano in stanovanje. Vprašati pri Peharju, Aleksandrova 17. Studenci. 10869-7 ODDAM SOBO z eno in dvema posteljama. Erjavčeva 12, Melje. 10876-7 Sobo Išim PRAZNO SOBO z vhodom s stopnic, čisto, v sredini mesta iščem. Ponudbi: na upravo »Večernika« nod »Soba«. 10877-8 Slutbo dopi KROJAŠKO VAJENKO iščem. Terzer, Meljska 2. 10881-9 VAJENCA za manufakt, in modo sprei-nie trgovina Jos. Šraj, Maribor. 10883-9 Službo Išče IZVEŽBANA MASERKA z dolgoletno prakso iz večjega kopališča se priporoča cenjenim damam za raznovrstne masaže. Dopise na upra vo »Večernika« pod »Maserka«. 10867-10 PISARNIŠKA MOČ dekle, z 2-letno nisarniško prakso, išče zaposlitve. Zalite vek skromen. Ponudbe na upravo »Večernika« nod »Skromna«. 10871-10 MESARSKI POMOČNIK išče službo. Je spreten nreka-jevalec. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Pomočnik« 10875-10 KUHARICA ki opravlja tudi druga hišna dela. išče službo pri boljši družini. Naslov v upravi »Ve-černilca«. 10886-10 V najem IŠČEM LOKAL za mesarijo v najem z ali brez inventarja. Cenjene Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Lokal«. 10874-15 Čitajte„Večernik“ oih menda sploh ni bilo inteligenta, ki ne bi bil kupoval in čital nemških knjig, V narodno obmejnem ozemlju pa tudi v obrtniških in delavskih hišah niso bile redke. Po osvobojen ju je ta vpliv močno vpadel, toda statistike nam vendar dokazujejo, da je še vedno na prvem mestu pred vsem drugimi. Leta 1937. je bilo po. nemških uradnih podatkih uvoženih iz Nemčije in Avstrije v Jugoslavijo nemških knjig za 10 milijonov 229 tisoč dinarjev, lani pa za 7 milijonov 428 tisoč dinarjev. Precejšen del odpade gotovo na jugoslovanske Nemce, toda tudi Slovenci, Hrvati in Srbi naročamo znatno število nemških knjig, zlasti eseistične in znanstvene vsebine. Vsote, ki jih izdajamo za nemške knjige, so precejšnje celo za trgovinsko bilanco, postanejo pa še večje, a ko pomislimo, da z nemške strani ni tako 'rekoč nobene kompenzacije; kajti slovenskih, hrvafskih in srbskih knjig Nemci ne kupujejo in ne uvažajo, razen morda silno redkih izjem. Tudi naročila naših knjig s strani slovenske in lirvatske narodne manjšine v Nemčiji so skrajno majhna. Stik in vpliv je torej tu popolnoma enostranski! Prav tako eno -anska je tudi bilanca izmenjave listov n slik. Dočim so uvozili leta 1927. iz Nemčije (in Avstrije) brez modnih listov (ki predstavi mnogo večjo postavko) za 520. Jj ta 1938 za 240.000 dinarjev Nemčija v tem času uvozila ^ vije skoraj ničesar. Medtem uvoz knjig in čassikov iz Neincl goslavijo tedenco vpadanja, « zemljevidov porast. Leta uvozili le za 454 tisoč c^nar-'cVf-,0J® dov, leta 1928. pa že za 531 Posebno poglavje prcdstavlJ'^ slik. Leta 1927. smo uvozili iz 31 takega blaga za 2 milijona 2/> leta 1938. pa za 1 milijon 870 « $ Tu gre predvsem za reproduK'-' f skih slik, kakor so n. pr. na;^ j inske, figuralne itd. To blago je m ni večini kič, kakršnega človo ^ šini okusom ne bi razobesil P svojega stanovanja, kajti rep M se za tako trgovino po ogrcn'^.* slike brez vsake umetniške Tudi tu pa nismo imeli z nej11. nobene kompenzacije v^ nakupov v Jugoslaviji. Zato v 2« jc bilanca kulturnih stikov me..4 Nemčijo na vseh kulturnih tiče finančni efekt, za nas PC!P°'V sivim, pasivna pa je zato tudi jf nem oziru. Nemci nam le da)c! j pa ne jemljejo skoraj ničesar M SoorS Gostovanje varaždinske Siavije V nedeljo bo izkoristila varaždinska Sla-vija prosti termin v ligaškem tekmovanju ter bo gostovala v Mariboru s kompletnim ligaškim moštvom proti SK Železničarju. Tekma bo ob 14.30 na stadionu. DVA OBČNA ZBORA V MARIBORU V nedeljo, 19 .t. m., bosta v Mariboru dva zanimiva občna zbora, ki bosta malo osvetlita težave, s katerimi so morajo boriti naša športna društva in ustanove, V Kino-restavraeiji bo zborovala Mariborska kolesarska podzveza. Edina točka dnevnega reda jc volitev novega odbora. V zvezi z nedavnim dirkališčnim kolesarskim prvenstvom mesta Maribora je prišlo do spora med predsednikom podzveze in ostalim odborom, ker je prvi prolipra-vilno nastopal pri glavni dirki. Iver sc ni | izpolnilo pričakovanje, da bo predsednik \ sam demisioniral, je. sedaj večina odbora z ostavko izzvala sklicanj4 občnega zbora. Mt&Sk Istega dne bo na P°bt'f'žj|' j[j i SK Siavije. ki se mora trdo ' Marsikateri klubski ^ m borbi umaknil- 1 j avflf m \ obslanek. je v loj delu vanje viv.li, vaujt. pOŽIN *. jv n*’,' -j na skupni seji z nadzorstvo« ^ redni občni zbor, da sc izp i. novimi mocnu. s Na službeni nemški preseneča ,da je uvrščen n- ]llCr no z JI. llenkelom na l’1 brez d>o h) ilenkrl je bil letos ši. Slede it. Gopfcrt, T^stii- 1 von Melasa je. šele na 7. $ s Italijanska nacionalna bo šla na gostovanje v s„,(jSKo-ve. Najprej bo Doselila • — Ne p°zabi Vsem, ki so nam kakor koli pomagali vzdržati strašen udarec ob izgubi naše ljubljene soproge in matere, gospe Minke dr. Šorlijeve se najiskreneje zahvaljujemo. V največjo uteho nam jc bila zlasti tako nepričakovano številna udeležba prijateljev še iz sončnih predvojnih časov in krajev> tovarišic in tovarišev iz njenega prejšnjega poklica, a posebej se preljubezniv domislek, da se je od nje poslovila tudi vrsta šolske mladine, ki ji je ostala mila do zadnjega diha. Vsa njena zadnja P0* je bila, kakor da si jo jc sama naročila, in zadnje spremstvo, kakor da si ga je sama izbrala. Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po CCI1*j^ip ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev, 25-67. in uprave štev, 2S.