ste*. 91 (Posamezna Številka S vinarjev.) V Trstu, v soboto 6. aprila IMS Umik xun. a/haja vsak dun zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: t lic j sv. Frančiška Asiškega ti 20, L nadstr. — Dopisi naj se poiiljaio credniftvu. — Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista „EdlnosM*. —- Tisk Bakarne .Edinosti', vpisane zadruga s omejenim poroštvom, v Trstu, allea sv. Frančiška Asiftega st. 20. — Telefon uredništva Jo oprava 2t. 11-57. — Naročnina /naša: Za celo leto K M/K pol leta K 15-60, tli meseca K 7 B0, za nedeljsko Izdajo la celo leto K 6 20, pol Teta K 3*60. Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se lačuuajo na miUmatr§ v firokosti e^ie kolooe. Gena: oglasi trgovcev in obrtnikov nim po 10 vio J osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov tam po 90 vtaj ogiasi v tekstu lista do peč vrst K >0.—; v$*ka nadaljna vrsta K 2.—. Mag oglasi po C vin. beseda, najmanj pa dO vtn. Oglase sprejeaia inseratnl etMelefe .Edlncsti'. Naročnina in reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje st Izključno le upravi .Edinosti-. Plača in toli se v Trstu. Uprava In lns«atnl oddal* «e nahajata v ul.sv. Frančiška As. PismohraniInični raJun MI.M2. mm ARHADHA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, S. (Kor.) Uradno se razglaša: Na Beneškem smo južno Fontana Secca odbili pooočen napad Italijanov. — Tudi ob reki Devoli v Albaniji so se izjalovili sovražni napadi na nale varnostne črte. Načelnik generalnega Štaba. NEMŠKO. BEROLIN, S. (Kor.) Veliki slavni stan Javlja: Zapadno bojišče. — Včeraj smo Izvršili napad južno Somme In na obeh straneh Moreuilla in vrgli sovražnika Iz njegovih močnih postojank. Angleške In francoske rezerve so se vrgle našim rezervam nasproti; njih naval se je razbil v najem ognju. Po budi borbi smo zavzeli med Sommo in potokom Luce kraj fiamel kakor tudi kose gbz-da severovzhodno in jugovzhodno Villers Breto-neir a, na zapadnem bregu Avre pa kraja Castel in Mailiy. Sovražnik se je na vsej fronti srdito upiral in so zato njegove krvave izgube Izredno težke. Ujeli smo nekaj mož. Po končanem štetju znaša število od armade generala Hutierja v času od 21. do 28. marca privedenih ujetnikov 51.218, število uplenjenih topov 729. S tem je narastel dosedanji skupni plen na preko 90.000 ujetnikov In preko 1300 topov. V povračilo za že par dni trajajoče obstreljevanje naših nastanišč v Laonu s strani Francozov, smo bombardirali Relms. V Šampanjl in na vzhodnem bregu Moze smo pri uspešnih sunkih ujeli več mož. Pred Verdunom je bil tekom dneva stopnjevani topovski boj živahen tudi ponoči. Vzhod. — V Ukrajini smo odvzeli na progi Polfava—Carigrad sovražnim tolpam 28 s francoskimi puškami in municijo obloženih železniških vozov in več kakor milijon topovskih krogelj. V dolini Dnjepra prodirajoče čete so po boju zavzele Jekaterlnoslav. Bojišče v Aziji. — Nemške čete so skupno ž osmanskiml silami po prekoračenju Jordana preko Es Ualta proti Amanu prodirajoče angleške pehotne In konjeniške brigade po večdnevnih bojih pognale nazaj proti Jordanu. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorii. okolišu Valdobiadene sestreliii neki sovražen pri-vezni balon in bombardirali ponoči v dolini Laga-rine železniške naprave. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 4. (Kor.) Naši podvodniki so potopili v vodovju krog Anglije 6 pa mikov, skupno 20.000 ton. • Anarhija na Finskem. Boj za Taznmerfors. WASA, 4. (Kor.) Glasom zasebnih poročil se je izkazala osvojitev Tammerforsa mnogo težavnej-ša, kakor se je domnevalo. Napadalne kolone so bile odbite kljub njihovemu junaštvu s težkimi izgubami. Nameravani naskok na mesto je opuščen. Mesto tega ]e bil bombardiran delavski del mesta, ki gori. Rdeče garde so zasedle strehe s strojnicami. Posebna komisija v Moskvi za Izvedbo določD mirovne pogodbe. MOSKVA, 4. (Kor.) Reuierjev urad poroča: Tu je bila sestavljena posebna komisija, da izvede določila mirovne pogodbe. Komisija je ukazala rn skim iskalcem min, naj očistijo Finski zaliv in ruski del Vzhodnega morja min. Bombardiranje Pariza povodom pogreba žrtev ustavljeno. Nemški pogoj. BEROLIN, 4. (Kor.) Wolffov urad poroča: Vrhovno armadno vodstvo je bilo dne 3. t. m. opoldne obveščeno, da bo tega dne pogreb Švicarskega legacijskega svetnika Stroehlina, nakar je takoj odgovorilo, da bo obstreljevanje Pariza za ta dnn ustavljeno. Ta odredba je bila odrejena v pričakovanju, da bodo tndi Francozi s svoje strani ustavi/i bombardiranje Laona v soboto ob 11 dopoldne. ko se bo vršil pogreb neke francoske žrtve francoskih granat. Clemenceau o položaju na fronti. PARIZ, 4. (Kor.) Na vprašanje sotrudnika lista Ilcho de Pariš« je ministrski predsednik Clemcn Lcau po povratku s fronte izjavil, da je dobil tam Kaj najboljši vtis. Bitka sicer šc ni končana in bo huda, vendar pa smo pripravljeni. Lloyd George v Franciji. LONDON, 5. (Kor.) Uradno se poroča: Ministrski predsednik LIoyd George se je danes zjutraj s potovanja na fronto, ki je je izvršil skupno s francoskim ministrskim predsednikom Clemen-ceaujem, zopet vrnil v London. Oba ministra sta posetila feldmaršala Haiga in generale Petaina, Focha, Pershinga in Blissa. Izmenjava brzojavk med Poincarejem in Italijanskim kraljem. PARIZ, 4. (Kor.) Italijanski kralj je poslal predsedniku Poincareju brzojavko, v kateri pravi< Kralj zasleduje, kakor cela armada in ves narod s strahom, toda tudi zaupljivo najnovejše težke boje. svest si, da bo junaštvo zveznih armad razbilo sunek napadalcev. Predsednik Poincare se je zalivali! in izjavil, da čaka sovražno ofenzivo nedvomno končno grozno razočaranje. Francoska, kokor tudi italijanska armada ste odločeni, da se bojujete do skupne zmge in boste nadaljevali boj 7. novo duševno mirnostjo in zaupanjem. Francoska zbornica. PARIZ, 4. (Kor.) Zbornica je sprejela proračun v njegovi celoti z glasovi vseh 475 navzočih poslancev. Finančni minister je čestital zbornici, da je dovolila vojni proračun v celoti. Dovoljeni krediti znašajo 8.37S.478.4S3 frankov in obsegajo bre-r:vna narodnih posojil, viseči dolg in vrsto urad-ni.skih plač. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 4. marca. — Na vsej fronti zmerno delovanje naših patrulj in od časa do časa topovsko streljanje. Pri Malgagiumelli in na Monte Spinuccia so bili sovražni oddelki pognani v beg. Južno San Dune srdito bombardiranje. Preko stare Piave ži-v.ii;no streljanje med stražami. Naši letalci so-v PO H LISTEK Cesar med goriškimi Slovenci. Sijajni sprejemi na Goriškem in Gradiščanske«. DUNAJ, 5. (Kor.) Cesar, ki le odpotoval te dni na Goriško, je prispel že v zgodnji jutranji uri na zopet otvorjeno postajo Sv. Lucije, kjer je sprejel poročilo namestnika, barona Fries Skene in voditelja okrajnega glavarstva, barona Ilohenbuehla; predstavili so se mu tudi župani tolminskega okraja. V daljših razgovorih, ki jih je imel cesar z vsakim posameznikom v njegovem matemem jeziku, se je informiral vladar natančno o življenjskih razmerah prebivalstva, pri čemer se je zanimal posebno za aprovizacijo in obnovitveno akcijo. Iz Sv. Lucije se peljal cesar skozi močno opustošene kraje z avtomobilom do Kobarida, kjer si je ogledal večno znamenite točke zmagoslavne ofenzive v pretekli jeseni, od tamkaj pa po soški dolini v Gorico. V vseh krajih, po katerih se je vozil, je bil spreiet vladar od prebivalstva, duhovščine In občinskih zastopnikov z viharnim navdušenjem. V Tolminu je imel deželni poslanec, dekan Roječ, na cesarja nagovor, v katerem je izražal prisrčno veselje radi obiska Njeg. Veličanstva, kakor tudi di-nastično zvestobo prebivalstva, proseč ga, naj vzame težko prizadeto deželo v svoje posebno varstvo. Cesar se je s toplimi besedami zahvalil za prisrčni sprejem in zagotavljal prebivalstvo, čegar vzgledno patrijotično zadržanje tekom vojne mu je dobro znano, svoje čim največje skrbi. V župni cerkvi v Kobaridu je sprejel cesar sredi prebivalstva od bovškega dekana Vidmarja božji blagoslov. V Solkanu, kjer se je zglasil etapni poveljnik goriški, fml. Kuchinka, si je ogledal cesar popravo železniškega mostu in odlikoval osebno več oficirjev in mož, ki so si pridobili zasluge za-dokon-čanle drznega dela v tako kratkem času. Na slavnostno okrašenem Glavnem trgu Gorice je bil sprejet vladar od knezonadškefa dr. Sedeja in številne duhovščine, deželnega glavarja dr. Faiduttija z osebjem deželnih uradov, vladnega komisarja Gorice, conte Dandinija in od številne množice prebivalstva z viharnim navdušenjem. K pozdravu vladarja je prišel tudi v Gorici živeči bivši mornariški poveljnik baron Spaun. Vladar se je nato dalje časa razgovarjal s Številnimi župani iz okolice Gorice, zanimajoč se izredno za težko prizadeto prebivalstvo. Z Glavnega trga se je podal cesar v urad za obnovitev Goriške in Gradiščanske, kjer je bil sprejet od dvor. svet. pl. SchuIIerna, strokovnih poročevalcev in ostalega osobja urada. Vladar se je tu natančno informiral o stanju obnovitve in odredbah, ki so bile ukrenjene, da se doseže čim hitrejši uspeh. Iz Gorice se je peljal cesar skozi krasna vinorodna in sadja bogata Brda, kjer se je za kratek čas ustavil v Kojskem in Dobrem. Tudi tu se je rnzvil sprejem v najprisrčnejšo patrijotično manifestacijo, pri kateri je sodelovala zlasti šolska mladina. V mejnem mestu Krrninu je bil* sprejet vladar od župana barona Locatell:ja, duhovščine in velike množice prebivalstva. Preko Medeje se je odpeljal cesar v središče furlanske industrije, skoro popolnoma razrušeni Tržič. Po zglasitvi okrajnega glavarja Gasserja je bil cesar pozdravljen od drž. posl. dr. Bugatta in občinskega upravitelja dr. Rebulle. Od tu se je nadaljevala vožnja preko kraških višin mimo devinskih razvalin na postajališče dvornega vlaka. Obisk Trsta je tokrat izostal, ker se je cesar v zadnjem času že ponovno mucfil v mestu in imel priliko, da se na lastne oči informira o tamkajšnjih razmerrh. Vojaške oblasti osrednjih vlasti ostanejo ▼ Romuniji tudi po podpisu miru. BUKAREŠT, 5. (Kor.) *Bnkarester TagblatU objavlja sledeče poročilo, ki je je smatrati z ozi-rom na značaj lista, za uradno: V zadnjih dneh smo prejeli z raznih strani vprašanja, ali bodo po podpisu mirovne pogodbe vojaške oblasti zveznih držav takoj zaposlile deželo. S pristojne strani se nam poroča, da bodo Vojaške oblasti tudi po podpisu miru nadaljeval« svoja delo tako v Bukare-štu, kakor tudi v provinci. Romunsko prebivalstvo se mora slejkopref pokoriti odredbam vojaških oblasti. Švicarski glasovi o vtisu Czercinovih razkritij v Franciji. CURIH, 4. (Kor.) »Neue Zuricher Nachrichten« poročajo iz Ženeve, da Je vtis, ki ca Je napravila ona točka Czerninovega govora, ki se tiče Clemen-ceaua, na francoske kroge, naravnost uničujoč. Po poročilih iz Pariza Je povzročil govor grofa Czernina v francoskih parlamentarnih krogih pravo politično paniko. Poslanci se pripravljajo na izredno viharne debate pri zopetnem sestanku parlamenta po velikonočnih praznikih. Padec Clemen-ceaua se smatra kot neizogiben. BERN, 5. (Kor.) »Bemer Tagblatt« piše k de-mentiju Cfemenceaua: Clemenceau, ki se čuti vsled Czerninovih razkritij vsekakor oslabljen v svoji poziciji, ker je bil njegov diplomatičen korak pogreška in bodo njegovi prijatelji vojne stranke razočarani, se poizkuša sedaj izrezati enostavno s tem, da imenuje grofa Czernina lažnika. Toda razrešitev uganke Je enostavno sledeča: Clemenceau se Je naravno pri svojem vprašanja poslu žil posredovalca in grof Czernin bo pač zamogel precizirati svojo trditev in imenovati ime pogajalca. Samoobsebi umljivo je, da bo Clemenceau nato odgovoril, da je ravnal posredovalec brez oficijal-nega mandata. To Je diplomatična poteza. Ako bi imel korak francoskega diplomata, ki je bil vsekakor izvršen z vednostjo Clemcnceaua, uspeh, potem bi se Clemenceau zamogel ponašati z diplo-matičnim uspehom. Tako pa se bo kontroverza med njim in grofom Czerninom končala tako, da bo odgovornost naprtena manje eksponiranemu politika, kakor je Clemenceau. Romunski listi o Czerntaoveai govoru. BUKAREšT, 5. (Kor.) Bukareško časopisje se obširno bavi z govorom grofa Czernina, pri čemer opozarjajo listi posebno na z opet no naglašanje neskaljenega razmerja med Avstro-Ogrsko in Nemčijo in na pojasnila, ki jih je podal grof Czernin o romunskem miru. Slovanska strast. R man. Francoski spisal Danijel Lesueur. V hipu ni mislil na prav ničesar, marveč se je prepuščal popolnoma veselju, da vodi svoja dirja-ča, ter da ju z brzdo in bičem vspodbuja k največ! hitrosti. Občutek največe hitrosti je omamil njegove misli na blagodejen način. Skozi tedne se je H! moral odrekati te privajene telesne vaje. Intenzivna, rkoro radostna življenska sila je strujila po njegovih žilah; poželjivo je vdihaval svežo, hladno sapo skozi usta in nos. Prsa so se mu dvigala mo-goCiio, nabreknena po neke vrsti fizičnega ponosa. K temu se je pridružilo še lepo jutro, ki je imelo toliko sličnosti s tistim zračnim, nežnim ruskim spomladnim jutrom, dočim so mu osamele poti okolo hipodroma Longchampa predmamljale široko puščobno rusko stepo! Ah, koliko blaženstvene omame je mogla vzbujati brezmejna širina, brezkončno obzorje! Koliko različnih spominov je iz- zivalo! Kajti kmalu so mu tenki, suhi modrikasti topoli na nekem golem „travniku klicali v spomin koračnice, izvajane na pohodu njegovih čet po enoličnih stepah; kmalu nato so ga umetni mlini in vodopadi spominjali, da ta narava ni nič prvotnega, marveč da se ima ta okolica zahvaliti pa-rižkim vrtnarjem za svoj divjeromantični značaj, ter da ozka pot, ki se stika tu gori, nosi ime »drevored klevetanja«. »Na«, je govoril sam sebi, »v malo dneh bom v Petrogradu in zakaj naj bi ne ostal tamkaj? Zak^j naj bi ne igral zopet pomembne vloge? Radi ženske. radi te nore Nadje, sem se odrekel svojega mesta in skoro bi se bil spri s carjem. Kakor hitro izgine iz moje bitnosti, se razprši tudi zadnji oblaček med menoj in Aleksandrom Aleksandrovičem. Saj sem ohranil ves svoj vpliv tamkaj----« Prepričan je bil o tem, saj je ravno v poteku nedavno zaključenega procesa proti Sonji Kavečin zadobil oporo za to uverjenje. Vkljub neštevilnim dokazom o nje umerjenju, ki je jc kazalo mlado dekle, je Nikolaj Feodorevič naložil sodišču največo strogost in je bila Scnja nato bodočnost le v nos samiti! Tako kliče predsednik aCeskega Svaza«, poslanec F. Stanek, v svojem velikonočnem pozdrava češkemu narodn vspričo vojne, iz katere grozot izidejo nove ideje, ki bodo mogočno in najvspešne-je delovale za uresničenje naših postulatov, utemeljenih na resnični humaniteti. Zato kliče poslanec Stanek: »Proč z vsakim pesimizmom, z vsa kim dvomom, proč z različnimi bojaznimi! Ce n« izgubimo vere sami vase, čc si ostanemo zvesti in ostanemo neomajni pri svojem programa: potem ne more izostati zmaga naše stvari I Moramo priti do cilja, ki smo si ga tako slovesno postav ili — četudi šele po dolgem trpljenju 1 Morda se pojavijo tudi krivi proroki, ki nam bodo z nameravanim pe slmizmom slikali sedanjost in bodočnost, da bi omajali naše uverjenje, da bi začeli mi omahovati v svojih opravičenih nadah — ali: ne poslušajte jih! Kdor hoče zadobiti pravi pregled naše seda nje situvacije, naj se poglobi v našo zgodovino, potem izpozna, da nam ravno ta čas, v katerem živimo, mora prinesti osvobojenje, če si le ohrani mo mirnost, prevda^nost in vztrajnost! To je ino velikonočni članek svojemu narodu! V teh dneh pa hočemo obrniti svojo pozornost v glavnem tistim, ki med nami največ trpe. Pomagajmo si medsebojno! Spominjajmo se »češkega srca«, podpi-rajmo svoje manjšine! In pri tem si ne puščajmo prigovarjati od nikogar, da se je sltuvaclja spremenila za nas neugodno. Temu nt tako! Ponavljam Vse je sedaj edino na nas, naši neomajnosti, naši veri in naši vztrajnosti I« Ta velikonočni klic predsednika Češkega S vaza polagamo na srce tudi našemu slovenskemu na rodu, Kajti po dogodkih, ki se odigravajo In po položaju, kakor se je razvil, ni podana le analogija med nami in Cehi glede cilja, istovetnost vrinili interesov, ampak tudi glede razmer in političnih kvalitet v naroda samem. Ce pravi poslanec Sta nek, da je v narodu češkem samem, tako pglitično dozorelem, tako samozavestnem, tako prežetem od nairesničnejega in najglobljega patrijotizma, če je, pravimo, tudi v tem narodu tudi krivih prorokov: koliko bolj velja to za naš, politično še ne tako dozorel narod. Posebno pa ob procesu duševnega preporajanja, ki ga danes preživlja narod slovenski, ob tej evoluciji iz stare tradicijonelne taktike doslej merodajnih in vodilnih oseb k novi orijentaciji v slovenski politiki in k drugačnemu vod stvu. V psihologiji političnega človeka je, da ne od daja rad iz roke moči, kf jo je imel doslej; da se krčevito oklepa gospodarstva in si je hoče oh raniti z vsemi silami — posebno še, Če ga v tem podkrepljajo in bodre od visokih in mogočnih strani. Menda se razumemo. Saj pa vidimo krive proroke, kako hvalijo kot kvintesenco vse modrosti iu — ljubezni do naroda vse, kar le In kakor je bUo, četudi kriče dejstva, ki jih gledajo vse oči, da je bilo to slabo! In kako hrešče, da deremo v pogubo, če bomo sledili novi orijentaciji in novim ljudem. Ne poslušajte jih! Sai vemo vsi, da j« bilo to» kar je bilo, dobro le — za njih! Narod pa ie padal v svoji veljavi, padal vedno niže v obnemo-glost, da so računali žnjini le tedaj, Ko so potrebovali njegovih glasov, nikoli pa ne, kadar je kaj zahteval. Nikdo ni respektira! ne njega, ne njegovih zahtev! In tudi ne njegovih voditeljev. Potrebovali so jfh le m — nagrajali! Bili smo le — landskneehti, a plačilo so vlekli le naši voditelji, današnji črni proroki. Na pravi poti smo. Na Čelo so se nam postavili ljudje, ki hočejo vrniti, kar so vzeli narodu njegovi predniki, največe jamstvo za bodočnost: vero v samega sebe, v svojo moč, v svojo pravico, v moč te pravice! Zato kličemo s Stanekom slovenskem.i narodu: Nič strahu! Zaupajmo sebi, verujmo, bodimo vstrajni v svoji veri in — naša zmaga mora priti! Naj nas ne straši sedanji vihar proti nam! Ta je neizogiben. Hrast ne pada na en mahljaj. Posebno in v politični borbi! Privilegiran oligarh ne da moči iz rok, dokler ni prisiljen v to, brani krčevito svoje uzurpacije, ne stopa s piedestala, marveč ga treba — vreči doli. Do zmage tlačenih in zatiranih se ne pride brez pretresljajev. Ti so v naravi stvari in ljudi. Zato naj nas vihar, ki sedaj besni proti nam, ne plaši! Prebijemo ga. Samo eno je potrebno: verujmo, bodimo neomajni, vstra-jajmo! Kajti sedanji vihar nam le prinaša blago-vestje, da se je začelo uresničevati proročanstvo Preradovičevo: Zora puca, bif če dana! na nečlovešk način obsojena na devet let prisilnega dela v sibirskih rudnikih. Zadoščenje, ki je je občutil grof Miranov na tej krutosti, je pa kalilo neko tesnobno čutstvo, ki se ga je lotilo ob misli na Sergija Krilovskega, ki ga še vedno niso mogli zaslediti. »Pariza sem sit«, si je mislil. ^Kako varstvo mi more dajati ta. republika, ki onemogoča svojim uradnikom vsako samovlastnost in vsak ukrep previdnostnih odredb? Ce pomislim, da se jim ui posrečilo niti to^ da bi prijeli tega Krilovskega in____« Ob misli na tega Poljaka le Miranov nehote popustil vajeti, na kar sta konja povspešila svoj tek. Ali, skoro v istem trenotku je bil grof prisiljen pridržati ju, ker bi bil skoro trčil skupaj z nekim vozom, ki je v polnem teku privozil z neke stranske poti. Ker pa se je vendar ta voz prej ustavil, a se njegova dir jača nista še ustavila, sta drla dalje s polno ognjevitostjo te sta bila v malo sekundah daleč proč. Ker je bila v vedeuiu voznika neka namerova-aa nespretnost, je daia! fa dogodek grofu ir Vuti. Razne politične vesti. Zakaj nI bO Sklican zuuanji odsek avstrijske delegacije. Dejstvo, da si ie naš zunanji minister za svoj »veliki« govor, tekom katerega je izrekel tako težke obdolžitve proti Cehom in Jugoslovanom, izbral za forum, par dunajskih občinskih očetov, mesto edino primerne delegacije, je popolnoma upravičeno vzbudilo veliko ogorčenje med slovanskimi poslanci. A ne samo Slovani, tudi socijalisti niso nič manje nezadovoljni s tem postopanjem grofa Czernina. »Arbeiter Zeitung« pripominja povodom pisma »Češkega Svaza« predsedniku zunanjega odseka avstrijske delegacije, dr. Baernreitherju: »Res je, da je nesklicanje odseka in čudno »izognitev« s sprejemom dunajskega občinskega sveta komaj mogoče razlagati, kaj šeie opravičevati. Malokdaj le bil še v Avstriji kak ministrski govor, ki bi povzročil teko veliko notra-nje-politično vrvenje, kakor najnovejši Czerninov govor. Treba še počakati, kaki dobri učinki bodo šc sledili. In tega visoko-političnega govora minister ni imel pred pristojnim forumom, ampak pred člani dunajskega občinskega sveta, ki kljub vsemu respektu nI primerna korporacija, pred ka tero naj bi se izvojeval boj s Cehi. (In vrh tega je še prepovedano, da bi tudi najmanjšo stvar iz vedeli od odgovorov občinskih svetnikov). Izgovora z velikonočnimi počitnicami delegatov ni smatrati resno. Velika masa prebivalstva sploh nc ve, kaj je to »velikonočni dopust«. Samoobsebi umljivo je, da se noben poslanec ne nahaja na dopustu, kvečjemu da se par grofov iz gosposke zbornice ni hotelo dati motiti v njihovem udob nem razpoloženju. In to naj bo .vzrok, da se je minister odtegnil svoji dolžnosti, da govori in po-sluSa odgovore pred delegacijo. Grof Czernin bo že Še izpoznal, kake napake je napravil tu in kako krh ico je napravil vsem tistim, preko katerih je govoril. Bojimo se, da g. dr. Seidler kmalu Izve, kako slabo juho mu je skuhal grof Czernin.« Pred obnovitvijo nemške ofenzive na zapadu. Vojaški sotrudnik »Tagesposte« piše: Na zapadni fronti so se pričela južno Somme bojna dejanja, ki jih je mogoče smatrati za uvod obnovitve nemške ofenzive. Poizvedovalno delovanje z močnimi patruljami in napadalnimi četami in zopet znatno pomnoženo letalsko gibanje sta prinesla nemškemu vodstvu mnogo dragocenega materijala za podrobne odredbe. Glavna oporišča angleško-francoske obrambe so Arras, Albert in Amiens. Ako se posreči tu nemški udarec s popolnim uspehom, potem je vojaško gospodstvo Anglije v severni Franciji zapečateno. Kot postranska operacija prihaja še v poštev prodor na črti Montdidier—Lasig-ny—Noyon. Toda ta operacijska smer je zavarovana z jako obsežnimi obrambnimi napravami in mora* računati z nevarnimi krilnimi napadi iz ozemlja Soissonsa. Njen predpogoj bi bil tore? prebitje črte ob Ailletti do Aisne, na obeh straneh Soissonsa. Operacijska smer preko Arrasa in Amiensa obeta nasprotno v kratkem dalekosežne strategične rezultate, kakor je sploh ozemlje južno Somme sedaj vojaški važnejše. Ker je njegova obramba skoro popolnoma v rokah Angležev, ki se zlasti v taktičnem vodstvu nikakor ne morejo pri merjati z Nemci, se morajo tudi iz tega vzroka na padalni izgledi na tem delu severnega operacijskega bojišča za naše zaveznike smatrati ugodnejši. Mir z Romunsko. Pričakovati je. da bo mir z Romunijo obelodanjen že v naslednjih dneh. Centralne vlasti so čakale z obelodanjen jem, ker je bilo treba poprej še rešiti nekatera gospodarska vprašanji, ki so z ozirom na odnošaje z Romunijo velike važnosti. Zato Je dr. Kuhlmann tudi ostal v Bukareštu. Nemško časopisje iz rajha piše precej nepovoljno o miru z Romunijo. Listi kritizirajo zlasti, da je nemška vlada pristala na to, da ostane kralj Ferdinand še nadalje na prestolu. Dočim je Carp deloval na to, da se sedanja romunska dinastija vrže, se je Marghiloman trudil, da reši dinastijo, kar mu je tudi uspelo. »Vossische Zeitung« zatrjuje, da je rešitev prestola kralja Ferdinanda delo avstro-ogrske diplomacije. Kralj Ferdinand je obljubil, da izpremeni svojo došfedanjo politiko, kar je vsekakor v interesu monarhije. Isti list naglaša, da se pri mirovnih pogajanjih z Romunijo nemški in avstro-ogrski nazori nikakor niso ujemali, da pa e očividno zmagalo stališče donavske monarhije. Avstro-ogrski diplomati so z velikim uspehom zastopali interese monarhije, česar o nemških diplomatih nikakor ui mogoče trdili. Nemški interesi na Romunskem so predvsem gospodarskega značaja, dečirn ostane glavna zasloiubc Nemčije v polilič-pogledu ua Bnlkanu prenovljena Bolgarska. /druženje narodnih socijaicev iu sociiaiaib demokratov ua Češke«. Te dni se ie vršil v Prani kongres narodho-socijalne stranke. Shod je bil zelo slovesen: bilo jc navzočih G90 delegatov iz Češke. Moravske in Šlezije. Načelnik strank* poslanec Klo-fač je rekel: Z današnjim kongresom pristopa naša stranka k socialistični svetovni internacijonaii ih se pridružuje velikemu socijalnemu taboru, kolikor je na njegovi zastavi zapisana poštena humauost! Tudi povabljeni delegati drugih strank, so z veseljem pozdravili to izjavo, da se vsi resnično demokratični pripadniki češkega naroda združujejo k skupnemu delu v dosego samostojne, na ideji pravice, pravičnosti in demokracije zgrajene češke države. — Tudi mi pozdravljamo ta dogodek. Vsa minolost čeških narodnih socijalcev in njih voditelja, posl. Klofača, posebno pa njegovo naglašanje poštene humanosti, so nam porok, da bo nova organizacija slonela res na demokratičnem in narodnem principu, da bo — Četudi varujoč svoje posebno stališče v življenju naroda — so-Dcriteljica za interese narodne skupnosti. Pozdravljati je ta dogodek še posebno zato, ker se s tem politična organizacija naroda poenostavlja. A vsako poenostavljenje pomenja konsolidacijo, olajšuje skupno organizirano borbo. V združenju je jamstvo, da obe doslej ločeni skupini ostanete v okviru naroda. Humaniteta — ki jo je naglašal posl. Klotač — pomenja ljubezen do bližnjega, a pomenja tudi pravičnost napram poedincu in narodu. Ljubezen in zvestoba do naroda — to je, kar zahtevamo od vsake stranke! Zvestoba pa zahteva tudi resnično voljo za borbo za koristi naroda. Ljubezen besede, ki |o vedno naglašajo tudi naši socijalni ćem<»kratje» ta ne zadošča; treba tudi ljubezni dejanja, kadar jo zahtevajo razmere in dogodki. Nemci nasprotniki kulturnega In materljelnega razvoja Slovanov! Orof Adalbert Sternberg je priobčil v listu »Moravski Orlice« »Apel na češki narod po ruskem miru«. Iz tega spisa posnemljemo: Proti naravnemu procesu kulturnega in materijel-nega razvoja Slovanov se upirajo Nemci z vsemi silami, ki so jim na razpolago. Takozvani narodni spor je boj Nemcev proti napredku stremečim nenemškim narodom. Nemci imenujejo to narodno politiko posestnega stanja. Vsled slabega hišnega reda v parlamentu pa ni mogla centralna vlada vladati s to enostavno večino in tako se nemška politika posestnega stanja ni mogla razvijati, ne da bi morala dovoljevati Slovanom male koncesije. Posledica temu je bila, da je nesrečni spor trajal dalje, da pa je razvoj Slovanov vendar napredoval. Za kaj je šlo bitstveno? Za kulturne zavode, za srednje šole, za sodišča, za uradni jezik. Naravno rešitev dvojezičnosti in enakopravnosti, opirajočo se na državne temeljne zakone, so odklanjali a li-mine in so stremili po enotnem nemškem državnem jeziku. Tudi na tem polju sta vladala pri Nemcih neupogljivost in intransigenca. S temi vprašanji je izcrpljena vsebina narodnostnega spora. Neudeleženec, kak Anglež ali Amerikanec, bi se glasno zasmejal, ako bi mu to natančno razlagali. Rekel bi: Saj se to ob količkaj blagi volji da rešiti z eno roko! Kulturne zavode dobiva vsak narod, kjer je to potrebno po določenih, zakonito ugotovljenih predpogojih, in vsakemu narodu je samoobsebi umevno prepuščeno, da si kraj izbira sam. — Grof Sternberg priporoča — mesto sedanjih okrajnih sodišč ambulantna kazenska sodišča, kakor povsod na Angleškem. Pri nas pa so ho-teU siliti Nenemce, naj se puščajo sodit« od nemških sodnikov in v nemškem jeziku. Ambulantno sodstvo naj bi se zasnovalo po narodnem K itaš ru in uradni jezik naj bi se določal po sedežu oblasti, a poznavanje obeh deželnih jezikov naj bi Mlo v pogoj za sprejem v državno službo. — Ce kak angleški uradnik — piše Sternberg dalje — m ,ra poznati jezik črncev v kolonijah, potem se x. ra državni uradnik na pr. na Češkem učiti češkeg« jezika, če hoče uživati češki di/avni denar kot s.ojo pla'o. Jasno je torej kot solnce, da bi -e ' il avstrij prrblem rešil že pred desetletji, če bi bili hoteii poslušati fevdalno plemstvo, mesto da je blatili kot izdajice na nemški krvi, ki ie pre-*aka po r » ga žilah. Na to slika grof Sicrnberg oosledi e tega intrasigentnega vedenja Nenic2\' v Avstriji. 2al, da je ravno to pasažo cenzura črtal i; vendar pa je milostno dopustila konstatacije, da je no narodnem • oju ustavno življenje ohromelo v državi in v deželah. Ta zaostala, obubožena. trgovski in industrijelno srednjeveška Avstrija, brez zakonov in reda, je živ sad tistega vedno zaniku-jočc::4 duha kakega Hermanna \Volfa! Razmera ijulskošolsKesa uM-sfua na GorlšRcm, Deželni odbor goriški nam je doposlal: Vznemirjenje, ki se je poprijelo slovenskega učiteljstva na Goriško-Gradiščanskem, posebno pa ogorčena razburjenost v pritožbi Sežanskega učiteljskega društva, poslani državnim in deželnim poslancem goriškim, zahteva, — posebno, ker se opira na krive podmene in sklepe, — nekaj ugotovitev v svrho, da se stvar spravi v pravo luč. Nikdo Jie more dvomiti, da se je splošni gospodarski položaj večine ljudstva tekom vojne močno poslabšal in da so gospodarske razmere goriškega učiteljstva postale naravnost neznosne. Vsled tega pa še ni nikakor opravičen sklep, da se mora krivda na tem žalostnem stanju pripisovati deželnemu odboru, ki gotovo ni v nobenem oziru povzročil sedanjih slabih odnošajev. Deželna uprava, ki je vsled vojne izgubila glavni vir svojih dohodkov (doklade na posredne in neposredne davke), je ovirana v svojem rednem poslovanju, ne sme pa izvršiti ničesar izrednega, ker deželni odbor ni bil v zadnjih štirih letih nikoli sklican. V stvareh ljudskošolskega učiteljstva more deželni odbor prav' malo pomagati, ker so učitelji na Goriško-Gradiščanskem odvisni in plačani od c. kr. okrajnih šolskih svetov, oziroma od mestnega šolskega sveta v Gorici. Temeljem deželnega zakona z dne 14. januarja 1906. dež. zak. št. 10, in z dne 20. julija 1914. dež. zak. 5t. 24. plačuje deželni zalog okrajnim šolskim zalogom razen stalnega letnega prispevka v znesku 250.000 K na podlagi zakona z dne 6. oktobra 1900 dež. zak. št. ?3, 20% dohodka doklad na užitnino vina, r.:ošta in mesa J Stran n. EDINOST- Štev. 91 V Trstu, dne 6. aprtia In dohodek 1 K za hektoliter na drobno potočefiega piva. Odkar je prenehala doklada na pivo, plačuje deželni zalog okrajnim šolskim zalogom na podlagi sklepa deželnega odbora z dne 9. septembra 1916, ki je dobil Najvišjo potrdbo dne 30. marca 1917, Četrtino letnega državnega prispevka v znesku 270.000 K, dovoljenega vsled opuščene deželne do-klade 4 K od hI piva. Te prispevke ie plačeval de želni zalog okrajnim šolskim zalogom tudi tekoiii vojne kljub dejstvu, da je bila deželna uprava, kakor Že omenjeno, ob vse glavne vire dohodkov. Deželni prispevkr so določeni v tozadevnih zakonih; nikakor ni res, da bi bila deželni upravi dovoljena kaka dotacija za doklado na zganjme ^ svrho, da bi se ta razdelila med učiteljstvo. Zadostuje naj, ako navedemo, da je bila priznana dotacija za doklado na žganjšne z državnim zakonom z dne S. julija 1901 kot odškodnina deželam za o-puščeno pobiranje deželnih doklad na žganjine, ki le bilo do tedaj v veljavi, dočim je bila urejena soudeležba šolskih oblasti na dohodkih doklad ra Užitntno z deželnim zakonom z dne 14. januarja 1906, to je takrat, ko so se povišale plače učitelj stvu vseh vrst. Toda, kljub vsem nensodnim razmeram deželni odbor ni držal križem rok glede rešitve učiteljskega vprašanja. Na pritožbo učiteljev iz gradiščanskesa In tr-iiškega okraja, ki je stremila za tem, da bi se flui zopet priznala draginiska doklada, ki so jo uživali rred vojno z Italijo in ki jim je fcila potem ustavi]«? na, so jo uživali pred vojno z Italijo in ko jim je bila potem ustavljena, se ie n^irnii deželni odbor z dopisom z dne 6. aprila 1916. št. 1953 na c. kr. tržaško namestništvo s prošnjo, da se zavzame pri e. kr. osrednji vladi za to, da se dovoli učitelistvu Goriško-Gradiščanske tekom volne primerna podpora iz državnih sredstev. Po dolgem dopisovanju se le doseglo, da je c. kr. vlada izjavila, da ie pripravljena dovoliti c kr. Sohkim svetom predujme proti poroštvu deželnega odbora, dg bodo ti m«»gli Izplačevati uciteljstvu dravinjske doklade. Dolgo so traiala še pogajanja s c. kr. okrajnimi šolskimi sveti, predno so se te prepričale o puirebi priznanja drsginjskih doklad, in predno se je dosegla srlo^na podlaga za dotični proračun. Med tem je rastopil že mesec marec 1917 in šele s sklepom z dne 13. marca 1917. št. 959 je mogel deželni odbor nrevzeti noroštvo za predujme v znesku kron SS.OnO. ki bi ga dala c. kr. vlada okrainim šolskim svetom z namenom, da dovolijo vsem dejansko službujočim učiteljem primerno draginjsko dokla-do. Vsporedno z rešitvijo vprašanla draginjskih doklad dejansko službujočemu učitelistvu se je obravnavala tudi preureditev drag. doklad vpoko-Jenemu učitelistvu. Za te se je mogel brizati le deželni odbor, ker gredo ti stroški, ob pomanjkanju poi-oininskega zaloga za učitelie, na breme deželnega zaloga. Vsled tega je prevzel deželni odbor na račun deželnega zaloga potrošek 20.000 K, ki je bil potreben za izplačilo enkratne doklade vpo-kojenemu učitelistvu. Meseca oktobra^ 1917. so motili vsi dejansko službujoči in upokojeni učitelji potegniti prvo draginjsko doklado, ki je sicer dospela po inicijativnem delovanju deželnega odbora, Je pa ostala v mejah, določenih dogovorno med c. kr. deželnim šolskim svetom in c. kr. okrajnimi šolskimi sveti. Od zneska 88.000 K so dobili: šolski okrali: goriški (mesto) K 8.768, tržiški K 7.361, gradiški K 7.414. goriška okolica K 34.000, tolminski K 13.500, sežanski K 15.978. Potrebo, da se pomore učiteljskemu osoblu, so priznale vse dežele, toda, dasi druge dežele niso bile v tako obupnih razmerah kot naša, — neposredno vojno pozorišče — borile so se vendar vse s finančnimi težkočami. V teh odnošajih le sklenila poslanska zbornica priti na pomoč deželam, ter je dovolila v svoii seji od 12. novembra 1917. kredit 70 milionov kron z namenom, da se ta svota porazdeli med vse učiteljstvo ljudskih in meščanskih Šol Avstrije. C. kr, namestništvo tržaško |e zaprosilo meseca novembra in decembra 1917. podatke o dejansko službujočem In vnokojenem učitelistvu, da ustvari podlago za razdelitev kredita, ki se je Imel dovoliti in ki je potem bil tudi v resnici dovoljen od parlamenta. Imena vpokoienih učiteljev so se takoj sporočila, toda ona dejansko službujočih uči-te^ev so morale predložiti dotične okrajne šolske oblasti. Še-le 24. decembra 1917. je došel od c. kr. namestništva deželnemu ouboru doois, s katerim se ie jasno povedalo, da za porazdelitev državnega kredita treba sklepa deželnega odbora, ki se ima predložiti v Najvišo potrdbo, ter pojasnila načela, določenega od poslanske zbornice za razdelitev zneska, namenjenega debeli Goriško-GradišČanski, ki se je končno določil na svoto 424.564 K. Jasno je bilo takoj, da mora ključ porazdelitve proučiti en sam urad. Deželni odbor je v svoji seji 31. decembra 1917 prevzel nalogo, da preskrbi od posameznih okrajnih šolskih svetov podatke o dejansko službujočih učiteljih dežele ter je Istočasno odposlal vprašalne pole vsemu vpokoienemu učiteljskemu osobju, da izpozna družinske razmere vsakega posameznika. Tudi okrajni šolski sveti so morali najpoprej poizvedovati o družinskih razmerah posameznih učiteljev svojega okraja. Tako se Je zgodilo, da ie zadnji seznam o učiteljih došel deželnemu odboru dne 18. februarja 1918; od vpokojenih učiteljev je došla zadnja spopolnjena vprašalna pola dne 8. marca 1918 Tako}, kakor so došli seznamki okrajnih šolskih svetov, je deželni odbor začel proučevati podatke o vseh učiteljih dežele in sestavljati izkaz za porazdelitev kvote, dane na razpolago od države. Dne 27. iebruarja 1918. je deželni odbor sklepal o razdelitvi in izročil vse c. kr. vladi, ki ima poslednjo besedo v stvari. Ne da bi se objavile podrobnosti, ker mora dobiti sklep deželnega odbora še Najvišjega potrdila, se navaja, da na tej državni akciji je soudeleženih 54o učiteljev in učiteljic. 56 učiteljskih vdov, 19S soprog dejansko službujočih učiteljev, 423 otrok učiteljev, 65 starišev in bratov in sester, ki bivajo z neomejenimi aH neomenjenimi učitelji (učiteljicami) in 1? pomožnih učiteljev, ki nimajo sisLsmizi-ranega mesia. Ker se podpora viša po številu službenih let učitelja, ali pokojnega soproga-učitelja, se sporoča, da je 30 oseb s službo pod 5 leti, 265 oseb & službo od 5—15 let, in 309 oseb s službo več ne-go i5 let. Aivo bi sklep deželnega odbora zadobil odobritev, bi dobili od državne podpore: učitelji goriške-*a mestnega šolskega okraja skupno 29.100 K, gra diščanskega 24.150 K. tržiškega 36.350 K, goriškega okolicanskega 115.400 K, tolminskega 64.900 K, sežanskega 50.500 K. vpokojenci 102.500 K, skupno 422.900 K. ker znaša pa dotacija 424.564 K, se vpo- rabi ostali znesek 1.664 K za družini dveh učiteljev i:mr!Ui med internacijo v Italiji. S tem-le je o vržena trditev, da bi bil z razdelitvijo deželnega odbora okoriščen italijanski 'iel de.TeJe na škodo slovenskega. Utemeljeno ni tudi nasprotno mnenje, ki bi lahko nastalo vsled prej navedenih Steviik. Okrajna šolska sveta, gradišćanski in tižišlii, sta početkom vojne z Italijo odslovila vs® provizorične moči, vsled česar ie sedaj v tržiškem okraju 54 učiteljev, mesto 117, n v gradiščanskem 36, mesto 90. De'i.ir.rcdbor je svoječasno priporoči! prošnje ocslovljenili podučiteljic, ki so bile vržene na cesto, in če niso bile ugodno rešene, ni njegova krivda, ker višja oblast nad učiteHl nI deželni odbor, datei ga nekateri učitelji smatrajo odgovornim za vse svetovno zlo. Kakor se je navedlo, le moral Imeti dež. odbor družinske podatke o vseh učiteljih, da le zamogel sklepati o stvari, kar je bil predpogoj vladin za podelitev podpore podpore učiteljem v znesku K 424.564. Sedaj trde nekateri učitelji, da je deželni odbor sprejel porazdelitev denarja v svoje roke z namenom, da si pridrži del tega denarja in Je odlagal tako dolgo s svojim sklepanjem v tej stvari, da je med tem porabil ves denar za svoje potrebe. Dovolj je, ako se pribije, da vlada ni izplačala denarja deželnemu odboru in da ta tega tudi ni nikoli zahteval. Z gorenjimi navedbami se Je dokazalo, da le bilo deželnemu odboru nemožno sklepati o stvari pred 27. februarjem 1918. V že omenjenem sklepu ie bilo sprejelo določilo, da naj posameznikom nakažejo dotične svote njim predstoječe šolske oblasti In da naj v ta namen vlada nakaže posmeznim c. k. okrainim šolskim svetom potrebne znesKe za njihovo učiteljstvo. Prodala kuriva. Oglje. 10 kg na rdeče Izkaznice, Sv. Vid: št. 201—350 (ob. št 11) 6. 4. «9, S. Lucia, (cena 84 vin. za kg). — Staro mesto: št. 391—1500 (ob. št. 10) 6. 4. nI. Mura 12, št. 501— 1550 (ob. št. 10) 6. 4. vi Rena 3, (cena 84 vin. za kg). — Stara mitnica: Št. 3595—3744 (ob. št. 9) 6. 4. uL Poscolo 19. (cena 84^ vin. za *kg). — Sv. Jakob: Št. 2439—2558 (ob. št. S) 6. 4. ui. Concordla 5, št 2559—2658 (ob. št. 8) 6. 4. nI. Guardia 9. (cena 84 vin. za kg). Premog (fossile). 20 kg na modre Izkaznice. Sv. Vid: št. 636—700 (ob. št. 24) 6. 4. ul. S. Giusto 16. (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). — Sv. Jakob: št. 438—550 (ob. št. 29) 6. 4. nI. Settefontane 16, (cena l K 46 vin. za 10 kg), št. 551—730 (ob. št. 29) 6. 4. nI. Concordia 17, (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). — Kjadln: št. 137—248 (ob. Št. 28) In št 1—248 (ob. št. 29) 6. 4. nI. Acquedotto 94, (cena l K 46 vin. za 10 kg). — Skorklja: št 1—133 (ob. št 23) in št. 1—133 (ob. št. 24) 6. 4. lil. Toricelli 1, (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). Koks. 10 kg na modre Izkaznice. Sv. Vid: št. gO 1—820 (ob. št 24) 6. 4. ul S. Giusto 16, (cena 20 vin. za kg). — Stara mitnica: št. 1031—1150 (ob. št. 29) 6. 4. nI. Risorta 17, (cena 20 vin. za kg). — Sv. Jakob: št. 225—437 (ob. št 29) 6. 4. ul. Rivo 10, (cena 20 vin. za kg). — Rocol: 51. 244—348 (ob. št. 30) in Št 1—100 (ob. št. 31) 8. 4. ul. Settefontane 16, (cena 20 vin. za kg). DomaČa vestf. Cesar na Gorlško-Gradiščanskem. Da se eseb-no prepriča o položaju prebivalstva v zasedenih ozemljih Goriške In Gradiščanske in posebno o položaju v domovino povrnivših se beguncev In stanju obnovitvene akcije, se je podal cesar v sprerasnu ministrskega predsednika dr. Seidlerja. načeln kr generalnega štaba barona Arza in ostalega spremstva na Goriško-GrndišČansko. Politično društvo »Edinost« bo imelo v ponedeljek ob 3 popoldne v prostorih »Edinosti« odboro-vo sejo. Vsi -odborniki In namestniki so naprošeni, da se seje gotovo udeleže. Imenovanja. Cesar je Imenoval prošta makar-skega stolnega kapitla, dr. Juraja Carića za split--sko-r.iakarskcga škofa, šebeniškega škofa Pappa-fabo pa za livarskega škofa. — Trgovinski minister je pomaknil višje oficijale v tržaških skladiščih. Urbana Fabro, Huberta Lanshammerja in Arturja Benedcttiia v 8. činovnl razred državnih uradnikom Vojaške oprostitve In vprašanja prehrane. Načelnik krščan^ko-sccijalne stranke, deželni glavar Hauser in deželni odbornik Stockler sta se z glasila te dni pri brambnem ministru Czappu glede vojaških oprostitev, posebno kmetovalcev in rokodelcev. Deputacija je vprašala ministra, ali je res, da bodo že odrejene oprostitve do 37. leta zopet preklicane, oziroma odklonjene vse nove prošnje za oprostitev všrevši 36. leto. Brambni minister fml. Czapp le točno in jasno odgovoril, da «a teh vesteii ni niti besedice resnice in da se na mero-dajnem mestu niso nikdar bavili s to mislijo. Nato se je deputacija pritoževala, da mnoge v etapnem ozemlju kot pomožno moštvo služeče In celo z izvidom C klasificirane vojake nočejo odpustiti v domovino, čeprav so bili normalno oproščeni, kakor tudi proti temu, da se tudi sicer ne izvedejo številne oprostitve samostojnih voditeljev ali lastnikov kmetijskih obratov, čeprav Je to nujno v interesu prehranjevanja. FmL Czapp Je obljubil nujno odpomoč, ▼ kolikor spada stvar v njegov delokrog. Nato sta deželni glavar Hauser In deželni odbornik Stockler konferirala eno uro s predsednikom prehranjevalnega urada Paulom o aktualnih vprašanjih prehrane. Prošnje za vojaške dopuste. Prošnje svojcev vojakov za podelitev kmetijskih dopustov se tako kopičijo pri vojnem ministrstvu, da je isto sporazumno z brambr.im ministrom prisiljeno, da razglasi sledeče: Vlaganje prošenj na vojno ministrstvo Je popolnoma brez pomena, ker pripala po rbstoječih odlokih pravica podeljevanja dopustov poveljnikom nadomestnih teles, oziroma kakega zavoda in te mora vojno ministrstvo piri eventualni dovolitvi dopusta poprej obrniti na iste po informacije, ali le reklamirance mogoče pogrešali ali ne. Vlaganje takih prošenj na vojno ministrstvo pomeni torej le zavlačevanje. Popolnoma brez smisla so prošnje za dovolitev dopusta takim osebam, ki pripadajo armadi na bojišču. Take prošnje vojno ministrstvo izroča vedno pristojnemu poveljstvu na bojišču. Pripomniti je, da je vojno ministrstvo sporazumno z brambnim ministrstvom pri izdaji tozadevnih odlokov ukazalo vsem vojaškim oblastim, naj skrbe za čim večjo možnost dopustov, zlasti pri kmetijskih poklicih Naglaša se dalje, da pri raportu predložena prošnja popolnoma zadostuje in da je ni treba podpirati še s številnimi prošnjami. Nekoliko odgovora »Lavoratoru«. Prejeli smo. Naj nekoliko odgovorimo na članek v »Lavoratoru« pgd naslovom: »E ora di finirla«. 2e v petek dne 29. marca so prejeli vsi trgovci količino sladkorja, odgovarjajočo za njih odjemalce, kakor so jo gotovo dobile tudi konsumne zadruge In aproviza-cijske prodajalne za svoje odjemalce. Kakor pa so dobili rgf-vci sladkor izključno le za svjje ' dje-ma! e, tako velja menda tudi za zadruge in azpro-dajalnite aprovizacijske komisije. Zato haj nam »f avoralr«re« odgovori, po kakem ukazu o konsumne zadruge razprodajale že s 1. marcem in sicer ves cdmeiek, ko je vendar ukaz ap-oviz-idje d t leči; še* i či.n 4. marca in 3 odrezke izkaznice?! IVlari sc odjemalci zadrug boljši meščani ali državljani. nego so odjemalci trgovcev? Ko je bilo \ m nolih mes cih pomanjkanje sladkorja in sd odjem alke zadirg pač hodile k trgovcem 50 sladkor,nismo me mogle v zadruge, ker nismo trm vpisane, vsled česar je naš odmerek ostal v zadrgah! To pa ni nič škodovalo zadrugam in tudi »Lavoratore« se ni nič jezil. S tem so si prifcranrM kakih 14 vagonov sladkorja in je imel »Lavoratore« še pretvezo, da je hujskal proti malim irgo\-cern, češ. da prodafejo po oderuških cenah. In ravno od tisiift !4 vagonov, ki so bili zaplenjeni v zadrugah. jim je o^alo na razpolago, da 6> moLli razprodaja*! pc stari -„enj, dočim so morali trgovci plačevati po kron. L«ogu hvala, da se ie napravil enkrat re • tudi v ? a a rugah! Ce bo kak rg(-vec razprodaja! sedaj ti«d: en dan poprej — i' sicer naš c-dincrek — ue bo to nič brigalo »Lvvora toia«, pa m i ta naš cdmerek porabimo intri &li pa še 1c črez 1 mesec. Saj v zadrugo ne bom 1 hodil;1: prosit, ker vemo, da bi tam ne našle mi osti I.abko je zadrugam ia njih nameščencem, ki ne trpe pomanjkanja- Ali me revne, zapuščene in izstradan^ matere z mnogimi otroci — kam naj se obrnemo, me. ko niriamc pri hiši ničesar .irugega, nego tisto malo sur gatov cikorije. In to — brez sladkorja' »1 avoratore.- in njegovi pisci naj b" se virhtiH v naš joložej* Naj bi le enkrat okuvM urenkosH tn težave, ki Sih moramo prestajati icei Ravno list, ki se Imenuje delavski, bi se mora." zavzemati r-.a ubogo Ijučstvo! Hvaležne pa smo stim trgovcem, ki imajo usmiljenje z nami — ubc-^»mi materami Naj bi tako aprovizacijsk.i komisija malo bolj vpoštevala naš žalostni položaj, ne-po ga vpošteva — »Lavoratore«! — Več n?v;.*r. Na našlo v cenzure. V predvčerajšnjem prvem članku o Czerninovi Izjavi je zaplenila cenzura tisti del izvajanj, ki so se tikala alzaško-lotarinške-ga vprašanja in nekaterih značilnih dogodkov Iz zveznega razmerja med našo monarhijo in Nemčijo. — Kar Se tiče prvega vprašanja, so bila izvajanja navdahnjena od vroče želje po kakem izhodu iz tega zapletenega vprašanja in so stavljala upanje v državniško spretnost grofa Czernina kot posredovalca Zato nam je res nerazumljivo, kako je mogel biti ravno ta del zaplenjen. Ali je sedaj prepovedana že sama želja po sporazumu? Glede drugega vprašanja pa radi priznavamo, da Je bilo tu navedenih nekaj precej neprijetnih dogodkov; žalibog pa so ti dogodki zgodovinski in ne izmišljeni. To pa vendar ne grč, da nam cenzura pleni celo zgodovino! Ako ne smemo ogibati o bodočnosti. ako ne smerno kritikova« sedanjosti, naj se nam vendar dovolj, da se spomnimo prošlosti. Ravno iz prošlosti bi se tudi naš! državniki lahko marši kaj naučili. V Slovanski Čitalnici se bo vršil danes ob 8 zvečer že napovedani otvoritveni družabni večer z raznovrstnim glasbenim sporedom, serviranjem čaja in prosto zabavo. Vabljeni so tudi vsi člani, ki morda vsled netočnega naslova niso prejeli vabila. To nI prav. Pišejo nam: Minole praznike smo imeli priliko, opazovati na prog! državne železnice Trst—Gorica, vse polno nemških železniških uslužbencev. Prilika le nanesla, da smo morali vprašati tega ali onega za kaka pojasnila. TI ljudje pa ne razumejo niti besedice deželnih jezikov. Naše može pošiljajo tja gori na proge, ki tečejo po nemških zemljah, Nemce pa med naše ljudstvo, ki nemščine ne razumel Gotovo pa le mnogo naših vpoklicanih, da se tako Izpraznijo mesta za nemške mlade In zdrave moči, ki po sklepu nemških mogotcev morajo ostati čili In zdravi, ker so seveda potrebni za ponemčevanje naših slovenskih krajev! To nI pravi Orkester tržaške Omladine. Danes ob 5 pop. in jutri ob K9 dopoldne orkestralna vaja. Ker sodelujemo jutri pri Krekovi slavnosti, prosim, da sc istih brez izjeme vsi' udeležite. — Kapelnik. Krekovo proslavo, ki jo prirede svetoivanska narodna društva v nedeljo, dne 7. t m., v »Narodnem domu* pri sv. Ivanu ob 4. pop., bo v korist Krekovemu spomeniku in »Krekovemu skladu« Dijaškega podpornega društva v Trstu. S tem, da se spomnimo ob tej priliki naših dijakov, gotovo najlepše sledimo njemu, ki mu je bila mladina najbolj na srcu. Sedeži so v predprodaji v trgovini g. H. Schmidta pri sv. Ivanu. Cene sedežem: L vrste 3 K, IL vrste 2 K In 1IL vrste I K, vstopnina 1 K. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v ulici Carlntia št 39, L nacL, na levo. In sicer, Izvzemši nedelje In praznike, vsak dan od 9 In pol dop. do 12 In pol pop. Ob tem času Je nrad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila tal sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih In raznih drugih zadevah. V slučajih potreb« bo poslujoči uradnik za strank« tudi osebno posredoval na pristojnih mescih. Sokol prt Sv. Jakoba. Telovadba naraščaja je za nižji dekliški oddelek v ponedeljek od 4—5, za nižji deški oddelek v nedeljo od 10—11 dop.; za višji dekliški oddelek v petek od 4—5 pop. in za višji deški ▼ nedeljo dop. od 11—12* V nižji oddelek spada naraščaj IV. In V. razreda, v višji pa višjih razredov; za III. razred se naznani pogoje in $ as telovadbe pozneje. Stariše prosimo, da pošiljajo naraščaj točno k telovadbi, da ne bo pohajal nepotrebno po ulici in postajal pred poslopjem. Podstarosta. Seja podružnice Trst L Z. J. t se vrši danes, v soboto, 6. t m, ob 7 to pol zvečer v društvenih prostorih. Odborniki In zaupniki se naprošajo, da se radi važnosti dnevnega reda zanesljivo udeleže seje. »Vedcievlhc daril za leto 1918. so bile izžrebane nastopne številke: 4143, 4923, 5947, 221, 7720, 60.4. 2300, 3262, 1(*5, 7684, 6351, 32, 7169, 4 G343, 1589, 1759, 4507, 3340. DAROVL . — V veseli družbi so darovali za šentvidsko šolo gg.: Jaklič 4 K, Volk 1 K, Cebron 1 K, skupaj 6 K. Denar hrani uprava »Edinosti«. — Gdč. Stana Pertotova nabrala med navdušenimi Jugoslovani pri Poljšakovih v Šmarjah kron 66'20 za Dijaški dom v Trstu. — Pave! Balarini je izročil mestnemu vladnemu komisarju v počaščenje spomina svojega starega prijatelja Jurija Sablicha 10 K za vdove in sirote padlih v vojni. — ' JL T Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je gosp. Peter Pik©ip zidarski mojster v 62. letu, danes, dne 5. aprila 1918 ob 7 uri zjutraj preminul. Pogreb se vrši v nedeljo, ob 10 uri zjutraj iz hiše žalosti ul. Michelangelo št 656, v cerkev sv. Antona novega, in od tam na pokopališče pri Sv. Ani. Trst, dne 5. aprila 1918. ŽALUJOČI OSTALI. Domska Vrojačnica A. RIEGER, Tist ulica Comra rc ale 3 Izdelnio vsakovrstne ob.eke po r-.o -leskeru in franco?tem kroju, plesna cbleka, obleke z* poroke, blu/a za sledališče itd. >2 Frsčnin •lega .tn > i nsko kolo. Uiion Carpi-bou 10. Hi. Pjiiičifi od 12—2. 2 03 Stališča o Cr:!r,no m rndaj, < eže ob cesti vedovoaa. v bližini žclezn.itce postaje GrHan. i-uajo kia^ea razgled Naslov pove Ina r o«ld. Edinosti. 21AJ0 Duorec r Grijanu, s^/i^^v st:«je, se takoj prod*. &e Lave r ina od . Edinosti. 2001 4>A služkinja jridr.a iu Čista, ki zna tudi ISlK SS k ah a ti. Vi'* Cologna 2, TI. vr. 8 (19'JS v najem stanovanje z vrtom (sobo in kil UiUlIl hinjo) v l^pi soto ni legi 5 Trinnt od ro-janake cerkve. Na-lo; pove Ins. odd Ed nasf'. 19^3 Izvrstno ▼ino za krčmarje je na prodaj pri And Bukovec na Pros.dru. 1997 usodna rrlilKii! nišo s pohištvom (nova stavba:, nonuaina dohodnina K 17.' 00, cena K 250.< 00, drufro z K ,3.00 dohodni e, cena K 140.000 ter razne hiie, hišice in dvorce od 16 OCO K naprej. — Pojasn'ls v kavarni Corso od 9 —12. Kolar iS. B -3 OPnfffl?ft?lf P~dm2ni gostilni na Iipskt-m DUjUltUVI trgu it. 7 dobijo vedno topla jedila po zmernih cenah. Voditelj Fr. Novak. (I9'.M tireče v«ake vrste u ipaje Babič F;an po najvišji cf>oi. Moli00 grande ?0. 1 Si>4 7f«mOnfr*m v a^tcri predmet ki so u^h ja v I&immjUUI moji proutijalni za Sivež. Naslov pove Ins. oud. Kdlnosti. 1991 fv«r!» v Her; eljan v hotelu „Herpeije" riUl-ll Sirf po ištvo. iferesin ^ 3 99G r ZOBOZDKAVN K Dr. J. Čermak v Trsta, ulica Poste vecctile 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje robov brez bo-* le g in. — Plomb > THGAHJE ^^ l gospod, pose«*nik i vel kaj-ita- l^i^ž! lolu, uit«sii»cuteru lej O zun;i ij •»ti. sed:*j pod oro?3^Tn. icli dopisovati in »e^n niti se z izobraženo ^•dpodi?ao z premoženjem o l l'1 O"* 1 K nat,re; v s-rho ž inkve. Le rosne j j mene fo-nudbe pod »Ljubezen r vojni-1 na Inser uddeleic hdinosti. Anton Jerkift poB uje v svojem ateljeja lUiUiiUl v Trstu. Vx* del le Poste 4t 10. 4'J 64 C mtOKBO kojaliift udov In zdravi reuiMlIzsm Blisslie bolezni ia ealiaije totoi potom kopeli, blatnih kopeli, pitja vode, solncnib kopeli in električnega zdravljenja. S kopeljo spojena penzija, restavracija, kavarna, slaščičarna > lastnem obratom. Godba, izb* rnn oskrba. — Stanovanja in kopeli v istcin poslopju. Prospekte pošilja ravnateljstvo. Radioaktivne, alollčne, solnćne In jod.ie toplice. Zdravi.enje z v< uo, Slisj za šiuiinjs In i£2anj2, praui nemški uim. Seidel tllmb mtm s Oaiser Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsaKo po-pr»v1j^nje. _ 'fvrdka ustanovljena leta 1878« — FRANCESCO BeDNAR Trst, ulica Carc^a?»f8e št. i 9. KONJAK destiliran Iz vina i a s t n e c a prldeltta. Pri oslabelosti od starosti In želodčnih tcikučab jo iz vloa destiliran star konjak že stoletja zrano preizkušeno okrepčilo 12 let starega v 4 pol' litrskih steklenicah pošljem 1 r a c k v za K 88, mlajšega 3 letnega čudovito bolečine tolažeče vdr-gavaino sredstvo zopet trganje v udih. 4 pol litrske steklcnlce K 60. — Vino od 56 litrov nap*«}. — Bell rlzlitr* K 5 In rdeči burtrur.der per 1. K BENEDIKT HERTL* ve!op graščina Goliče pri Konjicah. Stajorslio. PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH iN ČEŠKIH KNJIG ZA NA$E RANJENE iN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠiJEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - ANSKA BAMKA Trst, Ola Cassa fll Rlsparma štsv. 5 (Listia p;sl3jji) Kapital In rezerva K 23.soo.odo.— Fflljalke: Dunaj Tegethoistra-se 7—9, Dub-ovui^, Kotor Ljubljana, Metkov c Opatja, Split, ŠIbenih, Zadar. Vtoee na knjižice 3 °o vloS® na knjiž'co Od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek pla^ije banka od s oje-a Ob re štovanje ».n« na ivknšvm jn ži:0-ta unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakazni:e n vsa Ohli- Daje Safe Viog ra tekoćera------------_ ... tU-in inoiemska tržišča. — Kupuje in pro aja: vrednostne papirje, ie te, eaciie zastavna pisma, prijoritete, delnice, srećke, valute, de ize, proinese itd oreduime na vrednostne papirje in D'ago ležeče v favnili skladi cn. Deposits — Prodija srečk razredne loterije. Za^amvanje v sakovrstmh pa,)itj.v DloU kurzni iz U>i, revizija žrebanja srečk itd- brezp ačno Stavbni k-e.iit, rem ours krediti. — Borzna n r čl!a.--lnkaso.---Me.ijalnica - - ^^ Telesni: 1463, 1793 In 2666. Brzojavi: JADRANSKA. — Uradne ures od ft do 1 popoldne — __